Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. marec 2008 - Strasbourg

17. „Sistematski pregled“ SKP (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Lutza Goepela v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o „sistematskem pregledu“ SKP (2007/2195(INI)) (A6-0047/2008).

  Lutz Goepel, poročevalec. − – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, prvi krog parlamentarnih razprav o tako imenovanem sistematskem pregledu skupne kmetijske politike se bo končal jutri. Sistematski pregled ni temeljna reforma skupne kmetijske politike. Ustrezno bo posodobil obstoječo politiko na podlagi izkušenj, pridobljenih od leta 2003, ter jo prilagodil na spremenjene razmere.

Komisija mora dosledno upoštevati naše stališče. To je dobra osnova za naslednja pogajanja o zakonodajnem paketu ter pregled proračuna po letu 2013.

V odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja smo podprli nadaljnje reforme za zagotavljanje večje osebne odgovornosti in tržne usmerjenosti ter hkrati namenili večji poudarek kot v preteklosti vidikom, kot so varnost živil ter družbena in okoljska odgovornost, zlasti v zvezi s sedanjim razvojem na trgu in novimi izzivi podnebne politike. Zavzemamo se tudi, da se državam članicam zagotovi večja prožnost pri spreminjanju sistema, tj. več možnosti za uvedbo nadaljnjega ločevanja in zmanjšanje zgodovinskih referenčnih ravni.

Vendar so razprave v našem odboru pokazale, da to v vseh sektorjih ni smiselno, vsaj ne do leta 2013. Nenadno spreminjanje sistema bi za premije za živino ali za države s popolnim ločevanjem, ki imajo močan živinorejski sektor, glede na sedanje razmere na trgu povzročilo negativne strukturne motnje. Enako velja za nekatere manjše tržne predpise v sektorju rastlin, kot so na primer tržni predpisi za krompirjev škrob, suho zeleno krmo ali riž, od katerih je odvisna regionalno pomembna predelovalna industrija, ki je v zadnjih letih veliko vlagala in mora zdaj to vzdrževati po visokih obrestnih merah.

Odbor je glasoval za uvedbo novega, prilagodljivega instrumenta za spodbujanje določenih sektorjev ali okolju primerne proizvodnje in proizvodnje, značilne za določeno regijo, z drugimi besedami člen 69, hkrati smo zahtevali, da morajo novi ukrepi ščititi zemljišča pred okoljskimi krizami in krizami, ki jih lahko glede na podnebne spremembe in vedno večje medsebojne povezovanje kmetijskih trgov pričakujemo vedno pogosteje. S tem instrumentom, ki ga zaradi neuporabnosti drugih instrumentov ter nepredvidljivih razmer nujno potrebujemo, moramo preskusiti tudi novo obliko obvladovanja javno-zasebnega tveganja.

V nadaljevanju bom povedal nekaj besed o zmanjševanju in modulaciji. Naši kmetje pričakujejo, da bo načrtovanje zanesljivo, zato je neprimerno, da le štiri leta po zadnji reformi znova zmanjšamo in preusmerimo od 8 do 53 % neposredne pomoči z obvezno 5-odstotno modulacijo.

Kljub razumevanju potrebe po financiranju razvoja podeželskih območij se krha zaupanje in spodbujajo strukturne motnje. Ti predlogi posebej zadevajo kmete, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, in tiste, ki so z združitvijo v pravne osebe izboljšali svojo konkurenčnost. Predložili smo predloge za uskladitev ciljev splošne politike z gospodarskimi zahtevami.

V interesu trajnosti in konkurenčnosti so potrebne drugačne odločitve. Predvsem smo hvaležni tistim, ki so sodelovali pri sestavi tega samoiniciativnega poročila, in zahvaljujem se mojim kolegom in poslancem vseh političnih skupin v odboru za kmetijstvo.

  Iztok Jarc, predsedujoči Svetu. − Predsedstvo Sveta pozdravlja poročilo, ki ga je pripravil poročevalec Lutz Goepel, kot zelo tehten in tudi odmeven prispevek k razpravi. Svet je imel prav tako veliko dela s pripravo svojega odziva na sporočilo Komisije. Kot veste, so ministri o njem razpravljali na treh sestankih Sveta, in sicer novembra, januarja in februarja.

Naslednji teden bomo poskušali ministri tudi doseči določene zaključke glede sporočila o zdravstvenem pregledu skupne reforme. Pri tem bomo izhajali iz nekaterih splošnih načel. Recimo iz tega, da je ob sprejemu reforme skupne politike v letu 2003 Svet jasno izrazil namero, da bo v prihodnosti ocenil učinkovitost sprejetih reform ter zlasti ovrednotil njihov vpliv glede na zastavljene cilje in analiziral učinke glede na kmetijske trge.

Prav tako je potrebno vedeti, da bomo pri odločitvah v zdravstvenem pogledu reforme upoštevali sklepe Evropskega sveta o finančni perspektivi 2007–2013 ter poziv Evropskega sveta Komisiji, naj se v letih 2008–2009 izvede celovit pregled proračuna EU in njegovih izdatkov. Predsedstvo se strinja s Komisijo, da pregled skupne kmetijske politike predstavlja pomemben del pripravljalnih dejavnosti v okviru proračunskega pregleda v letih 2008–2009, vendar ta ne določa vnaprej zaključkov glede tega.

Ugotavljamo, da so reforme iz leta 2003–2004 v precejšnji meri izpolnile zastavljene cilje, tako glede odzivanja na tržne razmere kot tudi glede tega, da se kmetijska politika približa državljanom. Ministri so tudi prepričani, da Komisija v svojem sporočilu pravilno ocenjuje poglavitna razvojna gibanja po reformah, sprejetih v teh letih.

Svet bo posebno pozornost namenil trem ključnim vprašanjem: seveda shemi enotnega plačila, vlogi instrumentov na trgu za podporo trgu in seveda odzivu na obstoječe in nove izzive na področju upravljanja s tveganji podnebnih sprememb in ostalo. Zavzemali se bomo za to, da se bo našlo pravo ravnovesje med prilagajanjem politike novim izzivom in spremenjenim okoliščinam ter ohranitvijo jasnega in stabilnega okvira.

V zvezi s poenostavitvijo bi rad povedal, da je Evropski svet pripisal temu vprašanju enega ključnih pomenov in tudi pričakujemo od Komisije, da bo glede tega opredelila konkretne ukrepe za dosego tega cilja.

Svet bo, kot sem že povedal, poskušal prihodnji teden sprejeti zaključke glede teh in številnih drugih vprašanj, kot so upravljanje tveganj in tako naprej, mlečne kvote, prehod na odpravo glede tega, vprašanja, povezana z drugim stebrom, in nedvomno bo vaše poročilo predstavljalo dragocen prispevek k nadaljnji razpravi glede tega.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, znova se zahvaljujem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter zlasti gospe Goepel za trdo delo pri pripravi odličnega poročila.

Na tej točki v prvem krogu smo se posvetovali s številnimi interesnimi skupinami ter različnimi organizacijami in posamezniki, da bi slišali njihova mnenja in zbrali različne ideje. Mnenje Evropskega parlamenta, vključno s sklepi Sveta naslednji teden, je ključno pri prizadevanjih za dokončanje zakonodajnih predlogov, ki jih bo Komisija predvidoma sprejela 20. maja. Takoj po sprejetju bom pravna besedila še isti dan predstavila tukaj v Strasbourgu. Vendar sem zadovoljna, da si kljub različnim mnenjem vse tri institucije, Evropski parlament, Svet in Komisija, prizadevajo za isti cilj.

Ne bom podrobno razpravljala o različnih vprašanjih, ampak bom predstavila svoje mnenje o treh najpomembnejših vprašanjih. Najprej glede neposrednih plačil: neizogibno so povezana z dolgoročno varnostjo, ki jo želimo zagotoviti našim kmetom. Zato se strinjam z izjavo v vašem poročilu, da so neposredna plačila tudi v prihodnje potrebna za zagotavljanje osnovnega dohodkovnega zagotovila. Shema enotnega plačila spodbuja konkurenčnost naših kmetov, vendar moramo zagotoviti učinkovitejši, uspešnejši in enostavnejši sistem. Zato se zavzemam za nadaljnjo ločevanje. Naše izkušnje v zvezi z reformo iz leta 2003 kažejo, da je ločevanje uspešno, zato menim, da lahko razširimo njegovo področje uporabe, razen za tista področja, kjer obstajajo tehtni razlogi za vezana plačila.

Opazila sem, da podpirate idejo o bolj prilagodljivem členu 69 kot koristnem orodju. Vendar ne smemo pričakovati, da bo člen 69 rešil vse različne probleme, pri čemer se bom borila proti vsem poskusom ponovne uvedbe vezane podpore na podlagi člena 69.

Ne bom znova podrobno razpravljala o sektorju mleka in mlečnih izdelkov, saj smo o tem že razpravljali. Vendar bom omenila le nekatere tržne instrumente: intervencijo in zasebno skladiščenje. Tako kot vi se tudi jaz zavedam, da še vedno potrebujemo nekatere tržne instrumente, vendar moramo zagotoviti, da bodo koristni za sedanjo Evropsko unijo. Zadovoljna sem, da bodo v prihodnosti služili kot prave varnostne mreže.

Tveganja v zvezi s skrajnimi vremenskimi pojavi in izbruhi bolezni živali, kot ste izpostavili, so seveda v središču naše razprave. Vendar ne začenjamo iz nič. Svet je o tem vprašanju razpravljal leta 2005 in ugotovil, da novi ukrepi na ravni EU ne smejo posegati v obstoječe ukrepe v različnih državah članicah. Zagotoviti moramo, da novi ukrepi ne bodo omejevali sposobnosti kmetov, da se odzovejo na tržne signale, ter da bodo skladni s sistemom Svetovne trgovinske organizacije, v skladu s katerim mora izguba znašati več kot 30 %.

Glede modulacije sem že večkrat jasno povedala, da v prihodnosti potrebujemo zelo ambiciozno politiko za razvoj podeželja. Zelo sem bila razočarana, da so se med razpravami o finančni perspektivi konec leta 2005 voditelji držav in vlad odločili znatno zmanjšati financiranje razvoja podeželja.

Vendar menim, da vaše poročilo ni naklonjeno mojim zamislim na tem področju. Ampak menim, da je vzrok za to finančna preobremenjenost naše politike za razvoj podeželja. Če želimo, da politika razvoja podeželja vključuje nove naloge, vključno s spopadanjem z novimi izzivi, kot sta gospodarjenje z vodami in biotska raznovrstnost, kot je to upravičeno povedal predsedujoči Svetu, potem moramo za to politiko nameniti več sredstev. Menim, da je modulacija najboljši način za zagotavljanje več sredstev.

Z zanimanjem sem prebrala vaše predloge in prepričana sem, da bomo to vprašanje še obravnavali.

Če vaše poročilo ni naklonjeno modulacije, potem lahko rečem, da popolnoma nasprotuje zmanjšanju plačil za velike kmetije, kar imenujete „degresivnost“. Tega vprašanja ne moremo preprosto prezreti. Vemo, da se bodo na podlagi pobude za preglednost vse strani osredotočile na vsote denarja, namenjene posameznim kmetom in posameznim lastnikom zemljišč. Po drugi strani zelo resno jemljem vašo zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem. Z zanimanjem sem preučila koncept „progresivne modulacije“, ki ste ga predlagali v poročilu. Menim, da je bilo predloženih nekaj dobrih zamisli, ki jih bomo natančno obravnavali pri oblikovanju zakonskih predlogov.

Če sem govorila predolgo, potem je to le zato, ker želim jasno pokazati, da je zame zelo pomembno, da lahko tukaj v Parlamentu razpravljam o prihodnosti evropske kmetijske politike.

  Bart Staes, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (NL) Govorim v imenu gospe Buitenweg, pripravljavke mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki je zbolela in se opravičuje za odsotnost. Odbor za okolje je pripravil 17 priporočil, od katerih bom izpostavil štiri.

1. Odbor za okolje pozdravlja namero Komisije, predstavljeno v njenem sporočilu, da se bo odzvala na izzive podnebnih sprememb in podprla manj intenzivne načine kmetovanja.

2. Odbor za okolje poudarja, da je treba razviti trajnostno, večnamensko kmetijstvo, pri čemer se zavzema za ohranjevalno in ekološko kmetijstvo.

3. Poziva Evropsko komisijo, da ne omeji obstoječih ukrepov o navzkrižni skladnosti, tj. ukrepov v zvezi z okoljem in dobrim počutjem živali ter njihovo združljivostjo, s tako imenovano poenostavitvijo. Nasprotno, menimo, da je treba navzkrižno skladnost na določenih področjih, kot so uporaba vode, gospodarjenje z vodami in kakovost vode, celo okrepiti.

4. Odbor Komisijo opozarja, naj bo bolj zadržana v zvezi s konceptom „biogoriv“. Njihova korist je vprašljiva in zagotovo nimajo le pozitivnega učinka na okolje in družbo.

  Neil Parish, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Goepelu za to poročilo. Menim, da je mnenja celotnega odbora in Parlamenta združil v zelo dobro poročilo. Menim, da je kmetijska reforma razvoj in ne revolucija ter da v veliki meri nadaljujemo z reformami, ki jih je začel Fichler. Večinoma pozdravljam predloge Komisije, vključno s poročilom gospoda Goepela.

Menim, da je eden izmed ključnih ciljev reforme zmanjšati upravno obremenitev za kmete, pri čemer je treba na tem področju še veliko narediti. Komisarka res je, da se zavzemamo za isti cilj, vendar menimo, da bi lahko denar namenili za druge stvari, in prav to je zdaj bistvo razprave.

Znova razpravljamo o varnosti preskrbe s hrano, zlasti zato, ker predvsem Daljni vzhod kupuje vedno več hrane. Cena žit je dvakrat do dvainpolkrat višja, zato menim, da lahko med oblikovanjem reforme ponovno ocenimo porabo denarja.

Znova moramo preučiti modulacijo. Menim, da moramo dokončno odpraviti praho, ker mora biti ta skupna kmetijska politika ločena od proizvodnje. Medtem ko praha pomeni prav nasprotno.

Preučiti moramo mlečne kvote in jih do leta 2015 odpraviti.

Nevezana plačila so bistvo reforme in prav imate, da jih spodbujate. Ponovno menim, da se lahko zdaj kmetijstvo osredotoči na tržno usmerjene cene. Kmetijska politika je potrebna, vendar hkrati ne smemo zanemariti trga, ki ga moramo veliko bolj izkoristiti.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, pozdravljam predsedujočega Svetu in komisarko. V zvezi z skupno kmetijsko politiko vedno poteka burna razprava in vedno je težko doseči soglasje, vendar se vsi strinjamo, da potrebujemo skupno kmetijsko politiko, katere cilji so bili potrjeni z lizbonsko pogodbo.

Skupina PSE je v okviru parlamentarne skupine, odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter skupaj s kmetijskimi organizacijami namenila veliko pozornosti tej razpravi, pri čemer je predložila več kot polovico 600 predlogov sprememb k poročilu gospe Goepel in podpisala 15 od 17 kompromisov, ki zajemajo na več deset predlogov sprememb. Trdo smo delali in morali zelo popustiti za dosego kar se da široke podpore v Parlamentu, zato čestitam gospodu Goepelu, da je bil pripravljen vzpostaviti dialog in skleniti kompromis, ter gospodu Parishu za vodenje dela v odboru.

Zato je to najboljši kompromis, ampak ni v skladu s stališči socialdemokratov. Takšnega poročila mi ne bi sestavili; menimo, da je glede na pričakovanja družbe in kmetov nazadnjaško in konzervativno. Vendar v splošnem poročilo ne onemogoča bolj poglobljene razprave o zakonodajnem predlogu. Upam, da lahko kljub bolj ambiciozno zastavljeni usmeritvi evropskega kmetijstva še vedno dosežemo kompromis.

Pri tem mislim na najbolj občutljiva vprašanja, kot so usmeritev in hitrost ločevanja pomoči, mehanizem za pravičnejšo prerazporeditev podpore, odgovoren pristop za prihodnost sektorja mleka in mlečnih proizvodov. Pozivam k sprejetju tega poročila ter predlogov sprememb, ki jih bodo za večjo izčrpnost poročila predložili socialisti, z veliko večino.

  Niels Busk, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, gospod Goepel je zelo uspešno, kar je zanj značilno, sestavil poročilo, ki vsebuje instrumente, potrebne za pojasnitev in poenostavitev kmetijske politike. Poleg tega je jasno izpostavljeno, da tudi po letu 2013 potrebujemo skupno kmetijsko politiko, za kar se zahvaljujem poročevalcu. Podpiramo njegova stališča o nadaljnjem ločevanju, pri čemer je reforma iz leta 2003 izvedena v vseh državah članicah. Podpiramo stališča poročevalca o tržnih instrumentih in obvladovanju tveganja v zvezi z krizami, epidemijami, dobrim počutjem živali, okoljem, modulacijo in degresivnostjo. Podpiramo tudi nadaljnji razvoj politike podeželja ter večji poudarek na biogorivih. Prizadevati si je treba za navzkrižno skladnost in poenostavitev, saj se zaradi sedanjih razmer kmetje namesto s kmetovanjem ukvarjajo z učenjem risanja diagramov in odzivanja na spremljanje. Ker je treba mlečna kvote odpraviti leta 2015, je treba zdaj mlečne kvote povečati vsaj za 2 % ter s tem omiliti pristanek leta 2009. Vedno večje povpraševanje po mlečnih proizvodih bo osnova za evropsko proizvodnjo mleka, pri čemer bomo zadostili zahtevam trga.

Poročilo razpravlja tudi o liberalizaciji in tržnemu gospodarstvu, na katerih morajo temeljiti predlogi Komisije, ki jih bo pripravila maja, ko bo predložen sistematski pregled SKP.

  Sergio Berlato, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, spadamo med tiste, ki verjamemo v nadaljevanje SKP tudi po letu 2012 in to zagovarjamo.

Menimo, da je to poročilo korak v pravo smer, vendar ne moremo sprejeti, da zaradi popolne nevezanosti pomoči ni mogoče ohraniti delne vezanosti pomoči za nekatere posebne sektorje, da se prepreči popolna opustitev proizvodnje. Dejansko obstajajo sektorji, kot je tobačni sektor, ki bi v celoti izginili z uporabo popolne nevezanosti, kar bi povzročilo brezposelnost ter različne gospodarske in okoljske probleme na posebno prikrajšanih območjih.

Menimo, da je progresivna modulacija pomoči čezmeren in verjetno neučinkovit ukrep, če je cilj še vedno zavarovati evropsko kmetijsko proizvodnjo. Priznavamo pomembnost razvoja podeželja, vendar menimo, da tega ni mogoče doseči na račun prvega stebra SKP.

Poleg tega je treba še naprej izvajati politike za podporo posameznih skupnih ureditev trga, kjer je to potrebno. Gospod predsednik, gospa komisarka, Evropska unija potrebuje skupno kmetijsko politiko, ki bo uspela ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, v strateškem dokumentu ste poskušali izvesti sistematski pregled kmetijske politike, ne toliko v smislu kmetijstva, ker to trenutno poteka sorazmerno dobro, čeprav morda ne v vseh sektorjih. Vprašanje je bilo: ali je kmetijska politika posodobljena? V zvezi s tem moram reči: mrzlično prikazovanje samo na sebi ni zadostno; razviti moramo tudi ustrezno obravnavanje, če bodo ugotovljene pomanjkljivosti. Pravzaprav ste opredelili pomanjkljivosti; to ste sami rekli v svojemu govoru. Ne želim govoriti o podrobnostih, ker bi za to porabili preveč časa.

Zato je zdaj vse odvisno od sprejetih ukrepov, ki bodo tudi družbeno sprejemljivi. Bistveno je, da mora kmetijstvo seveda prispevati k stabilnosti podnebja. Tako tudi je, vendar obstajajo področja kmetijske proizvodnje, pri katerih je težko predlagati predloge brez omejevalne intervencije.

Vendar je zlasti pomembno zagotoviti, da se javna sredstva razporedijo tako, da je mogoče financirati ukrepe, ki so po našem mnenju potrebni. Slabo je, da je bil tako imenovani drugi steber – razvoj podeželja – prikrajšan v srednjeročnem finančnem načrtovanju in se je moral sprijazniti z omejitvami več kot 20 milijard EUR v skladu s predlogom Komisije in predlogom Parlamenta.

Zato moramo nujno prerazporediti sredstva. To moramo narediti tudi zato, ker leta 2013 potrebujemo družbeno sprejemanje.

Predložili ste nekaj predlogov in zasluge gredo Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter zlasti poročevalcu Evropskega parlamenta gospodu Goepelu, da je predlogom, ki ste jih predložili, dal praktičen pomen, kar bo povzročilo enako obravnavanje podjetij, ki si med seboj konkurirajo.

Predlagali ste uvedbo postopnega zmanjševanja do 45 %. Odbor za kmetijstvo je na predlog poročevalca to sprejel, vendar s spremembo, da lahko zdaj tudi podjetja z velikim številom zaposlenih ocenijo svoje stroške plač. Skupaj smo bili v Mecklenburg-Zahodnem Pomorjanskem; videli smo ta podjetja in veste, da je mogoče odpraviti izkrivljanje konkurence in ustvariti pravičnost le, če uvedemo te ukrepe.

Upam, da boste vztrajali pri tem pravilu v svojem zakonodajnem predlogu. Če ne boste, bomo kot Parlament še vedno imeli priložnost, da se rešimo, leta 2009. Gospa komisarka, mi smo v postopku soodločanja in zato imamo precej drugačen in za nas zelo ugoden položaj!

  Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, to je pomemben trenutek za oceno posledic zaporednih reform skupne kmetijske politike, v smislu kmetijske proizvodnje ali oskrbe potrošnikov, pri čemer je treba za osnovo vzeti zaščito samozadostnosti držav članic v zvezi s hrano, zagotoviti ustrezno oskrbo z zdravo in varno hrano po nizkih cenah, varovati okolje in biološko raznovrstnost ter ohraniti podeželska območja in njihovo prebivalstvo, ki potrebuje ustrezne prihodke in dostop do javnih storitev, ki jim zagotavljajo dostojne življenjske pogoje.

Žal Evropska komisija ni šla po tej poti. Ne priznava, da je skupna kmetijska politika povzročila paradoksen položaj. Na eni strani cene živil še naprej rastejo, na drugi strani pa se družinska kmetijska gospodarstva še vedno uničujejo ter vedno več malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev opušča proizvodnjo, ker nimajo zagotovljenih dostojnih prihodkov, pri čemer se nadaljujejo špekulacije, ki naglo višajo cene vedno redkejših živilskih proizvodov.

Zato ni prav, da se vztraja pri nevezanosti pomoči na proizvodnjo in zaposlovanje, ter je nesprejemljivo, da se še naprej spodbuja politika, ki podpira velike lastnike zemljišč in multinacionalne živilske korporacije, medtem ko ne ceni kmetov, ki ohranjajo kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo na osnovi varstva biološke raznovrstnosti, varnosti hrane in kakovosti proizvodov.

Reforma leta 2003 je še poslabšala položaj. Poznejše reforme skupnih ureditev trgov za sladkor, sadje in zelenjavo, tobak ter vino so ohranile nepravičnost SKP na vseh področjih. Zato pozivamo k temeljitim spremembam, ki bodo upoštevale posebne značilnosti kmetijstva posameznih držav in podpirale največjo možno vezanost pomoči na proizvodnjo, ter k pravičnejši razporeditvi neposredne pomoči, ki bo vključevala zgornjo mejo in modulacijo. Določiti je treba spodbude za mala in srednje velika kmetijska gospodarstva kot instrumente gospodarske in socialne kohezije ter zato, da se omeji intenzivni pristop in podpirajo združenja takšnih kmetov, vključno s kmetijskimi zadrugami in vinogradniškimi zadrugami.

Prav tako podpiramo uvedbo javnih zavarovalnih skladov za kmete, ki jih bo financirala Skupnost in bodo kmetom omogočili izplačilo minimalnih prihodkov v primeru naravnih nesreč, kot so suša, nevihte, toča, požar, kužne živalske bolezni itd. Poudarjamo tudi, da mora Evropska komisija v okviru pogajanj s Svetovno trgovinsko organizacijo upoštevati posebne značilnosti kmetijske proizvodnje kot sektorja za proizvodnjo hrane ter strukturnega elementa za ozemeljsko ravnovesje, ohranjanje okolja in varovanje ustreznih količinskih in kakovostnih ravni varnosti hrane.

Končno pozivamo Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje špekulativnih dejavnosti, osvojitve trga živilskih proizvodov in ustanavljanje kartelov s strani živilskih podjetij, ki izkoriščajo pomanjkanje zakonodaje ali nadzora, pomanjkanje organiziranosti proizvajalcev in potrošnikov ter pomanjkanje ustrezne infrastrukture izključno z namenom povečevanja dobička, znižanja cen proizvajalcev in določanja visokih cen za potrošnike, kot se dogaja sedaj, zlasti na Portugalskem, za osnovne proizvode, kot so žita, krompir za prehrano ljudi in mleko.

  Witold Tomczak, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, kljub svojim osnovnim načelom skupna kmetijska politika zdaj že več let bolj podpira bogate kmete na račun revnih kmetov. Zamrznitev kmetijskega proračuna leta 2002 in poznejše reforme SKP niso izboljšale tega položaja. Ravno nasprotno – velike razlike pri financiranju kmetov so postale še večje. Skupne subvencije na hektar so leta 2005 na primer znašale od 68 EUR v Latviji do 756 EUR v Belgiji, kar pomeni desetkratno razliko. Neupravičene razlike v kmetijskih subvencijah potrjuje tudi razmerje neposrednih plačil, ki zdaj znaša okoli 70 % vseh subvencij, zagotovljenih za kmetijstvo.

Evropska komisija je v svojem sporočilu predlagala delno zmanjšanje plačil upravičencem, ki prejemajo več kot 100 000 EUR na leto. Teh je le 0,34 % v EU, vključujejo pa velika podjetja, živilske koncerne in lastnike igrišč za golf. Presenetljivo je, da je ta zadržan predlog, ki posega v interese tako ozke skupine ljudi, zavrnil odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Veliko predlogov je bilo sprejetih, vendar niso odpravili napak v kmetijski politiki. Edini predlog spremembe, ki ponuja priložnost za pravičnejšo delitev subvencij, je predlog spremembe 19, ki ga je vložila Skupina združenje za Evropo narodov in je skladen s predlogom Evropske komisije. Vendar ne pričakujem, da bo imel veliko podpore. Seveda je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja zavrnil tudi predloge sprememb, ki sva jih predložila s kolegom Wojciechowskim in katerih cilj je radikalna sprememba SKP.

Glasovanje o poročilu gospoda Goepela bo izraz vaše odgovornosti za stanje kmetijske politike v naslednjih nekaj letih. Če podpirate trajnostni razvoj kmetijstva EU in varstvo interesov družinskih kmetij bolj kot varstvo interesov ozke skupine poslovnežev, morate zavrniti to poročilo, sicer boste podprli dodatno odseljevanje s podeželskih območij, veliko brezposelnost, izgubo varnosti preskrbe s hrano v EU, diskriminacijo novih držav članic in procese, ki pomenijo grožnjo naravnemu okolju. S sprejetjem tega poročila ne spoštujete glavnih ciljev Evropske unije, na katere se tako pogosto pozablja, to so: gospodarska kohezija, socialna kohezija in solidarnost med državami članicami.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Peter Baco (NI). – (SK) Zelo cenim delo poročevalca, gospoda Goepela. Priprava poročila je bila posebno težka delno zaradi pomanjkanja osnovnih dokumentov, ki analizirajo mogoče rešitve, ustreznih študij primerov in ključnih podatkov.

Komisija predlaga zmanjšanje neposrednih plačila za velika kmetijska gospodarstva, pri čemer navaja, da takšna podjetja ne potrebujejo podobne pomoči. Vendar podatki kažejo drugače: v moji domači državi, na Slovaškem, večina kmetijskih podjetij spada v kategorijo velikih podjetij. Več kot 75 % njihovih strojev je starejših od 20 let: torej je tem podjetjem nujno treba zagotoviti finančno pomoč. Primer Vzhodne Nemčije kaže, da so se podjetja, ki so prejela ustrezne naložbe, povzpela med najuspešnejša podjetja na svetu. Na drugi strani so bila v post-socialističnih državah ta podjetja upravno prikrajšana, kar je povzročilo obsežno uničenje ne le kmetijskih sektorjev, ampak tudi podeželskih območij in celotnih regij.

Komisija se medtem ni ustrezno odzvala na izredno nevarno povečanje nestanovitnosti svetovnega kmetijsko-živilskega trga. Zavedati se moramo, da bi ponovitev lanskega leta lahko zares škodljivo vplivala na varnost preskrbe s hrano v EU. Odprava naravne nestabilnosti kmetijskega trga je zagotovo najpomembnejša naloga vsake kmetijske politike in zato mora biti izražena v tem poročilu.

Zato se ne morem strinjati s sedanjim položajem, za katerega so značilni kaotični ukrepi, ki se izvajajo vsako leto, kot so sprememba premij za energetske rastline, odprava prahe, spremembe proizvodnih kvot itd.

Če govorimo o pregledu skupne kmetijske ...

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu za odlično delo. Očitno je glasovanje v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja doseglo 82 %, čeprav je ustvarilo 17 velikih kompromisov.

Reforme v letih 2003/2004 so bile pomembne faze v reformnem procesu SKP. Vendar je izčrpen pregled SKP, ki ne vključuje nobene temeljne reforme sedanje politike, še en pomemben korak proti zagotavljanju sodobne, večnamenske in konkurenčne skupne evropske kmetijske politike.

Znanstveno je bilo dokumentirano, da je dobra kmetijska praksa podlaga za to, ne glede na to, ali so vključena velika ali mala podjetja. Prva prednostna naloga je še vedno proizvodnja hrane, druga prednostna naloga je proizvodnja živalske krme in tretja prednostna naloga je oskrba z energijo. Kar zadeva okoljski pomen energije iz biomase, lahko rečemo, da je avstrijsko kmetijstvo na primer od leta 1990 zmanjšalo emisije CO2 za 14 % in je tako dejansko doseglo kjotski cilj.

Prav tako pozdravljam odpravo postopnega zmanjševanja. Model progresivne modulacije je prava pot in tudi sam podpiram te podatke.

Zahvaljujem se komisarki za njene izjave o mleku. Glede tega želim poudariti, da ne potrebujemo le nežnega pristanka in postopnega prehoda proti letu 2015, ampak tudi trajnostne rešitve po letu 2015. Za gorske regije ter prikrajšane in obrobne regije moramo zagotoviti, da bo po letu 2015 mogoča oblika kmetijstva, ki bo vključevala živino, ki se hrani s suho krmo. Zato, gospa komisarka, nestrpno pričakujem zakonodajni predlog Komisije 20. maja in upam, da v njem najdemo velik del tega, kar zdaj izraža Goepelovo poročilo, da nam ne bo treba ponavljati te dolge razprave ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Bernadette Bourzai (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, zahvaljujem se gospodu Goepelu za njegovo delo, saj je pomembno, da Evropski parlament izrazi svoje stališče o splošnih smernicah, ki izhajajo iz „sistematskega pregleda“ SKP.

Osebno imam resne pomisleke glede popolne nevezanosti pomoči, ki pomeni veliko tveganje za opustitev proizvodnje za živinorejo in celo za nekatere poljščine. Nisem optimistična kot nekateri drugi, ki verjamejo, da sedanji položaj na svetovnih trgih zagotavlja stabilno in varno prihodnost za evropsko kmetijstvo ter da moramo nadaljevati v smeri popolne liberalizacije. Poleg tega zviševanje cen ne prinaša vsem kmetijskim sektorjem enakih koristi, kot kaže posebno huda kriza, s katero se trenutno srečujejo evropski živinorejci.

Popolna opustitev tržnih regulativnih mehanizmov je po mojem mnenju tvegana za našo in svetovno varnost preskrbe s hrano. Menim, da moramo ohraniti intervencijske zaloge, zato da se lahko odzovemo v primeru pomanjkanja hrane in špekulacij, ohraniti skupno ureditev trga ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Willem Schuth (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, najprej iskreno čestitam gospodu Goepelu za njegovo uravnoteženo poročilo. Ne smemo kaznovati nastajajočih in konkurenčnih struktur v kmetijstvu. Zato smo v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zavrnili predlog Komisije o postopnem zmanjševanju v takšni obliki. Podjetij ne smemo diskriminirati glede na njihovo velikost v primeru neposrednih plačil, sicer bodo v velikem obsegu ogrožena delovna mesta.

Poleg tega trdim, da je končno postopno opuščanje sistema mlečnih kvot leta 2015 še vedno ustrezno. Glede na zviševanje cen mleka na svetovnih cvetočih kmetijskih trgih in s tem povezane izvozne možnosti ta sistem očitno ni več dovolj sodoben.

V zvezi s tem mora smiseln pregled reforme iz leta 2003 evropskim kmetom ponuditi zanesljivost pri načrtovanju ter biti tudi dodaten korak proti stalnemu tržnemu razvoju našega kmetijskega sistema.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, kaj je kmetijstvo v Evropski uniji? Za nekatere je kmetijstvo velika dragocenost, ki jo je treba zaščititi, za druge pa, in žal jih je veliko v tej skupini, je to balast, ki se ga želijo znebiti. Goepelovo poročilo navaja, da je kmetijstvo ena od največjih industrij v EU. To je dobro, vendar ni dovolj.

Kmetijstvo ni industrija in ni le eden od mnogih sektorjev gospodarstva. Kmetijstvo je steber varnosti preskrbe s hrano. Ogromne vsote denarja namenjamo za vojsko in policijo za zagotovitev fizične varnosti v naših državah in naših domovih. Velike vsote plačujemo za varnost oskrbe z energijo – prizadevamo si za oskrbo z energijo, ki je dražja, vendar varna. Velike vsote moramo nameniti tudi za zaščito našega kmetijstva, ki nam omogoča varnost preskrbe s hrano, in sramota je, da vsi v EU tega ne razumejo.

  Alyn Smith (Verts/ALE). – Gospod predsednik, tudi jaz čestitam našemu poročevalcu za odličen kompromisni sveženj, ki ga imamo danes pred seboj. Opozoril bi zlasti na tri ukrepe, ki so bili naši uspešni predlogi sprememb in jih je treba posebno pozdraviti.

V odstavku 21 poročila priznavamo, da je bila nevezanost neposrednih plačil v velikem obsegu uspešna, in trdno smo prepričani, da jo je treba postopno uvesti. Seveda je to treba narediti ustrezno in previdno, vendar je spodbujanje potrebno.

V odstavkih 37 in 38 izrecno priznavamo, da je praha anahronizem in jo je treba povsem odpraviti, stranske okoljske koristi pa se bodo ustrezno obravnavale v okviru drugega stebra.

V odstavkih 86 do 91 priznavamo pomembnost nišnih proizvodov za evropsko kmetijstvo v mednarodnem merilu. Vsekakor bi lahko napisal nakupovalni seznam kakovostnih škotskih proizvodov za našo komisarko, zato bi bil hvaležen, če pove nekaj besed o tem, kako namerava nadaljevati s spodbujanjem evropske oznake za mednarodno kakovost.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL). – (NL) Komisija je s tem sistematskim pregledom naredila dober – čeprav zelo skromen – korak proti malo manj nepravični kmetijski politiki. Pozivam kolege poslance, naj ne podprejo Goepelovega poročila, ker slabi predloge Komisije v zelo pomembnih točkah, pri čemer je po mojem mnenju najpomembnejša točka določitev previdnih omejitev za višino subvencij, ki jih je mogoče prejeti.

Evropski javnosti je težko razložiti, zakaj na primer monaški princ ali velike multinacionalke, kot sta Heineken in Nestlé, prejemajo sto tisoče eurov dohodkovne podpore v obliki kmetijskih subvencij le zato, ker so lastniki zemljišč, medtem ko se dejanski kmetje pogosto le s težavo preživljajo. Namen dohodkovne podpore v kmetijstvu je, da kmetom zagotovi dostojno življenje, in ne zato, da zagotovi velike zaslužke multinacionalkam in velikim lastnikom zemljišč.

  Vladimír Železný (IND/DEM). – (CS) Namen reforme SKP je bil, da SKP postane manj okorna in bolj tržno usmerjena. Ob upoštevanju povprečne velikosti čeških kmetij je sistem, predlagan v poročilu, nesprejemljiv.

Rezultat za Češko republiko bi bil, da bi do leta 2013 postala ena od držav z največjim deležem (dela govora ni bilo mogoče slišati) prenesen v okvir modulacije iz prvega in drugega stebra. Skoraj 40 % neposrednih plačil v Češki republiki bi tako postalo predmet postopnega zmanjševanja, v primerjavi s 6,5 % v Franciji in komaj 2,5 % v Avstriji.

Češka kmetijska gospodarstva bi bila v skladu s sedanjim predlogom prisiljena, da se nesmiselno razdelijo, in bi dejansko postala manj učinkovita. Niti to niti kompromisni predlog nista sprejemljiva za Češko republiko, ker pomenita diskriminacijo in neupravičeno zmanjšanje konkurenčnosti čeških kmetov.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod Goepel, skoraj 10 let nazaj sta se kancler Schmidt in francoski predsednik Jacques Chirac v Berlinu odločila, da kmetom odobrita podaljšanje do leta 2013. S koncem mlečnih kvot, koncem ustreznega kmetijskega proračuna kot dela finančnega sistema za obdobje 2014–2019 in upokojitvijo večine proizvajalcev, ki ne bodo nadomeščeni, je bil konec velike SKP načrtovan za leto 2013 – bilo je povsem preprosto.

Danes imate pomisleke glede tega dogovora in v imenu „sistematskega pregleda SKP“ pospešujete delovanje v smeri odstranitve kmetijstva iz prvega stebra. To ni nič novega! S kvotami, največjimi zajamčenimi količinami, premijami za zgodnji zakol, prahami, nevezanostjo in krčenjem so MacSharry, Steichen in Fischler izvajali to strategijo, s katero so 30 let puščali monopol za proizvodnjo hrane južni polobli in pacifiškim državam.

Danes v zanimivih tehničnih razpravah o popolni nevezanosti modulacija – degresivna ali progresivna –, pogojenost z ekološkimi standardi, podeželski razvoj in referenčne vrednosti – pretekle ali ne – le skrivajo edino dejansko vprašanje, medtem ko bosta Kitajska in Indija dali ponudbo, da nahranita planet, ko pridejo na vrsto kmetje, ko se bodo povečali cene in povpraševanje. Ali Evropa še vedno želi biti ena od največjih kmetij na svetu skupaj z Brazilijo? Da ali ne?

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, veseli me, da vidim tako veliko občinstvo pri tej razpravi, ker je pomembna. Če bi uporabili merilec ploskanja za velika plačila za kraljevske družine ali posamezne kmete, bi se v kraljevskih hišah po vsej Evropi tresli od strahu. Vendar je ta razprava bolj zapletena, kot smo lahko slišali od naših vzhodnoevropskih kolegov.

V zvezi s sistematskim pregledom bi na kratko rekla, da smo glede nevezanosti in modulacije na Irskem izbrali popolno nevezanost, in menim, da komisarka to lahko potrdi. Ohraniti želimo naš nekdanji plačilni sistem in ne želimo večje modulacije. Kot bi oropali Petra, da bi dali Pavlu, preoblečenemu v nekoga drugega. Dejansko ne vemo, kje bo končal denar za razvoj podeželja, in na to moramo skrbno paziti.

Irskih kmetov trenutno ne skrbi člen 69, ampak STO. Pred seboj imam oceno zadnjega dokumenta STO, ki jo bom delila s kolegi. Predstavljena je v barvah, vendar ni lepa. Če bi upoštevali gospoda Mandelsona, potem se bojim, da bi bili sektorji govedine, mleka, jagnjetine in prašičjega mesa v Evropi izbrisani, prav tako pa tudi skupna kmetijska politika. Znižanja tarif znašajo do 70 %.

Ljudje morda ne razumejo, kakšen vpliv to ima, vendar to pomeni, da naši proizvajalci ne bodo mogli in ne morejo konkurirati uvoženim živilom in proizvodom, ki so proizvedeni v skladu z zelo različnimi standardi.

Sektor jagnjetine, kateremu Parlament dejansko poskuša pomagati, bo oslabljen zaradi STO. Gospa komisarka, ali vas lahko prosim, da morda vzamete to analizo, ki jo je pripravilo združenje irskih kmetov – še enkrat jo bom dvignila, ker je lepih barv –, in mi potem, upam, poveste, da so se zmotili, čeprav se bojim, da imajo prav.

Ta parlament nikakor nima dovolj informacij o vplivu zadnjega besedila STO in menim, da te informacije potrebujemo in si jih zaslužimo. Povedati želim, da irski kmetje podpirajo Evropsko unijo, vendar je čez vikend do mojih vrat prišlo veliko takih, ki imajo pomisleke glede svoje odločitve v zvezi z glasovanjem o različnih pogodbah. To pa je resna zadeva, kot se zaveda tudi komisarka.

  María Isabel Salinas García (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, evropski kmetje, in zlasti španski kmetje, potrebujejo in celo zahtevajo minimalno stopnjo stabilnosti. Zato želim najprej pozvati Komisijo, naj ta vmesni pregled skupne kmetijske politike ne postane velik in radikalen pregled.

Eno od vprašanj, zaradi katerih sem zaskrbljena, je delna nevezanost pomoči; hitenje pri doseganju nevezanosti pomoči lahko ogrozi veliko poljščin. Popolna ali delna nevezanost v nekaterih sektorjih je bistvena za ohranjanje proizvodnje, na primer v sektorju bombaža.

Zato menim, da je treba ohraniti stopnje nevezanosti, kot so bile dogovorjene leta 2003, in vsekakor, če to ni mogoče, menim, da je treba državam članicam dati nekaj več manevrskega prostora, ker lahko prostovoljni modeli za vsak sektor na osnovi posameznih primerov ustvarijo najboljše okoliščine za kmetijsko proizvodnjo. Menim, da moramo zdaj kmetijskemu sektorju poslati sporočilo, ki izraža mirnost in stabilnost.

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Čestitke gospodu Goepelu za njegovo delo. Po mojem mnenju sta v tej razpravi pomembni dve točki.

Prvič, po mojem mnenju je najpomembnejši vidik kmetijske politike skupni trg za 500 milijonov potrošnikov. Ali je Komisija ali Goepelovo poročilo povzročilo izkrivljanje tega trga? Po mojem ne – in to je dobro.

Drugič, menim, da morajo biti organi oblasti vredni zaupanja. Držati se moramo tega, kar smo obljubili v proračunu za leto 2007, in dejansko mislim, da komisija to dela.

Glede modulacije imam mešane občutke. Zaenkrat še ne poznam rezultatov podeželske politike. Poročila računskega sodišča so bila izredno kritična, vendar težko kmetom naložim dodatno finančno breme, od katerega 60 % ne bodo več videli. Na Nizozemskem se to uporablja za kupovanje naravnih območij.

Nekaj besed bi rekel o netrgovinskih vprašanjih. Kako naj evropskim kmetom razložim, da ne smejo proizvajati nekaterih proizvodov, medtem ko jih druge države lahko in če lahko takšne proizvode uvažamo brez omejitev? To povzroča nelojalno konkurenco.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v zadnjih letih se je skupna kmetijska politika zelo spremenila. Vse te spremembe niso nastale zaradi potrebe po izboljšanju položaja na podeželskih območjih ali zaradi potreb potrošnikov EU. Trenutno cene živil stalno naraščajo, vendar se položaj malih in srednje velikih podjetij bistveno ne izboljšuje. Evropska komisija naredi več za podporo mednarodnih korporacij, vključno s tistimi, ki proizvajajo gensko spremenjena živila, kot naredi za lokalne kmetije. Evropska skupnost se vedno bolj približuje izgubi suverenosti na področju proizvodnje hrane. V skladu s predlaganimi reformami skupne kmetijske politike obstaja tudi možnost odprave še ene skupine kmetov, in sicer pridelovalcev tobaka, kar bo povzročilo gospodarsko katastrofo za skoraj 100 000 takšnih posameznikov in izgubo 400 000 delovnih mest. Skrajni čas je, da Evropska komisija začne bolj skrbeti za interese evropskih kmetov kot za tiste iz tretjih držav.

  Marie-Hélčne Aubert (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, okvir kmetijstva se je od leta 2003 zelo spremenil in analize, ki jih imamo danes, so že zastarele in ne zajemajo ključnih izzivov prihodnosti. Povpraševanje po živilih izredno narašča, cene se hitro zvišujejo in postajajo previsoke za tiste, ki so najbolj na tesnem z denarjem, hkrati pa izginjajo kmetijske površine. Biogorivo, ki je subvencionirano, zelo destabilizira kmetijstvo. Naj poudarim tudi vpliv podnebnih sprememb ter zlasti dejstvo, da naši državljani dvomijo v intenziven in skrajno liberalen industrijski model, ki pomeni, da živila prepotujejo na tisoče kilometrov po svetu, vse to pa spremlja družbeni in okoljski damping.

Zato bi zdaj morali izvajati poglobljeno reformo skupne kmetijske politike in ne le tehnične prilagoditve sedanjih instrumentov, kar danes predlagate. Kar zdaj tudi resnično potrebujemo, je smer, jasna strateška usmeritev, ta nam trenutno najbolj primanjkuje.

  Bairbre de Brún (GUE/NGL). − (GA) Gospod predsednik, to poročilo smo dobili v roke v zelo pomembnem času za kmete v EU. Kot je že omenila kolegica McGuinnessova, smo pri pogovorih v okviru Svetovne trgovinske organizacije videli, kako je komisarka pripravljena žrtvovati interese naših kmetov in naše podeželske skupnosti – ne za dobro tretjega sveta, ampak za del mednarodne pogajalske igre.

V smislu sistematskega pregleda se strinjam, da mora obstajati ravnotežje med poenostavljanjem stvari in prizadevanjem za njihovo večjo učinkovitost ter zagotavljanjem stabilnosti za kmete, ker proizvajajo hrano za nas in ohranjajo podeželje.

Če je izvajanje pravično, moramo pozdraviti omejitev velikih plačil velikim kmetom ali velikim podjetjem kot korak naprej od skupne kmetijske politike, ki pomaga le velikim lastnikom zemljišč. Prav tako je pomembno, da imajo le dejavni kmetje pravice do plačil.

Skupna kmetijska politika mora ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospod predsednik, vsak sistematski pregled potrebuje merila in oceno. Za SKP predlagam, da je merilo financiranje in da so ocenjevalci revizorji.

Ali računsko sodišče meni, da je SKP zdrava, če je 28,9 % enotnih plačil za kmetijo napačnih? Ali se mu zdi za SKP zdravo, da financira kmete, ki ne proizvajajo hrane? Ali se mu zdi zdravo, da se kmetijske površine namenijo za biogorivo, medtem ko na svetu primanjkuje žita? Ali meni, da je SKP zdrava, če se pravi kmetje – vsaj v Združenem kraljestvu – borijo za preživetje? Ali ve, da kmetje na Novi Zelandiji zdaj niso subvencionirani, vendar jim gre zelo dobro ter da so propadli le 3 % teh kmetov, ko so bile subvencije ukinjene?

Ali ni, glede na to, da je SKP očitno zelo nezdrava, že čas, da odklopimo aparat za oživljanje in pustimo evropske kmete, da naredijo po svoje?

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, z veliko stvarmi v tem poročilu se strinjam. Rad bi izpostavil štiri kratke točke.

Prvič, teorija o nevezanosti je zelo dobra, vendar je njeno praktično izvajanje nekatere razočaralo, ker ni zagotovilo obljubljenih večjih tržnih donosov za proizvajalce.

Drugič, ohraniti moramo dovolj instrumentov za zaščito pred krizami trga in oskrbe. Neravnovesje v dobavni verigi ogroža cilj SKP glede varnosti preskrbe s hrano. Varnost preskrbe s hrano ni mogoča brez zagotovljene gospodarske trajnosti za proizvajalce.

Tretjič, več lahko naredimo za poenostavitev SKP, da se zmanjša birokratsko breme in opusti pregon kmetov, ki z manjšimi kršitvami nenamerno naredijo napako.

Četrtič, neporabljena sredstva iz kmetijskega proračuna morajo biti na voljo za pomoč iz člena 69, da se krepi kmetijstvo EU, zlasti kjer je proizvodnja obrobna, in obravnavajo razmere, kjer je veliko kmetov starejših od 55 let brez perspektive za nadomestno zaposlitev, kot je primer v mojem volilnem okrožju.

  Véronique Mathieu (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, Goepelovo poročilo ponuja dober kompromis med drznimi predlogi Komisije in zaskrbljenostjo, ki so jo izrazili naši kmetje. Gospod Goepel, zelo dobro, da ste pripravili to poročilo; delo ni bilo enostavno, to vemo. Poročilo vsebuje nekaj dobrih predlogov.

To velja za sistem neposredne pomoči, ki ga je treba spremeniti, če upoštevamo, da je treba državam članicam zagotoviti večjo prilagodljivost za izvajanje teh sprememb.

Če bi se morala nadaljevati, bi nevezanost morala upoštevati težave, s katerimi se trenutno srečujejo nekateri sektorji, zlasti sektor živinoreje in nekatera področja pridelave poljščin, ki so zelo pomembna za mnoge regije, kot sta lan in konoplja, ki morajo izkoristiti ustrezno prehodno obdobje.

Tako kot je predlagana, se zdi modulacija prevelika in ustvarja neuravnoteženost prvega stebra. Za ukrepe, povezane s praho, bi morala obstajati možnost spremembe, vendar mora Komisija najprej jasno opredeliti instrumente, ki omogočajo, da se zaščitijo pridobljene koristi, zlasti v zvezi z biološko raznovrstnostjo. S spremembo in okrepitvijo člena 69 bi se prav tako lahko zagotovila učinkovita finančna pomoč za oslabljena območja, kot so gorske regije, za sektorje, ki se prestrukturirajo in so v težavah, kot sta živinoreja in sektor mleka, ali za upravljanje tveganj.

Končno, gospa komisarka, bi se morali resno zamisliti glede biogoriva, ki je zelo sporno z okoljskega vidika. Morda je sistematski pregled odlična priložnost za to.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Poročilo, o katerem razpravljamo, je eno od najpomembnejših poročil o kmetijskem sektorju v zadnjih štirih letih, ker je veliko več kot le ocena sedanjega stanja ali „sistematski pregled“. Gospa Fischer Boel je skrajno liberalna, gospod Goepel je liberalen krščanski demokrat, jaz pa sme liberalna socialistka in naša naloga je, da temeljito spremenimo skupno kmetijsko politiko od leta 2014. Ta „sistematski pregled“ navaja številne zamisli, ki bodo začele veljati od leta 2014. Eden od primerov je uvedba območnih pavšalnih zneskov za neposredna plačila, druga sta prerazporeditev financiranja v drugi steber in vrsta modulacije, predvidene za to; še en primer pa je potreba po razvoju sistema za upravljanje tveganja. Strinjam se z gospo Fischer Boel in gospodom Goepelom, da so zgornje meje prav tako zelo pomembne. Veselilo bi me, če bi britanska kraljica dobila manj; tudi na Madžarskem je zdaj ogromno velikih kmetijskih gospodarstev. Vendar si moramo izmisliti sistem, ki preprečuje izogibanje zgornjim mejam; drugače rečeno, to vprašanje bomo v prihodnosti morali rešiti. Najlepša hvala.

  Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, izpostavila bi štiri razsežnosti, v katerih bi se morala razvijati SKP.

Ohranitev neposredne pomoči, ki je bistven element: izkazalo se je, da nobeno gospodarstvo na svetu kmetom ne omogoča spodobnega preživljanja brez finančne podpore. Okolje, ki oblikuje kmetijstvo, tako kot kmetijstvo oblikuje okolje. Zato je treba ohraniti pogoje za pridobitev pomoči. Vsi dogovori v STO morajo obravnavati vprašanja zaščitenih geografskih označb, dobrega počutja živali in zdravstvenega stanja uvoženih proizvodov, in sicer zaradi lojalne konkurence in ker se zdravstvene težave ne ustavijo na mejah. Končno je treba opredeliti prispevek kmetijstva k podnebnim spremembam in trajnostnemu razvoju. Pozivam Evropsko komisijo, naj podrobneje preuči vprašanje, koliko obdelovalnih površin v Evropski uniji je mogoče nameniti za biogorivo in zelene kemikalije.

Pozdravljam to resolucijo, ki dobro izraža prihodnje izzive za kmetijstvo, tako v smislu proizvodnje hrane kot v smislu varstva našega okolja.

  Liam Aylward (UEN). – Gospod predsednik, pozdravljam predlog za poenostavitev regulatorne obremenitve v okviru sistematskega pregleda SKP in pozivam gospo komisarko, naj kmete predhodno obvešča o pregledih navzkrižne skladnosti, če preučuje, kako bi poenostavili predpise in jih naredili prilagodljivejše.

Popolnoma nasprotujem povečanju obvezne modulacije na 13 % v naslednjih nekaj letih. To bi zmanjšalo neposredna plačila kmetom, ki so ta denar že vključili v proračun.

Obstaja nevarnost, da se bo pomembna vloga ovčereje pri ohranjanju občutljivih vrst okolja in ekoloških območij izničila z opuščanjem zemljišč ter da se bo izgubilo znanje o vzreji, to pa je treba obravnavati in podpirati v okviru sistematskega pregleda SKP.

Iz prejšnje razprave je jasno, da bodo mlečne kvote odpravljene aprila 2015 in pozdravljam prispevek komisarke k tej razpravi. Nežen pristanek je pomemben in podprl bi letno povečanje mlečnih kvot do leta 2015.

Končno, predlogi v zvezi s prihodnostjo kmetijstva EU v okviru STO, predloženi v Ženevi, so povsem nesprejemljivi, zlasti z vidika Irske. Pozdravljam dejstvo, da mnoge druge države članice EU prav tako nasprotujejo tem predlogom in da bo pristojna komisarka upoštevala ta mnenja.

  Carmen Fraga Estévez (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Goepelu za njegovo delo. V svojem govoru se bom osredotočila na prihodnost sektorja mleka in mlečnih proizvodov. Imam naslednje pripombe.

Najprej želim povedati, da vlada precejšnja negotovost v zvezi s tem, kako bi dejansko vplivala odprava kvotnega sistema v različnih proizvodnih regijah. Veliko ljudi je zaskrbljenih, da se bo pospešil trend opuščanja proizvodnje in da bo to nepopravljiv udarec za nekatera območja z zelo nizko stopnjo donosnosti in malo alternativami za kmetijstvo.

Vendar je jasno, da sedanji sistem kvot ne daje želenega rezultata, ki bi zagotavljal ravnotežje med proizvodnjo in porabo. Najprej smo imeli mlečna jezera, potem pa primanjkljaj več kot 3 milijone ton, kar je trden dokaz nihanj te skupne ureditve trga, neenakomerne porazdelitve proizvodnih kvot, slabe in skromne ocene zadnjih reform ter posebnih uporabljenih ukrepov, kot je nevezanost pomoči, za katere ne vemo, kako bodo vplivali na prihodnost sektorja.

Poleg tega posamezne države različno uporabljajo kvotni sistem; pri čemer moram reči, gospa komisarka, da v nekaterih državah, kot je moja, obstajajo ovire za liberalizacijo sektorja in da je na primer posamezen prenos kvot, ki je osnoven element za prestrukturiranje, od leta 2005 prepovedan.

Končno, gospa komisarka, želim preprosto povedati, da bi bilo po mojem mnenju pozitivno združiti zamisel o prostovoljnem povečanju kvot za 2 % za obdobje 2008–2009, kot je predlagano v poročilih gospe Jeggle in gospoda Goepela, z nelinearnim povečanjem v naslednjih letih, kot zahteva odstavek 84 Goepelovega poročila, da se proizvodne kvote razdelijo bolj uravnoteženo, pri čemer imajo prednost države članice, ki so tradicionalno imele primanjkljaj pri notranji porabi.

  Lily Jacobs (PSE). – (NL) Opozoriti želim na vidik kmetijske politike, na katerega se pogosto pozabi: interesi držav v razvoju. Oddaljiti se moramo od protekcionizma in ukrepov, ki izkrivljajo konkurenco in so vgrajeni v sedanji sistem. Najrevnejše države imajo pravico do enakopravnega dostopa do našega trga in do odprave nelojalne konkurence na svojih trgih.

Vložila sem predloge sprememb, ki opozarjajo na to, in pozivam kolege poslance, naj jih podprejo. Komisarka se bo strinjala z mano, da se mora naša politika poleg tega predvsem osredotočati na potrošnike. Zato je bistveno, da podpremo kmete pri proizvodnji zadostne količine varne hrane najvišje kakovosti. To pomeni, da moramo zagotoviti trajnostno kmetijstvo, pri katerem se v največjem mogočem obsegu vlaga v zaščito in izboljšanje podeželskih območij in okolja, zato da v njih ne bomo uživali le mi, ampak tudi naši otroci.

Prav tako moramo zagotoviti dovolj hrane za vse, pri čemer je eden od načinov za doseganje tega čim večje povečanje znanja ter izmenjava znanja in moderne tehnologije z ostalim svetom.

  Kyösti Virrankoski (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, poročilo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o sistematskem pregledu kmetijstva je realno. Največja težava je nevezanost. Komisija poziva k večji nevezanosti pomoči na proizvodnjo.

Odbor je zelo pazljiv in ne brez razloga. Nevezanost z več vidikov deluje kot pomoč za zgodnjo upokojitev kmetov. Prednost daje kmetijam, ki zmanjšajo ali opustijo proizvodnjo, vendar ne spodbuja mladih kmetov, ki razširjajo svojo proizvodnjo. Na enak način daje prednost ekstenzivni proizvodnji v škodo delovno intenzivne proizvodnje.

Zlasti za območja, ki so prikrajšana v smislu naravnih pogojev, se zdi, da so v slabšem položaju. Na primer v Združenih državah je pomoč še vedno predvsem vezana na proizvodnjo. Najbolj moteče je, da se izgublja družbena upravičenost za pomoč. Če bo kmet, ki proizvaja hrano s krajšim delovnim časom, prejel enako plačilo kot nekdo drug, ki dela sedem dni na teden, bodo davkoplačevalci gotovo ugovarjali. Naloga kmetijske dejavnosti bo še naprej proizvodnja hrane.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, skupna kmetijska politika kljub več reformah še vedno ne izpolnjuje pričakovanj. Izguba varnosti preskrbe s hrano v Evropski uniji, številne krizne razmere in pomanjkanje skupnih dogovorov, ki bi zadovoljili obe strani, so najočitnejši primeri. Krizne razmere se povečujejo s pomanjkanjem kohezije in diskriminacijo kmetov v novih državah članicah. Dejstvo, da so razmere boljše ali slabše, odvisno od geografskega položaja in datuma pristopa k Evropski uniji, dejansko kaže, da nimamo skupne kmetijske politike in da je ne bomo imeli še kar nekaj časa.

Kljub veliki količini dela, ki ga je v poročilo vložil poročevalec, gospod Goepel, cilj ni bil dosežen in tudi ni mogoče enostavno reči, ali smo bližje smiselnim rešitvam ali dlje od njih. Glede na to se mnenje manjšine, da Komisija še naprej izvaja politiko podpore mednarodnih korporacij živilske industrije in velikih lastnikov zemljišč ter da skupna kmetijska politika ne izpolnjuje potreb potrošnikov ali malih in srednje velikih družinskih kmetij, ki so morale opustiti proizvodnjo, zdi pravilno. Zato potrebujemo novo, pravično kmetijsko politiko, ki jo bodo oblikovali objektivni strokovnjaki in ne interesne skupine.

  Petya Stavreva (PPE-DE). – (BG) Gospod predsednik, gospa komisarka, spoštovani kolegi, čestitam poročevalcu Lutzu Goepelu za uspešno delo na tem poročilu.

Zame kot poslanko Evropskega parlamenta iz Bolgarije je posebno pomembno, da se poročilo predvsem osredotoča na nove države članice Evropske unije. Te države lahko, če želijo, uporabljajo poenostavljeno enotno plačilo na enoto površine do leta 2013 in Evropska unija jih bo podpirala pri uporabi pravil navzkrižne skladnosti.

Ohranitev pravice držav članic, da se same odločajo, ali in kako bodo spremenile svoje sisteme neposredne pomoči, bo državam omogočila večjo prilagodljivost in jim pomagala, da se prilagodijo posebnim potrebam posameznih regij in posameznih sektorjev.

Menim, da je poročilo o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike posebno pomembno zdaj, ko mora Evropski parlament državljanom pokazati svojo zavezanost in odgovoren političen odnos do razvoja kmetijskega sektorja v Skupnosti.

Menim, da poročilo gospoda Lutza Goepela ščiti interese evropskih kmetov in pozivam vas, da ga podprete. Hvala.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospod predsednik, najprej čestitam kolegu poslancu, gospodu Goepelu, za odlično poročilo in se mu zahvaljujem za ogromno dela, ki ga je vložil vanj. Poročilo v celoti izraža poseben interes Parlamenta za vprašanje kmetijske politike. Čeprav izdatki v sedanji proračunski perspektivi znašajo le 33 % v primerjavi z 80 % v 70. letih 20. stoletja, kmetijska politika je in mora biti še naprej ena od najpomembnejših evropskih politik.

Ker je moj čas omejen, bom navedel le nekaj zadev, ki so pomembne za nove države članice. Uvedba modulacije v novih državah članicah ne sme biti sprejeta, dokler ne bodo izplačana vsa plačila, in mora biti izvedena postopno, kot je bila v drugih državah petnajsterice. Ne morem se strinjati z odpravo subvencij in dodatkov za energijo, ki so nam komaj bili dodeljeni. Ravno nasprotno, EU mora zlasti podpirati novo usmeritev proizvodnje biomase.

V zvezi s prihodnostjo mlečnih kvot sem prepričan, da je za odločitev v zvezi s tem potrebna širša razprava in veliko bolj poglobljena analiza.

  Magor Imre Csibi (ALDE). – (RO) Kot podpredsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane imam nekaj pripomb v zvezi z vplivom podnebnih sprememb na kmetijstvo.

Z intenzivnim kmetijstvom so kmetje v zadnjih letih obsežno prispevali h globalnemu segrevanju in zdaj se srečujejo z njegovimi uničujočimi vplivi. Statistika ocenjuje, da je kmetijstvo odgovorno za 17 % do 32 % emisij toplogrednih plinov, ki se proizvedejo s človeškim delovanjem. Kmetijstvo še vedno onesnažuje zaradi nerazumne uporabe gnojil, neustreznega skladiščenja živalskega gnoja in nerazumne uporabe zemljišč, pri čemer mislim predvsem na krčenje gozdov in čezmerno pašo.

Globalno segrevanje je nepopravljivo in pogosti pojavi suše ali poplav nas v prihodnosti ne smejo več presenečati. Zato podpiram zamisel, predstavljeno v poročilu, o oblikovanju varnostne mreže na evropski ravni, ki bo pomagala kmetom iz EU v primeru ekoloških, podnebnih ali epidemoloških nesreč.

Zato pozivam Komisijo, naj preuči možnost nujne ustanovitve zavarovalnega sklada ali mehanizma za večkratna tveganja za kmete EU, ki bi se financiral iz proračuna EU in iz proračunov držav članic.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v tej razpravi želim opozoriti le na dve vprašanji. Prvič, odstotek skupnih odhodkov iz proračuna, porabljenih za kmetijstvo, se stalno zmanjšuje in bo v zadnjem letu te proračunske perspektive znašal le 32 %. Ta sredstva povprečno predstavljajo približno 30 % prihodkov kmetov v EU. Takšno raven podpore je treba ohraniti v prihodnosti, da se ohrani interes za kmetijske dejavnosti in zlasti zagotovi varnost preskrbe s hrano v Evropi. Upoštevati moramo, da veliko razvitih držav na svetu uporablja različne instrumente za podporo kmetijskemu prihodku na ravni več kot 50 %. Te države vključujejo Japonsko, Južno Korejo, Norveško in Švico.

Drugič, potrebno je hitrejše izravnavanje podpore za kmete v starih in novih državah članicah. Strokovnjaki računajo, da bo povprečna raven podpore na hektar kmetijske površine v obdobju 2007–2013 v novih državah članicah le 62–64 % pomoči, ki jo kmetje prejmejo v starih državah članicah. Če ti osnovni zahtevi ne bosta izpolnjeni, bo težko zasnovati razvoj evropskega kmetijstva.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, cilj tega pregleda kmetijske politike EU je, da se jo izboljša glede na izkušnje, pridobljene v obdobju od zadnje reforme leta 2003, in položaj, ki je nastal na svetovnem trgu. Vendar se moramo zavedati, da spremembe ne smejo ogroziti, prvič, značaja skupnosti, ki ga ima ta politika, – nasprotujemo nacionalizaciji – in drugič, evropskega kmetijskega modela. Ni razlogov, da neposredne subvencije temeljijo na zgodovinskih ravneh proizvodnje in da jih razlikujemo na ta način.

Prihodnji model za subvencije po letu 2013 mora temeljiti na preprostih načelih, ki so podobni shemam enotnega plačila na površino. Vendar mora biti tržna intervencija v skrajnih primerih prav tako dovoljena, ali celo subvencije za proizvodnjo, kot na primer v primeru proizvodnje tobaka ali mleka v gorskih regijah.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Goepelu za poročilo. Ker je čas omejen, bom poudarila nekatera načela, na katerih mora temeljiti vsaka reforma skupne kmetijske politike s pomočjo sporočila ali zakonodajnega instrumenta.

Prvič, nova opredelitev evropskega kmetijskega modela ne sme zanemariti družinskih malih in srednje velikih podjetij. Drugič, vprašanje financiranja, ki ga bo treba urediti pozneje, ne sme temeljiti na načelu sofinanciranja, ki dejansko ponovno nacionalizira skupno kmetijsko politiko. Tretjič, vprašanje regionalizacije, ki samo na sebi ne more rešiti vprašanj trga in živil, je treba ponovno preučiti in ga obravnavati v njegovih dejanskih razsežnostih. Četrtič, nepravičnost, ki izhaja iz nekaterih reform, kot v primeru tobaka, bo treba odpraviti. Te proizvode je treba ponovno vključiti in jih obravnavati enako kot druge.

  Francesco Ferrari (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu za to zelo pomembno poročilo glede na zapletenost in obsežno področje, ki ga obravnava.

Poudariti želim dve točki, za kateri menim, da sta posebno pomembni. Prva je ta, da je po mojem mnenju SKP pomemben instrument, ki ga je treba ohraniti tudi po letu 2013, ker podpira podjetja. Vendar mora biti usmerjena v podjetnike, da lahko ti ustvarjajo delovna mesta, ohranjajo okolje in zagotavljajo visokokakovostne proizvode.

Druga točka zadeva občutljivo vprašanje mlečnih kvot. Dejansko se strinjam s poročevalcem glede potrebe po zaščiti tistih regij v Evropi, ki nimajo nadomestnih možnosti za živinorejo in proizvodnjo mleka, vendar ne smemo pozabiti na tiste kmete, ki so veliko vložili v to, da so pridobili mlečne kvote, in se lahko po letu 2015 znajdejo v velikih finančnih težavah.

Upam, da bomo ob pomoči komisarke našli rešitev, ki bo ustrezala vsem, delno zato, ker je Italija leta 1984, ko je bil uveden sistem kvot, temu sistemu nasprotovala, danes pa ima še vedno približno 40-odstotni proizvodni primanjkljaj za mleko, ki ga porabi.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, odlično poročilo gospoda Goepela bo postavilo temelje za skladno kmetijsko politiko v prihodnosti, vendar je vedno bolj jasno, da bo varnost preskrbe s hrano postala eno najpomembnejših političnih vprašanj, kot je rekel gospod Parish.

Podnebne spremembe so povzročile takšno paniko, da obstaja nevarnost, da bodo politiki in načrtovalci ustvarili večji svetovni problem, kot je ta, ki ga hočejo rešiti. Hitenje z uporabo biogoriva odvzema toliko zemlje kmetijski proizvodnji, da nekateri strokovnjaki v bližnji prihodnosti napovedujejo pomanjkanje hrane. Prav tako se krčijo obsežna območja amazonskih in indonezijskih deževnih gozdov, da se pridobiva prostor za poljščine za biogorivo, kot je palmovo olje, in poljščine za hrano, kot je soja, pri čemer se v ozračje sproščajo milijoni ton CO2 in grozijo, da bodo uničili svetovni klimatski sistem. Krčenje gozdov zdaj predstavlja 18 % vseh emisij toplogrednih plinov na svetu in poudarja nesmiselnost sedanjih politik.

Namesto skrbi za okolje je glavna značilnost naše strategije za obravnavanje podnebnih sprememb postal pohlep, spodbujanje biogoriva pa lahko ogrozi življenje milijonov ljudi, ko se bo število svetovnega prebivalstva z zdajšnjih šestih milijard povzpelo na ocenjenih devet milijard do leta 2050. Vsak mesec se število prebivalcev poveča za šest milijonov. Do leta 2030 se bo svetovno prebivalstvo toliko povečalo, da bomo za zadovoljitev predvidenega povpraševanja potrebovali 50-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Do leta 2080 se bo morala svetovna proizvodnja hrane podvojiti!

Realnost pa je, da se vsako leto na območju v velikosti Ukrajine opusti kmetijska proizvodnja hrane zaradi suše in kot neposredna posledica podnebnih sprememb. Svetovna proizvodnja hrane se zmanjšuje in ne povečuje. Zato je varnost preskrbe s hrano postala eno od najpomembnejših vprašanj.

  Constantin Dumitriu (PPE-DE). – (RO) Skupna kmetijska politika je eden od stebrov evropskega razvoja in razprave o načinih izboljšanja te politike morajo biti stalne ne le v evropskih institucijah, ampak tudi v skupnostih v državah članicah, ki so nas izvolile.

Veseli me, da smo s sporočilom Komisije in poročilom, ki ga je pripravil kolega Goepel, opredelili več rešitev za krepitev skupne kmetijske politike ter za to, da bodo ljudje na podeželskih območjih verjeli, da je ta politika dobra zanje in ni le sklop birokratskih določb, ki so jih napisali uradniki v Bruslju. Vendar moramo biti prepričani, da so predlogi, ki smo jih pripravili Komisija, Svet in mi, prilagodljivi in dovolj realni, da bodo učinkoviti, ko se bodo enkrat izvajali.

Romunija, država, ki jo zastopam v Evropskem parlamentu, ima 25 % delovne sile v kmetijstvu in 40 % njenega prebivalstva živi na podeželskih območjih. Ti podatki kažejo pomembnost kmetijstva na podeželskih območjih za Romunijo in njeno gospodarstvo. Rešitve, ki jih oblikujemo za reformo SKP, morajo upoštevati takšne primere, kot je Romunija, z velikim kmetijskim sektorjem v celovitem procesu modernizacije.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej pozdravljam poročilo gospoda Goepela ter se mu zahvaljujem za njegovo trdo delo in delo vseh, ki so pri tem sodelovali.

To je šele začetek procesa, v katerem se bo obravnavala prihodnost skupne kmetijske politike, v tem letu. To je zelo pomemben korak v tem procesu in zdaj kmalu pričakujemo predloge Komisije. Stanje drugega stebra razvoja podeželja in opredelitev ravni modulacije bosta po mojem mnenju zagotovo ključna za dolgoročen uspeh ali prihodnost skupne kmetijske politike.

Vendar moram reči, da zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v državah članicah še nikoli ni bila tako pomembna, in ne smemo dovoliti različnih odstotnih ravni v državah članicah. Nevezanost je bila v velikem obsegu uspešna. Menim, da se ne moremo vrniti nazaj na to. Navzkrižna skladnost je bila nekoristna in birokratska ter jo je mogoče izboljšati. Varnost preskrbe s hrano mora biti na vrhu seznama.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, skupna kmetijska politika in strukturna politika, ki jo podpira, morata ponuditi rešitve za vedno resnejše probleme. Temeljna oblika skupne kmetijske politike za obdobje 2007–2013, ki so jo sprejeli ministri za kmetijstvo iz držav EU 26. junija 2003 v Luxembourgu, vključuje nekatere rešitve, ki so koristne za Poljsko. Vendar druge rešitve bolj ščitijo interese starih držav članic.

Strinjam se z mnenjem poročevalca, da mora Komisija pripraviti podrobno poročilo v zvezi s problemi, kot so dodatni stroški, ki jih imajo kmetje v zvezi s spoštovanjem norm Skupnosti na področju varstva okolja, dobrega počutja živali in varnosti preskrbe s hrano.

V zvezi s poročilom, ki nam je bilo predstavljeno, se strinjam, da je treba nadaljevati s procesom reform in dodatnim razvojem podeželskih območij. Skupna kmetijska politika se mora spremeniti, če želi najti odgovore na nove izzive, kot so podnebne spremembe, večje energetske potrebe, naraščanje števila svetovnega prebivalstva in večja stopnja odprtosti za svetovne trge.

  Markus Pieper (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, pozdravljam Goepelovo poročilo, ker je že skrajni čas za odpravo ali celovito reformo instrumentov, kot so kvotni nadzor, premije za živino, izvozna nadomestila in intervencijske cene.

Glede na večje svetovno povpraševanje po hrani, večje tržno gospodarstvo v kmetijski politiki ponuja tudi več možnosti za evropsko kmetijstvo. Zaskrbljen sem zaradi nekaterih kompromisov. Tu se govori o tem, da bi bile premije na glavo za zdaj nevezane, da se zahtevajo sektorski sistemi zaščite in da bi se prek prvega stebra uvedla cela vrsta odstopanj, na primer za mleko.

To vse pomeni tveganje, da bomo pravzaprav ostali pri starih tržnih ureditvah. Izjeme moramo resnično omejiti na strukturno šibke regije in jih določiti za zelo omejene proizvodne količine.

Če bomo preveč radodarni, bo to povzročilo izkrivljanje konkurence, ki je ne moremo izračunati v političnem smislu. Zato spodbujam Komisijo, naj trgu da ustrezno priložnost v prihodnjih zakonodajnih predlogih.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, poročilo se večkrat sklicuje na STO. Vendar me skrbi, da je, medtem ko v Parlamentu danes razpravljamo o poročilu o SKP, prihodnost evropskega kmetijstva resno ogrožena zaradi pogajanj, ki jih v našem imenu izvaja komisar Mandelson na pogovorih v STO.

Poročilo poziva, naj se pri pogajanjih v STO podpira koncept upravičenega dostopa na trg. Ali je komisarki Fischer Boel všeč, da si prizadevamo za to? Ali je komisarka Fischer Boel prepričana, da usmeritev, za katero se zavzema komisar Mandelson, ne bo ogrozila sektorjev govejega mesa in mleka ter drugih sektorjev, in vsaj delno pokazala, da je naša današnja razprava nepomembna?

Poročilo poziva, naj bodo evropska netrgovinska vprašanja osrednja pri pogovorih v STO. Ali je komisarka zadovoljna, da si prizadevamo za takšno usmeritev, ali imamo danes v Parlamentu le zelo vljudno razpravo, medtem ko gospod Mandelson ogroža same temelje SKP?

  Iztok Jarc, predsedujoči Svetu. − Rad bi se vsem poslancem zahvalil za zanimivo debato, poročilo resnično je tudi po mojem mnenju zelo kvalitetno in polno dobrih idej.

Rad bi povedal, da sta pri mnogih vprašanjih te razprave tako Parlament kot Svet izražala zelo podobna mnenja, da ne bom našteval tudi točk, ker jih je res veliko. Prepričan sem, da to daje tem mnenjem dodatno težo in da to hkrati predstavlja dobro podlago za nadaljnje sodelovanje obeh institucij. In prepričan sem, da se bo to tudi odrazilo v zaključkih, ki naj bi jih ministri obravnavali in sprejeli naslednji teden.

Obe instituciji, sem prepričan, bosta z zanimanjem preučili zakonodajne predloge, ki naj bi jih Komisija predstavila maja v Sloveniji na neformalnem sestanku, in prepričan sem, da bomo imeli zanimivo razpravo ob tem dogodku.

Na koncu bi rad povedal to, da se bo slovensko predsedstvo zavzemalo za to, da se bo čimprej začela tudi delovna obravnava teh predlogov, da bi tako lahko opravili še kar največ dela v okviru slovenskega predsedovanja.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, povsem se strinjam z gospodom Nicholsonom, da je to prvi korak v razpravi, ki se bo nadaljevala skoraj do konca leta, in zato ne bom podrobno odgovarjala na vsa različna vprašanja, ki so bila danes zastavljena. Odgovorila bom le na nekaj pomembnejših.

Prvič, velika večina podpira idejo o večji nevezanosti in tudi sama zelo odobravam to idejo. Da se državam članicam omogoči uvedba regionalnega modela, je zanje priložnost, da se približajo pavšalnemu znesku, in že večkrat sem razložila, zakaj menim, da je to dobro.

Da ne bom zbudila pričakovanj, bom zelo neposredna in odkrita glede nevezanosti tobaka. Z reformo leta 2004 je bilo določeno, da bodo plačila za tobak nevezana. Glede na to, da želimo zdaj iti z nevezanostjo še dlje, bi bila zamisel o razširitvi vezanih plačil za tobak, ki ste jo nekateri navedli, korak v povsem napačno smer. Zato ne pričakujte, da bo Komisija ukrepala v tej smeri.

Gospa McGuinness je rekla, da je modulacija kot ropanje kmetov. S takšnim pristopom se ne strinjam. Menim, da bo politika razvoja podeželja potrebovala več denarja za obvladovanje novih izzivov, pri čemer bodo najpomembnejši podnebne spremembe in zmanjšanje emisij CO2.

Upoštevati moramo, prvič, da bo nevezan denar ostal v državah članicah, in drugič, moduliran denar sofinancirajo države članice in tako dejansko usmerjajo denar. Dobijo dvakrat več, če odštejejo od neposrednih plačil. To je pomembno sporočilo, ki ga bomo še obravnavali v zakonodajnih predlogih.

Gospod Graefe zu Baringdorf navaja progresivno modulacijo in meni, da je v te razprave nujno treba vključiti intenzivnost dela. Razumem njegovo stališče, vendar lahko rečem le, da bi bilo to izredno birokratsko in zelo težko za upravljanje, zato nisem naklonjena takšni vključitvi v razpravo.

Morda se motim, vendar osebno menim, da uvedba soodločanja pri kmetijstvu ne pomeni grožnje, kot je bilo slišati. Menim, da je to velik in naraven korak v času, ko je kmetijski sektor tako pomemben, in sicer z gospodarskega vidika in ker je to pomembno za kar precej ljudi. Zato pozdravljam to spremembo, vendar je na drugi strani pomembno, da dokončamo sistematski pregled pred koncem leta, ker sicer bo to sistematski pregled za leto 2010 in potem smo že preblizu letu 2013. To je razlog, ampak verjemite mi, zelo sem zadovoljna s spremembami, ki so bile omenjene.

V zvezi z državami v razvoju lahko rečem, da je Evropska unija najbolj odprt trg za države v razvoju: uvažamo več kmetijskih proizvodov kot Kanada, Združene države, Avstralija in Japonska skupaj. To je treba upoštevati, ko govorimo o kmetijskem sektorju.

Gospe Harkin sporočam, da sem bila obveščena, da je vložila ustno vprašanje. Nanj bomo odgovorili pisno in prepričana sem, da bo dobila vse želene informacije.

  Lutz Goepel, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, pri tej razpravi sem pomislil na umetnostno drsanje. Pri sojenju umetnostnemu drsanju, odštejemo najvišjo in najnižjo oceno ter nato določimo skupno oceno. Če torej umaknem skrajno desničarska in skrajno levičarska stališča v tem parlamentu, dobimo rezultat, s katerim smo vsi zelo zadovoljni in s katerim lahko vsi zelo srečno živimo.

Hvala vam za podporo in sodelovanje. To želim ponovno poudariti prek meja skupin. Veselim se zanimivega sodelovanja o zakonodajnem paketu.

  Predsednik. − Gospod Goepel tu želim dodati le, da isto načelo neupoštevanja najvišjih in najnižjih ocen velja tudi pri smučarskih skokih in boksanju. Če bo to razširilo našo razpravo, potem je vse v redu.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. marca 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Seveda je izjemno pomembno, da v okviru tega poročila jasno poudarimo potrebo po vzdrževanju neposrednih plačil ne le v primeru podnebnih kriz ali tržnih kriz, ampak za pravično uskladitev visokih evropskih standardov v smislu varstva okolja, živali in potrošnikov. Kljub temu je naša dolžnost, da resno obravnavamo položaj najmanj razvitih kmetijskih držav, medtem ko bomo pregledovali kriterije, ki veljajo za neposredna plačila v prihodnosti v okviru skupne kmetijske politike. Razen tega moramo priznati težaven položaj, s katerim se srečujejo kmetijski sektorji v večini novih držav članic, ki zahteva posebno pozornost in dodatna vlaganja predvsem v prestrukturiranje in posodabljanje sektorja. Končno, rad bi poudaril, da je pri obravnavi stanja skupne kmetijske politike bistveno, da se – po nedavnih krizah – poudarek da zagotavljanju varnosti živil in oskrbe naših državljanov z zagotavljanjem zadostnih zalog hrane.