Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. marec 2008 - Strasbourg

12. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0049/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, sprva vas nisem razumel. Za to poročilo sem glasoval, ker ta nova uredba ustvarja dobro ravnovesje med razumnimi protiterorističnimi ukrepi na eni strani in pravicami potnikov na drugi.

Vendar se želim osredotočiti na vprašanje, ki še vedno ni zadovoljivo rešeno, in sicer predpisi o prenašanju tekočin. Zavedamo se, da se morajo kontrole izvajati za preprečevanje terorizma, vendar te kontrole povzročajo veliko jeze pri potnikih, ker si jih posamezna letališča zelo različno razlagajo. Če je to učinkovit instrument, še nismo ugotovili. V to močno dvomim, ker teroristi že dolgo razvijajo druge strategije in iščejo druge načine.

Pričakujem, da se bo ocenilo naslednje: ali se standardizirajo in izboljšajo kontrolni postopki, ali pa se takšni ukrepi ustavijo, da se preneha obremenjevanje potnikov z ukrepi, ki niso v nobenem primeru učinkoviti.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Coste. Skoraj šest let je preteklo od sprejetja Uredbe (ES) št. 2320/2002. Dve leti in pol sta pretekli od začetka njene veljavnosti. Skrb zaradi zaščite potrošnikov na letališčih in letalih je še vedno zelo prisotna. Zaščita civilnega letalstva povzroča dramatičen dvig stroškov letenja in zmanjšuje udobnost potovanja. Drugo vprašanje so stroški zaščite, ki morajo biti čim bolj pregledni, in uporabniki morajo vedeti, kaj se zgodi z denarjem, ki ga plačajo za letalsko vozovnico. Plačila, zbrana za namene zaščite se morajo uporabljati le in izključno za pokritje stroškov zaščite. Denar, pridobljen za ta namen, se ne sme uporabljati za nič drugega.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o teh predlogu za uredbo o skupnih pravilih, ker menim, da vsebuje nekaj šibkih točk. Najbolj izstopa metoda za ocenjevanje zanesljivosti posadk, ki jo ne ureja uredba sama, ampak bo urejena pozneje in posebej. Iz sprejetega besedila sledi, da izvedbena uredba ob začetku veljavnosti postala zaupen dokument EU in podatki, ki jih vsebuje, ne bodo javno dostopni. Zato se lahko zgodi, da dostopa ne bodo imeli niti ljudje, katerih dolžnosti ureja. To bo ogrozilo načelo pravne varnosti. Enako velja za dejavnost svetovalne skupine, ki jo bo določila Komisija skupaj z odborom. Svetovalno skupino bodo sestavljale evropske organizacije, ki neposredno sodelujejo pri zaščiti letalstva. Za odbor je neprimerno, da le obvešča zadevne strani, ne da bi jim omogočil dostop do zaupnih podatkov. Zato pozivam k rešitvi, ki bo spoštovala načela odprtosti in preglednosti.

– Poročilo: Reino Paasilinna (A6-0041/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Novi inštitut, ki se tukaj ustanavlja, se mi zdi v zvezi z njegovimi cilji popolnoma upravičen in sprejemljiv, zato podpiram njegovo ustanovitev in zadevno poročilo.

Evropska unija – in z njo mi – si mora zelo prizadevati, da bo uspešno obvladala tehnološko konkurenčnost z drugimi gospodarskimi področji, vendar, če preidem h ključni točki, ponovno pozivam Komisijo, naj preveri 32 agencij v zvezi z njihovimi nameni in učinkovitostjo, izvede neke vrste zdravstveni pregled za agencije ter naj tudi zapre agencije, ki niso več koristne in ne delujejo učinkovito v skladu z interesi davkoplačevalcev.

Upam – in to je prošnja za Komisijo, ki je to popoldne prisotna in ima to temo na dnevnem redu – da se bo Komisija danes končno odločila za izvedbo omenjenega zdravstvenega pregleda agencij.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Pozdravljam dejstvo, da po treh letih ustanavljamo Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Veseli me, da ta inštitut ne bo „superuniverza“, ampak bo ustvarjal inovacijska omrežja za širšo uporabo raziskav v industriji in zdravstvu. Takšne povezave morajo tudi znatno povečati naložbe v znanost poslovnega sektorja. Naša uspešnost se bo potrdila, ko bo število evropskih patentov začelo naraščati, ter bomo začeli dohitevati Združene države in Japonsko. Sedež Inštituta mora biti v novi državi članici. Najbolj pripravljena kandidatka je Češka republika: ima iskano konferenčno središče za znanstvenike in poslovneže. Poleg tega je Karlova univerza v Pragi simbol skupnih korenin izobraževanja stare in nove Evrope.

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Glasoval sem za ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Trdno verjamem, da bo pripomogel k izboljšanju konkurenčne podlage držav članic z vključevanjem partnerskih organizacij v povezovalne dejavnosti na področju inovacij, razvoja in raziskav na najvišji mednarodni ravni. Menim, da bo EIT postal referenčna točka za upravljanje inovacij, ker bo spodbujal nove oblike sodelovanja med partnerskimi organizacijami, udeleženimi v trikotniku raziskav, univerz in zasebnega sektorja. Mislim, da si bo EIT pridobil svetovni sloves in bo ponujal privlačno okolje za najbolj nadarjene ljudi iz vsega sveta.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcu, gospodu Paasilinna, ki je opravil odlično delo.

Glasoval sem za sprejetje tega predloga. Kot takrat, ko se je začelo o tem predlogu razpravljati in sem imel nekaj priložnosti, da se o njem spregovoril s predsednikom Komisije, še vedno menim, da je pomembno, da je osnovna prednostna naloga krepitev položaja obstoječih univerz in njihovih priložnosti za povezovanje v mreže. Inštituti se ne smejo ustanavljati zaradi njih samih. Temeljnega pomena je zagotoviti, da je Inštitut usklajevalni organ in da se sredstva, namenjena za raziskave, ne upravljajo stran od obstoječih univerz in raziskovalnih inštitutov, ki so opravljajo odlično delo.

Ta novi inštitut bi lahko usklajeval evropske inovacije in tehnologijo ter s tem ustvaril novo dodano vrednost. Inštitut je potreben, vendar, kot sem dejal, mora biti bistveno vprašanje njegova vsebina in ne način organizacije. Prepričan sem, da so na Poljskem in drugje na voljo ustrezni prostori, vendar ne smemo pozabiti na vsebino.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, predstavljam London, najboljše mesto na svetu, prestolnico najboljše države na svetu. V mojem mestu imamo veliko inovativnih univerz, zato bi utegnili misliti, da bom podprl to poročilo, vendar sem v bistvu glasoval proti. Želim razložiti, zakaj.

Thomas Dolby, britanski glasbenik in pisec pesmi, je nekoč prepeval „She blinded me with science“; zaslepila me je z znanostjo. Glasbena skupina 2 Unlimited je nekoč dejala: „Digital revolution, technical solution; for some it only brings more and more confusion“; digitalna revolucija kot tehnična rešitev za nekatere prinaša le še večjo zmedo. Ne glede na namen teh besedil, menim, da izražajo zamisli v zvezi z EIT. Komisija pravilno meni, da je Evropa uspešna pri raziskavah, vendar ji manjka inovacij. Toda kako do inovacij?

Inovacij ne omogoča več struktur, več opek in malte. Inovacij ne omogoča podvajanje obstoječih prizadevanj. Gre za to, da EIT poskuša posnemati uspešnost tehnološkega inštituta v Massachusettsu v Združeni državah, ne da bi preučil njegov uspešni poslovni model. Zato sem glasoval proti.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej opišem zgodovinsko ozadje EIT. Prvič, ko sem slišal za EIT, smo govorili o tem, kaj bi lahko storili s to konkretno zgradbo, ker ima Parlament dve lokaciji, in če bomo izpraznili tole, za kakšne namene bi se uporabljala zgradba v Strasbourgu? Zamisel je bila, da se Strasbourg nameni za vrhunsko univerzo.

Na žalost Strasbourg že ima precej dobro univerzo in ta zamisel jim ni bila všeč. Strasbourg ni želel izgubiti te ustanove. O tem smo imeli veliko razprav, čeprav bi se v resnici moral Parlament odločiti sam.

Vendar se je rodila ta zamisel in obravnavali smo ta ogromni proračun več sto milijonov evrov, ki jih bomo zdaj porabili s podvajanjem dela, ki že poteka; človek se zares vpraša, čemu. Ali si Evropa prizadeva za nekaj, kar ne potrebuje, ker to že ima? Ali res potrebuje evropsko oznako za to strokovno znanje? Ali bomo samo porabili veliko denarja za opeke in malto na kraju, kjer bi lahko zgradili veliko bolj usklajene zadeve po zgledu univerz v Oxfordu, Cambridgeu in drugih dobrih univerz na evropski celini?

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0065/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Hvala, gospod predsednik. Čeprav ne zastopam Združenega kraljestva, podpiram pomoč v skupnem znesku 162 milijonov EUR za tamkajšnje poplave, ki so povzročile škodo v višini 4,6 milijard EUR.

Vendar imam dva pomisleka. Prvič, o tem se odločamo po samo devetih mesecih. Drugič, v skladu z veljavnimi predpisi prosijo za pomoč tudi druge evropske države, kot na primer Grčija. Menim, da bi se morala ustanoviti dva sklada: eden za potrebe EU in eden za druge države, da se prepreči situacija, v kateri za pomoč revnim državam ni več na voljo nobenih skladov. Drugič, pravila za črpanje skladov dajejo prednost večjim katastrofam. Vendar moramo biti sposobni pomagati tudi manjšim regijam. Solidarnost ne dela razlik glede na velikost. Gospe in gospodje, želim revizijo pravil.

  Glyn Ford (PSE). – Gospod predsednik, veseli me, da bo Parlament namenil 162 milijonov EUR iz evropskega solidarnostnega sklada za pomoč v moji regiji in drugje, kjer so bile lansko poletje poplave.

Jasno je in vemo, da je ta denar za projekte infrastrukture, popravila cest, mostov, železnic, bolnišnic in drugih institucij, vendar bo obenem omogočil vladi v Združenem kraljestvu, da denar, ki bi ga sicer morala nameniti v ta namen, porabi drugje. Še vedno na tisoče ljudi živi v začasnih bivališčih in veliko trgovin ter tovarn je zaprtih.

Zato me veseli, da se je denar iz Solidarnostnega sklada Evropske unije sprostil in upajmo, da bodo prebivalci okrožja Gloucestershire in drugod, imeli od njega koristi.

  Predsednik. − Nameravam podati razlago pisnega glasovanja v imenu prebivalcev okrožja Yorkshire in rečnega ustja Humber v enakem smislu kot je ravnokar govoril gospod Ford.

– Poročilo: Kyösti Virrankoski (A6-0058/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podprla sem odprtje proračunske postavke za program Galileo – odhodki za upravno poslovodenje, kot to določa spremenjen predlog Komisije. Prav tako sem podprla predlog spremembe, ki v zvezi s proračunom za program Galileo prerazporedi znesek 2 milijona EUR od operativne vrstice k vrstici z upravno naravo.

To je namenjeno financiranju dejavnosti, kot so opredelitev in nadaljnji ukrepi programa za upravljanje tveganja, opredelitev politike za zaščito intelektualnih lastninskih pravic, vendar tudi inovativni trgi na področju navigacije. To odločno podpiram. Vendar me skrbi, da je odbor za industrijo, raziskave in energetiko 29. januarja z veliko večino sprejel osem predlogov sprememb ki Nadzornemu organu za Galileo odpravlja pravno podlago spremenjenega predloga o programu Galileo in programu skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve. Želim, da se o tej temi resno razpravlja na plenarnem zasedanju.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, v zvezi s tem poročilom bom zelo kratek. Glasoval sem zanj, ker je proti višji sili nemočna vsaka država, ne glede na svojo velikost. Financiranje izrednih odhodkov v času razglašenih kriznih razmer državi pomaga popraviti škodo zaradi podnebnih razmer ali naravne katastrofe. To je jasno.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, to poročilo res navaja uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, o katerem smo malo prej govorili. In del moje regije je od tega denarja imel korist ali jo bo imel, zlasti v upravni enoti North Lincolnshire, kjer so divjale hude poplave.

Vendar se resnično sprašujem, ali prebivalci te upravne enote menijo, da je to dobra poraba denarja. Zdaj Evropski uniji namenjamo toliko denarja in potem moramo prosjačiti zanj, ko ga sami potrebujemo. Za vsaka 2 GBP, ki ju dobimo nazaj, moramo najprej v ta vir vložiti 5 GBP. Dejansko me zanima, ali bi lahko ta denar porabili bolje.

Poleg tega me zelo skrbi, kakor sem že povedal med obrazložitvami glasovanja, kako oblikujemo te osnutke o spremembi proračuna. Med različnimi proračunskimi vrsticami se prenašajo velike vsote denarja in zelo, zelo malo ljudi ima nad tem pregled.

Danes prenašamo nekaj milijonov evrov tu za program Galileo in nekaj milijonov evrov tam, vendar jih je bilo v preteklosti več sto milijonov. Resnično se sprašujem, ali je to pravilen parlamentarni postopek, ki bi nam omogočil pregled nad evropskih davkoplačevalskim denarjem.

– Poročila: Luis Manuel Capoulas Santos (A6-0053/2008) and Daniel Varela Suanzes-Carpegna (A6-0054/2008)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, nenehno in vedno glasujem proti ribolovnim sporazumom, ki jih ta Parlament in Komisija po mojem prepričanju sprejemata z dobrim razlogom. Citiral bom nekaj stvari iz teh poročil.

Ocena Komisije je pokazala, da ribolovni sporazum v Gvineji Bissau prispeva k sposobnosti preživetja sektorjev za ribolov z vlečnimi mrežami in za ribolov tunov Skupnosti v Atlantskem oceanu ter plovilom in sektorjem Skupnosti, ki so od tega odvisni, zagotavlja trden pravni okvir in srednjeročno prepoznavnost. Ni pomembno, kje sklepamo te sporazume o ribolovu, v bistvu krademo ribe tistim, ki bi jih lahko ujeli lokalno, jih lokalno prodali in lokalno zaslužili ter se s tem rešili revščine. Oblikovali smo rešitev, pri kateri dejansko plačujemo evropskim ribičem, da mehanično lovijo v teh vodah, ujamejo na tone rib in s tem uničijo ribolovna gospodarstva teh obalnih držav.

Dokument o Slonokoščeni obali navaja znesek denarja, ki ga s takšnim ravnanjem porabljamo. Gre za skoraj 600 000 EUR, ki jih namenjamo plovilom EU, da ujamejo več kot 7 000 ton tunov. Če se pogovarjate z vašim povprečnim prebivalcem Španije in ga vprašate, koliko ljudi vstopa v njegovo državo iz Slonokoščene obale, ker ribiške ladje, ki so nekoč iztovarjale ribe v Španiji, zdaj dejansko prevažajo na stotine ljudi, boste ugotovili, da si sami ustvarjamo večjo težavo in ne oblikujemo tržno usmerjene rešitve, kar bi lahko storili, če bi državam, ki imajo ribolovne pravice, dovolili lasten ribolov, s čimer bi pospešile svoja gospodarstva.

– Poročilo: Gabriele Albertini (A6-0014/2008)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, nič me ne bi bolj razveselilo, kot da lahko govorim o trajnostnem evropskem prometu.

Razlog, da sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu, je, da se, čeprav vsebuje primerno količino razumne evropske politike, dejansko sprašujem, če ne bi bilo bolje, da bi urejanje prometnih težav v Londonu prepustiti tržnim rešitvam v posameznih državah članicah. Težko verjamem, da bosta vseevropsko sodelovanje in strategija usklajevanja rešili težave s parkiranjem v Nottinghamu ali Leicesterju. Da, zamenjava najboljših praks bi jih lahko, vendar govorimo o namenjanju veliko denarja v vir, v katerem se bodo zdaj na ravni Komisije in Sveta sestali odbori, da bi se domislili politike.

Menim, da se vse te politike najbolje določajo lokalno. Zato sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu v celoti.

  Richard Seeber (PPE-DE). – (DE ) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ker sem prepričan, da je dobro in da meri v pravo smer. Prometni sektor se mora zavedati svoje splošne odgovornosti, zlasti v zvezi z okoljskimi cilji in tudi doseganjem lizbonskega cilja.

Zlasti sem zadovoljen, da je bil sprejet predlog spremembe 5, ki zahteva, da Evropska unija končno ratificira in ne le podpiše alpsko konvencijo. Prav tako sem zadovoljen, da je bil predlog spremembe 1 zavrnjen in ohranjeno izvirno besedilo, t. j., da moramo začeti vračunavati zunanje stroške za cestni promet. Vendar je škoda, da je bil zavrnjen predlog spremembe 7. To bi pomenilo, da bi moral biti sedmi raziskovalni program bolj celovit in usmerjen k prometu.

Na koncu bi rad tudi svetoval svojim kolegom poslancem iz Združenega kraljestva, ki tako kritizirajo Unijo, da nekoliko natančneje preberejo besedila, ker je v njih veliko veznega naklona. To niso velelni stavki in odločitev, ali bo tako velika država, kot je Združeno kraljestvo, uvedla tiste ukrepe, je odvisna od njenega naroda.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Sinočnja razprava me ni prepričala, da so Evropska Komisija in države članice pripravljene v bližnji prihodnosti nameniti sredstva za izboljšanje kakovosti prometne infrastrukture v novih državah članicah.

Komisar je imel prav, ko je ob koncu včerajšnje razprave izrazil potrebo po modalnih spremembah. Komisijo pozivam, naj predstavi uresničljive načrte za razvoj avtocestne in železniške infrastrukture v novih državah članicah. V nasprotnem primeru ne moremo realno razpravljati o trajnostno strategijo za prevoz, vsaj ne iz okolju prijazne perspektive. Prav tako sem podprla predlog spremembe o evrovinjetah; njegov pregled ne sme spremeniti trajnostne strategije za prevoz.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0062/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o postopku posvetovanja svojega nemškega kolega gospoda Böge, ki podpira predlog odločbe Sveta o spremembi Odločbe 2003/77/ES o določitvi večletnih finančnih smernic za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji od leta 2002 in po končani likvidaciji sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Prav je bilo, da se je pri posodobitvi možnosti upravljanja tega kapitala upoštevalo spreminjanje trgov in finančnih produktov, pri čemer se je ohranila visoka stopnja varnosti in dolgoročne stabilnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Morda bi bilo dejansko pametno poiskati nove tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz proizvodnje jekla, ki bi se podpirale na ravni Skupnosti in finančno. Zaradi rastočih zahtev v državah v razvoju in več naravnih katastrof, ki so onemogočile to zmanjšanje, vlada stalno pomanjkanje te surovine, kar se izraža v rekordnih cenah za premog in jeklo. Skrajni čas je, da končno poiščemo alternative za vire premoga, ki jih začenja primanjkovati.

Poleg tega je zelo vprašljivo, kako lahko imajo nekdanji konzorciji, kot sta Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) in Euratom, ki so bili pred mnogimi leti v celoti vključeni v EU, še vedno svoje lastne sklade, programe itd., zlasti ker morajo države članice, ki nasprotujejo jedrski energiji, na primer, še vedno financirati svoje raziskave itd. O tem moramo razmisliti.

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0043/2008)

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Strinjam se s predlogom, da se nekatere določbe v obstoječih dvostranskih sporazumih nadomestijo s sporazumi Skupnosti.

V zvezi s prevozninami in tarifami za zračni promet poročevalec Paolo Costa upravičeno uvaja klavzulo, ki prevoznikom iz tretjih držav prepoveduje poljubno oblikovanje cen za zračne prevoze, v celoti opravljene v Skupnosti.

– Poročilo: Neil Parish (A6-0044/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svojega britanskega kolega gospoda Parisha o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, ki je bila sprejeta na podlagi razmer dne 31. decembra 2006. Z združenjem 21 uredb o skupnih ureditvah kmetijskih trgov skupaj v eno samo celovito uredbo z namenom racionalizacije in poenostavitve pravnega okvira tržnih politik, kot so intervencija, zasebno skladiščenje, uvozne tarifne kvote, izvozna nadomestila, zaščitni ukrepi, pravila glede državnih pomoči in konkurence ter sporočanje in posredovanje podatkov, je postala nujna posodobitev tega besedila tako, da upošteva vsebinske spremembe, sprejete od leta 2006, v sektorjih sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, semen, govejega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov.

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujeva obstoječi skupni kmetijski politiki in ugovarjava spremembam, ki za obstoječi sistem ne predstavljajo velikega pomena. Zahtevava izčrpen pregled in ponovno oceno celotne skupne kmetijske politike.

V teh dveh poročilih so ohranjene obstoječe strukture skupne kmetijske politike. Zato ju ne moreva podpreti. Skupna kmetijska politika je v celoti nesmisel in se mora opustiti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Parisha o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode. Predlogi za sklop usklajenih pravil na različnih področjih industrije, kot so zasebno skladiščenje, uvozne tarifne kvote in zaščitni ukrepi, so pozitiven korak k pojasnjevanju evropske kmetijske politike. V tem sektorju sta zelo potrebni večja preglednost in poenostavitev uredbe, kar bo tudi neposredno koristilo škotskim kmetom. Zato sem glasoval za to poročilo.

– Poročilo: Neil Parish (A6-0045/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svojega britanskega kolega gospoda Parisha o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za sektor lana in konoplje. Evropska komisija bo kmalu predložila poročilo, ki se trenutno sestavlja o podaljšanju pomoči za proizvodnjo kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje, ki naj bi se končala ob koncu tržnega leta 2008/2009, in predlaga podaljšanje te pomoči, medtem ko čaka, da se leta 2008 izvedejo revizije politike v okviru pregleda stanja skupne kmetijske politike. Ta predlog je zelo smiseln in ga podpiram.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Predlog za podaljšanje subvencij za lan in konopljo je v postopku nujen, da se omogoči ustrezen razmislek in potencialna reforma v skladu s pregledom stanja SKP. Zato podpiram priporočila v tem poročilu in sem tako tudi glasoval.

– Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0055/2008)

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.

Poročilo svoje kolegice sem prebral z velikim zanimanjem. Podpiram njegovo sprejetje, ker menim, da mora biti zakonodaja Skupnosti jasnejša in razumljivejša ter s tem preglednejša in dostopnejša za vsakega državljana.

Cilj uporabe je kodificirati Uredbo sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.

Kot odvetnik želim v razlagi svojega glasovanja poudariti pomen kodifikacije, ki je zelo pomemben postopek posameznega združevanja velikega sklopa pravnih predpisov v enotno in sistematizirano zbirko, iz katere se lahko opredelijo temeljna pravna pravila. Menim, da sta poenostavitev in ureditev zakonodaje Skupnosti zelo pomembni.

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0049/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svojega kolega poslanca gospoda Coste o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki ga je potrdil Spravni odbor, o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002, sprejeto dan po napadih 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike, in katere uporabo je bilo treba pregledati. Na srečo se je dosegel sporazum o financiranju varnostnih ukrepov, ki se bo razdelilo med državami članicami in letališkimi organi, letalskimi družbami in potniki.

Veseli me, da je Evropskemu parlamentu uspelo prepričati Svet in Komisijo, da pri opredelitvi skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kot je pregled potnikov, in morebitne prepovedane predmete, kot so tekočine, uporabita regulativni postopek s pregledom za celotno vrsto ukrepov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta uredba zagotavlja višjo stopnjo usklajenosti skupnih pravil na področju varovanja civilnega letalstva na ravni EU – kot so na primer pregled potnikov in prtljage v kabini, nadzor dostopa in varnostni pregledi letal – z razveljavitvijo uredbe iz leta 2002, sprejete zaradi dogodkov 11. septembra 2001 v ZDA.

Med vidiki, ki smo jih kritizirali, je bilo tudi dejstvo, da ni bilo nobenega zagotovila, celo nasprotno, da se stroški omogočanja varnostnih ukrepov ne bodo prenesli na uporabnike teh storitev, za katere je jasno, da so javne. Niti ni nobenega zagotovila, da se uporabniki ne bomo morali soočiti s provizijami za pokritje teh ukrepov. Poleg tega ni nobene pojasnitve glede odstranitve celotnega sklopa varnostnih pravil, ki so bila deležna že veliko kritik, zlasti v zvezi z vprašanjem, ali so dejansko učinkovita.

Prav tako je osupljivo, da se je za delavce omejil dostop do letališča zaradi varnostnih razlogov, da se omejuje njihova pravica da ustanovijo sindikat. Sedanje besedilo ne ponuja nikakršnega zagotovila, da se bo takšna zloraba preprečila ali da se bodo te pravice zaščitile. Nazadnje, jasno je, da uredba odpira vrata prisotnosti oboroženega osebja na poletih, ukrepu, za katerega menimo, da je napačen, čeprav gre za varnostne razloge.

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Kljub vsemu sem glasoval za to poročilo. Naj v nekaj besedah pojasnim, zakaj. Kot pravijo, zasilne rešitve trajajo najdlje. O resnici tega reka smo se imeli čas prepričati eno leto. Ko je bila uvedena prepoved prenosa pijače in drugih tekočin na letalo, nam je bilo zagotovljeno, da je ta zahteva le prehodna. Kmalu naj bi se izvedel pregled postopkov in dejansko namestila posebna oprema v obliki detektorjev, ki bi odkrivali nevarne snovi.

Zgodilo se ni nič od tega. Kaj se je med tem dogajalo s potniki? Potniki so se pač navadili na te neprijetnosti ... kot bi od nekdaj obstajale in bile nujne. Ravno na takšen način se postopno in skoraj neopazno omejujejo naše svoboščine in pravice, ne le v civilnem letalstvu, ampak tudi na drugih področjih.

Vendar gre zahvala Parlamentu in zlasti njegovim predstavnikom za Spravni odbor, ki so vztrajno branili ta načela. Res, da niso bili uspešni v celoti, vendar je njihove dosežke vredno poudariti.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za nova pravila o zračni varnosti, ki zagotavljajo večjo varnost v zračnem prometu.

Odločno zagovarjam skupno glasovanje o standardih in predpisih na evropski ravni, ker samo učinkovito in hitro sprejetje novih direktiv omogoča varnost letalskih potnikov in njihovih pravic. Zelo pozdravljam možnost spremstva varnostnikov, t. i. zračnih šerifov, ker zlasti potencialno ranljivim poletom trenutno grozi mednarodni terorizem. Poleg tega podpiram varnostna pravila, ki dovoljujejo, da se orožje nosi le za obrambo in le v izjemnih primerih z dovoljenjem, ki ga ob tem izda država.

V zvezi s spornim vprašanjem financiranja podpiram sporazum, za katerega bi se v takem primeru odločila vsaka država, in v skladu s katerim stroške varnostnih ukrepov nosijo letalske ustanove, družbe in uporabniki sami. Vendar je bilo jasno izraženo, da morajo biti stroški vezani neposredno za zagotavljanje varnosti in se morajo pokriti le dejanski stroški. Komisijo se tudi poziva, naj do konca leta predloži poročilo o financiranju stroškov, skupaj z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Kot predstavnik države, ki je bila nedavno žrtev terorizma, pozdravljam poročilo gospoda Coste o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva. Varnost civilnega letalstva skrbi vse države članice in zato so potrebni skupni osnovni standardi v celotni EU. V zvezi s financiranjem izboljšav varnostnih ukrepov se mi zdi, da se je dosegel ustrezen sporazum, ki državam članicam in uporabnikom omogoča zadostni obseg za delitev stroškov zadostni obseg za delitev stroškov. Prožna finančna pravila bodo upoštevala potrebo po izvajanju osnovnih ukrepov v celotni Evropi in tudi omogočala letališčem, ki so bolj izpostavljena nevarnosti teroristične dejavnosti, da dodatno ukrepajo proti tej grožnji. Poleg tega pozdravljam predlog za zmanjšanje pogostosti ponovnega preverjanja potnikov, ki prihajajo v EU iz tretjih držav z enakimi varnostnimi standardi. Glasoval sem za to poročilo.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti končnemu spravnemu postopku med Evropskim parlamentom in Svetom, ker nasprotujem ukrepu o oboroženih varnostnikih med letom glede na dodatne preglede na visoki ravni, ki veljajo za potnike na letališčih pred vkrcanjem. Menim, da je ta ukrep pretiran: potnikom odreka pravice v imenu varnosti letenja, ne ustreza načelu sorazmernosti in bo nazadnje finančno obremenil državljane, z drugimi besedami, potnike. Pozivamo vlade držav članic in zlasti grško vlado, da ne izvajajo tega ukrepa in uporabijo področje delovanja, ki je že na voljo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Na področju varnosti civilnega letalstva smo se v zadnjih letih srečali z resničnimi, smrtonosnimi izzivi brez primere. Za zagotavljanje ustreznega odziva na grožnje zoper življenja potnikov in posadk letal smo si prizadevali po najboljših močeh, vendar ugotavljamo, da veljavna pravila še vedno ne morejo slediti iznajdljivosti storilcev kaznivih dejanj. Zato ne moremo več odlašati ali izgubljati časa z razpravami, na podlagi obravnavanja lažnega občutka varnosti kot samoumevnega.

Zakonodaja o kateri danes glasujemo je le del zakonodajnega ukrepa, ki ga je Unija razvijala za zagotovitev državljanom večje in bolj očitne zaščite. Na področju varnosti letalstva je zato bistveno, da se opremimo s prilagodljivimi instrumenti, ki omogočajo ustvarjanje okolja z največjo možno zaščito državljanov in jih je mogoče preprosto in primerno oceniti. Zato bom glasoval za sporazum, ki ga je ta parlament dosegel v spravnem postopku, kar bo zagotovilo zaščito državljanov, varnost v civilnem letalstvu in stalen nadzor nad tistimi, ki ogrožajo našo varnost, demokratične institucije in pravno državo.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Coste o besedilu o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002.

Dejansko menim, da je najpomembnejše ustvariti enostavnejši in bolj prilagodljiv zakonodajni okvir, ki krepi svobodo in pristojnosti odločanja na stopnji izvajanja zakonov v primerjavi s prejšnjimi ukrepi, ki so bili preveč podrobni.

Vendar menim, da je dobro uvesti nekaj majhnih razlik, zlasti v zvezi s povezovanjem letaliških taks s stroški storitev, ki so na voljo. V zvezi s tem želim pozvati Komisijo, da čim prej prevzame pobudo za financiranje varnostnih ukrepov na evropskih letališčih in preglednosti stroškov za varnost, da se odpravi mogoče izkrivljanje konkurence na tem področju.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za kompromisni sporazum, dosežen v spravnem postopku, kljub pomislekom, ne le zaradi financiranja te zakonodaje, ampak tudi zaradi odnosa sveta ministrov med celotnim postopkom.

Prvič, treba je opozoriti na mnenje vlad, da lahko vzpostavijo okrepljene varnostne ukrepe v civilnem letalstvu in pričakujejo, da bodo industrija in posledično potniki za to plačali. Seveda je moj vidik, ki je enak vidiku Parlamenta, da morajo države članice, če vztrajajo pri okrepljenih varnostnih ukrepih, vsaj prispevati k stroškom.

Drugič, moje razumevanje spravnega postopka je, da se dve strani sporazumeta o svojih vidikih za dosego sporazuma. V zvezi s to dokumentacijo Svet ne le ni uspel niti upoštevati kompromisa ali spravnega postopka, ampak je oblastno začel obtoževati Parlament, da ogroža zaščito potnikov. To je odkrito nesprejemljivo in pušča vsem grenek vtis, ki si ga bomo zapomnili za prihodnje spravne postopke. Na koncu imam občutek, da me Svet pri glasovanju o tem sporazumu izsiljuje, da smo lahko vzpostavili vsaj okrepljene varnostne ukrepe za zaščito javnosti. Vendar tako glasujem proti svoji volji in jezno.

– Poročilo: Reino Paasilinna (A6-0041/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me sprejetje zamisli na drugi obravnavi in na podlagi poročila finskega kolega poslanca gospoda Paasilinne o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki jo je februarja 2005 sprožil predsednik Evropske komisije José-Manuel Barroso in je povzročila nekaj nezaupanja glede dodane vrednosti, ki jo lahko takšna ustanova zagotavlja.

Kljub temu, da se strinjam z vidiki in zaskrbljenostjo zaradi financiranja te vrste projekta, menim, da je bistveno razviti takšno ustanovo, ki postavlja znanje v središče evropskega ideala, ker bo naša humanistična evropska civilizacija napredovala z razvojem znanja in ne s kulturo nevednosti. Mimogrede moram omeniti vedno večjo neustreznost proračunske strukture v Evropski uniji, zlasti za financiranje velikih projektov, kot je ta (ali Galileo). Končno ne morem razumeti, zakaj je skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze vložila predlog spremembe, proti kateremu sem glasoval sam in moja skupina, za zavrnitev in torej odložitev izvajanja skupnega stališča.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam in podpiram poročilo kolega gospoda Paasilinna, ki si prizadeva za prispevek h gospodarski rasti in konkurenčnosti EU z razvojem novih oblik inovacij prek ustanovitve Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

Cilj EIT je podpora ključnega elementa konkurenčne sposobnosti: znanja. Znanje po definiciji ne more biti statičen pojem, zato lahko obstaja le prek dinamičnega, strukturiranega procesa raziskovanja in novih odkritij. Pravi napredek se ustvarja le z inovacijami.

Danes na svetovnem trgu starih in novih ekonomij znanja delujejo konkurenti, kot so Združene države, Indija in Japonska, države, ki so inovacije vedno postavljale za temelj svojega gospodarskega razvoja in so zato imele močno konkurenčno prednost pred EU.

EIT bo namenjen krepitvi izmenjave znanja za zbližanje, izmenjavo in kroženje idej ter za zbiranje raziskav iz vse Evrope na makro področjih, ki so bistvena za razvoj konkurenčnosti EU v prihodnosti.

Možne koristi za konkurenčni sistem našega trga so skoraj neomejene. Od nas bo odvisno, ali bomo zagotovili pravilno uporabo odobrenih 2,4 milijard EUR sredstev in bo lahko Evropska unija bolj učinkovito obravnavala prihodnje izzive, ki izhajajo s svetovnega trga.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede ustanovitve Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo smo zelo kritični, kar smo omenili že na prvi obravnavi, zlasti zaradi vidika različnih raziskovalnih organizacij.

V skladu s stališči znanstvenih organizacij, ki so do predloga o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo kritične, smo glasovali za predlog, ki zavrača skupno stališče Sveta, vendar je bil ta na žalost zavrnjen. Predvsem ni dovolj denarne podpore. Ena od možnosti financiranja je proračun Skupnosti, vključno z odobrenimi proračunskimi sredstvi za raziskave, kar bi lahko bil še en način podpore razvitejših držav, pri čemer bi se neenakost poslabšala.

Po pritisku različnih držav, ki so želele gostiti sedež inštituta, je to postalo resnično, kar pomeni vrsto pristopa do posvetovanja z znanstvenimi skupnostmi na različnih področjih. Evropski parlament je sprejel več predlogov sprememb na predlog Komisije, vendar menimo, da ti predlogi niso dovolj za ureditev področja, ki je bilo že v začetku neurejeno.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram poročilo kolega gospoda Paasilinne. Prepričana sem, da Evropska unija in države članice zelo potrebujejo ta inštitut. Inštitut privablja zanimanje ne le pri evropskih raziskovalcih in znanstvenih skupinah v posameznih državah, ampak tudi pri ostalih, predvsem poslovnih ljudeh. Menim, da mora inštitut opraviti nalogo mobilizacije za celotno EU, pri čemer njeni sestavni deli ne smejo spregledati nobene države članice.

Inštitut ima posebno vlogo pri izenačevanju možnosti in združevanju gospodarstev EU v novih državah članicah. Le z združevanjem raziskovalnega potenciala in prizadevanja znanstvenikov iz stare in nove Evrope bomo lahko popravili sedanja nesorazmerja in napredovali ob izvajanju ciljev lizbonske strategije. Ob upoštevanju tega iskreno pozivam, da se sedež inštituta (upravni odbor) postavi v moji državi, v Vroclavu na Poljskem.

To je mesto, ki je na stičišču kultur stare in nove Evrope ter leži v bližini treh drugih držav članic: Nemčije, Avstrije in Češke republike. Mesto ima odlično znanstveno in raziskovalno podporno platformo, številne visokošolske ustanove ter veliko število študentov, skoraj 200 000. Zagotovo je za sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo najbolj primeren Vroclav.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Paasilinne o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo je pomemben prispevek k doseganju ciljev lizbonske strategije. Zamisel o povezovanju strokovnega znanja in izkušenj iz zasebnega sektorja, raziskovalnih organizacij in visokošolskih ustanov je dobra ter je hkrati zanimiv pilotni projekt. Prav tako moramo zagotoviti, da se upravni odbor EIT izbere pregledno za ohranitev celovitosti svojega dela. Parlament in Svet morata imeti vlogo pri zagotavljanju podpore preglednosti in odgovornosti EIT ter spoštovanja neodvisnosti vključenih skupnosti znanja in inovacij. Podpiram to poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Z vidika sporazuma, ki sta ga sklenila Svet in Parlament ter mu Evropska komisija ni nasprotovala, menim, da sprejetje priporočila na drugi obravnavi glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pomeni zlasti pomemben trenutek, ker učinkovito simbolizira nastanek tega pomembnega projekta.

Pred nekaj leti je Evropska unija opredelila inovacije in znanje kot osrednja vidika za obvladovanje izzivov globalizacije in pojava novih velikih gospodarskih udeležencev. V tem smislu pomeni posebna podpora raziskavam in razvoju, kot gospodarskemu orožju, pobudo, ki si zasluži čim večjo podporo, kar je jedro projekta.

Čas bo pokazal, kaj bi se moralo uveljaviti, ali bi bilo bolje imeti pravo študijsko območje ali sprejete rešitve Skupnosti. V vsakem primeru je pomembna, celo bistvena, prilagodljivost in stalna sposobnost za prilagajanje modela najboljšim rešitvam. Sicer mentor za inovacije ne bo sposoben za inovacije, kar bi bila neodpustljiva napaka, če je namen zgraditi modele učinkovitosti.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Najprej sem želel podpreti predlog za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, ker zapolnjuje sedanjo vrzel med visokim šolstvom, raziskavami in inovativnostjo, kar je glede na gospodarstvo in notranji trg pomembno. EIT se je zdel čudovit projekt, če ne bi bilo neprimernega finančnega režima.

Zato ne morem podpreti sedanjega predloga ali skupnega stališča Sveta, predvsem zaradi neprimernega proračuna. Komisija je predlagala smiselno vsoto, ki bi lahko zadostila potrebam skupnosti znanja in inovacij za šest let. Vendar je Svet tako zmanjšal proračun, da to ni več mogoče. Čeprav je ocena učinka EIT pokazala, da je bilo dobro osnovno financiranje bistveni dejavnik za uspešnost.

Glede na sedanji predlog so skupnosti znanja in inovacij prisiljene iskati zunanje financiranje iz drugih programov Skupnosti, ki razen tega niso namenjeni temu. Zato bodo države članice morale same prevzeti odgovornost za zagotavljanje financiranja, ker se lahko zanesemo le na zasebne sponzorje. Ta predlog bi pomenil, da je projekt obsojen na neuspeh.

Končno, dejstvo, da so podnebne spremembe kot jedro prvih skupnosti znanja in inovacij izrecno izključene iz predloga, pomeni, da tega poročila ne podpiram več.

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0065/2008)

  Derek Roland Clark, Nigel Farage in John Whittaker (IND/DEM), v pisni obliki. − Seveda podpiramo prejemanje denarja v korist Velike Britanije iz Evropske unije, kot prispevek k stroškom za lanskoletne poplave. Zato podpiramo ta predlog.

Vendar ob tej priložnosti uradno izjavljamo, da ne zagovarjamo te ureditve, v okviru katere mora Britanija prositi Evropsko unijo za pomoč.

Združeno kraljestvo je velik neto plačnik v proračun EU. Namesto, da prosimo za vračilo majhnih zneskov, bi raje zadržali svoja sredstva in se sami odločili, kako jih porabiti.

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − Veseli me, da je Evropski parlament odobril dodelitev 170 milijonov EUR pomoči za poplave iz Solidarnostnega sklada EU za pomoč pri čiščenju po poplavah lansko poletje v moji državi in zlasti v moji regiji. Poplave so prizadele več sto domov in podjetij ter povzročile nesrečo tisočim ljudem. Dejstvo, da je to drugo največje plačilo v zgodovini Solidarnostnega sklada EU, je znak velikih finančnih in osebnih stroškov, ki so jih plačale žrtve. Upajmo, da bo ta denar nekako pokril te stroške.

Kot poslanec Evropskega parlamenta iz ene od bolj prizadetih regij lahko rečem, da je vsak prispevek dobrodošel. Solidarnost preostale Evrope je v mojem volilnem okrožju zelo dobrodošla.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Danes sprejeto besedilo potrjuje uporabo Solidarnostnega sklada v korist Združenega kraljestva po poplavah poleti 2007.

Ker je bila ugotovljena škoda nad mejno vrednostjo za sprožitev tega mehanizma v zvezi z Združenim kraljestvom, približno 4 612 000 000 EUR, so bile posledice poplav označene kot velika katastrofa, pri čemer je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 162 387 985 EUR.

Mnenje odbora EP za regionalni razvoj poziva Svet, da sklene sporazum o pregledu, ki ga je predlagala Komisija, uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada, česar ni storil, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče na prvi obravnavi 18. maja 2006 s kritičnim glasovanjem.

Med drugim menimo, da stališče EP ne zagotavlja izpolnjevanja pogojev regionalnih nesreč za pridobitev pomoči, niti ne omogoča priznavanja posebne narave naravnih nesreč v Sredozemlju ali prilagoditve tega sklada, v zvezi s časovno omejitvijo in upravičenimi ukrepi, na posebno naravo naravnih nesreč, kot sta suša in požar. Te vidike je treba zaščititi.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, Solidarnostni sklad je bistvo načela solidarnosti, ki je eden od temeljev Evropske skupnosti. Merila za njegov razvoj so se v veliko letih prakse izboljšala, kar je odpravilo diskrecijsko naravo upravljanja sklada, ki je bila očitna vsaj v prvih poskusih delovanja protiglobalizacijskega sklada, pri čemer je bila to nova proračunska institucija Evropske unije, ustanovljena v okviru finančne perspektive 2007–2013. Velika pomanjkljivost, ki se v primeru Solidarnostnega sklada močno poudarja, je bila dolga čakalna doba za delovanje tega instrumenta, kar so poudarjale države prosilke, ki so jih prizadele naravne nesreče. Presenetljivo se je lahko EU odzvala hitreje na prošnje tretjih držav kot na prošnje svojih držav članic.

Predlog za uporabo sklada za pomoč Veliki Britaniji in Severni Irski, ki sta bili prizadeti zaradi poplav junija in julija 2007, izpolnjuje vse uradne zahteve. Priznati je treba odziv odbora za regionalni razvoj, ki je pospešil postopke Parlamenta. Medtem si je težko razlagati zamudo na strani Evropske komisije. Njene ugotovitve 18. januarja 2008 so bile objavljene šest mesecev po naravni nesreči in takojšnemu zahtevku Združenega kraljestva. To se ujema s slabo tradicijo počasnega upravljanja Solidarnostnega sklada in zahteva posodobitev določb o izvrševanju, k čemur Parlament poziva od 18. maja 2006.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Po uničujočih poplavah lansko leto v Britaniji, želim čestitati gospodu Bögeju za delo v zvezi s poročilom o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije. Predlagani denar bo koristil vsem prizadetim, vključno s podjetji. Zato pozdravljam priporočila poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Ob naravnih nesrečah in podobnih dogodkih je treba hitro zagotoviti začasno bivališče in zasilna popravila na bistveni infrastrukturi, na primer na električnih vodih, cestah, mostovih itd., da lahko bolnišnice spet začnejo delovati, pri čemer je lahko Solidarnostni sklad v veliko pomoč. Česar ni mogoče plačati, je seveda na tisoče ur neplačanega dela, ki ga izvajajo enote za pomoč. Prav tako ni mogoče nadomestiti trpljenja prizadetih.

Ohraniti je treba smiselno ravnovesje Solidarnostnega sklada med izplačevanjem sredstev hitro in nebirokratično ter zagotoviti, da se uporabijo le za ta namen. Za pripravo na prihodnje naravne nesreče sta zlasti pomembna preprečevanje in boljše medvladno sodelovanje. Zato se v nobenih razmerah ti dogodki ne smejo uporabiti za oblikovanje agencije za civilno zaščito EU ali enote EU za hitro ukrepanje ob nesrečah, ker slednja ne bi mogla zagotoviti učinkovite zaščite pred naravnimi nesrečami, ampak bi le zvišala stroške in povečala birokracijo.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasujem proti temu poročilu, ker vključuje povečanje proračuna EU. Plačila Britaniji za poplave leta 2007 je treba umestiti v sedanji proračun, kjer je prostor za ponovno opredelitev, na primer s povečanjem proračuna za Galileo.

– Poročilo: Kyösti Virrankoski (A6-0058/2008)

  Hélène Goudin (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Pretekle izkušnje kažejo, da EU slabo upravlja s pomočjo za nesreče. Stranka Junijske liste meni, da lahko črpanje sredstev iz sklada pogosto zmanjša spodbude državam članicam za rešitev težav, ki so vzrok za potrebo po pomoči.

V zvezi z uvedbo proračunske postavke za porabo sredstev v izjemnih razmerah stranka Junijske liste meni, da domiselnost tega dokumenta krepi vtis, da si EU prizadeva postati velesila z vplivom na vse, kar se dogaja po svetu. Stranska Junijske liste temu nasprotuje.

Agencija Frontex presega svoje pristojnosti v zvezi z usklajevanjem mejnih kontrol in politike priseljevanja držav članic. Stranka Junijske liste nasprotuje vsaki širitvi dejavnosti te agencije.

Odločila sem se, da v celoti glasujem proti poročilu, ker ne morem podpreti predloga spremembe proračuna zaradi navedenih razlogov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prvi predlog spremembe proračuna Skupnosti za leto 2008 vključuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini približno 162,4 milijona EUR v korist Združenega kraljestva, ob upoštevanju tamkajšnjih poplav leta 2007, in uvedbo novih proračunskih postavk ter prenos med proračunskimi postavkami, ki ne vplivajo na skupni znesek celotnega proračuna.

Kadrovski načrt Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) se je povečal za 25 delovnih mest, z 69 na 94, ob upoštevanju že uvedenega povečanja proračuna približno 30 milijonov EUR za to agencijo, ki je bil potrjen med razpravo o proračunu Skupnosti za leto 2008. Ta ukrep agencije se postopno krepi in pridobiva pristojnosti, ki so bistvo suverenosti države. To je agencija, ki med drugim podpira „trdnjavo Evropo“ in politiko priseljevanja s poudarkom na varnosti, ki jo spodbuja EU.

Prav tako je treba poudariti vzpostavitev nove postavke „odhodki v času izrednih kriznih razmer“, čeprav ni jasno, kako naj razumemo pojem „krizne razmere“.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, prvi predlog spremembe proračuna med izvajanjem proračunskega načrta za leto 2008 zajema točke, ki so združene v skupni postavki sprememb za „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“.

Točka 1, to je uporaba sredstev Solidarnostnega sklada v korist Velike Britanije, ki jo je lansko poletje prizadela velika škoda neurij in poplav, zagotovo spada v to kategorijo. Edina pripomba je, da zamude pri uporabi sredstev zaradi poznega izvajanja Evropske komisije postajajo sramotna tradicija. Točka 5, ki predlaga oblikovanje proračunskega člena 27 01 11 odhodki v času izrednih kriznih razmer, da se omogoči financiranje izrednih odhodkov, povezanih z razglašenimi kriznimi razmerami, ima podobno naravo. Tri preostale točke, ki so bile združene v skupno postavko spremembe proračuna, imajo drugačno naravo.

Strinjam se z dvomi poročevalca, ki zadevajo financiranje Izvajalske agencije za raziskave in Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) ter tudi ne popolnoma skladen sklep o oblikovanju proračunske postavke 06 01 04 12 Program Galileo. Sprejeti je treba spremenjeni kadrovski načrt agencije Frontex.

Analizo in primerno obravnavanje celotnega sklepa otežuje raznovrstna narava proračunskih postavk iz predloga spremembe 1/2008.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Pretekle izkušnje kažejo, da EU slabo upravlja s pomočjo za nesreče. Stranka Junijske liste meni, da lahko pomoč sredstev iz sklada pogosto zmanjša spodbude državam članicam za rešitev težav, ki so vzrok za potrebo po pomoči.

V zvezi z uvedbo proračunske postavke za porabo sredstev v izjemnih razmerah stranka Junijske liste meni, da domiselnost tega dokumenta povečuje vtis, da si EU prizadeva postati velesila z vplivom na vse, kar se dogaja po svetu. Stranska Junijske liste temu nasprotuje.

Agencija Frontex presega svoje pristojnosti v zvezi z usklajevanjem mejnih kontrol in politike priseljevanja držav članic. Stranka Junijske liste nasprotuje vsaki širitvi dejavnosti te agencije.

Vendar poročilo prav tako navaja, da se sredstev za zdaj ne sme prenesti iz operativne v upravno postavko v zvezi z dodeljevanjem sredstev programu Galileo. Razen tega poročilo podpira oblikovanje proračunske strukture za Izvajalsko agencijo za raziskave in Izvajalsko agencijo Evropskega raziskovalnega sveta.

Menim, da so ta vprašanja zelo pomembna, in sem zato v celoti glasoval za to poročilo, kljub pomislekom načeloma zaradi drugih predlogov sprememb iz tega poročila.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − V poročilu Kyöstija Virrankoskija o predlogu spremembe proračuna št. 1/2008 v zvezi s Solidarnostnim skladom lahko opazimo, da je EU pripravljena vložiti nova sredstva za uporabo Solidarnostnega sklada v Združenem kraljestvu. Upam, da bomo tako ukrepali tudi za druge države članice, ki so žrtve naravnih nesreč, kot je Grčija. Glasoval sem za sprejetje poročila.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Kot izvoljeni poslanec v Romuniji pozdravljam sprejetje predloga resolucije Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2008 Evropske unije. Ta predlog spremembe proračuna je pomemben zaradi spremembe kadrovskega načrta Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex). Romunija je vzhodno oporišče Evropske unije in država, ki je zadolžena za upravljanje najdaljših zunanjih kopenskih meja Unije.

Glede na ta položaj mora Romunija zato vedno podpirati širitev sodelovanja za boljše upravljanje meja in zagotavljanje agenciji Frontex dovolj sredstev za izvajanje dejavnosti v najboljših pogojih, glede finančnih sredstev, osebja ali opreme. Oblikovanje postavke „odhodki v času izrednih kriznih razmer“ je prav tako zelo dobrodošlo, ker nikoli ne moremo biti dovolj pripravljeni na takšne neželene dogodke.

– Poročilo: Luis Manuel Capoulas Santos (A6-0053/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo za sporazum, ker je na žalost država zdaj zelo gospodarsko odvisna od sporazuma o ribolovu z EU. Če bi se sporazum o partnerstvu z EU moral končati takoj, bi to resno vplivalo na gospodarstvo države. Kot podlago upoštevamo znanstvena poročila, ki kažejo, da so morja zelo resno izlovljena. Zato sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju ne obravnavamo kot dolgoročno smiselno sredstvo za boj proti revščini in podporo razvoju.

Spremeniti želimo ribiško politiko EU, da bo omogočila obnovo staleža rib. Prav tako želimo podpreti trajnostni razvoj v teh državah, v katerih so sedanji sporazumi o ribolovu z EU glavni vir prihodka, s spremembami trgovinske politike in politike pomoči EU ter z različnimi oblikami partnerstva.

Lastniki plovil morajo biti odgovorni za stroške, ki izhajajo iz sporazumov od katerih imajo sami koristi, pri čemer si v zvezi s tem želimo stalno spremembo. Zato smo glasovali za predlog spremembe št. 8, čeprav se mora ta sprememba izvršiti v širšem okviru.

Gvineja Bissau je ena od najrevnejših afriških držav. Poudariti želimo, kako pomembno je, da EU poišče druge, dolgoročne in bolj trajnostne načine podpore Gvineji Bissau, ker sporazum o ribolovu z EU zdaj znaša 30 % BNP države.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Capoulasa Santosa o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau, ker menim, da je to uravnotežen sporazum, ki zagotavlja trajnost ribolova in zaščito interesov obeh strani, Evropske unije in Gvineje Bissau.

Predloge sprememb, ki jih je vložil poročevalec, obravnavam kot pomemben prispevek h krepitvi ribiške politike EU, če poudarjajo pomen krepitve vloge in obveščanja Parlamenta.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau za obdobje od junija 2007 do junija 2011 zagotavlja dodelitev 37 ribolovnih dovoljenj, od teh so štiri namenjena Portugalski.

Skupaj se dodeli 35 % prispevka Evropske skupnosti za podporo pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike, ki jo je oblikovala Gvineja Bissau. Poudarek je na izboljšanju higienskih razmer za ribiške proizvode ter na dejavnostih spremljanja in nadzora ribiških dejavnosti. To je zelo pomembno področje za ukrepanje, ob upoštevanju, da so bili v skladu z mednarodnimi organi ribolovni viri v tej državi vidno prizadeti, med drugim zaradi nezakonitega, neurejenega ribolova.

Sporazum prav tako zagotavlja obvezno zaposlovanje lokalnih mornarjev, torej iz Gvineje Bissau, v skladu z bruto tonažo plovila. Tako kot v drugih sporazumih za te mornarje velja deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO).

Člen 10 sporazuma zagotavlja ustanovitev združenih podjetij med gospodarskimi subjekti Evropske unije in Gvineje Bissau, z namenom skupnega izkoriščanja virov. Ta možnost je za plovila Skupnosti za zdaj ugodna, ker bodo tako oproščena plačila taks.

– Poročilo: Daniel Varela Suanzes-Carpegna (A6-0054/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Če bi se sporazum o partnerstvu z EU moral končati takoj, bi to resno vplivalo na več držav v razvoju in na veliko ljudi. Zato ne moremo enostavno zavrniti sporazume o ribištvu, ki jih ima EU z drugimi državami. Vendar kot podlago upoštevamo znanstvena poročila, ki kažejo, da so morja zelo resno izlovljena. Zato želimo spremeniti ribiško politiko EU, da bo omogočila obnovo staleža rib. To mora biti del temeljitega pregleda.

Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju ne obravnavamo kot dolgoročno smiselno sredstvo za boj proti revščini in podporo razvoju.

Zato želimo podpreti trajnostni razvoj v teh državah, v katerih so sedanji sporazumi o ribolovu z EU glavni vir prihodka, s spremembami trgovinske politike in politike pomoči EU ter z različnimi oblikami partnerstva.

Lastniki plovil morajo biti odgovorni za stroške, ki izhajajo iz sporazumov od katerih imajo sami koristi, pri čemer si v zvezi s tem želimo stalno spremembo. Zato smo glasovali za predlog spremembe št. 8, čeprav se mora ta sprememba izvršiti v širšem okviru.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Glavni cilj novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Slonokoščeno obalo je okrepiti sodelovanje med strankama, da se ustanovi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in zmerno izkoriščanje ribolovnih virov v ribolovnih območjih Slonokoščene obale, ob posebni pozornosti podpori ribiške politike te države.

Obe stranki se bosta dogovorili o prihodnjih prednostnih nalogah v zvezi s takšno podporo in opredelili cilje, letno in večletno načrtovanje programov ter merila za vrednotenje uresničevanja rezultatov, za zagotavljanje trajnostnega in odgovornega upravljanja sektorja. Sporazum upošteva temeljna načela skupne ribiške politike in Portugalski zagotavlja ribolovno dovoljenje za pet plovil s površinskim parangalom.

Poslanci portugalske skupine PSD (socialdemokrati) smo zato glasovali za to poročilo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum zagotavlja skupaj 40 ribolovnih dovoljenj za plovila držav članic EU, pet za Portugalsko, za obdobje šestih let od julija 2007. V primerjavi s prejšnjim sporazumom ta sporazum pomeni bistveno zmanjšanje ribolovnih možnosti, vendar zagotavlja možnost povečanja ulova. Stranke so se dogovorile, da se finančni prispevek Evropske skupnosti v celoti dodeli za podporo pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike, ki jo je oblikovala Slonokoščena obala.

Lastniki plovil, ki imajo ugodnosti iz sporazuma, morajo izmed najetih mornarjev zaposliti vsaj 20 % državljanov iz držav AKP. Sporazum tem mornarjem zagotavlja, da so vključeni v deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Deklaracija zagotavlja obvezno svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije v zvezi z zaposlovanjem in delom. Plače teh mornarjev bodo določene sporazumno med lastniki plovil in mornarji ali njihovimi zastopniki, vendar ne smejo biti nižje od veljavnih standardov v državi izvora, kar lahko povzroči kršitev načela „enako plačilo za enako delo“.

– Poročili: Luis Manuel Capoulas Santos (A6-0053/2008) in Daniel Varela Suanzes-Carpegna (A6-0054/2008)

  Lena Ek, Olle Schmidt in Anders Wijkman (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo proti dvema sporazumoma o partnerstvu o ribolovu med EU in Gvinejo Bissau oziroma EU in Slonokoščeno obalo. Razlog za to je, da so izkušnje s to vrsto sporazuma zelo negotove. Državam z nizkimi prihodki se omogoči enkratno izplačilo, pri čemer te države v zameno odprejo svoje vode za komercialni ribolov držav članic EU, večinoma v južni Evropi. Preneseni viri so izjemno majhni v zvezi s prevzetimi ulovi, razen tega obstaja jasno tveganje za netrajnostni ribolov. Dodatni razlog je, da to običajno škodljivo vpliva na lokalni priobalni ribolov. Upamo, da bo v okviru strategije trajnostnega razvoja EU mogoče takoj oceniti te sporazume o ribolovu in jih nadomestiti s trajnostnimi shemami.

– Poročilo: Gabriele Albertini (A6-0014/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da lahko predlog o enotni omejitvi hitrosti na avtocestah EU pozitivno vpliva na okolje v smislu, da je mogoče v tistih državah članicah, ki nimajo obvezne omejitve hitrosti na svojih avtocestah, zmanjšati hitrost. Vendar je pomembno, da se nobene države članice ne prisili k neupoštevanju subsidiarnosti z zvišanjem omejitve hitrosti na svojih cestah. Države članice morajo vedno imeti možnost uveljaviti nižje omejitve hitrosti od evropskega standarda.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo na lastno pobudo odličnega italijanskega kolega gospoda Albertinija, ki je pripravil veliko priporočil za udeležence tega sektorja za izboljšanje razmer, ki se slabšajo zaradi vedno večjega povpraševanja po nafti in pojemanju zalog nafte, vedno večje preobremenjenosti mest ter negativnega vpliva na zdravje ljudi in podnebne spremembe.

Podpiram tri izbrana področja za združevanje javne politike: spodbujanje tehnološkega razvoja (avtomobili z največ 125 g emisij CO2/km), razvoj tržnih instrumentov (sistem za trgovanje z emisijami, davčne spodbude, dajatve/prevoznine glede na vpliv na okolje itd.) in uporaba spremljevalnih ukrepov, da se omogoči kar najučinkovitejša raba načinov prevoza in infrastrukture.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, promet zagotovo vpliva na socialno-ekonomske razmere družbe in ima hkrati neposredne posledice na okolje. Mestni promet dejansko proizvaja 40 % emisij CO2 in ohranja Evropo odvisno od trgov s fosilnimi gorivi kot je nafta in njihovo „talko“, kar pomeni približno 70 % celotnega povpraševanja.

Ti zaskrbljujoči podatki so dovolj za razumevanje nujnosti in potrebe po oblikovanju nove celovite strategije za promet v Evropi, ki bi se lahko dejansko razvila iz tega poročila.

Onesnaževanje, ki ga povzroča promet, je treba zelo hitro bistveno zmanjšati z uveljavljanjem omejitev za emisije onesnaževal, spremembo sestave mešanic goriva in stalnim zagotavljanjem spodbud za nakup in uporabo okolju prijaznih oblik prevoza, ki ne onesnažujejo okolja.

Zato bo EU odgovorna za izvajanje celostnega načrta za uresničitev tega pomembnega cilja, pri čemer se bo zavezala k zagotavljanju spodbud za železniški prevoz, ki lahko ob ustreznih izboljšavah zagotavlja visoko raven učinkovitosti z majhnim vplivom na okolje. Čim prej je treba dokončati vseevropska omrežja in zahtevati večjo finančno podporo od EU. Na drugi strani morajo države članice zagotoviti in nadzirati dokončanje gradbenih del, razen če se dokaže škoda za okolje ali zdravje.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Predlog spremembe št. 1 iz poročila (A6-0014/2008) o evropski trajnostni prometni politiki, ki ga je vložila skupina PPE-DE, je bil po mojem mnenju in mnenju celotnega prometnega sektorja razlog za utemeljen dvom. Cilj tega predloga spremembe je odložitev pregleda direktive o evrovinjeti. Sprejetje tega predloga spremembe bi pomenilo negativen znak Evropskega parlamenta in nasprotovanje poročilu odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane z dne 28. januarja 2008. Zato sem glasoval proti predlogu spremembe in proti celotni vsebini tega poročila.

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo o trajnostni prometni politiki. Poročilo upošteva evropsko energetsko in okoljsko politiko. V EU se 70 % povpraševanja po nafti pripisuje prometnemu sektorju.

Končati moramo skoraj popolno odvisnost od fosilnih goriv s povezovanjem različnih politik, ki vključujejo vse vrste prevoza. Ta pristop mora ustvariti razmere, ki so bistvene za realnost, kot so tehnološke inovacije za zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov in razvoj biogoriv, reforma davčnega sistema, ki bo upoštevala vpliv na okolje, in spremljevalni ukrepi za boljše izkoriščanje infrastrukture in spodbujanje državljanov k spremembi svojih navad.

Vsak državljan je lahko udeleženec trajnostnega prometa z uporabo javnega prevoza namesto osebnih avtomobilov, kjer je ta možnost na voljo.

Za lažji potniški in tovorni promet, ki uporablja vrste prevoza z nizkimi emisijami, kot so železniški, rečni, morski in javni prevoz, se hkrati potrebuje vrsta novih storitev, bolj konkurenčna organizacija sektorja in različnimi načini uporabe nekaterih infrastruktur.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ker je v tej obrazložitvi glasovanja glede na obseg nemogoče pojasniti vsa pomembna vprašanja, ki jih je izpostavilo poročilo na lastno pobudo EP, je treba omeniti, da dokument ne obravnava ali da nepravilno obravnava vidike, ki so za raziskovalce pri reševanju vprašanj o prometu in energiji ter njunem vplivu na okolje bistveni. Na primer:

– nikjer ne omenja visokih cen nafte ali posledic teh cen;

– nikjer ne omenja uporabe metana v cestnem prometu (v obliki CNG, LNG ali biometana);

– nejasnost v zvezi z uporabo vodika kot nadomestnega goriva za cestni prevoz;

– nekritični predsodki o uporabi biogoriv, z resnimi posledicami, ki so že splošno dokazane;

– ne sklicuje se na dokumente, kot je program cilja 2020, ki zagovarja zamenjavo približno 20 % bencina in dizla, ki se porabi v evropskem prometnem sektorju, do leta 2020.

Končno moram poudariti, da razen navajanja težav, ki so očitno že ugotovljene, potrebujemo politiko za učinkovito odzivanje na te težave, kot sta izziv sedanje kapitalistične globalizacije in vloga prometa v tem okviru, zlasti vedno večje geografske razdalje med krajem proizvodnje in krajem porabe ter stalno naraščanje potreb prometa. O vsem tem je mogoče še veliko povedati …

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupaj s kolegi iz stranke Fine Gael v skupini PPE-DE želim potrditi, da smo se vzdržali glasovanja v zvezi s predlogoma spremembe 3 in 11 ter celotnim poročilom, zaradi dvomov glede vprašanja o obdavčevanju in prevozninah. Še vedno menimo, da sta ti dve vprašanji stvar odločanja posamezne države članice in se ju zato ne sme vključiti v poročilo Parlamenta.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Poslanci iz britanske konzervativne stranke smo glasovali za poročilo na lastno pobudo gospoda Albertinija o evropskem trajnostnem prometu, da se zagotovi jasen politični okvir, ki bo povečal učinkovitost in odpravil vedno večji vpliv prometa na podnebne spremembe. Vendar so konzervativci še vedno zaskrbljeni, da se poziv poročila k nadaljnjim predlogom Komisije o internalizaciji zunanjih stroškov ne sme začeti, dokler ocena učinka ni v celoti končana in je Parlament ustrezno razpravljal o tem vprašanju. Prav tako nas zanima, da se ta politična možnost, če bo uvedena, uporablja enotno v vseh vrstah prevoza, da izkrivljanje trga ni mogoče.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za uskladitev prometa, okoljske in energetske politike v Evropski uniji, ker lahko le usklajeno prizadevanje v teh treh sektorjih prispeva k dolgotrajnemu izboljšanju v vsakem sektorju posebej.

S svojim glasom podpiram zlasti razvoj splošno uporabnega, preglednega in trajnostnega modela ocenjevanje zunanjih stroškov vseh vrst prevoza. Zato glasujem proti predlogu spremembe 1, ki je po mojem mnenju namenjen odlašanju z internalizacijo zunanjih stroškov za cestni promet. Sprejetje predloga spremembe bi oviralo prizadevanje EU pri doseganju trajnostne prometne politike in bi razen tega ustvarilo pogoje za nelojalno konkurenco med vrstami prevoza.

Zaradi stalnega naraščanja količine prometa in posledičnega vpliva na okolje je treba močno spodbuditi močno vseevropsko sodelovanje na področju novih tehnologij in alternativnih goriv, za zajezitev emisij toplogrednih plinov in okrepitev kakovosti življenja tudi v preobremenjenih območjih. V zvezi s tem pozivam, da se s tehnološkimi izboljšavami v sektorju prometa in z uporabo biogoriv zmanjšajo povprečne emisije za nova vozila na 125 g CO2/km.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam priporočila iz poročila Gabriela Albertinija o evropski trajnostni prometni politiki. Varna in cenovno dostopna prevozna sredstva morajo biti pravica, ki je dostopna vsem državljanom EU. Dejansko je trajnost takšnega prevoza nujno vprašanje. Pri spodbujanju tehnoloških inovacij in tržnih instrumentov, kot sta sistem za trgovanje z emisijami ali davčne spodbude, zlasti v velikih mestih in okoljsko občutljivih območjih, je priložnost za zagotovitev učinkovite rabe načinov prevoza in infrastrukture. Podpiram tudi poziv k večjim naložbam v infrastrukturo in inteligentne prevozne sisteme za reševanje vprašanj, kot so zastoji. Zato sem glasoval za priporočila tega poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Za zmanjšanje pomembnosti dejstva, da kljub številnim akcijskim načrtom ostajamo na mestu, se zdaj voznike avtomobilov zaradi pristojbin za prometne zamaške, cestnin in podobnega spodbuja h kolesarjenju, hoji ali večji uporabi javnega prevoza.

Vendar moramo pri tem nekaj pojasniti: to je posledica slabo usklajenega lokalnega javnega prevoza, pri katerem se je varčevalo do skrajnosti, razcveta nakupovalnih središč na obrobju mest, medtem ko lokalne trgovine propadajo, poslabšanja kakovosti življenjskih razmer v središčih mest, naraščanja stopnje kriminala, sosesk, v katerih prebiva veliko tujcev in se spreminjajo v geta, in nenazadnje daljšega časa prevoza do delovnega mesta zaradi širjenja urbanih območij in večje prožnosti delovnega časa ter delovnih razmerij in s tem povezane vloge avtomobila kot pogoja za redno zaposlitev.

V teh razmerah in glede na dejstvo, da sami avtomobili povzročajo le približno 10 % emisij delcev, si EU pri tem želi „le“ izkoristiti več pristojnosti zase in vzpostaviti neuporaben sistem spremljanja. Namesto tega bi se morala odločno soočiti in boriti proti vzrokom in ne posledicam, na primer s pregledom politike o subvencijah, da se prepreči nadaljnja podpora vedno večje količine težkih tovornih vozil, ki proizvajajo veliko večji delež emisij. Sistemi oprtnega prevoza morajo končno postati ekonomsko ugodnejši, pri čemer je treba navdušenju nad privatizacijo preprečiti, da spremeni javni prevoz v nezanimivo krparijo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) V zadnjih desetletjih so bile v prometni sektor uspešno vložene bistvene naložbe za povečanje energetske učinkovitosti, kar je na trg pripeljalo inteligentno tehnologijo z ugodnostmi za okolje in varnost. Razen tega to prizadevanje ni dovolj, ker ga vzporedno stalno rastoče povpraševanje v tem sektorju skoraj izniči.

Zato moramo znova preučiti to težavno enačbo, da se bomo lahko odzvali na ta izziv. Prometni sektor je dinamičen gospodarski sektor, ki je tehnološko napreden in vedno bolj konkurenčen. Industrija je opravila velike naložbe v raziskave in razvoj, pri čemer se je tesno posvetovala z institucionalnimi in zasebnimi partnerji. Seveda je nujno večje usklajevanje, da pridobimo vso dodano vrednost naših prizadevanj. Nujni so posebni ukrepi v zvezi z obveščanjem državljanov in njihovim ozaveščanjem, vključno v zvezi z vedenjem. Razen tega si moramo prizadevati za sodelovanje in usklajevanje v zvezi z napredkom na področju učinkovitosti goriv, predpisov o naložbah, spodbujanjem dinamičnega trga za varnejša vozila z manjšim onesnaževanjem ter podpore tehnoloških inovacij.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za odlično poročilo gospoda Albertinija o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik. Menim, da je za EU bistveno, da uskladi svojo politiko za razvoj mestnega javnega prevoza in nadomestnih prevoznih sistemov ob varovanju okolja in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

V zvezi z infrastrukturo opozarjam, da se nenehno poudarja projekte cestnega prevoza za ceno železniških projektov. Dokončanje vseevropskih omrežij se še vedno zdi oddaljeno, pri čemer je prispevek EU v primerjavi z obremenitvami, ki jih prevzemajo posamezne države članice, najmanjši. Prav tako poudarjam potrebo, da EU zagotovi finančno podporo za izvajanje prednostnih projektov v okviru vseevropskih omrežij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje učinkovitosti tovornega in potniškega prometa.

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. − (DE) Poročilo Albertinija navaja, da lahko boljša internalizacija zunanjih stroškov pomaga odpraviti motnje na trgu in povečanje emisij.

Zato sem glasovala proti predlogu spremembe 1, ker je namenjen odlašanju z internalizacijo zunanjih stroškov za cestni promet. To je napačno sporočilo, ker je predvsem cestni promet odgovoren za emisije iz prometnega sektorja. Upam, da bo pregled direktive o uporabninah infrastrukture, ki ga je najavila Komisija, omogočil hiter napredek v tem sektorju.