Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. marec 2008 - Strasbourg

21. Trajnostno kmetijstvo in bioplin: sprememba zakonodaje EU (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Csabe Sándorja Tabajdija v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu: zahteva za spremembo zakonodaje EU (2007/2107(INI)) (A6-0034/2008).

  Csaba Sándor Tabajdi, poročevalec. − (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka Fischer Boel, gospe in gospodje, v svetu, kjer se pojavljajo podnebne spremembe, vse večje povpraševanje po energiji in naraščajoče cene, je brezpogojna prednostna naloga in bistveno vprašanje za Evropsko unijo zmanjšanje energetske odvisnosti in porabe energije ter iskanje drugih virov energije. Povečana uporaba obnovljivih virov energije je bistven del tega prizadevanja. Uvajati moramo spremembe, kar vključuje diverzifikacijo na področju energije iz obnovljivih virov.

Na področju obnovljivih virov energije imajo različne države različne naravne danosti, ki jih moramo v celoti izkoristiti. Bioplin ima velik potencial kot obnovljivi vir energije in bo v prihodnosti zelo pomemben zaradi številnih razlogov, ki so opisani v poročilu, pripravljenem za današnjo razpravo.

Prvi in najpomembnejši od teh razlogov je, gospe in gospodje, da je osnovna surovina za pridobivanje bioplina živalski gnoj, in dejstvo, da lahko združimo proizvodnjo energije in obdelavo hlevskega gnoja za namene varstva okolja. To je ena od najpomembnejših prednosti proizvodnje bioplina, čeprav se ga lahko proizvede tudi iz drugih surovin, kot so blato iz komunalnih čistilnih naprav, klavniški odpadki in energetske rastline.

Bioplin je večfunkcionalen vir energije: uporablja se lahko za proizvodnjo električne energije, ogrevanje, hlajenje ali sušenje. Bioplin pod pritiskom je primerno gorivo za avtomobile in javna prometna sredstva, ko je prečiščen, pa lahko z bioplinom oskrbujemo omrežje zemeljskega plina. Proizvodnja bioplina tako pomeni resno priložnost za proizvodnjo energije v Evropi. Če med drugim upoštevamo, da se bioplin lahko pridobiva iz živalskega gnoja, ga lahko proizvedemo štirinajstkrat več kot zdaj. Njegov potencial je precejšen, ker se iz okoljskega stališča zavedamo, da je gnoj treba obdelati, preden ga uporabimo na zemlji, sicer lahko resno škoduje okolju.

V našem odboru se je razpravljalo o vprašanju, ali bi bioplin, ki temelji na surovinah rastlinskega izvora, lahko ogrozil proizvodnjo hrane. Evropska komisija je pokazala, da takšnih razmer v Evropi še ni bilo, in upamo, da jih tudi v prihodnosti ne bo, saj zdaj gojimo drugo generacijo energetskih rastlin. Morda je to težava na svetovni ravni, v Braziliji in v Združenih državah, vendar v Evropi trenutno ne predstavlja težave in upamo, da je tudi v prihodnosti ne bo.

Drugo vprašanje, o katerem se razpravlja v tem okviru, je urejanje sektorja za bioplin. Sedanji predpisi na nacionalni ravni in ravni Evropske unije so izredno zapleteni in birokratski, zato sem v svojem poročilu predlagal sprejetje direktive EU o bioplinu. Hkrati pa so me komisarji med posvetovanji z Evropsko ljudsko stranko prepričali, da ni potrebe po ločeni direktivi o bioplinu, ker se pripravlja direktiva o obnovljivih virih energije, v okviru katere se lahko obravnava vprašanje bioplina. V tem smislu pozivam Komisijo, da bioplinu nameni posebno pozornost v okviru direktive o obnovljivih virih energije in sprejme predloge, iz mojega poročila.

Gospe in gospodje, v mojem odzivu se zahvaljujem danskemu inštitutu za pomoč pri poročilu in vsem ostalim, ki so prispevali k njemu. Hvala za vašo pozornost.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, preden začnem razpravljati o temi, se zahvaljujem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter poročevalcu, gospodu Tabajdiju, za to zelo zanimivo in pomembno poročilo.

Poročilo Parlamenta jasno poudarja prednosti proizvodnje bioplina za kmetijski sektor in tudi za družbo. V celoti se strinjam s poudarkom, namenjenim razvoju proizvodnje bioplina. Ima okoljske prednosti zaradi zmanjševanja emisij plinov, ki povzročajo posebne podnebne spremembe, kot so metan in dušikovi oksidi. Zato proizvodnja bioplina dodatno povečuje okoljsko trajnost kmetijstva - od leta 1990 so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 20 % - ter ima jasne gospodarske prednosti, saj je uporabna nadomestna možnost za zemeljski plin v razmerah, ko so cene nafte presegle 100 USD za sod.

Proizvodnja bioplina iz kmetijskih energentov se je več kot podvojila med letoma 2004 in 2006. Celotna proizvodnja bioplina se povečuje, vendar menim, da lahko na tem področju storimo še več. V Evropski uniji obstaja velik neizkoriščen potencial za proizvodnjo bioplina. V Komisiji se tega v celoti zavedamo in uvedli smo več pomembnih orodij za spodbujanje proizvodnje bioplina. Veljavna direktiva o zeleni električni energiji skupaj z uvajanjem zakonodaje v nekaterih državah članicah je primer pomembne gonilne sile.

Politika razvoja podeželja prav tako podpira razvoj proizvodnje bioplina. Države članice imajo možnost podpiranja naložb, tehnične pomoči in zadrug ter ostalih dejavnosti, ki spodbujajo proizvodnjo bioplina in njegovo uporabo.

Izvajanje programov razvoja podeželja v obdobju med letoma 2007 in 2013 se je šele začelo, vendar menim, da je to prvo izvajanje programov v državah članicah zelo obetavno, in prepričana sem, da bodo ukrepi, povezani z bioplinom, med tistimi z največjim učinkom na področju v zvezi z ekološko energijo.

Ukrepi, vključeni v nedavni energetsko podnebni paket Komisije, bodo še dodatno spodbudili proizvodnjo bioplina v prihodnjih letih. Zlasti pomemben je 20-odstotni cilj za energijo iz obnovljivih virov. Pričakuje se, da bo bioplin pomembno prispeval k doseganju teh ciljev. Poleg tega bo bioplin imel pomembno vlogo pri doseganju cilja 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki ne sodelujejo v sistemu za trgovanje z emisijami. Zato je sedanji položaj zelo pozitiven in lahko hkrati odpravimo dve težavi. Prepričana sem, da bo proizvodnja bioplina ključni element strategije Evropske unije za boj proti podnebnim spremembam in ciljev iz kjotskega protokola.

Strinjam se z vami, da je skladna politika o bioplinu pomembna. Pobude EU so po mojem mnenju skladne in usmerjene v isto smer. Kljub temu menim, da je to politiko mogoče najučinkoviteje razširiti in izvajati na regionalni ali nacionalni ravni na podlagi lokalnih sredstev, potreb in gospodarskega stanja.

V tem smislu pozdravljam priporočila v zvezi s poenostavitvijo sedanjega zakonodajnega okvira. So v skladu z našimi tekočimi razpravami o poenostavitvi in boljših predpisih, ki predstavljata zelo pomembno strategijo Komisije.

Končno, nisem prepričana glede posebnih ciljev za bioplin, slišala sem tudi pripombo poročevalca. Menim, da 20-odstotni cilj za energijo iz obnovljivih virov že vključuje bioplin. Bioplin lahko prispeva tudi k doseganju 10-odstotnega cilja za biogorivo. Če vpeljemo posebni cilj za bioplin, tvegamo, da ne bomo dovolj osredotočeni. Določitev posebnega cilja za bioplin bi pomenila dodatna upravna bremena za zasebne izvajalce in javne organe. Po mojem mnenju bi to pomenilo tudi prekomeren politični pritisk v zvezi z določeno vrsto energije iz obnovljivih virov, kar bi bilo usodno, če gospodarski položaj pozneje ne bi omogočal proizvodnje bioplina.

Poročilo o bioplinu, ki ga zahtevate od Komisije, je zagotovo uporabno. Vendar menim, da je rok leta 2008, ki ste ga določili, prehiter, če upoštevamo še ostale pobude, ki se izvajajo. Komisija bo do konca leta 2008 poročala o izvajanju akcijskega načrta EU za biomaso, zato sem prepričana, da bomo glede tega vprašanja dosegli skupno stališče. To je zelo pomembno in hkrati zelo zanimivo poročilo. Prepričana sem, da bo zagotovilo dobro osnovo za nadaljnje razprave.

PREDSEDUJOČI: Gospa KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Jens Holm, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (SV) Gospa predsednica, bioplin lahko ima pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, in sicer ne le bioplin za proizvodnjo toplote in elektrike, ampak tudi bioplin za pogon vozil. Bioplin se lahko proizvaja na primer iz gnoja in gospodinjskih odpadkov. Zdaj bi bilo mogoče precej povečati proizvodnjo bioplina. V odboru za okolje se želimo pozitivno odzvati na to možnost in za prihodnost načrtujemo večjo proizvodnjo bioplina. Vendar povečana proizvodnja bioplina ne sme biti cilj sama po sebi. Kr zadeva odpadke, mora biti prednostna naloga še vedno zmanjšanje celotne količine odpadkov. Če hočemo zmanjšati količino odpadkov, moramo zmanjšati našo porabo, ta izjava je prav tako drzna kot preklinjanje v cerkvi.

To priložnost bi rad izkoristil, da komisarki Fischer Boel, ki je nocoj prisotna, zastavim nekaj vprašanj. Ali ima Komisija strategijo za zmanjšanje vedno večje količine odpadkov v EU? Ali ima Komisija morda tudi strategijo, ki nam bo pomagala zmanjšati porabo številnih dobrin, ki jih ne potrebujemo?

V odboru za okolje zahtevamo tudi potrdila za trajnostni bioplin. Tak sistem potrdil mora vključevati celoten proces, tj. od njive do vozila. Sistem potrdil mora temeljiti na socialnih in okoljskih vidikih. Pozdravljam predlog Komisije za novo direktivo o obnovljivih gorivih, vendar si je treba bolj prizadevati za povečanje vloge bioplina. Še eno vprašanje za gospo Fischer Boel: kakšno je vaše mnenje o takem sistemu potrdil?

To in ostala vprašanja, ki zadevajo okolje, poudarjajo pomembnost javne odgovornosti. Večina tu nas je mnenja, da je treba povečati vlogo bioplina. Več avtomobilov in tovornjakov mora imeti pogon na bioplin. Bioplin zmanjša emisije toplogrednih plinov, ki jih proizvajajo avtomobili, celo do 90 %. Poleg tega se zmanjšajo tudi emisije trdnih delcev in avtomobili na plin delujejo tudi bolj tiho. Vendar, če smo resni glede naših okoljskih zavez, odgovornosti ne smemo prepustiti trgu.

Na primer, za več avtomobilov s pogonom na bioplin potrebujemo plinske črpalke, na katerih se lahko kupi avtoplin. Država mora zagotoviti, da plinske črpalke sprejmejo svojo odgovornost v skladu z zakonodajo in začasnim financiranjem. V moji domovini, Švedski, je zadnja plinska črpalka na poti proti severu v Uppsali, ki se nahaja sredi države. Z drugimi besedami, motoristi, ki imajo radi polne rezervoarje, se morajo voziti več kot 1 000 km brez možnosti dokupa bioplina. To je seveda nesprejemljivo. Zato smo vsi odgovorni za spodbujanje bioplina; EU mora oblikovati smernice, države članice morajo spodbujati nacionalno proizvodnjo in, nenazadnje, lokalne oblasti morajo zgraditi več obratov za pridobivanje bioplina.

  Werner Langen, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (DE) Gospa predsednica, poročam o mnenju odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki je odgovoren za energetsko politiko. O tem nimam osebnega mnenja, vendar je odbor sprejel moj osnutek mnenja s 45 glasovi za ter brez glasov proti ali vzdržanih glasov. Odbor za industrijo se zaveda pozitivnega prispevka bioplina, ki se ne proizvaja le iz gnoja, kot meni poročevalec, ampak iz vseh organskih odpadkov.

Poudarili smo, da konkurenca na področju živil postaja vedno bolj problematična, da je treba razpravljati o dejstvu, da pri oskrbi z bioplinom prek omrežij zemeljskega plina ne sme biti diskriminacije ter da je treba predlagati nove procese za drugo generacijo tehničnega bioplina. Razpravljali smo o vlogi zelene genske tehnologije v povezavi z bioplinom in menimo, da mladi, inovativni sektor za bioplin potrebuje začetno financiranje, vendar ne stalne subvencije.

Poleg tega želimo oblikovati enotne instrumente pomoči v celotni EU, kar je izrecno določeno v naših 13 točkah; zahtevamo poenostavljen postopek za pridobitev dovoljenj za načrtovanje obratov za pridobivanje bioplina. Odbor za industrijo ne zahteva predložitve štirih novih direktiv, kot je zahteval kolega poslanec v svojem osnutku poročila. S komisarko se strinjam, da ne potrebujemo novih direktiv, ampak da je v obstoječih direktivah o obnovljivih virih energije treba zagotoviti ustrezno vlogo za bioplin.

V tem smislu je odbor za industrijo oblikoval mnenje, ki se razlikuje od mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je odgovoren za to poročilo.

  Albert Deß, v imenu skupine PPE-DE. - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, kot poročevalec v senci za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, močno podpiram to poročilo. Poročevalec je opravil dobro delo.

Strinjam se z že povedanim: bioplin lahko veliko prispeva k doseganju ciljev za obnovljive vire energije, manjšo uporabo fosilnih virov energije in s tem tudi zmanjšanje emisij CO2. Predpogoj za to je seveda izkoriščanje možnosti bioplina. V Nemčiji je veliko obratov za pridobivanje bioplina, v katerih se proizvaja le električna energija. Le okrog 38 % razpoložljive energije se uporablja na tem področju; več kot 60 % razpoložljive energije je neuporabljene v obliki izgubljene toplote, ki se sprosti v okolje. To ne sme biti namen proizvodnje bioplina. Zato menim, da to poročilo lahko zahteva, da se bioplin zagotavlja tudi prek omrežij zemeljskega plina. Upoštevati moramo obe smeri: ali uporabiti toploto, ki se izgubi pri proizvodnji elektrike, ali pa bioplin zagotavljati neposredno prek omrežij. Tako lahko dosežemo visoko stopnjo učinkovitosti z obema procesoma.

Prav tako menim, da se s sodobno rastlinsko pridelavo lahko vzgoji boljše rastline. Vendar nedvomno nisem mnenja, da je za to potrebno gensko inženirstvo. Pridelovalci rastlin so mi povedali, da se donosi obratov za pridobivanje plina na znatni površini s tradicionalnim gojenjem lahko podvojijo. Požanjemo lahko količino, ki ustreza približno 5 000 litrom goriva na hektar bioplina. Z dobrimi rastlinami, ki bodo v prihodnosti ustvarjene z gojenjem, bomo lahko poželi do 10 000 litrov na hektar. To je dober način, kako lahko bioplin prispeva k boju proti podnebnim spremembam.

  Bogdan Golik, v imenu skupine PSE. - (PL) Gospa predsednica, zelo so me zanimali predlogi, ki jih je pripravil moj kolega, gospod Tabajdi. Čestitam mu za odlično poročilo.

V trenutnih svetovnih razmerah, ko cene nafte in ostalih virov energije, na primer plina, hitro rastejo in so pod vplivom nepredvidljivih nihanj, ki otežujejo razumno načrtovanje in oceno investicijskih stroškov, ter energetske zahteve evropskih držav naraščajo, je poročilo o bioplinu nenavadno primeren dokument. To poročilo dejansko kaže, koliko lahko še storimo za razvoj tega področja ustvarjanja energije. Ustvarjanje energije iz teh virov se lahko večkratno poveča brez škodljivih vplivov na naravno okolje.

Pozitiven dopolnilni ukrep tega razvoja bi bila lahko pomoč upravičencem s sredstvi, namenjenimi regionalnemu razvoju in razvoju podeželskih območij. Tudi Komisija in vlade posameznih držav morajo veliko pozornosti nameniti proizvajalcem te vrste energije in podpreti ta razvoj prek mehanizmov v obliki posebnih finančnih spodbud. Zato se v celoti strinjam s stališčem poročevalca, da mora Evropska komisija okrepiti svoje prizadevanje za razvoj energije iz teh vrst virov in jo vključiti v energetsko strategijo Evrope.

Zlasti je za nas Evropejce pomembno, da Evropska unija čim prej doseže neodvisnost od izvoza na energetskem področju s povečanjem raznolikosti.

  Willem Schuth, v imenu skupine ALDE. - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, čestitam poročevalcu gospodu Tabajdiju za uravnoteženo poročilo. Menim, da mu je uspelo izpostaviti pomembnost bioplina za prihodnjo trajnostno mešanico energetskih virov.

Kot poslanec Parlamenta, ki zastopa Severno Nemčijo, se zavedam potenciala bioplina kot pomembne in vsestranske oblike energije iz biomase, ki se proizvaja v kmetijstvu. Nemčija in zlasti Spodnja Saška, od koder prihajam, je vodilna na področju obratov za pridobivanje bioplina. Ne smemo zamuditi priložnosti za razvoj strogih, jasnih meril za tehnologijo bioplina pri vpeljevanju sistema potrdil EU za goriva iz biomase. To je treba zlasti uporabiti tudi za uvoz.

Vendar to za naše proizvajalce ne sme povzročiti nobenih dodatnih upravnih bremen. Le tako lahko učinkovito odpravimo zaskrbljenost v zvezi z uporabo žit in živil za proizvodnjo bioplina, ker mora proizvodnja hrane še naprej ostati glavna odgovornost kmetijstva. Le tako lahko in bo tehnologija bioplina pomembno prispevala k zagotovitvi oskrbe z energijo, zmanjšanju naše odvisnosti od tujih uvozov, varstvu podnebja in razvoju podeželja. Tudi evropski programi za raziskave in razvoj bodo tako postali bolj učinkoviti.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. - (PL) Gospa predsednica, izvajanje zamisli, podanih v poročilu kolega poslanca Tabajdija, bi nam vsekakor omogočilo velik korak naprej v zvezi s povečanjem proizvodnje bioplina. Hkrati bi to pomenilo korak naprej k trajnostnem kmetijstvu prek znatnega zmanjšanja rastlinskih in živalskih odpadkov, gnoja ter blata iz čistilnih naprav, pa tudi pridobivanja energije iz obnovljivih virov.

Vendar obstajajo tudi pomanjkljivosti proizvodnje bioplina. Sedanja proizvodnja in prodajne cene ne morejo pokriti stroškov, na koncu pa bi še vedno imeli odpadke, le da bi bili ti bolj zgoščeni. Jasno moramo oceniti prednosti in slabosti. Moja politična skupina je to storila in menimo, da moramo kljub tehnologiji, ki je zdaj na razpolago, podpreti poročilo gospoda Tabajdija. Morda bodo druge tehnologije omogočile izboljšanje procesa proizvodnje, vse višje cene energije pa bodo povečale njegovo gospodarsko učinkovitost. Vendar ne moremo dvomiti o dosežkih glede varovanja okolja, kar je najpomembnejše.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, poročevalec je predložil dobro poročilo in ga posredoval v presojo odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, kar je dobro. Ravnokar smo od gospoda Langena slišali, da odbor za industrijo, raziskave in energetiko na tem področju očitno tekmuje z nami. Vedno je tako; ko neka stvar postane uspešna, si odbor za industrijo poskuša lastiti zasluge zanjo. To ni nujno dobro.

Opozarjam, da so začetniki proizvodnje bioplina kmetje, ki so bili pred 10, 15, 20 leti zasmehovani, ker so hoteli iz gnoja proizvajati energijo. Zamisel pri tem je, če se izrazim precej nazorno, spremeniti govno v zlato. To dejansko pomeni proizvajanje energije iz gnoja in ne vstop v konkurenco z živili. Kar ostane od gnoja, je še boljše vsestransko gnojilo v primerjavi z agresivnimi gnojili.

To pomeni, da bioplin spada med obnovljive vire energije, kot so veter, sonce in les, ter je dejansko obnovljiva energija, če se omejimo na njegovo proizvodnjo iz organskih odpadkov. V razmerah, kot smo jih imeli lani in predlani v sektorju mleka, ko je bila cena 23,5 centov, je bila primerljiva odličnost veliko večja, ko se je koruzo pošiljalo neposredno v obrat za pridobivanje bioplina in ne, ko so z njo krmili krave za proizvodnjo mleka.

To pomeni, da se cene hrane in cene energije vedno ujemajo, kar je povezano z dejstvom, da imamo v Nemčiji in nekaterih ostalih državah energetski zakon, v skladu s katerim se lahko doseže boljše recikliranje rastlinskih proizvodov v energetskem sektorju kot v živilskem sektorju. Tu moramo paziti, da ne zaidemo v konkurenčni položaj. Če ne bomo uspešni, se lahko pojavi konkurenca med rezervoarjem in mizo. Če pa dosežemo ravnovesje v zvezi z vprašanjem goriva iz biomase, se to ravnovesje izkaže za negativno, medtem ko je bilo pri bioplinu pozitivno, in sicer tudi pri bioplinu za avtomobile.

Torej moramo neposredno spodbujati manjše obrate s politiko za dodelitev subvencij in plačno politiko, da se preprečijo selitve v industrijsko proizvodnjo.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. - Gospa predsednica, bodimo jasni: to vprašanje biomase se izpostavlja zaradi domnevnega vpliva globalnega segrevanja zaradi človeških emisij ogljikovega dioksida.

Pozabite na ogljikove odtise. CO2 je naravni del atmosfere in ni nekakšen hudičev napoj, kot ga zavajajoče prikazuje film „Neprijetna resnica“. Ta hiperaktivni film ni noben dokaz in ne predstavlja resnice. To je teorija, ki je zelo daleč od dokazov. Kot učitelj kemije - verjetno nas je v Parlamentu kar nekaj - vem, kako iz hipoteze nastane teorija in nato kemijski zakon. Ne zanašam se na teatralično ali didaktično govoričenje ameriškega politika v lovu na položaj.

Na srečo imamo zdaj deklaracijo iz Manhattna o podnebnih spremembah, ki jo je prejšnji teden objavilo 500 znanstvenikov in v kateri trdijo, da ni prepričljivih dokazov, da CO2 iz sodobne industrije povzroča podnebne spremembe. Opominja nas na dejstvo, da se je globalno podnebje vedno spreminjalo in se tudi vedno bo. Ali nihče tu ne sprejema dejstva, da Zemlja ni v svoji končni obliki, ampak se nenehno razvija?

Obdavčevanje vseh nas za doseganje nedosegljivega in nepotrebnega je politični pohlep. Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč za proizvodnjo biogoriv, ko število prebivalcev narašča in po vsem svetu primanjkuje žita, je nesmiselno. Pridobivanje biogoriv na način, da se podira velika območja deževnega gozda in zažiga les na mestu, kjer je bil posekan, za pridobitev nekajletne zaloge nitratov, ki ji sledijo nova oskrunjenja dragocenih gozdov, je zločinsko dejanje.

Kaj torej povzroča sedanjo minimalno stopnjo globalnega segrevanja? Če povzamem besede nekdanjega predsednika Clintona: to je sonce, neumnež.

  Jim Allister, v imenu skupine NI. – Gospa predsednica, pozdravljam priznanje možnosti za znatno povečanje proizvodnje bioplina. To uresničuje cilj pomoči za živinorejce, da izkoristijo nadomestni vir prihodka, in hkrati pomembno prispeva k varstvu okolja, saj odpravlja težave v zvezi z odlaganjem kmetijskih odpadkov.

Tretja izrazita prednost bioplina je, da v nasprotju z biogorivi ne ogroža nujno varnosti preskrbe s hrano, ampak jo celo izboljšuje. Prav to je ključna prednost bioplina, saj uporablja odpadke in ne pridelkov ter ne omejuje proizvodnje osnovne krme ali proizvodnje hrane.

Novonastali sektor bioplina potrebuje precejšnjo začetno pomoč v obliki enotnega instrumenta pomoči za vso EU namesto sedanje naključne kombinacije pomoči. Potrebna je tudi v prihodnost usmerjena dodatna podpora za raziskave o izkoriščanju druge generacije bioplina kot biogoriva. Veliko je torej mogoče in treba storiti za spodbujanje proizvodnje bioplina ter hkrati zagotoviti bolj trajnostno kmetijstvo.

Mislim, da smo v EU zelo slabo ocenili preveliko uporabo biogoriv. Ne ponovimo te napake s podcenjevanjem bioplina.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, tudi sama pozdravljam to poročilo, ki nam predstavlja možnosti v zvezi z bioplinom; vem tudi, da imajo različne države članice s tem različne izkušnje. Vprašamo se lahko, zakaj v nekaterih državah obstaja tako velik razkorak med proizvodnjo in uporabo bioplina, v drugih pa ne. Kot je navedla komisarka, glede tega obstaja veliko neizkoriščenih možnosti, v zvezi s katerimi moramo ukrepati; vendar ne predlagam sprejetja nove direktive, saj jih imamo že veliko in bi to povzročilo le zmedo, ne pa napredek na tem področju.

Naj vas opozorim na odstavek 37 poročila, ki poziva k poenostavljenemu postopku za pridobitev dovoljenj za načrtovanje. To je morda edina navedba zelo pomembnega dejstva v vseh razpravah o uporabi odpadkov in recikliranju. V moji državi in v skladu z mojimi izkušnjami se pri vsakem postopku za pridobitev dovoljenja za načrtovanje okolju prijaznega obrata za recikliranje ali uporabo mesno-kostne moke za proizvodnjo energije pojavljajo nasprotovanja, ker ljudje ne zaupajo temu razvoju in se bojijo za svoje zdravje. Združiti moramo raziskave in biti zelo odločni pri sporočanju resnice v zvezi s tem, ker je javnost zaskrbljena. Zato moramo ljudi izobraževati, da je treba reciklirati odpadke iz kmetijstva in blato iz čistilnih naprav, vendar se je treba zavedati, da ima ta tehnologija tudi svoje pomanjkljivosti in da proizvodnja energije povzroča ostanke, s katerimi je treba ravnati zelo previdno.

Pozdravljam nekatere pripombe o tem vidiku razprave, ker smo v Parlamentu naklonjeni obravnavi obnovljivih virov energije, ki jih vidimo kot sijajne, vendar se zavedamo tudi, da javnost nasprotuje postavljanju turbin na veter na svojih vrtovih. Zato moramo vključiti javnost, hkrati pa priznati, da je treba obravnavati nekatere pomisleke glede zdravja.

Na koncu želim povedati, da v celoti podpiram predlog spremembe 1, ki ga je vložil gospod Mulder ter je zelo razumen in pomemben, zato predlagam, da ga preberete, saj ponovno poudarja potrebo po prerazvrstitvi živalskega gnoja, da se ustrezno uporablja na kmetijah, v tem smislu pa je treba preučiti tudi direktivo o nitratih.

  Gábor Harangozó (PSE) . – (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica. Gospe in gospodje, v današnjem globaliziranem svetu se srečujemo z več izzivi. Ti izzivi vključujejo na primer podnebne spremembe, povečanje revščine, težave z energetsko učinkovitostjo in energetsko varnostjo ter vprašanje uporabe obnovljivih virov energije. Zato se za doseganje trajnostnega kmetijstva ne smemo le odzivati na izzive, ki vplivajo na Evropsko unijo, ampak tudi sprejeti usklajene politične ukrepe na podlagi skupne strategije, da bi obvladali težave v 27 državah članicah.

V zvezi s tem posebej pozdravljam pobudo kolega gospoda Tabajdija o bioplinu in trajnostnem kmetijstvu ter mu ob tej priložnosti čestitam za odlično poročilo. Mislim, da je pomembno sprejeti direktivo Evropske unije o obnovljivih virih energije za uskladitev zakonodaje EU in nacionalne politike, da se uskladi zakonodaja na ravni EU in držav članic.

Bioplin, ki se proizvaja v integriranih kmetijskih obratih, je eden od najpomembnejših virov ekološke energije. Vendar je ustanavljanje obratov za pridobivanje bioplina zelo drago. Da bi lahko izkoristili potencial bioplina, bi bilo smiselno uskladiti kohezijsko politiko, priložnosti, ki jih zagotavljata kmetijski razvoj in razvoj podeželja, in okvirne programe ter spodbujati naložbe v obrate za pridobivanje plina in njihovo vzdrževanje. Dodelitev finančne pomoči mora temeljiti predvsem na učinkovitosti; če je učinkovitost glavno merilo, potem je dejansko smiselno zagotavljati pomoč le proizvodnji električne energije.

Vendar obstaja veliko različnih mogočih načinov uporabe bioplina, zato moramo naše prizadevanje osredotočiti na raziskave in razvoj ter inovacije za razširitev zbirke učinkovitih načinov za uporabo tega vira. Poleg financiranja Evropske unije moramo zagotoviti ugodne okoliščine v državah članicah, da se omogoči izgradnja in delovanje obratov za pridobivanje bioplina. V tem smislu bi bilo koristno, če bi države članice zagotovile cenovne subvencije ali druge ukrepe za spodbujanje uporabe tega novega energetskega vira.

Še ena prednost bioplina kot energetskega vira je njegova velika zmogljivost za dodajanje vrednosti na kmetijskih gospodarstvih in v podeželskih regijah, kar prispeva k izboljšanju njihove sposobnosti ekonomskega preživetja. Zato je zelo pomembno, da tudi tem prikrajšanim regijam omogočimo, da izkoristijo te priložnosti. Hvala.

  Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, pozdravljam to poročilo gospoda Tabajdija. Obstajajo različni viri energije, vendar nimajo vsi enakega potenciala ali enakega vpliva na okolje. V zvezi z bojem proti podnebnim spremembam in pretiranemu izkoriščanju naravnih virov je zelo pomembno, da upoštevamo vse. Bioplin je ena od oblik energije, ki jo je treba spodbujati.

Pomembno je, da se ne ustvarja konkurence med proizvodnjo bioplina in proizvodnjo živil. Zato je treba prednostno spodbujati pridobivanje bioplina iz gnoja, blata iz čistilnih naprav ter mestnih, organskih in živalskih odpadkov. V zvezi s proizvodnjo bioplina iz odpadkov moram poudariti, da bi to dejansko pomenilo pridobivanje koristi iz odpadkov ali, drugače povedano, iz onesnaževanja. Vendar tega ne smemo razumeti narobe, saj je naš prvi cilj zmanjšanje količine odpadkov.

Poleg tega mislim, da je pomembno, da se bioplin ne uporablja le za proizvodnjo električne energije, ampak da se prednostno uporablja lokalno za oskrbo omrežij za zemeljski plin na podlagi zagotovljenih sanitarno-zdravstvenih razmer. Zato je treba obravnavati morebitne tehnične omejitve, da se zagotovi dostop do omrežja. Povečati je treba tudi obseg raziskav in razvoja v zvezi z vsemi vidiki sektorja, tj. viri, objekti in napravami, distribucijo in uporabo. Zato je nujen pregled zakonodaje, da se upoštevajo dejansko stanje in koristi bioplina.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, poročilo gospoda Tabajdija izpostavlja vprašanje, ki je zelo pomembno za kmete, gospodarstvo in okolje. Bioplin zmanjšuje stroške za uvoz zemeljskega plina, zmanjšuje količino metana, ki se sprosti v atmosfero, poleg tega pa je gorivo, ki ga je mogoče neposredno uporabljati pri kmetijski proizvodnji in za namene javnih služb. Recikliranje gnoja, odpadkov in blata iz čistilnih naprav za proizvodnjo bioplina je koristno z vidika varstva okolja. Vendar se stopnje proizvodnje bioplina v državah EU zelo razlikujejo.

Na tem področju morajo institucije EU sprejeti ukrepe, kot je na primer izboljšanje delovanja pravnih in gospodarskih predpisov za spodbujanje razvoja proizvodnje bioplina, pospeševanje raziskovalnih programov v zvezi s tehnologijo za pridobivanje bioplina, vključno z gorivi iz biomase, organskih odpadkov, blata iz čistilnih naprav in gnoja, ter uvajanje programov za objavljanje informacij in obveščanje o dobrih izkušnjah nemških, belgijskih in danskih kmetov.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospa predsednica, forum Združenih narodov o podnebnih spremembah pravi, da so človeške emisije toplogrednih plinov tako visoke, da to spreminja podnebje po vsem svetu. EU je sprejela odločitev, da mora človeštvo v naslednjih desetletjih torej drastično zmanjšati te emisije, in izjavila, da mora EU pri tem globalnem prizadevanju prevzeti vodstvo. Kako naj to dosežemo? Zgrožen sem, ker politične spletke in ambicije po prenosu politične moči na institucije EU zdaj ogrožajo vzpostavljeni nadzor.

Evropski poslanci ne bi smeli zahtevati subvencij za zavezanost bioplinu. Ne vemo, kako naj bi se uporabljale davčne spodbude za dajanje prednosti bioplinu pred drugimi alternativnimi viri energije. Zagotoviti moramo, da se v vsaki državi EU določijo cilji glede emisij, kar smo storili, nato pa moramo državam prepustiti oblikovanje učinkovitih ukrepov za doseganje svojih ciljev. Klasična evropska rešitev je institucionalna konkurenca in ne osrednji nadzor.

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospa predsednica, gospodu Tabajdiju se zelo zahvaljujem za njegovo poročilo. Kot več drugih govornikov tudi sam pozdravljam to poročilo o bioplinu, saj bo imelo zelo pomembno vlogo. Zlasti v kmetijstvu nastaja veliko odpadkov, ki bi se lahko učinkovito predelali v bioplin. Temu bi se lahko pridružili tudi odpadna hrana in zelenjava za proizvodnjo električne energije. Zato bo to verjetno zelo učinkovito. Uporaba bioplina se dejansko obravnava kot eden od najučinkovitejših načinov za proizvodnjo električne energije na biološki način.

Gospodu Tabajdiju želim povedati, da ne potrebujemo posebne direktive za ekološko energijo; vključimo jo lahko v direktivo o obnovljivi energiji. Zato ga prosim, naj ne nadaljuje v tej smeri.

Prav tako želim v zvezi s kmeti povedati, da je eno od vprašanj, ki so z njimi pomembno povezana, direktiva o nitratih. Tudi kmetje na svojih kmetijah potrebujejo veliko prostora za skladiščenje odpadkov. Blato se lahko skladišči na kmetiji in predeluje v bioplin, odpadki, ki pri tem nastajajo, pa se lahko nato raztresejo po kmetijskih površinah. Kot je navedla komisarka, lahko to hkrati odpravi dve težavi.

Gospa McGuinness je navedla, da je ena od stvari, ki jih moramo obvladati – verjetno ne na evropski ravni, ampak na ravni držav članic – dejstvo, da so obrati za pridobivanje bioplina krasna stvar, dokler so nekje drugje in ne pred našimi vrati. To je v Evropi velika težava: takšne stvari se vedno dogajajo nekje drugje.

Na koncu želim odgovoriti gospodu Clarku, čeprav mislim, da ni več prisoten, ki je spraševal, ali globalno segrevanje obstaja ali ne. Govoril sem z uglednim izraelskim znanstvenikom, ki je izjavil, da globalno segrevanje morda obstaja, morda pa ne, vendar ne moramo čakati še dvajset let, da bi ugotovili resnico.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) Bioplin je glede na sedanjo ceno nafte energetski vir, o katerem je treba razmisliti, zlasti v razmerah, ko se povečuje odvisnost Evropske unije od uvoza ogljikovodikov.

Vsi se zavedamo cilja doseganja 20-odstotnega deleža obnovljive energije v celotni porabi energije na evropski ravni do leta 2020. Vendar je v teh razmerah jasno, da je treba spodbujati tudi uporabo bioplina kot energetskega vira, zlasti s finančnimi instrumenti.

Bioplin in druga biogoriva lahko skupaj s sončno in vetrno energijo znatno zmanjšajo odvisnost od konvencionalnih energetskih virov. Poleg tega ima bioplin v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije to prednost, da se ga lahko uporablja pri proizvodnji električne in toplotne energije ter za prevoz.

Morda je nova direktiva o bioplinu preveč ambiciozen cilj, vendar pozdravljam poziv Komisiji, naj predloži posebno poročilo o bioplinu v Evropski uniji, ki mora vključiti tudi priporočila v zvezi z evropsko in nacionalno zakonodajo na tem področju.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu gospodu Tabajdiju za odlično poročilo. Opravil je zelo natančno delo. Bioplin je pomemben obnovljiv vir energije, ki prispeva k trajnostnemu razvoju kmetijstva in izboljšuje stanje okolja. Bioplin lahko prispeva tudi k večji samozadostnosti kmetij in območij v zvezi z energijo, vendar se zdaj izkorišča le majhen delež tega vira.

Zato si moramo še veliko prizadevati v zvezi z razvojem. Potrebujemo inovacije, izmenjavo dobrih izkušenj in dodatno financiranje. Pomembnih surovin za bioplin, kot so gnoj in stranski proizvodi predelave živil, se ne sme razvrščati med odpadke, ampak med surovine, ki se lahko uporabljajo za pridobivanje bioplina in gnojil. Hkrati pa moramo določiti skupen sklop pravil za spodbujanje uporabe bioplina po vsej Evropski uniji ter odpraviti nacionalne ovire in omejitve v zvezi s tem.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) EU je za oskrbo z energijo odvisna od držav zunaj Unije. Poleg tega se Evropa nevarno približuje energetski krizi.

Zato je bistveno, da posredujemo in podpremo uporabo obnovljive energije. Mislim, da je bioplin ustrezna možnost tako z gospodarskega kot okoljskega vidika. Prispeva k trajnostnemu razvoju gospodarstva in kmetijstva, razvoju podeželskih območij in zaščiti okolja. Če se proizvaja iz živalskega gnoja, blata, komunalnih in živalskih organskih odpadkov, ustvarja tudi nove priložnosti za ustvarjanje prihodka za kmetijsko skupnost.

Vendar je pomembno tudi, da se posebno pozornost nameni varnostnim ukrepom. Nekatere aktivne komponente in bakterije v kmetijskih in komunalnih odpadkih bi lahko, če bi se razširile, ogrozile javno zdravje in naravno okolje. Odločno nasprotujem tudi uporabi koruze, žit in drugih primarnih živilskih kmetijskih proizvodov za proizvodnjo energije. Njihovo sežiganje povzroča čezmerne cene krme in hrane na splošno.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, pridobivanje obnovljive energije iz bioplina je pozitiven dosežek z vidika oskrbe z energijo. Vendar je treba dodatno raziskati prispevek bioplina, pridobljenega iz gnoja, k zmanjševanju onesnaževanja s toplogrednimi plini.

Osnutek poročila dejansko ne obravnava vprašanja nepričakovanih ali nezajetih emisij, tj. emisij plinov, ki se sproščajo med postopkom proizvodnje. Nekatere raziskave kažejo, da lahko izgube metana med proizvodnjo in emisije dušikovega dioksida pri nanosu pregnitega blata na zemljišče izničijo pomen morebitnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Zato je nujno, da se opravi več raziskav.

Vsak pregled zakonodaje za spodbujanje proizvodnje bioplina mora temeljiti na strogi analizi življenjskega cikla, da se proces jasno oceni v okviru proizvodnje obnovljive energije in kot strategija za zmanjšanje toplogrednih plinov.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospa predsednica, najprej želim čestitati poročevalcu za časovno ustrezno poročilo.

Energetska varnost, naraščanje cen energije in podnebne spremembe so morda največji izzivi, s katerimi se v 21. stoletju srečuje Evropa. Nekaj je jasno: Evropa mora postati bolj samozadostna, kar zadeva njene potrebe po energiji, in zagotoviti varnost svoje oskrbe z energijo. To bo zahtevalo večjo diverzifikacijo in uporabo alternativnih virov energije ter večje zanašanje na nove tehnologije in obnovljivo energijo. Ocene za mojo volilno enoto kažejo, da uvažamo pretresljivih 96 % energije.

Veliko se vas bo strinjalo z mano, da nastajajoči trg za bioplin in biogoriva kmetom zagotavlja veliko novih priložnosti. Gre za vse bolj konkurenčen trg; kmetje v moji volilni enoti v Severni Irski bi lahko pridobili veliko koristi, če bi se usmerili k alternativni rabi svojih zemljišč in ustvarili nove poslovne priložnosti s proizvodnjo biogoriv.

Ne slepim se, da je energija iz biogoriv in biomase edini odgovor na vse večje energetske težave Evrope, vendar sem prepričan, da ima pomembno vlogo pri njihovem odpravljanju.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, vloga plina je pomembna za diverzifikacijo oskrbe s plinom, boj proti podnebnim spremembam in izboljšanje stanja okolja, torej njegovo zaščito. Upoštevati moramo, da se bioplin pridobiva iz domačih in organskih odpadkov, blata in gnoja.

Bioplin je zelo pomemben vir obnovljive energije. Uporablja se lahko za proizvodnjo energije, je dober vir toplote, uporablja pa se ga lahko tudi za pogon vozil. Bioplin bi lahko uporabljalo več vozil, vendar ga je treba dati na voljo za uporabo in zagotoviti njegovo stroškovno učinkovitost. Za proizvodnjo bioplina moramo uporabiti nove tehnologije druge generacije. Vzpostaviti moramo torej stabilne razmere za razvoj bioplina in ustrezne instrumente finančne pomoči.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – Gospa predsednica, kot poročevalec o direktivi o obnovljivi energiji, o kateri bomo glasovali v Parlamentu, resnično pozdravljam poročilo gospoda Tabajdija. Prav tako se v celoti strinjam, da je bioplin eden od najboljših načinov za predelavo biomase v Evropi. V svojem poročilu bom poskusil izpostaviti možnosti bioplina. Bioplin je uskladiščljiva oblika energije in dopolnjuje druge nestalne oblike obnovljive energije. Prav tako si bom prizadeval za omejitev birokracije. Mislim, da imamo v Evropi veliko težavo v zvezi z izdajo dovoljenj, zlasti za proizvodnjo energije, ki ni nevarna, kakršen je tudi bioplin.

Omeniti želim še eno točko. Zdaj razpravljamo tudi o direktivi o pravilih za notranji trg v zvezi s plinom. Omogočiti moramo tudi lažji dostop bioplina do omrežja za plin. Tistim, ki vas to zanima, priporočam, da preučite predloge sprememb direktive o plinu, ki sem jih predložil.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k tej razpravi. Kot običajno se je zelo težko osredotočiti le na bioplin, saj vedno začnemo razpravljati o vseh obnovljivih virih energije.

Ta celotna razprava temelji na poročilu o energiji, ki ga je lani januarja objavila Komisija, ker smo se začeli zavedati, da smo močno odvisni od uvoza energije, zlasti iz naših vzhodnih sosednjih držav, ter ker se poleg tega sprašujemo, kako lahko prispevamo k zmanjšanju emisij CO2 ali toplogrednih plinov. Predstavljenih je bilo veliko različnih zamisli.

Ko govorimo o prometnem sektorju, je treba do leta 2020 doseči 10-odstotni delež obnovljive energije; pri tem je kmetijski sektor bil prvi dobavitelj in je na tej točki tudi edini. Vsem nam je znana konkurenca med hrano, krmo in gorivi; o njej smo poslušali tudi danes. Razprava o tem bo potekala, dokler bomo na stopnji prve generacije različnih biogoriv. Zato se v celoti strinjam z govorniki, ki so poudarili potrebo po znatnem vlaganju v raziskave in razvoj, da bi lahko presegli prvo in vstopili v drugo generacijo.

Bistveno je, da bo v prihodnosti gospodarsko uspešna, kar danes zaradi različnih vrst obnovljivih virov energije ni mogoče. Sposobni moramo biti poiskati optimalno rešitev, da bi postala gospodarsko uspešna.

Naslednje vprašanje je trajnost, in sicer okoljska trajnost. Na tem področju je naš pristop zelo jasen. Ne sprejemamo obnovljive energije, ki se ne proizvaja trajnostno, kar velja tako za proizvodnjo v Evropski uniji kot za obnovljivo energijo, ki se uvaža iz neevropskih držav. Uvoz bomo potrebovali. Ne poskušajte kogar koli prepričevati, da se lahko zanesemo le na evropsko proizvodnjo. To enostavno ni mogoče, potrebovali bomo tudi uvoz.

Mislim, da je nadaljnje prizadevanje v zvezi z bioplinom odlična zamisel. Pri tem uporabljamo odpadke, gnoj in vse ostanke iz klavnic, kar je zelo dober sestavni del tega proizvodnega procesa. S kmetijsko-okoljskega vidika lahko rešimo nekatere težave, s katerimi se srečujejo nekatere države članice in nekatere regije v zvezi z direktivo o nitratih, kot je bilo danes navedeno. Prispeva lahko tudi k reševanju teh težav.

Mislim, da je v sektorju obnovljive energije še veliko možnosti, vendar si moramo prizadevati za dodatne naložbe, da bi lahko ta energija v prihodnosti postala primerna rešitev. Ponovno čestitam poročevalcu, to poročilo je odlično.

  Csaba Sándor Tabajdi, poročevalec. − (HU) Gospa komisarka, gospa predsednica, zahvaljujem se vam za to razpravo. Kot je pokazala današnja razprava, je očitno, da niti bioplin niti ekološka energija ali obnovljivi viri energije niso rešitev sami po sebi, vendar so bistveni v smislu energetske diverzifikacije.

Drugič, kot je navedel poslanec, gospod Kuc, poleg njega pa tudi mnogi drugi, je bioplin še vedno draga možnost. Zato je nujen tehnološki razvoj. Kot je navedla komisarka Fischer Boel, bo to najprej zahtevalo pomoč vlad iz sklada za razvoj podeželja.

Tretja točka je zlasti pomembna. Očitno nisem bil dovolj jasen in moje besede so namenjene gospodu Parishu: jutri bom predložil ustni predlog spremembe, s katerim bom umaknil svoj predlog direktive o bioplinu in bioodpadkih, ter predlagal, naj se ga vključi v enotno direktivo o obnovljivi energiji. Ta dogovor sem dosegel z gospo Fischer Boel in njenimi kolegi ter Evropsko ljudsko stranko.

Četrto vprašanje zadeva časovni rok, v zvezi s katerim bomo seveda prilagodljivi. Gospe McGuinness želim povedati, da je sedanji postopek preveč birokratski; na Danskem, ki je bila v zvezi s tem najbolj ambiciozna država – in tega ne navajam, ker je komisarka iz Danske – od zamisli do predaje obrata traja pet let, v nekaterih državah pa deset let.

Na koncu želim govoriti o točki, ki jo je izpostavila Avril Doyle. V rokah držim odlično dansko študijo – kar ponovno nima zveze z danskim državljanstvom komisarke – ki jo je pripravil državni center danske kmetijske svetovalne službe. Priprava tega poročila je bila enostavna. Gospe Doyle bom posredoval del, ki vključuje zelo natančne izračune v zvezi z morebitnimi okoljskimi težavami, torej v zvezi z vprašanji, kot so ubežne emisije. Čeprav nisem strokovnjak za okoljske zadeve, so se mi podatki zdeli zelo prepričljivi.

Na koncu se zahvaljujem – in se komisarki že vnaprej opravičujem za slabo izgovorjavo danskih imen – Thorkildu Birkmoseju, Henningu Lyngsø Fogedu in Jørgenu Hingeju iz danske kmetijske svetovalne službe, ki so pripravili to odlično študijo. Prav tako se zahvaljujem Nicolasu Nevezu, ki je sodeloval z odborom za kmetijstvo in razvoj podeželja, ter kolegoma Dávidu Korányiju in Tamásu Bíróju. Zahvaljujem se tudi obema pripravljavcema osnutka, Wernerju Langenu in Jensu Holmu, za mnenje obeh pridruženih odborov ter vsem vam za konstruktivno kritiko. Prizadevajmo si za napredek v zvezi z bioplinom, čeprav ni čudežna rešitev. Hvala za vašo pozornost.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.