Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0281(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0046/2008

Predložena besedila :

A6-0046/2008

Razprave :

PV 11/03/2008 - 16
CRE 11/03/2008 - 16

Glasovanja :

PV 12/03/2008 - 5.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0092

Razprave
Torek, 11. marec 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Skupna ureditev kmetijskih trgov in posebne določbe za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) glede nacionalnih kvot za mleko (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Elisabeth Jeggle, v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) glede nacionalnih kvot za mleko (COM(2007)0802 – C6-0015/2008 – 2007/0281(CNS)) (A6-0046/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Iztok Jarc, predsedujoči Svetu. − Dovolite mi, da najprej povem, da predsedstvo pozdravlja poročilo poslanke Elisabeth Jeggle o predlogu za povečanje mlečnih kvot kot konstruktiven in uravnotežen prispevek k razpravi, ki poteka že kar nekaj tednov oziroma dalj časa.

Evropska komisija je predlagala na podlagi ugodnih možnosti na trgu, ki jih je tudi predstavila v svojem poročilu, analizi, povečanje nacionalnih mlečnih kvot za dva odstotka z naslednjim kvotnim letom, to je s 1. aprilom 2008.

Vprašanje mlečnih kvot seveda ni možno omejiti le na vprašanje odstotkov, gre za širša vprašanja, povezana s pregledom skupne kmetijske politike. Zato se je tudi Svet omejil, oziroma se ni omejil, samo na to vprašanje, vendar se je sprožila širša razprava, v bistvu vzporedno s to, ki jo imamo o celotnem svežnju zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike.

Moram povedati, da so bili v Svetu in Parlamentu predstavljeni, oziroma izpostavljeni zelo podobni pomisleki oziroma skrbi v zvezi s tem predlogom. Na primer, izraženi so bili pozivi k predvidljivosti in stabilnosti v mlečnem sektorju. Izražena je bila zaskrbljenost glede območij z manj ugodnimi možnostmi za kmetovanje, kjer ni veliko oziroma ni alternativ tradicionalni mlečni proizvodnji. In na drugi strani so bile izražene odločne zahteve po tem, da se evropskim kmetom omogoči, da se izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja razvijajoči se mednarodni, pa tudi evropski trg.

Kljub kompleksnosti teh vprašanja, teh skrbi, te zadeve, smo prepričani, da lahko tudi v okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike najdemo uravnotežene odgovore, rešitve za vse te pomisleke. In na tem mestu bi dodal, da se Svet s tem v zvezi tudi pridružuje Parlamentu pri pobudi, da Komisija pripravi celovito, dolgoročno strategijo za evropski mlečni sektor oziroma predlog za to strategijo. Menimo, da bi moral biti osnovni del te strategije tako imenovan mehek prehod na odpravo mlečnih kvot, s katerim bi zagotovili nemoten prehod k bolj tržno usmerjeni mlečni politiki in predvidljivosti v sektorju.

Svet zato namerava povabiti Komisijo, da preuči vsa primerna sredstva s tem v zvezi. Menimo sicer, da lahko predlog Komisije za dvoodstotno povečanje kvot z naslednjim kvotnim letom obravnavamo tako kot del svežnja in da bodo ostali deli ustrezno obravnavani v okviru zdravstvenega pregleda.

Na koncu bi rad dodal, da bo predlog na dnevnem redu zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekal naslednji teden, in upam, da bo tudi sprejet. Tako, če bodo izpolnjeni pogoji, se bo začel izvajati, kot sem rekel, z letošnjim oziroma s kvotnim letom 2008.

Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki ste prispevali k razpravi pri tem poročilu, predvsem tudi poročevalki. Menimo, da gre za uravnotežen in stabilen pogled, in zahvaljujemo se za vaše delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mariann Fischer Boel, komisarka. Gospod predsednik, menim, da Predsedstvo, katerega minister za kmetijstvo je danes prisoten na tej zelo pomembni razpravi, pošilja dobro sporočilo.

Svoj govor začenjam običajno, z zahvalo odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja in zlasti poročevalki za zelo ustvarjalno poročilo o predlogu za povečanje sistema mlečnih kvot za 2 %, kot je navedel minister, za prihodnje tržno leto za mleko od 1. aprila 2008.

Veliko ljudi je od Komisije zahtevalo, da ublaži zelo napete razmere v sektorju mleka. Velika večina držav članic je v Svetu pozvala Komisijo, da vloži predlog o povečanju kvot. Resolucija Evropskega parlamenta o rasti cen živil, sprejeta oktobra 2007, je prav tako pozvala Komisijo, da nujno predlaga začasno povečanje mlečnih kvot. Decembra 2007 je Komisija predstavila poročilo o možnostih na trgu, ki je pokazalo, da očitno povpraševanje po mlečnih proizvodih narašča in bo naraščalo tudi v prihodnje.

Vaše poročilo prav tako potrjuje, da moramo povečati možnosti za večjo proizvodnjo mleka. Menim, da vsi soglašamo, da je predlog Komisije precej preudaren in jasen, s predvidljivim in enakovrednim rezultatom za vse države članice. S spoštovanjem omenjam, da očitno vaši predlogi sprememb ne namenjajo celotne pozornosti potrebi po predvidljivosti in enaki obravnavi kmetov?

Predlog spremembe za prostovoljno povečanje 2 % v državah članicah bo verjetno, če se bo uporabljal, povzročil nekaj težav. Najprej menim, da se vsi strinjamo o tem, da si želimo več tržne usmerjenosti in večjo produktivnost. Zato osebno menim, da mora imeti proizvajalec možnost izbire glede večje proizvodnje mleka. Prav tako menim, da se vsi strinjamo o potrebi kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, po predvidljivosti, varnost glede možnosti proizvodnje v okviru sistema kvot, pri čemer menim, da prostovoljni sistem ne bo prispeval k temu.

Kot rešitev imajo države članice priložnost glede odločitve, da ne razdelijo kvot, ampak jih ohranijo v nacionalni rezervi. To je možnost, čeprav bi sama pozvala države članice in bi bila zadovoljna z razdelitvijo kvot, ker menim, da je to pravi način.

Predlog spremembe za uporabo izravnave kvot ob koncu kvotnega leta ni nova zamisel. Dejansko je to Komisija temeljito preučevala, ker bi takšna teorija lahko v nekaterih državah članicah olajšala uporabo neuporabljenih kvot v drugih državah članicah. Vendar se prav tako strinjamo, da je teorija drugačna od prakse.

Prvič, menim, da jasno uvaja negotovost za proizvajalce mleka. Proizvajalci bi morali nato po svojih najboljših močeh uganiti, kakšne bodo razmere ob koncu leta proizvodnje, in se na podlagi tega odločiti glede svoje proizvodnje, pri čemer bi šele naslednje leto vedeli, ali je proizvodnja vključevala dajatve ali ne. Z vsem spoštovanjem menim, da to ni v korist odločitvi glede mlečnih kmetij. Očitno je, da proizvodnja mleka vključuje veliko naložb in našim kmetovalcem smo lahko hvaležni, da imajo predvidljiv sistem do odprave kvot leta 2015.

Drugič, kdo bi imel od tega koristi? Ni mi treba poudarjati, da bi imela večinoma le manjša skupina držav članic od tega koristi. To že pomeni politični zaplet. Najbolj pomembno je, da bodo imeli koristi tisti proizvajalci, ki so že presegli svoje kvote in so proizvedli preveč, in ne tisti, ki so poskušali delovati v okviru omejitev sistema kvot. Zato ni gotovo, da bo to povzročilo večjo razpoložljivost mleka na trgu.

Tretjič, menim, da je to v nasprotju z zamislijo o poenostavitvi skupne kmetijske politike. Bojim se, da bodo izvedbena pravila na tem področju zelo zapletena in ne podpiram še večje zapletenosti sistema, ko sistemu kvot ostaja le še sedem let delovanja.

Nazadnje z veseljem ugotavljam, da se vsi strinjamo o nujnem povečanju možnosti za sektor mleka v Evropi, za povečanje proizvodnje sektorja. Zame in za vse države članice je zelo pomembno politično sporočilo, da je odbor za kmetijstvo po zelo različnih mnenjih na začetku te razprave soglasno izbral to smernico. Zato čestitam poročevalki za ta dosežek. Upam, da bom sama prav tako uspešna v Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Jeggle, poročevalka. (DE) Gospod predsednik, komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, kot že rečeno je odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja soglasno zavrnil predlog Komisije za povečanje kvot za 2 %v prihodnjem tržnem letu za mleko. To bi pomenilo 2,8 milijona ton. Menimo, da je ta predlog preveč tog, neprilagodljiv in pomeni napačno sporočilo v sedanjih razmerah, zlasti za trge. Na podlagi odločitev iz leta 2003 se bodo 1. aprila letos v 11 državah članicah vseeno povečale kvote za 0,5 %, kar pomeni 700 000 ton več mleka v Evropski uniji.

Intenzivne razprave s kolegi iz odbora za kmetijstvo so pokazale, da za vodenje nadaljnjih razprav ne bo niti rešitve, niti udobne poti. Obstajajo zelo različna mnenja in zastopana so bila vsa stališča, od splošne in temeljne zavrnitve vsakega povečanja kvot do in vključno s 5-odstotnim povečanjem. Kljub temu smo uspeli najti dogovor, ki je upošteval stališča vseh skupin in je bil soglasno sprejet brez nasprotnih ali vzdržanih glasov. Prisrčno se zahvaljujem vsem kolegom poslancem za plodno sodelovanje.

Dogovorjeni sporazum ima dve osrednji točki. Komisarka, tako se rekli sami. Sama imam o tem različno mnenje.

Prvič, vzpostavitev evropskega mehanizma za izravnavanje, s katerim je mogoče uravnavati prenizke kvote in prekoračitve sedanjih nacionalnih kvot na ravni EU. Mehanizem ne bo vključeval veliko birokracije in bi pomenil kaznovanje proizvajalcev, ki so presegli svoje kvote, le po izravnavi.

Drugič, od 1. aprila se lahko države članice prostovoljno odločijo za povečanje nacionalnih kvot za kvotno leto 2008/2009. Želimo si prožnosti in ne togosti. Ta dogovor pomeni, da se bodo kvote, ki že obstajajo, uporabljale bolj učinkovito. Za države članice z večjim potencialom obstaja tudi možnost uporabe evropskega okvira kvot skupaj s smernicami skupnega evropskega sistema notranjega trga.

Komisarka, vedno poudarjate, da se bodo sedanje mlečne kvote v tem sistemu iztekle leta 2015. Linearno povečanje le kvot seveda ne bo ustvarilo ugodne rešitve, ki jo obljubljate. Spomnite se na pretekla jezera mleka. Odbor za kmetijstvo je zato nedvoumno zagovarjal vzpostavitev sklada za mleko, kot se je zgodilo že v primeru mini paketa za mleko, da se doseže prihranke pri stroških, ki izhajajo izključno iz reform za sektor mleka. Menimo, da je takšno napredno spodbujanje in ohranjanje celotnega sektorja mogoče le na ta način. Ta instrument je treba zlasti uporabiti za kmetovalce, ki proizvajajo mleko, na prikrajšanih območjih in na območjih, ki so v celoti namenjena za pašnike. Zato vas pozivam, gospa komisarka, da to zahtevo Evropskega parlamenta jasno izraženo vključite v svoj zakonodajni predlog o sistematskem pregledu.

Menimo, da uporaba člena 69 ne zadostuje, ker ni jasno opredeljena v smislu praktičnih ukrepov, zlasti za že navedeni sektor. Prav tako je zares nesramno, če uradnik Komisije na visoki ravni na zboru kmetovalcev objavi, da se ne bi smeli pritoževati zaradi ponovnega padanja cen proizvajalcev, ker so že shajali s 27 centi na liter mleka. To je zaničevanje legitimnega interesa celotnega poklica, ki ga sama, kot poslanka Parlamenta, ob zavzemanju za demokracijo na najvišji ravni, ne sprejemam.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, prepričan sem, da povečanje mlečnih kvot v kvotnem letu 2008/2009 ne bo ogrozilo stabilnosti mlečnega trga EU in ne bo povzročilo bistvenega padca cen mleka. Pričakovali bi večje povečanje, vendar smo ob poslušanju argumentov gospe Jeggle in drugih poslancev podprli paket dogovora o predlogih sprememb, ki zajema prostovoljno povečanje le za 2 %.

Na podlagi informacij v tisku kaže, da komisarka podpira predloge za letno povečanje kvot le za 1 % od leta 2010, kot del tako imenovane ugodne rešitve. To je precej konzervativen pristop, čeprav naj bi imela komisarka liberalna načela, vendar preidimo k stvari. Na eni strani nizke kvote omejujejo razvoj mlečne industrije EU z zmanjšanjem konkurenčnosti in možnosti izvoza. Na drugi strani pa je to zagotovilo za stabilen prihodek naših kmetovalcev.

Nadaljevati moramo z razpravo o izbiri najboljše rešitve v prihodnosti.

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, izredno nizke cene, plačane evropskim proizvajalcem mleka več let, so povzročile veliko škodo v tem sektorju. Zaradi nizkih cen se je začelo obsežno opuščanje sektorja, zlasti v nekaterih regijah, kot je moja regija Galicija, ter zmanjševanje strateških rezerv mleka, ki je osnovna potreba.

Od leta 2007 se trg razvija pozitivno, zaradi česar si lahko proizvajalci oddahnejo in celo vlagajo v svoje kmetije, kar je bilo do zdaj nepredstavljivo. Na to se navezujeta dve dobri novici iz poročila Komisije: zaradi pozitivnih obetov za prihodnost se bo povečalo povpraševanje po mleku na trgu, zato je za to leto predlagano 2-odstotno povečanje. Že od začetka se strinjam s tem predlogom, komisar.

Strinjam se s tem predlogom in trudila sem se sodelovati s poročevalko gospo Jeggle, ker je bilo mogoče opaziti zadržanost in ker so bili nekateri člani odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja proti temu predlogu Komisije.

Vendar menim, da Parlament proizvajalcem, kot ste dejali, ne bi smel preprečiti, da se pozitivno odzovejo na zahteve trga. Zato sem po dogovoru z gospo Jeggle predlagal, da naj bo ta ukrep prostovoljen.

Kot je že povedala gospa Jeggle, je bilo poročilo v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja sprejeto soglasno. Čeprav je res, kot je povedala poročevalka, da kvota na ravni EU ni v celoti izpolnjena, se ta poraba kvote med državami članicami razlikuje, tako kot se razlikuje tudi primanjkljaj proizvodnje v primerjavi s teoretično porabo.

Poglejmo si primer moje države Španije, ki ji bila dodeljena proizvodnja v višini 6,1 milijonov ton, medtem ko njena teoretična poraba znaša 9 milijonov ton. Zato je treba povedati, da ima Španija v celotni Evropski uniji največji primanjkljaj na prebivalca na leto.

Zato smo v poročilu gospoda Goepela pozvali k prilagoditvi kvote v prihodnosti, vendar ne z linearnim povečanjem, kot to predlagate v vašem današnjem poročilu, ampak na podlagi razlike med sedanjo strukturo in strukturo, ki jo sektor mora imeti, kot ste dejali, da bo lahko konkurenčen in se bo lahko sam spopadel s trgom. V zvezi s tem bi vas komisar želela vprašati, ali glede na mehanizme prilagodljivosti in nežni pristanek razmišljate o oblikovanju individualnih modelov za vsako državo članico.

Jasno želim povedati, da se zavzemam za ohranitev pravice do proizvodnje mleka v Evropi. Kar zadeva kvote, moramo preden se odločimo, da jih bomo odpravili, razmisliti o njihovi družbenogospodarski vlogi, ki jo imajo pri ščitenju najranljivejših gospodarstev. Kot veste je proizvodnja mleka v mnogih območjih edina možna kmetijska dejavnost, zato je ta sistem pripomogel k ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Niels Busk, v imenu skupine ALDE.(DA) Gospod predsednik, komisarka, predsedujoči Svetu, poročevalka gospa Jeggle je znova opravila odlično delo, za kar se ji zahvaljujem. Evropski proizvajalci mleka se zaradi vedno večjega povpraševanja po mlečnih izdelkih, zlasti na Daljnem vzhodu, soočajo z velikimi izzivi. To je zelo pozitiven problem. Hkrati proizvodno gospodarstvo ogrožajo vedno višje cene krme, ker EU preprečuje uvoz krme, ki jo naše konkurenčne države potrebujejo. Za preživetje tega sektorja moramo takoj dovoliti povečanje kvot. Če bomo čakali do leta 2015, ko bodo po vsej verjetnosti kvote odpravljene, bomo zamudili enkratno priložnost za evropsko mlečno industrijo.

Moja skupina se zavzema za liberalizacijo proizvodnje mleka v Evropi na podlagi tržnega gospodarstva in svobodne konkurence, medtem ko sistem kvot to onemogoča. Povečanje proizvodnje za 2 % ter ponovna ocena potrebe po nadaljnjem povečanju kvot bosta prispevala k krepitvi in ohranjanju močne, v prihodnost usmerjene proizvodnje mleka v Evropi ter zagotovila nemoten prehod na ukinitev sistema mlečnih kvot, ki je bil po naključju uveden leta 1983 kot prehodna ureditev zaradi razvoja polnomastnega mleka v prahu in prevelikih količin masla. Na srečo teh več ni in zdaj trg želi več mlečnih proizvodov. Dajmo evropskim proizvajalcem mleka možnost, da te proizvode zagotovijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alyn Smith, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tudi jaz čestitam naši poročevalki za dobro opravljeno delo, ki ga moramo obravnavati širše, v smislu zagotavljanja dolgoročne stabilnost za evropske kmete in pridelovalce.

Izpostavil bom dve stvari. Podpiramo in pozdravljamo predloge Komisije, da se kvote odpravijo do leta 2015. Vendar se zavzemamo za sistem nadzora nad proizvodnjo ter se ne strinjamo s točko poročila v zvezi s prostovoljnim mehanizmom vključitve za države članice. Zlasti mi v Združenem kraljestvu imamo izkušnje s prostovoljno modulacijo, ki za kmete sploh ni prostovoljna, zato se s tem načelom ne strinjamo. Menimo, da asimetrična deregulacija ni smiselna.

Poleg tega našim kolegom iz Komisije poudarjam, da bo ob veliko bolj liberalnem in prostem trgu mlečnih proizvodov dolgoročno eno izmed naših glavnih vprašanj vpliv konkurenčnega prava na spopadanje kmetov z dolgoročnimi zasebnimi pogodbami ter zlorabo določenih proizvajalcev in kupcev, zlasti na trgu mleka. Vendar je na splošno to dobro poročilo, ki ga z veseljem podpiramo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Razmere na področju proizvodnje mleka v Bolgariji so dokaz, da je nekaj narobe z gospodarskim sistemom Evropske unije.

Povečanje kvot je majhnega pomena, saj je samo v prvem letu članstva Bolgarije v EU zaradi lakote umrlo 30 % krav. Vzrok so visoke stopnje inflacije zaradi EU, novih predpisov, kvot ter višjih cen krme in goriva.

Koliko časa bo moralo miniti? Mogoče v državi, ki je domovina jogurta in Lactobacillus bulgaricum, po zaslugi EU čez dve leti ne bo več nobene krave.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej pozdravljam predlog poročevalke, da naj bo 2-odstotno povečanje za 12 mesecev prostovoljni ukrep. Menim, da je to zmerno stališče.

Nasprotujem širokemu odpiranju vrat proizvodnji, ker menim, da to ne bi rešilo ničesar. Počakajmo, kako se bo trg razvijal v naslednjih dvanajstih mesecih. Nato lahko naslednje leto znova ocenimo razmere in zavzamemo širše stališče. Vsi govorijo o „nežnem pristanku“ za kvote, vendar mi ga nihče ne zna opisati. Vsi uporabljamo to besedno zvezo, uporabila sta jo tudi predsedujoči Svetu in komisarka, vendar kaj to dejansko pomeni za leto 2013? Vem, da je to še daleč, vendar se zdaj veliko kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, sprašuje, kakšne bodo razmere takrat?

Medtem ko se je donosnost sektorja mleka in mlečnih proizvodov v letu 2007 bistveno spremenila, ne moremo zagotoviti, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti. Bodimo pošteni. Za to nimamo zaslug Komisija, mi politiki, nacionalne vlade ali sektor mleka in mlečnih proizvodov. Tržne cene so se zvišale zaradi svetovnih tržnih sil. Cene so se dvignile zaradi cen žita. Vendar se moramo zavedati, da bo v naslednjih dvanajstih mesecih zaradi visokih cen žit, gnojil, energije in krme to poletje veliko dodatnega denarja, ki je bil namenjen za sektor mleka in mlečnih proizvodov, dejansko porabljenega za te dodatne stroške.

Zato ne smemo verjeti, da je na področju sektorja mleka in mlečnih proizvodov vse tako rožnato in čudovito, ker ni. Z 2-odstotnim povečanjem se bodo znatno povečale količine proizvedenega mleka in mlečnih proizvodov. Vendar se strinjam s komisarjem, da ne smemo položaja še bolj zaplesti, ampak ga olajšati za proizvajalce. Sektor mlečne živinoreje je povsod v Evropi temelj majhnih družinskih kmetij in zato ga moramo podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, komisarka Fischer Boel, 2-odstotno povečanje mlečne kvote, predlagano v poročilu, vpliva na številne države članice. Madžarsko to ne bo prizadelo, ker porabi le 70 % dodeljene mlečne kvote, vendar kljub temu izražamo solidarnost z državami članicami, kot sta Poljska in druge, ki morajo povečati svoje mlečne kvote. Poleg povečanja kvote se moramo pripraviti na odpravo sistema mlečnih kvot leta 2015, kot predlaga Komisija, pri čemer moramo oblikovati mehanizme podpore, ki bodo zares pripomogli k spodbujanju kakovostne proizvodnje mleka. Poseben problem v nekaterih državah članicah je, da zaostajajo v tehničnem in tehnološkem razvoju. Zato bi bilo treba sredstva Skupnosti nameniti za spodbujanje tehnološkega razvoja v državah, kot je Madžarska ali druge nove države članice, ki niso bile sposobne porabiti dodeljenih kvot. Pri povečanju kvot je pomembno, da se razvijajo tudi inovacije v kmetijskem sektorju. Zvišanje cen krme je problem, poleg tega je problem tudi, da na Madžarskem mlečno-predelovalna industrija ni v lasti proizvajalcev mleka, ki so zaradi tega v konkurenčno neugodnem položaju, vendar nihče, niti komisarka Fischer Boel, ne more glede tega storiti ničesar. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Margrete Auken (Verts/ALE).(DA) Gospod predsednik, kot ve komisarka, splošna razprava na Danskem ni naklonjena kmetijskim subvencijam. Zavedamo se, da je proizvodnja mleka v Evropi zanimiva zaradi umetno visokih cen in omejevanja konkurence iz tretjih držav. Te razmere so povzročile prekomerno proizvodnjo, ki smo si jo prizadevali omejiti z kvotami. Ne bom razpravljala o spodrsljajih, ki so pri tem nastali, ampak le poudarjam, da ni dovolj, da želi Komisija povečati kvote samo zaradi vedno večjega povpraševanja. V celoti je treba odpraviti kvote ter izkrivljanje trga. Zato je treba temeljito reformirati skupno kmetijsko politiko, pri čemer je treba veliko hitreje opustiti plačilo glede na površino območja, kot je predvideno zdaj. Ustrezna liberalizacija trga mora biti glavni cilj te reforme. Poleg tega lahko preučimo možnosti za namenjanje nadaljnje podpore majhnim območjem, ki imajo kljub gospodarskim pogojem dobre razloge za proizvajanje mleka. Liberalizacija mora biti del kmetijske politike EU, ki med splošne tržne pogoje vključuje okoljsko trajnost ter zagotavlja prost dostop do trgov EU na podlagi pravičnih pogojev za države v razvoju. Še veliko dela nas čaka, preden bomo lahko ponosni na kmetijsko politiko EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, predsedujoči Svetu, tudi jaz se zahvaljujem Elisabeth Jeggle za odlično delo pri tem poročilu. Sedanji sistem kvot velja do leta 2015. Tako bo ostal v veljavi še nadaljnjih sedem let in nekaj dni, če sem natančen. Komisarka, menim, da mlečnih kvot zdaj ne bi smeli povečati 2 %.

Popolnoma bi razumel, če bi za 2 % povečali kvote za nove države članice, ker je poraba mlečnih proizvodih v teh državah pod povprečjem EU. Komisarka, kljub temu da vas spoštujem, menim, da predlogi Komisije niso ustrezni. V zadnjih nekaj mesecih so naši kmetovalci, ki proizvajajo mleko, prvič po dolgih letih prejemali pošteno ceno mleka. Ti kmetovalci, ki molzejo krave vsako jutro in večer, 365 dni v letu, to leto 366 dni, si zaslužijo boljši zaslužek od tega, ki so ga prejemali v zadnjih letih.

Zaradi povečanja kvot se bo povečal pritisk na cene mleka in že zdaj so pod velikim pritiskom brez povečanja. Tukaj govorimo o nežnem pristanku, kar za mene pomeni, da zavajamo proizvajalce mleka. Ne bo nežnega pristanka, ampak trd pristanek, ko bodo namere Komisije v zvezi s kvotami uresničene. Menim, da je v Komisiji veliko privržencev Hoelgaarda in Rasmussena, ki se zavzemajo za nenaden padec cen mleka. Tega jim ne smete dovoliti.

Tudi brez povečanja kvot imamo težave, ki jih moramo poskusiti rešiti tukaj. Bavarski poslanci skupine CSU bodo jutri glasovali proti poročilu, ker nasprotujejo povečanju kvot. Ne nasprotujejo Elisabeth Jeggle, ampak povečanju kvot.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Golik (PSE).(PL) Gospod predsednik, na začetku se zahvaljujem kolegici poslanki gospe Jeggle za ogromno časa, ki ga je posvetila oblikovanju tega poročila. To, o čemer danes razpravljamo, sem predložil pred tremi leti, ko sem začel delati v Evropskem parlamentu. Tri leta govorimo, kako pomembno je povečati mlečne kvote v novih državah članicah in Evropski uniji, da bi izenačili nepravično in nesorazmerno porazdelitev teh kvot med posameznimi državami, povečali proizvodnjo in izvoz ter zlasti prenehali kaznovati tiste kmetovalce, ki želijo povečati proizvodnjo in proizvajati kakovostno evropsko mleko.

Ključni argumenti, ki potrjujejo moje stališče izpred treh let, so navedeni tudi v poročilu Komisije Svetu „poročilo o možnostih na trgu za sektor mleka in mlečnih proizvodov“, ki napoveduje nadaljevanje pozitivnih trendov na svetovnem trgu mleka. Mlečne kvote, dodeljene posameznim državam, niso v celoti izkoriščene. Poleg tega 2-odstotno povečanje kvot še ne pomeni, da se bo proizvodnja mleka v enaki meri povečala v vseh regijah. Vedno več kmetovalcev v EU opušča proizvajanje mleka, ker menijo, da je preveč delovno intenzivno. Zato bi morali v državah, ki želijo proizvajati mleko, kvote povečati za 5 in ne za 2 %, zlasti glede na to, da se bo na svetu povečalo povpraševanje po izvrstnih evropskih mlečnih proizvodih, zlasti v Aziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, mnenja o mlečnih kvotah so deljena. To smo videli tudi v našem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je kljub temu soglasno sprejel predlagan kompromis. Če želi Evropski parlament Komisiji in Svetu ministrov poslati sporočilo, se mora zavedati, da se kmetovalci in njihovi predstavniki še vedno niso zedinili.

Nekateri se strinjajo s povečanjem kvot za 2 % ali več, torej z nežnim pristankom pred popolno odpravo kvot. Želijo izkoristiti priložnosti za rast z boljšo uporabo proizvodnega potenciala, ker so zaradi nenehnega povečevanja povpraševanja tržne priložnosti v EU in na svetovnem trgu zelo privlačne. Nekateri se bojijo, da bodo zaradi večjih količin proizvedenega mleka proizvodne cene, ki so šele pred kratkim postale pravičnejše, padle.

Deljena so tudi mnenja v zvezi z izravnavo v EU, ki jo predlaga odbor za kmetijstvo. Ali to ne pomeni že zdaj, ko v Evropi primanjkuje 3 milijone ton mleka, opustitev nacionalnega sistema mlečnih kvot? Ali ne bi cilja dosegli tudi z zmanjšanjem superprelevmanov in povečanjem mlečnih kvot? Kateri kmetovalec, ki proizvaja mleko, si upa tvegati v državah, kjer bodo, kot v Luksemburgu, superlevmani v obdobju 2006-2007 znova padli zaradi prekoračitve kvot? Ker je 2-odstotno povečanje mlečnih kvot za obdobje 2008-2009 del kompromisa, ga lahko podprem.

Zadovoljen sem zlasti z zahtevo našega poročila, da je treba oblikovati program za prestrukturiranje sklada za mleko. Menim, da je zelo pomembno, da bo treba kmalu izvesti analizo gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov povečanja mlečnih kvot ter oblikovati poročilo o vedenju potrošnikov, pri čemer je treba upoštevati posamezne dejavnike proizvodnje mleka v prikrajšanih regijah s težkimi pogoji proizvodnje, kot je Luksemburg.

Denar, predviden za sektor mleka, mora ostati v tem sektorju. Poleg tega je treba pojasniti, da so končno primernejše cene proizvajalcev le delno krive za višje cene živil. Distributerji in prevladujoče živilske verige si lahko znova oddahnejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Katerina Batzeli (PSE).(EL) Gospod predsednik, na začetku se zahvaljujem gospe Jeggle in vsem koordinatorjem, ki so si zelo prizadevali za dosego ravnovesja na zlasti občutljivem področju mlečnih kvot, politike, od katere evropski živinorejci in kmetovalci pričakujejo daljnosežne in radikalne spremembe.

Komisarka, zlasti spodbudno je, da se je Komisija na spremembe na področju ponudbe in povpraševanja po mlečnih proizvodih odzvala s spreminjanjem ključnih predpisov in 2-odstotnim povečanjem nacionalnih kvot za obdobje 2007-2008. Poudarjam, da je sprejemljivo, da Komisija pri razvoju trga za kmetijske proizvode, predvsem živil, pokaže takšno prilagodljivost, zlasti v obdobju, ko se sektor živinoreje zaradi krize na mednarodnem trgu spopada s vprašanji upravičenosti.

Vendar je stvar načela, da takšne krize ni mogoče rešiti z enakimi ukrepi in politikami za različne vrste in obsege živinoreje. Zato poudarjam, da morata Komisija in Svet v okviru razprav ponovno preučiti vprašanje vsebnosti maščob, da se prepreči izkrivljanje konkurence na račun držav, za katere je bila predpisana nizka vsebnost maščob.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Petre (PPE-DE). – (RO) Na začetku čestitam poročevalki za njeno delo in prizadevanja pri iskanju kompromisa v tej zelo občutljivi zadevi.

Kot evropska poslanka iz nove države članice menim, da je 2-odstotno povečanje koristno, čeprav smo si želeli povečanja za več odstotkov, zlasti za države članice, ki imajo nizke mlečne kvote in neizkoriščen proizvodni potencial. Povečanje nacionalnih mlečnih kvot ne ogroža stabilnosti trga mleka.

Izpostavljam dejstvo, da 2-odstotno povečanje kvot dejansko pomeni 0,8-odstotno povečanje proizvodnje mleka na ravni skupnosti. Menim tudi, da moramo ohraniti sedanji sistem kvot za spodbujanje krepitve obstoječih kmetij ter za spodbujanje nastajanja novih. Z vidika reforme skupne kmetijske politike se v zvezi s kvotami uporablja izraz „nežen pristanek“, tj. postopna odprava kvot.

Nove države članice, predvsem Romunija in Bolgarija, ki sta se Uniji pridružili 1. januarja 2007 in v katerih se je proizvodnja naglo povečala, bodo imele težave pri prilagajanju na „nežen pristanek“. Če ta predlog ne bi bil sprejet, bi Romunija dodeljeno kvoto izpolnila, tako kot leta 2007, že sredi leta, kar naše kmetovalce ne spodbuja pri razvojnih projektih, ampak jih od njih odvrača. Upam, da bo glasovanje o tem poročilu na plenarnem zasedanju enako tistemu v odboru za kmetijstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Gábor Harangozó (PSE) . (HU) Hvala vam, gospod predsednik. Komisarka, gospe in gospodje, izkoristil bi priložnost, da čestitam gospe Jeggle za odlično poročilo in trdo delo, ki ga je vanj vložila. Evropska unija se mora nedvomno ustrezno odzvati na vedno večje svetovno povpraševanje, ki zahteva znatno povečanje mlečnih kvot. Predlagano 2-odstotno povečanje kvot, ki bo v vseh državah članicah začelo veljati aprila 2008, bo mogoče temu sektorju v Evropski uniji omogočilo, da izkoristi priložnost, ki jo ponuja svetovno povpraševanje. Kljub temu moramo vprašanje mlečnih kvot rešiti, ne da bi pri tem povzročili druge težave.

Poudarjam, da moramo izboljšati težaven položaj proizvajalcev ter zadostiti tržnemu povpraševanju in razširiti ponudbo proizvodov. Zato moramo zagotoviti, da se ustrezna pozornost nameni družbenemu in okoljskemu vplivu povečanja kvot ter vplivu povečanja kvot na proizvodnjo, zlasti v zvezi z zagotavljanjem podpore proizvajalcem v regijah z omejenimi možnostmi. Mehanizmi notranjega trga morajo zagotoviti ustrezne cene za proizvajalce in potrošnike. Glede na to, da bo sistem kvot po letu 2015 odpravljen, moramo zdaj začeti razmišljati, kako lahko proizvajalcem pomagamo, da bodo poslovali učinkovito in donosno. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Béla Glattfelder (PPE-DE). – (HU) Hvala vam. Glede na sedanji tržni položaj je povečanje mlečnih kvot prenagljeno in tvegano iz dveh razlogov. Možnosti na trgu še zdaleč niso tako ugodne kot predvideva Evropska komisija. Nedavni dogodki so jasno pokazali, kakšna so tveganja v zvezi s povečanjem kvot. Potrošniki v Evropi in svetu so se na dvig cen mlečnih proizvodov odzvali previdno. V številnih državah se je poraba zmanjšala za 10–30 %, pri čemer se je zmanjšal tudi uvoz mleka v prahu iz Kitajske. Zaradi tega se je nakupna cena mleka na Madžarskem v zadnjih nekaj tednih zmanjšala za 10–20 %. Glavni razlog bi lahko bil, da medtem ko so se cene drugih živil dvignile, so cene mesa do zdaj ostale enake, zato potrošniki potrebo po proteinih zadostijo z uživanjem mesa in ne vedno dražjih mlečnih proizvodov.

Poleg tega v veliko državah znaten delež mlečnih kvot ni izkoriščen. Zaradi povečanja kvot proizvajalci v teh državah članicah ne bi mogli izkoristiti priložnosti, ki so jim na voljo, pri čemer bi se zaradi povečanja kvot lahko zmanjšala celo proizvodnja, ker bodo proizvajalci držav članic, ki izpolnjujejo svoje kvote, pokupili živino, ki jo potrebujejo za povečanje proizvodnje mleka, iz teh držav.

Zato za zdaj povečanje kvot ni potrebno. Počakajmo, kaj se bo zgodilo. Če bodo cene in povpraševanje še naprej naraščali, lahko znova razpravljamo o tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Številke za kvotno leto 2006/07 kažejo, da je na ravni EU ostalo neizkoriščenih 1,9 milijonov ton mleka, pri čemer 18 od 27 držav članic ne izpolnjuje svojih nacionalnih kvot.

Evropska komisija pričakuje, da bo v kvotnem letu 2007/2008 3 milijone ton mleka ostalo neizkoriščenih. Dodatno 2-odstotno povečanje kvot je vprašljivo. Strinjam se, da je treba preučiti vse možnosti na podlagi njihove uporabnosti, s poudarkom na njihovem učinku na gospodarstvo, družbo, regije in proračun.

Menim, da morajo države članice v skladu s predlogom prejeti za 2 % višje subvencije, da ne bodo diskriminirane zaradi njihove preteklosti, saj se vsi zavedamo, da so se cene zvišale in da se je povpraševanje povečalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN).(PL) Gospod predsednik, kolegica poslanka gospa Jeggle je predložila dober predlog za povečanje mlečnih kvot. Povečanje kvot ter vzpostavitev sistema izravnave na ravni EU podpirajo tudi razmere na trgu in kmetovalci, ki proizvajajo mleko.

Na podlagi teh razmer se lahko vprašamo, zakaj se je Evropska komisija tako pozno odzvala na potrebo po povečanju mlečnih kvot. Ali namerava zaščititi interese in obstoj proizvajalcev EU tako, da bo določila takšno minimalno ceno mleka, ki proizvajalcem EU zagotavlja dobiček in onemogoča nakup po ceni, ki je nižja od stroškov proizvodnje? Ali namerava Komisija odpraviti neravnovesje v proizvodnji mleka med starimi in novimi državami članicami?

 
  
MPphoto
 
 

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, komisarka, pred dvema tednoma se je v Bruslju zbralo več kot štiri tisoč in pol kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, iz cele Evrope. Združili so se in ustanovili evropski odbor za mleko ter zdaj zahtevajo pravičnejše cene.

To je že imelo velik vpliv v Nemčiji. Cene proizvajalcev so znašale 40 % in so zdaj znova pod pritiskom. Kmetovalci, ki proizvajajo mleko zato zahtevajo tržno politiko, ki temelji na obsegu. Če se bo to nadaljevalo, če bo vplivalo na kmetijsko politiko, ali mislite, da se bo lahko Komisija leta 2015 politično uprla zahtevam tega gibanja po povečanju ali ponovni vzpostavitvi sistema mlečnih kvot na bolj prožen način?

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, kot veliko poslancev v tem Parlamentu sem tudi jaz zaskrbljena nad dokončnim povečanjem mlečnih kvot. Menim, da se moramo glede na dejstvo, da v Evropi kvote niso izkoriščene v celoti, zdaj vprašati, kaj je dejanski razlog za povečanje kvot? Letos pričakujemo, da bo ostalo neizkoriščenih tri milijone ton mleka, kam se torej mudi?

Kar zadeva pogosto omenjen nežni pristanek, se moramo osredotočiti zlasti na tiste regije, ki so oblikovale strukturo in strategijo za oskrbovanje drugih regij, ki so zdaj omejene pri proizvodnji – regije, kot je moje volilno okrožje, ki oskrbuje Republiko Irsko. V zvezi z nežnim pristankom moramo oblikovati dolgoročno strategijo in najti alternativne rešitve za takšne regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, sprašujem se, kaj bi si proizvajalci mislili, če bi poslušali to razpravo, ker je tako zapletena. Čestitam gospe Jeggle za odlično delo pri doseganju soglasja. Vendar tisti, ki ste ta teden leteli z letalom v slabem vremenu, veste, da je nežen pristanek odvisen od razmer ob pristajanju, ampak nihče od nas ne ve, kakšne bodo razmere čez nekaj let.

Menim, da bomo lahko z 2-odstotnim povečanjem kvot – odločitev o prostovoljnem povečanju morajo sprejeti proizvajalci in ne države članice – preizkusili trg, kar moramo storiti. Za posamezne proizvajalce 2-odstotno povečanje ni veliko.

Kar zadeva zaskrbljenost – mogoče je komisarka preveč razmišljala o mehanizmih za vzpostavitev ravnovesja – proizvajalci, ki želijo proizvajati, so zelo obdavčeni, medtem ko hkrati države članice ne želijo proizvajati. To so trdili že drugi kolegi, zato moramo v zvezi s tem ukrepati.

Nenazadnje bi lahko sporazum v okviru Svetovne trgovinske organizacije ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospe Jeggle se iskreno zahvaljujem za sestavo težavnega poročila. Menim, da moramo odločneje ukrepati. Popolnoma razumem, kaj pomeni nežen pristanek, in sicer, da moramo pred letom 2015 znatno povečati kvote, zato pozdravljam 2-odstotno povečanje.

Komisiji in Svetu želim povedati, da moramo leta 2010 ukrepati še odločneje. Ne prizadevajmo si le za 1 %, ampak za 2 %, ter zagotovimo pravi nežen pristanek za mlečne kvote. Mladi kmetovalci in novi proizvajalci so bili v vseh teh letih omejeni. Zdaj imamo priložnost, da jim omogočimo povečanje proizvodnje. Nenazadnje se povečuje trgovina z mlekom na svetu ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Agnes Schierhuber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, mleko je zelo občutljiv proizvod in iskreno se zahvaljujem gospe Jeggle za učinkovit kompromis. Pozdravljam zlasti prostovoljno povečanje mlečnih kvot v državah članicah. Vendar želim izpostaviti naslednje. Tisti, ki kot razlog za povečanje kvot ali proizvodnje navajajo cene živil, ne upoštevajo dejstva, da kmetovalci, ki proizvajajo mleko, ne prejmejo več kot 30 % prodajne cene v trgovinah. Menim, da bi morali razpravljati o tem.

Ključno je tudi, da bodo mleko lahko še naprej proizvajale gorske regije in prikrajšana območja, ker je to pogosto tam edina oblika proizvodnje. Za to potrebujemo poseben program.

 
  
MPphoto
 
 

  Esther De Lange (PPE-DE).(NL) Preskočila bom zahvaljevanje in povedala, da pozdravljam predlagano 2-odstotno povečanje kvot. Osebno bi si želela povečanja za 3 %, saj je že Evropska komisija priznala, da 2-odstotno povečanje v praksi pomeni le 1-odstotno povečanje, ker svojih kvot v celoti ne izkoristijo vse države, vendar bom kljub temu podprla kompromis 2 %, ki ga predlaga gospa Jeggle.

Evropski komisiji želim povedati, da to ni prehitro, saj nas je na svetovnem trgu prehitela že Nova Zelandija leta 2006. Povpraševanje se je povečalo, vendar nismo mogli izkoristiti priložnosti, ker nas je omejeval sistem kvot. Ta sistem je bil potreben v času prekomerne proizvodnje, vendar se je zdaj povpraševanje povečalo, zato moramo razviti drug sistem, da bomo lahko izkoristili to priložnost. V zvezi s tem menim, da je škoda, da se bodo kvote v okviru sistematskega pregleda očitno povečale le štirikrat za 1 %. Menim, da je za pravi nežen pristanek potrebno povečanje za več kot 1 %. Zberimo pogum in naredimo to.

 
  
MPphoto
 
 

  Iztok Jarc, predsedujoči Svetu. − Naprej bi se rad zahvalil vsem prisotnim za razpravo. Bila je, kot je seveda tu popolnoma jasno, zelo kompleksa, zelo bogata in je pokazala pravzaprav na vso problematiko in tudi različnosti, ki jih imamo v državah članicah.

Rad bi poudaril, da je predsedstvo, in tudi seveda Evropski parlament, dal temu predlogu nedvomno dovolj časa, da se ga osvetli z vseh strani. Če bodo pogoji za sprejem tega predloga izpolnjeni, vključno z mnenjem Evropskega parlamenta, se bo to dvoodstotno povišanje začelo uporabljati z naslednjim kvotnim letom, in sicer s 1. aprilom 2008.

Vendar bi pa rad poudaril, seveda, da se s tem razprava o prihodnosti mlečnega sektorja v Evropski uniji ne bo končala, ne bo zaključena, ampak se bo nedvomno nadaljevala, zelo poglobljeno se mora nadaljevati v okviru tako imenovanega zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike.

In tu vam lahko zagotovim, da smo kot predsedstvo trdno odločeni, da bomo to razpravo vodili, in da bi dosegli, mislim, da naš skupni cilj, to pa lahko zatrdim, to je uravnoteženo in predvidljivo dolgoročno strategijo za evropski mlečni sektor.

Hvala lepa še enkrat vsem, ki ste sodelovali pri tej razpravi, posebej pa gospe poročevalki.

 
  
MPphoto
 
 

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, menim, da se po današnji razpravi vsi strinjamo, da je proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov še vedno zelo pomemben del skupne kmetijske politike. Zdi se mi, da bi lahko danes izbirali med različnimi možnostmi, ki obsegajo manj in več od predlaganega v poročilu. Menim, da je razprava pokazala na različne razmere v državah članicah, kar je mogoče razlog, v odgovor na pripombe gospe Parish, da ne ukrepamo odločneje. Vendar moramo na koncu najti kompromis med različnimi možnostmi.

Podala bom nekaj pripomb na vprašanja, ki so bila izpostavljena. Kar zadeva povečanje kvot, se države članice same odločijo, ali jih bodo razdelile proizvajalcem, ali obdržale v nacionalni rezervi. Osebno se zavzemam za razdelitev. Države članice lahko dajo prednost mladim kmetovalcem in tistim, ki so oškodovani zaradi cen, ki jih morajo plačati za kvote.

Menim, da moramo določiti enak odstotek za vse države članice, če želimo 1. aprila uvesti povečanje. Če bomo zdaj začeli razpravljati o različnih številkah ali odstotkih za različne države članice, bo ta razprava trajala več mesecev. Strinjajmo se, da razpravljamo o 2-odstotnem povečanju za vse. Menim, da se naša mnenja o prihodnji usmeritvi bistveno ne razlikujejo. Menim, da lahko določimo cilj, pri čemer se Komisija in Parlament morda ne strinjata le o načinu, kako ga doseči.

Menim, da se vsi strinjamo, da ne smemo ogroziti sektorja. Zato sem predlagala ta nežen pristanek. „Nežen pristanek“ dejansko pomeni, da moramo v naslednjih letih povečati kvote in ohranjati razmere, v katerih cene ob ukinitvi sistema kvot leta 2015 ne bodo drastično padle čez noč, kar se bo zgodilo, če ne bomo ukrepali. Zato menim, da smo izbrali pravilen in ustrezen pristop. Ne podcenjujem dejstva, da bi popolna odprava sistema kvot lahko ogrozila proizvodnjo mleka v nekaterih evropskih regijah – gorskih in ranljivih regijah. Zato bomo v okviru sistematskega pregleda preučili rešitve za pomoč tem regijam. Menim, da je najustreznejše orodje člen 69, ki državam članicam omogoča, da ločijo neposredna plačila kmetom ter jih uporabijo za posebna območja.

Menim, da vzpostavitev sklada za mleko za prestrukturiranje ni rešitev. Kje bomo dobili denar? Koliko denarja bomo dobili? Kako bomo denar razdelili med države članice? Menim, da je v zvezi s tem skladom veliko nerazjasnjenih vprašanj, poleg tega imamo tudi omejena sredstva. Sredstva bi morali vzeti iz proračuna, kar bi pomenilo, da morajo drugi proizvajalci v kmetijskem sektorju plačati za ta sklad za prestrukturiranje. Menim, da to ne bo delovalo.

Menim, da so glavni razlog za povečanje proizvodnje mleka na novo nastajajoči trgi v Aziji. Zakaj ne bi tudi mi imeli koristi od teh rastočih trgov? Vemo, kako težko si je priboriti delež na trgu, potem ko se je nekdo na njem že uveljavil. Zato moramo biti na teh trgih prisotni že od začetka. Proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov, kmetovalci in podjetja, ki dobro poslujejo, proizvajajo visokokakovostne proizvode; v Evropi je to zlasti sir. V Evropi imamo široko ponudbo visokokakovostnih sirov. Zakaj tega ne bi izkoristili in si priborili svoj delež? Kot je dejal minister, bomo to vprašanje znova obravnavali v okviru sistematskega pregleda. Prepričana sem, da bomo imeli zanimivo razpravo, kot je bila ta danes tukaj, ker menim, da področje proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov ne bo nikoli dolgočasno.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Jeggle, poročevalka. (DE) Gospod predsednik, komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, slišali smo veliko različnih mnenj. Ugotovili smo lahko, da je to za vse danes tukaj resno vprašanje, ki ga je treba resno obravnavati, da so vsi zaskrbljeni in da smo seveda v svojih državah vsi odgovorni potrošnikom in proizvajalcem mleka.

Naj se znova vrnem k vprašanju trgov. Ne vem, če lahko verjamem v kitajski trg. Veliko stvari se zdaj dogaja v Evropski uniji in na tem trgu. Vendar imamo notranji trg, ki nam omogoča, da smo močni tudi kljub globalizaciji in splošni liberalizaciji. Zato oblikujmo evropski notranji trg za mlečne kvote. Včasih nam je to uspelo. Le močan, stabilen in organiziran notranji trg lahko kmetijskim trgom zagotovi, da se bodo lahko spopadli z izzivi ter zlasti z običajnimi nihanji svetovnega trga.

Za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja morajo biti gospodarstvo, ekologija in socialni vidiki med seboj skladni. Pri vsakem ukrepanju moramo v enaki meri upoštevati vse tri elemente. Evropski kmetijski model zagotavlja trajnost in varnost potrošnikov, kar še vedno velja. Kmetje oboje dobro zagotavljajo. Skrbijo za pokrajino ter s tem omogočajo turizem, prispevajo k energetski varnosti, proizvajajo visokokavostno hrano in z zagotavljanjem delovnih mest ohranjajo gospodarsko osnovo za podeželska območja.

Kmetje vedno redkeje prejemajo tako imenovana kompenzacijska plačila za družbene koristi. Zato je treba za živila določiti poštene cene. Naša splošna politična odgovornost obsega več kot le omogočanje liberalizacije v okviru odprtih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Poročilo, ki ga je sestavila gospa Jeggle, je zelo pomembno, ne le z vidika predlaganega povečanja mlečnih kvot, ampak tudi z vidika določanja nekaterih načel, ki jih moramo upoštevati pri razpravah o kmetijski politiki na splošno.

Po razpravah Komisije o kmetijstvu in razvoju podeželja smo se dogovorili, da je treba mlečne kvote držav članic povečati že 1. aprila 2008. V Evropskem parlamentu zastopam Romunijo, novo državo članico, ki se je že prvo leto članstva spopadala z krizo na področju mlečnih kvot, ki so prenizke, da bi zadostile povpraševanju na trgu, ter neskladne s sedanjimi razmerami. Romunski sektor mleka je od pogajanj o mlečnih kvotah leta 2004 do pristopa k EU z vlaganjem v sodobno tehnologijo, povečanjem proizvodne zmogljivosti in zaposlovanjem novega osebja naredil velik napredek. Če se mlečne kvote ne bodo povečale, bo to pomenilo stečaj za naše vlagatelje, brezposelnost na podeželskih območjih, specializiranih za proizvodnjo in predelavo mleka, povečanje uvoza in višje cene za potrošnike.

Poročilo pomeni preobrat, saj je Evropska unija pokazala prožnost pri reševanju problema, s katerim se soočajo številne države članice. Navsezadnje imajo od tega poročila koristi tudi evropski državljani.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki.(DE) Sistematski pregled je pomemben proces za reformo kmetijske politike, zlasti v gorskih regijah. Povečanje mlečnih kvot je ključnega pomena za ta območja. Sprejeti je treba posebne predpise, prilagojene posameznim razmeram kmetovanja v gorah. Delo kmetovalcev je oteženo zaradi težavnega dostopa in strmih transportnih poti, kar je treba upoštevati v razpravi.

Za avstrijske kmetovalce je ureditev mlečnih kvot bistvena. Preučiti je treba izravnavo v EU ali trgovanje s kvotami. Če bo sistem mlečnih kvot leta 2015 dejansko odpravljen, bo treba za ohranitev proizvodnje in predelave mleka v gorskih regijah ter na območju pašnikov sprejeti ustrezne finančne izravnalne ukrepe, vključno z dodatnimi proračunskimi sredstvi.

Pri preverjanju učinkovitosti instrumentov za podporo trgu ter njihove reorganizacije in prilagoditve sedanjim razmeram, je treba upoštevati poseben položaj kmetovanja v gorskih regijah. Proizvajanje in predelava mleka sta pomembni in dragoceni komponenti kmetijstva v teh regijah. Posebno pozornost je treba nameniti gospodarskim, družbenim in ekološkim posledicam povečanja ali odprave kvot, zlasti v gorskih regijah. Popolna odprava sistema mlečnih kvot EU je napačna pot za evropsko skupno kmetijsko politiko.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov