Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg

6. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Elisabeth Jeggle (A6-0046/2008)

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, razmere za govor niso bile posebej ugodne.

Želim se navezati na glasovanje o 2-odstotnem povečanju kvot mleka, ki naj bi se zgodilo že naslednji mesec. Menim, da bo odločitev Parlamenta v zvezi s tem pospešila razvoj kmetijstva, zlasti v državah, ki so do zdaj žal trpele zaradi zmanjšanja kvot. Tako je bilo v moji državi, Poljski.

To priložnost želim izkoristiti tudi, da povem, da sem na včerajšnjem glasovanju o Evropskem tehnološkem inštitutu nameraval glasovati za sprejetje poročila, vendar sem po pomoti glasoval proti.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, predlogi sprememb iz predloga uredbe Sveta, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, so glede nacionalnih mlečnih kvot popolnoma upravičeni. Načrt, da se sedanje omejitve mlečnih kvot povečajo za 2 %, je zlasti dobrodošel.

V tem parlamentu predstavljam Poljsko, ki je četrti največji proizvajalec mleka v Evropski uniji. Trenutno proizvede 12 milijard litrov mleka letno. V tem smislu je navedeni predlog spremembe pomemben zlasti za kmete in proizvajalce mlečnih izdelkov na Poljskem.

Poleg tega želim povedati tudi, da podpiram stališče iz besedila predloga spremembe 13, tj. da je proizvodnja mleka pomembna zlasti v regijah s slabo razvito kmetijsko infrastrukturo, kjer primerljive nadomestne možnosti v kmetijski proizvodnji pogosto ne obstajajo.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) V zadnjem času opažamo stalno povečevanje povpraševanja po mleku na trgu. Takšen položaj omejuje konkurenčnost in povzroča dvigovanje cen.

V moji državi, Litvi, se je cena dobave mleka v letu 2007 povečala za 40 odstotkov. Zato bi morali povečati nacionalne mlečne kvote, da bi omogočili doseganje nižjih cen mleka na notranjem trgu in možnost večjega izvoza mleka v tretje države. Med letoma 2006 in 2007 je dodeljene nacionalne mlečne kvote izpolnilo devet držav članic Evropske unije. Da bi povečali zaloge mleka v Evropski uniji, bi morali tem državam in drugim državam članicam dovoliti, da proizvedejo več mleka.

V Litvi so nacionalne mlečne kvote za obdobje 2006/07 že skoraj dosežene. Proizvodnja mleka še naprej narašča. Pozdravljam odločitev Komisije, da od 1. aprila 2008 poveča nacionalne mlečne kvote za 2 %. Vendar pa želim glede prihodnosti Komisijo spodbuditi, da preuči možnost povišanja nacionalnih mlečnih kvot za 5 % in postopno zniža kazni za prekomerno proizvodnjo.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, kot skupina Zelenih sem tudi sam glasoval proti poročilu o nacionalnih mlečnih kvotah. Nasprotujem 2-odstotnemu zvišanju kvot, ker takšni ukrepi povzročajo zmanjšanje cen mleka in ogrožajo preživetje kmetov.

Podpiram količinski nadzor nad proizvodnjo mleka po letu 2015, ker bo sicer ogrožena živinoreja na gorskih območjih in v prikrajšanih regijah, kjer reja molzne živine prispeva k ohranjanju podeželja. Liberalizacija bi povzročila osredotočanje proizvodnje mleka na majhnem številu območij in kmetijah z intenzivno pridelavo. To škodi malim proizvajalcem, ki s tako nizkimi cenami ne morejo več kriti svojih proizvodnih stroškov.

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predložiti želim svojo obrazložitev glasovanja o poročilu gospe Jeggle. Glasoval sem proti poročilu, ker enako kot moji bavarski kolegi iz CSU nasprotujem povišanju mlečnih kvot. Že zdaj smo v položaju, ko cene mleka hitro padajo.

Cene nekaterih izdelkov so padle za več kot 30 %. Prihodki naših kmetov, ki proizvajajo mlečne izdelke, so že več let neustrezni, zdaj pa so v zadnjih šestih mesecih dosegli razumne cene mleka. Če se bo kvota povečala, to pomeni, da bodo cene mleka znova pod pritiskom, naši kmetje, ki proizvajajo mleko, pa bodo spet prejemali prenizko plačilo za svoje delo.

Na Bavarskem imamo 48 000 kmetij z 90 000 zaposlenimi v reji molzne živine in 50 000 delovnimi mesti v povezanih vertikalnih sektorjih, kar znaša skupaj 140 000 delovnih mest. Ne razumem, zakaj bi razširjali kvote v tem pomembnem sektorju, saj to škodi zadevnim kmetom. Lahko bi se strinjal s povišanjem v novih državah članicah, saj so razpoložljive količine tam dejansko prenizke.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, ko sem danes vstopil v sejno dvorano, sem slišal, da je predsednik Komisije govoril o potrebi po izboljšanju konkurenčnosti Evropske unije. Vendar pa tu govorimo o mlečnih kvotah, o besedni zvezi, zaradi katere se zdi, kot bi bila Evropska unija EZSSR.

Govorilo se je, da ohranitev kvot povzroča višje cene, kar omogoča kmetom, da ostanejo na trgu. Ampak za kakšno ceno? Hkrati so povzročile zmanjšanje deleža Evropske unije na svetovnem trgu z mlečnimi izdelki. Zakaj? Ker kvote učinkovitim kmetom onemogočajo širitev, medtem ko drugje kvote ostajajo neizpolnjene.

Kvote lahko zagotovijo proizvodnjo, vendar je cena za potrošnike, učinkovite kmete in gospodarstva Evropske unije previsoka. Čas je, da odpravimo kvote in zaupamo prostemu trgu.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, podpiram to poročilo, ki predlaga le 2-odstotno zvišanje kvot za leti 2008 in 2009, saj je bilo to potrebno, da se je lahko dosegel kompromis. Sam sem dejansko predlagal 4-odstotno povečanje, ker verjamem, da bi nam to omogočilo ugotoviti, kako ohraniti trg, na drugi strani pa oblikovati zaključke, na podlagi katerih bi lahko odločali o mogočem opuščanju sistema kvot v njegovi sedanji ali spremenjeni obliki. Druga možnost je odločitev, da ga v celoti odpravimo. Sklicujem se na spremembo sistema kvot po 31. marcu 2015.

Večji dvig kvot je bistven, zlasti v moji državi, Poljski, kjer so proizvodne kvote na prebivalca veliko nižje kot v starih državah članicah. Poleg tega je poraba mlečnih izdelkov na Poljskem nizka. Morali bi biti sposobni, da se na povečanje porabe odzovemo z lastno proizvodnjo, saj so razmere zanjo dobre, vendar pa so se za kmete določile nizke omejitve proizvodnje. Te informacije kažejo na potrebo po višjih mlečnih kvotah v prihodnosti.

– Poročilo: Lutz Goepel (A6-0047/2008)

  Michl Ebner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, navdušeno sem glasoval za poročilo gospoda Goepla. Delo poročevalca je bilo zelo izčrpno in pozitivno. Seveda nismo mogli vključiti vsega, kar smo želeli, vendar pa je najpomembneje, da smo ustvarili pogoje za uvedbo ustreznih odstopanj na gorskih območjih. Položaj tam ni primerljiv z drugimi, zato potrebuje posebno zaščito, obravnavo in podporo.

Ob tej priložnosti želim na kratko spregovoriti o včerajšnjem glasovanju o poročilu gospoda Albertinija. Glede na seznam glasovanja se zdi, da sem glasoval proti predlogu spremembe 5. Dejansko pa sem želel glasovati za ta predlog, saj sem bil v zadnjih nekaj parlamentarnih mandatih zelo dejaven v zvezi z alpsko konvencijo in podpisom prometnega protokola s strani Komisije.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Podprl sem poročilo gospoda Goepla o skupni kmetijski politiki, ker menim, da je veliko boljši dokument od obstoječega predloga Komisije.

Cenim veliko bolj realističen in pošten način vzpostavljanja stopnje degresivnosti neposrednih plačil, čeprav načeloma nasprotujem oblikovanju umetnih meril glede velikosti podjetij pri postopku zmanjšanja neposrednih plačil, ker bi takšna politika škodovala predvsem velikim kmetijam.

Zmanjšanje neposrednih plačil velikim kmetijam bolj kot drugim ni pošteno. Mnenje, da so te velike kmetije v rokah enega lastnika, ki je prejemnik velikih subvencij, je napačno. Prav nasprotno, struktura lastništva nad velikimi kmetijami je pogosto raznolika; večinoma so to zadruge, sestavljene iz velikega števila članov, namreč maloposestnikov. Prav ti maloposestniki so končni prejemniki neposrednih plačil, ki bi utrpeli največjo škodo.

Poleg tega opozarjam na pogosto obravnavano modulacijo, tj. prenos sredstev iz stebra neposrednih plačil v steber ukrepov za razvoj podeželja. Tako bodo sredstva ostala v nacionalnem okviru, vendar bo država članica kmetije neposredno diskriminirala.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, vloga Evropske unije je sprejemanje zakonov in iskanje rešitev, ki zagotavljajo stabilnost in razvoj kmetij, primerno raven prihodkov za kmete, varno preskrbo s hrano za družbo ter dostopnost hrane za ljudi z nizkimi plačami.

Menim, da je poročilo gospoda Goepla v skladu z vlogo, ki sem jo pravkar opisal. Vendar ne smemo pozabiti, da se kmetje ukvarjajo z zelo specifično dejavnostjo, namreč s proizvodnjo na odprtem, ki je odvisna od podnebnih pogojev. Zato se proizvodnja ne more povečati čez noč, na primer z uvedbo dodatne izmene. Kmetijski proizvodi predstavljajo pomembno področje trgovine. Zato imajo pogoji in načela trgovine na svetovnem trgu pomembne posledice za evropsko kmetijstvo. V mislih imam pogajanja STO.

Kmetijstvo ni le proizvodnja. Pomaga namreč ohranjati pokrajino in učinke na okolje, o čemer pričata tudi zapletena narava nalog in potreba po uvedbi ustreznih instrumentov, ki bi zagotavljali podporo, znotraj okvira skupne kmetijske politike.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, podajam svojo obrazložitev glasovanja, ker sem vedno dosledno nasprotoval skupni kmetijski politiki. Moj prvi politični govor je bil prav v zvezi s tem. Vendar tudi jaz moram priznati, da je bilo med tem zadnjim obdobjem skupne kmetijske politike nekaj manjših izboljšav.

Zaskrbljen sem glede številnih vidikov tega poročila, kot je na primer zavrnitev zmanjšanja skupnega proračuna za prvi steber za obdobje do leta 2013; na nedavnem srečanju s kmeti iz vasi Pitsford iz mojega volilnega okrožja sem ugotovil, da tudi najmanjši kmet razume globalne težave, ki jih naša skupna kmetijska politika povzroča revnejšim ljudem v državah v razvoju, katerih proizvodi ne morejo tekmovati z našimi subvencioniranimi proizvodi. Zato sem glasoval za to poročilo, vendar s težkim srcem.

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, jaz in moji kolegi iz skupine CSU smo iz enakih razlogov, kot sem jih navedel pri poročilu gospe Jeggle, glasovali proti poročilu gospoda Lutza Goepla. Elisabeth Jeggle in Lutz Goepel sta predložila odlični poročili in vsekakor bi se lahko strinjali z 98 % točk iz poročila gospoda Goepla.

Vendar je glavno vprašanje naslednje: v poročilu je navedeno, da je treba mlečne kvote prostovoljno povečati za 2 %, s čimer se ne morem strinjati. Poleg tega odločno nasprotujem tistim, ki so rekli, da so mlečni proizvodi predragi. S seboj imam nekaj statističnih podatkov, na podlagi katerih je moral leta 1970 industrijski delavec v Nemčiji delati 22 minut, da bi lahko kupil 250 gramov masla, danes pa mora delati le štiri minute. V tistih časih je moral delati devet minut za liter mleka, danes pa le tri. Hrana je poceni, povečanje kvot pa bo povzročilo ponoven padec cen mleka.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, nadaljujem misel prejšnjega govorca, ki je v svoji obrazložitvi glasovanja omenil, koliko manj časa delavci morajo delati, da si lahko privoščijo stvari, kot so maslo, mleko in drugi kmetijski proizvodi. Vem, da veliko mojih volivcev to podpira, zlasti tisti z nižjimi prihodki, saj jim pomaga, če za živila porabijo manj denarja.

Vendar sem, ko sem danes vstopil v sejno dvorano, slišal predsednika Komisije govoriti o potrebi po konkurenčni Evropi. Vendar kako lahko to zares dosežemo, če še naprej imamo skupno kmetijsko politiko? Kako naj zares postanemo konkurenčno gospodarstvo, če bomo še naprej namenjali 40 % proračuna EU za kmetijski sektor, ki ustvarja manj kot 5 % bogastva?

Kako naj še naprej ponujamo medvladno pomoč državam v razvoju, medtem ko obenem oviramo kmete v teh državah s svojimi subvencijami in uvoznimi tarifami?

Kako dolgo bomo še ovirali pogajanja STO, ker zaradi skupne kmetijske politike ne ukrepamo zadostno?

Čas je, da ukinemo subvencije, tarife in skupno kmetijsko politiko.

  Edward McMillan-Scott (PPE-DE). – Gospod predsednik, za poročilo gospoda Goepla nisem glasoval zato, ker podpiram skupno kmetijsko politiko, ampak zato, ker podpiram njeno reformo, zlasti v zvezi s poudarkom na gorske kmetije. Prihajam iz družine ovčerejcev, sedaj pa v Parlamentu zastopam regijo Yorkshire in Humber in se zadnje mesece osredotočam na težave naših hribovskih kmetov.

Pred kratkim, 28. februarja, sem v časopisu Yorkshire Post prebral članek z naslovom „Hribovski kmetje pozvani k predlogom za preživetje“. V njem je pisalo, da „veliko majhnih kmetov na hribovitih in močvirskih območjih trpi pod pritiski sprememb odobritve pomoči, birokratskih stroškov ter nizkih cen, ki so posledica konkurence iz drugih držav. Omejitve prometa, ki so bile uvedene kot odziv na lanski jesenski preplah zaradi slinavke in parkljevke ter pojavitev bolezni modrikastega jezika, povzročajo dodaten pritisk.“

Včeraj sem se srečal s komisarko Fischer Boel. Opozoril sem jo na pomen spodbujanja britanske vlade, da v primeru odobritve pomoči hribovskim kmetom v Angliji poveča subvencije, saj so druge najnižje v Evropski uniji. To je sramota.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, kar zadeva sistematski pregled skupne kmetijske politike, nasprotujem klavzuli o plačilih, ki se odvzamejo kmetom za povečanje programov za razvoj podeželja in okolja s 5 % na 13 %. Menim, da je to narobe. Menim, da se o tem mora odločiti vsaka država članica.

Razpravljamo o proizvodnji hrane. Razpravljamo o varnosti živil v Evropi. Zato nam je evropska skupna kmetijska politika zelo pomembna. Zelo očitno je, da Evropejci ne razumejo, kako je to pomembno. Zelo sem nezadovoljen s pogajanji o svetovni trgovini, ki ogrožajo evropsko politiko o hrani, kar sem tudi rekel komisarju Mandelsonu na včerajšnjem srečanju.

– Poročilo: Csaba Sándor Tabajdi (A6-0034/2008)

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, komentiral bom poročilo gospoda Tabajdija o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu. Čeprav nisem podprl tega poročila, poudarjam njegov pozitiven del, ki obravnava ločevanje odpadkov, zlasti v komunalnih aglomeracijah, in uporabo biokomponent v postopku proizvodnje bioplina. Vendar ta sistem povzroča gospodarske stroške, ki so višji od tistih pri preprostem odlaganju odpadkov na odlagališčih ali sežiganju, zato moramo biti nanj pozorni.

Zato menim, da je zelo pomembno spodbujanje lokalnih organov, da povečajo zlasti zbiranje trdnih komunalnih odpadkov, ločujejo in še naprej uporabljajo biokomponente ter da oblikujejo posebne finančne instrumente ali morebiti poenostavijo uporabo strukturnih skladov EU.

– Poročilo: Christa Klaß (A6-0031/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Glasoval sem za poročilo o položaju žensk na podeželskih območjih Evropske unije, ker gre za zelo pomembno in zanimivo temo. Z obravnavo tega vprašanja se je Evropska unija prikazala v drugačni luči. Tema, ki sem jo prej omenil, je zame zelo pomembna zaradi mojega porekla, strokovnega interesa in dejavnosti kot poslanca.

Kljub pozitivnim spremembam ženske še vedno opravljajo veliko več dela kot moški, zlasti v zvezi z domom in družino. Ženske na podeželskih območjih so še posebej preobremenjene.

Po pristopu Poljske k Evropski uniji so se življenjski pogoji na podeželju izboljšali in prihodki povečali. To prispeva k izboljšanju vsakdanjega življenja žensk na podeželskih območjih. Res je, da je to le začetek sprememb, vendar se vsaj namenja pozornost temu vprašanju.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, položaj žensk na podeželskih območjih si zasluži našo popolno pozornost. Z izboljšanjem njihovega položaja se lahko izkoristi celotni razvojni potencial podeželskih območij. Ustvariti je treba nove komunikacijske tehnologije, s tem pa tudi nova delovna mesta. Potrebna je ustrezna infrastruktura, tj. prometne poti, ki bi odprle podeželska območja, pri čemer so zlasti potrebne tudi dobre priložnosti za usposabljanje. Vse to in še veliko več je potrebno, da se ustavi množično izseljevanje iz podeželskih območij.

Več kot polovica prebivalstva EU danes živi na podeželskih območjih; 45 % bruto dodane vrednosti izvira iz podeželskih območij, na katerih je tudi 53 % prostih delovnih mest. Ženske na podeželskih območjih prevzemajo večje odgovornosti, kot je bilo doslej priznano, zlasti glede njihove očitne socialne zavezanosti.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, vedno sem vesel, če lahko komentiram stališče odbora za pravice žensk in enakost spolov.

Že dlje časa se sprašujem, zakaj ta odbor sploh obstaja v tem parlamentu. Imamo odbor za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; očitno je, da so ženske na slabšem položaju kot vsi ostali, in zato je čudno, da v tem parlamentu potrebujemo ločen odbor.

Če pogledamo nekatera priporočila v tem poročilu, za katero se je poročevalka, ki sedi poleg mene, zelo potrudila, da bi bilo smiselno, pozivamo države članice, „naj zagotovijo […] finančno podporo za neplačano delo“. Poleg tega pozivamo k „obvezni registraciji soprog, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti“. Ali bomo zaznamovali ljudi, kot sem jaz, ki živijo na podeželskem območju in so poročeni z žensko na podeželskem območju?

To poročilo vsebuje nekaj zelo dobrih priporočil, ki si zaslužijo natančnejšega pregleda in večje pozornosti javnosti, vendar dejstvo, da prihajajo iz tega odbora v tem parlamentu, dejansko pomeni, da bodo pozabljena še hitreje.

Cenim vaše kladivce, gospod predsednik, vendar res upam, da razumete, zakaj nas priporočila odbora za pravice žensk in enakost spolov večina v tem parlamentu ne jemlje resno.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Moje ime ni Martin Schultz, ampak preprosto le Frank Vanhecke; ker očitno nisem prvovrsten poslanec, nikoli nimam pravice izraziti svoje mnenje na nobeni razpravi, zato se moram za razliko od presvetega gospoda Schultza včasih obrniti na rezultate javnomnenjskih raziskav kot navaden smrtnik.

Zdaj pa bom govoril o poročilu gospe Klaß. Ne zanikam, da ženske na odročnih območjih in drugih krajih včasih naletijo na težave, in seveda kot vsak razumen človek podpiram sprejemanje ukrepov za izboljšanje položaja ljudi iz diskriminiranih območij, med drugim udi z izobraževanjem. To se samo po sebi razume. Prvo vprašanje, ki si ga postavljam, je, ali to spada pod pristojnost Evrope? Ali se je te naloge treba lotiti na evropski ravni ali pa je to poročilo še en primer obsedenosti Evrope z zdravstvenim zavarovanjem, socialnim zavarovanjem in tako naprej. Menim, da gre za slednje. Menim, da je zaničevana zlasti subsidiarnost tega poročila. Menim, da vsi vidimo, da Evropa postaja neke vrste resničnostni šov, česar se iskreno rečeno bojim.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, najprej čestitam gospe Klaß za njeno poročilo o položaju žensk na podeželskih območjih. Ker sem v 90. letih prejšnjega stoletja napisala poročilo o statusu zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, tako kot gospa Klaß obžalujem dejstvo, da Evropska komisija ni spremljala tega poročila, ki je bilo spet omenjeno v eni od resolucij iz leta 2003, ko smo pozivali k reviziji direktive iz leta 1986 o enakem obravnavanju moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom.

Od milijonov nevidnih delavcev, zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti in delajo v družinskih podjetjih, obrtni industriji ter se ukvarjajo s tržnimi dejavnostmi in kmetijstvom, je večina žensk. Pred desetimi leti smo priporočali evropski zakonodajni okvir, ki bi poleg drugih koristi zagotavljal socialne pravice in neodvisne pokojninske pravice za zakonce, ki pomagajo pri izvajanju kmetijskih dejavnosti. Neukrepanje Komisije na tem področju kljub številnim zahtevam tega parlamenta je popolnoma nesprejemljivo. Zato upam, da bo Komisija naš poziv k predložitvi spremembe direktive do konca leta končno vzela resno.

Gospod predsednik, naj še omenim, da se kot ženska ne strinjam z izjavami mojega britanskega kolega. Zelo bi bila vesela, če odbor za pravice žensk in enakost spolov ne bi bil potreben, vendar če bi imeli določeni moški, ki predstavljajo večino, več razumevanja za položaj žensk, enako obravnavanje in enake možnosti, takšnega odbora sploh ne bi potrebovali.

– Poročilo: Csaba Sándor Tabajdi (A6-0034/2008)

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, sprva sem nameraval glasovati proti temu poročilu. Vendar sem po ustnem predlogu spremembe gospoda Tabajdija v zvezi z odstavkom 41 končno glasoval za. Glasoval sem proti odstavku 18, v katerem je navedeno, da se je zaradi bioplina krma podražila. S tem se ne morem strinjati, saj 4 000 obratov za pridobivanje bioplina v Evropi zagotovo ne povzroča izkrivljanja konkurence. Poleg tega nam bioplin omogoča, da odvečna kmetijska zemljišča v Evropi smiselno izkoristimo. Poleg ukinitve skupne kmetijske politike, kot je predlagal naš kolega, je tudi z bioplinom mogoče pomagati državam v razvoju. Poleg tega Evropa prejema 80 % kmetijskih izvozov iz Afrike ter 45 % iz Srednje in Južne Amerike. Nismo mi tisti, ki tem državam preprečujejo izvoz, ampak so za to odgovorne povsem druge države.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Claude Turmes (A6-0487/2007)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropska komisija je januarja 2007 v svojem energetskem paketu predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike. Vendar je bil Evropski parlament mnenja, da ta predlog vsebuje veliko pomanjkljivosti, ki jih je poskušal odpraviti s številnimi predlogi sprememb.

Čeprav smo v določeni meri kritični do nekaterih predlogov sprememb, se strinjamo, da so trenutni statistični podatki, ki so jih pripravile velike mednarodne organizacije, kot je Eurostat, strukturirani tako, da se opirajo na računovodske instrumente iz časov, ko so prevladovala fosilna goriva, in so namenjeni opredelitvi delovanja energetskega sektorja izključno z vidika ponudbe.

Razvoj zadnjih trideset let je postopoma privedel do vse večje razlike med začetnim namenom teh instrumentov in možnostjo, da predstavijo dejansko stanje na področju energije.

Tako iz leta v leto narašča nevarnost, da bosta pomanjkljivo razumevanje in neprimerna ocena dejanskega stanja na področju energije privedla do napačnih odločitev. Znano je, da se predlog Komisije opira na delo, opravljeno v letih 2003, 2004 in v začetku leta 2005, ter večinoma ne upošteva ključnih dokumentov o energetskih vprašanjih, ki jih je Komisija sama objavila marca leta 2006 (zelena knjiga o energetski učinkovitosti) in januarja 2007 (energetski paket).

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki od držav članic zahteva sodelovanje pri zbiranju potrebnih podatkov za oblikovanje učinkovite statistike energetike. To je temeljni pogoj za EU, da uresniči cilj, ki si ga je zastavila, namreč da postopno oblikuje skladno evropsko energetsko politiko in enotno nastopa na mednarodni ravni.

Komisija mora zagotoviti, da so ti statistični podatki primerljivi, pregledni, podrobni in prožni.

EU se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 % in da bodo obnovljivi viri energije predstavljali 20 % skupne porabe energije EU, pri čemer za biogoriva ciljni delež znaša 10 %.

Sistem statistike energetike se mora tem zavezam prilagajati in upoštevati vedno večji pomen energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, toplogrednih plinov, razvoja jedrske energije in pojavitve biogoriv.

Poleg tega je treba več pozornosti nameniti varnosti oskrbe z glavnimi gorivi. Za predvidevanje in usklajevanje rešitev iz morebitnih kriz v zvezi z oskrbo so potrebni bolj pravočasni in natančnejši podatki na ravni EU.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zbiranje neodvisnih in natančnih statističnih podatkov pomaga potrošnikom, podjetjem in javnemu sektorju pri sprejemanju različnih odločitev.

Podpiram uredbo Sveta o statistiki energetike, vendar v celoti zavračam razloge za prispevek odbora za industrijo, raziskave in energijo. Nisem namreč mnenja, da zbiranje potrebnih podatkov pomaga institucijam EU pri oblikovanju skladne evropske energetske politike ali omogoča EU, da enotno nastopa na mednarodni ravni.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Cilj poročila gospoda Turmesa o statistiki energetike je opisati skupni vseevropski okvir, ki olajšuje dostop do celovitih, natančnih in sodobnih informacij o energiji. Ker se državljani in oblikovalci politike vedno bolj zavedajo pomena in zapletenosti stanja na področju energije, potrebujemo takšne ukrepe. Glasoval sem za to poročilo.

– Poročilo: Bart Staes (A6-0004/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o statistiki o pesticidih, ki ga je predložil moj kolega Belge Bart Staes.

Pozdravljam ukrepanje Evropske komisije, ki od šestega okoljskega akcijskega programa iz leta 2002 priznava, da uporaba pesticidov znatno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Zato je treba uporabo pesticidov obravnavati z vidika trajnostnega razvoja ter v zvezi s tem oblikovati primerljivo usklajeno statistiko Skupnosti o proizvodnji, uvozu, izvozu in trženju, da bi se pripravila in spremljala zakonodaja Skupnosti na tem področju. Pomembno je, da se zavedamo, da se pesticidi ne uporabljajo le v kmetijskih dejavnostih, uporabljajo jih namreč tudi podjetja, ki so odgovorna za vzdrževanje zelenih površin, cestne storitve in železniški promet.

Končno, podpiram predlog, da se v uredbi izraz „fitofarmacevtska sredstva“ nadomesti z izrazom „pesticidi“, pri čemer je treba jasno razložiti, kaj ta izraz pomeni.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Strinjam se s predlogom Komisije, ker so natančni, usklajeni in sodobni statistični podatki o prodaji in uporabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni Skupnosti bistveni za pravilno spremljanje tveganj, povezanih z uporabo teh sredstev.

Predlog o vzpostavitvi pravnega okvira, ki bi določal usklajena pravila o zbiranju in razširjanju podatkov glede dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet in njihove uporabe, je pomemben, ker so za izračun kazalnikov tveganja potrebni ustrezni podatki, vendar so po mnenju strokovnjakov obstoječi podatki o fitofarmacevtskih sredstvih nedostopni, nepregledni in nezanesljivi.

Čeprav se ne strinjam z nekaterimi podrobnostmi v poročilu, kot je na primer vključitev biocidov, te podrobnosti ne spreminjajo osnovnih zamisli Komisije. Poročilo dejansko vsebuje nekaj zelo pozitivnih predlogov, kot sta na primer vključitev nekmetijskih področij v prihodnjo zakonodajo in ustrezna zaščita poslovnih podatkov. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Staesa.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo. Končno smo začeli dojemati resne dolgoročne posledice povsod prisotnih odpadkov iz pesticidov, in sicer rak, endokrine motnje, zmanjšanje plodnosti moških, oslabljen imunski sistem in vedenjske težave. Izpostavljenost pesticidom lahko tudi povzroča astmo pri otrocih.

Spremljanje tveganj, povezanih z uporabo pesticidov, pomeni, da potrebujemo ustrezne kazalnike. Ti kazalniki morajo zagotavljati podatke, ki so dostopni, pregledni, ustrezni in zanesljivi, s čimer bi se zmanjšala tveganja in škoda za okolje ter zdravje ljudi.

Aktivne sestavine biocidov se uporabljajo tudi kot farmacevtska sredstva ter imajo skoraj enak učinek na zdravje in okolje. Tudi to kategorijo je treba jasno opredeliti in upoštevati pri statističnih podatkih.

Da bi statistični podatki prikazovali čim bolj resnično stanje, morajo zajemati uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih in nekmetijskih dejavnostih, kot so na primer vzdrževanje zelenih površin, cestne storitve ter železniški promet. Doseči je treba dolgoročno merljivo zmanjšanje uporabe teh sredstev.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram ukrep v zvezi z obveznim zbiranjem o prodaji, uporabi in distribuciji fitofarmacevtskih sredstev. To bo omogočalo ustrezno vrednotenje tveganja, ki bi ga ta sredstva lahko imela za zdravje ljudi in okolje. Biocidi morajo biti vključeni v predlagano uredbo, da se zagotovi doslednost opredelitev s paketom o pesticidih. Poleg tega mora uredba vključevati nekmetijsko uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Glasoval sem za to poročilo, ker poskuša izpolniti te zahteve.

– Poročilo: Elisabeth Jeggle (A6-0046/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to svetovalno poročilo o povečanju mlečnih kvot od 1. aprila 2008, ki ga je predložila moja nemška kolegica Elisabeth Jeggle. Cilj tega poročila je odzvati se na vedno večje povpraševanje po mleku v Evropski uniji in na svetovnih trgih.

Pozdravljam kompromis, ki državam članicam omogoča, da od 1. aprila 2008 svoje proizvodne kvote povečajo za 2 %. To bi moralo prispevati k ponovni vzpostavitvi ravnovesja med državami, ki prekoračijo svoje kvote, in tistimi, ki jih ne izkoristijo, da bi se omejile kazni za presežke na ravni EU.

  Colm Burke, Avril Doyle, Jim Higgins, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − Podpiramo poročilo gospe Jeggle o nacionalnih kvotah za mleko, ki zagotavlja povečanje mlečnih kvot za 2 %. V odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja smo predložili predloge sprememb, v katerih smo pozivali k dodatnemu povečanju mlečnih kvot, in sicer za 3 %. To v odboru ter na današnjem plenarnem zasedanju ni bilo sprejeto. Naša skupina je podprla soglasno stališče, da se dovoli prostovoljno povečanje mlečnih kvot za 2 %, zato pozivamo Svet, naj se zgleduje po Parlamentu in dovoli proizvajalcem mleka, da od aprila povečajo proizvodnjo za 2 %. Podpiramo vzpostavitev mehanizmov za ravnovesje mlečnih kvot, s čimer bi države s prekomerno proizvodnjo lahko uporabile kvote, ki jih druge države članice ne izkoristijo. Nepravično je kaznovati proizvajalce, ki lahko povečajo ali želijo povečati proizvodnjo v nekaterih državah članicah v času, ko EU svojih kvot na splošno ne izkorišča v celoti. Današnje glasovanje je sporočilo proizvajalcem, da sistem kvot zaradi ukinitve leta 2015 počasi postaja manj strog.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav se poročilo odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja odmika od predloga Komisije, saj zagovarja prostovoljno povečanje mlečnih kvot za 2 % za države članice in ne upošteva ukinitve sistema kvot, zavračamo dejstvo, da ne nasprotuje ukinitvi trenutnega sistema kvot ali liberalizaciji sektorja po letu 2015, kot to načrtuje komisarka. Zato smo se glasovanja vzdržali.

Bojimo se, da bo povečanje kvot za 2 % za države članice, čeprav je prostovoljno, omogočilo velikim državam in njihovim velikim proizvajalcem, da povečajo svojo proizvodnjo, posledica tega pa bi bil padec cen za proizvajalce in damping, kar bi lahko služilo kot pretveza za lažje upravičevanje poznejše ukinitve sistema.

Vsakršno povečanje kvot mora temeljiti na študiji Skupnosti. Ta študija mora pri opredelitvi najmanjših zaželenih ciljev porabe začeti s trenutnimi stopnjami porabe v posamezni državi, pri čemer to študijo morajo podpreti nacionalne in evropske politike za spodbujanje povečanja proizvodnje v državah z nizko proizvodnjo. Tako se lahko spodbuja „regionalno“ povečanje mlečnih kvot, zlasti v najbolj oddaljenih in gorskih regijah, ki se lahko dopolnjuje s „premijami“ za podporo organiziranemu zbiranju mleka od proizvajalcev iz teh regij, kar bi tem proizvajalcem zagotovilo ustrezen prihodek.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) V sektorju mleka sta za proizvajalce bistvena dolgoročna stabilnost in predvidljivost, zato je treba morebitnim težavam v sistemu po letu 2015 nameniti veliko pozornosti.

Spremembe, predlagane v zvezi s povečanjem kvot, in zmanjšanje kazni, navedeno v poročilu gospoda Goepla, označujejo začetek ukinitve sistema precej pred letom 2015.

Kljub nedavnim razlikam na trgu mleka Portugalska in EU ne izpolnjujeta kvot, zato ni potrebno povečanje teh kvot, ampak vzpostavitev ravnovesja med državami članicami, saj 18 od 27 držav članic kvot ne izpolnjuje.

Zato je to povečanje za 2 %, prostovoljno ali ne, začetni znak trgu, da bodo regije z večjo konkurenčno zmogljivostjo imele korist na račun regij z najbolj omejenimi možnostmi.

Čeprav poročilo gospe Jeggle izboljšuje predlog Komisije, sem se vzdržal glasovanja, da bi izrazil svoje nestrinjanje z začetkom ukinitve sistema mlečnih kvot.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Kompromis v zvezi s poročilom Elisabeth Jeggle o mlečnih kvotah, ki je bil dosežen v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je zadovoljiv. Povečanje mlečnih kvot za 2 % bo Evropi omogočilo, da se odzove na povečano povpraševanje na trgu. Čeprav menim, da bi to bilo treba izvesti po celotni EU, je samostojna izbira držav članic glede izvajanja kvot boljši kompromis kot druge nadomestne možnosti. Ne podpiram nobenih predlogov sprememb, ki temu nasprotujejo, in sem v skladu s tem tudi glasoval.

  Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. – (FR) Bilo je rečeno, da je mleka, masla in mesa v izobilju. Nato so si v Bruslju izmislili neke maltuzijanske instrumente, da bi zmanjšal proizvodnjo. To je vključevalo največje zajamčene količine, prahe, premije za zakol in mlečne kvote. Izginilo je na tisoče rejcev krav molznic. Nova Zelandija je zavladala trgu mleka.

Nato so se stvari spremenile. Prišlo je do pomanjkanja mleka. Cene so bile vedno višje. V Bruslju so končno uvideli, da je bila politika zmanjševanja proizvodnje napaka. Tako smo se odločili, da kvote povečamo za 2 %. Omeniti je treba, da je to bilo storjeno tudi zaradi „nežnega pristanka“, saj bodo leta 2015 kvote ukinjene, trg pa liberaliziran, kar prinaša tveganje za naše živinorejce v gorskih regijah.

Tako smo v 80. letih prejšnjega stoletja uničili živinorejce in mladim preprečili vstop na trg, ker ni bilo mogoče pridobiti dovoljenja za proizvodnjo, tj. kvote. Če se kvote, ki predstavljajo varnostno mrežo, ukinejo, nam grozi še hujša dezertifikacija gorskih kmetijskih območij.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Suša in pomanjkanje krme, na primer v Avstraliji, sta povzročila dvig cen mleka. Nekatere države članice še zdaj niso izpolnile svojih prvotnih kvot, medtem ko druge dosegajo mejne vrednosti ali pa poskušajo ostati znotraj njih. Zato so se v nekaterih državah članicah mlečne kvote že povečale za 0,5 %. Če se kvote povečajo za dodatna 2 %, bi to resno škodilo ravnovesju med oskrbo in povpraševanjem, posledica tega pa bi bil padec cen mleka.

Pri tem bi največje izgube utrpeli mali kmetje na podeželju, ki varujejo kulturno dediščino in ki so odvisni od proizvodnje mleka, vendar nimajo možnosti za obsežno proizvodnjo. Kmetje se upravičeno počutijo izkoriščene, medtem ko se od potrošnikov pričakuje, da bodo plačali za višje cene mleka in hrane, pri čemer mali proizvajalci od tega denarja nimajo ničesar. Skrajni čas je, da ukrepamo v zvezi s tem.

Predvideni ukrepi s svojimi dolgoročnimi učinki ne smejo biti posledica začasnih razmer na trgu. Zato sem glasoval proti poročilu gospe Jeggle o dodatnem povečanju mlečnih kvot.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ureditev trga mleka služi monopolnim podjetjem v sektorju, ki nadzorujejo večino trga in ki so začeli zagovarjati njegovo popolno liberalizacijo, da bi povečali svoje dobičke.

Predlog Komisije za politiko „nežnega pristanka“ in letno povečanje kvot za 2 % do leta 2014, ko bo veljavna ureditev potekla, pomenita še manj pošteno porazdelitev kvot med državami članicami. Predlog bi postopoma uničil mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo z živinorejo in borijo za preživetje, zlasti zaradi pretirano visokih cen krme.

Odločno nasprotujemo liberalizaciji trga v sektorju mleka. Menimo, da je nelinearno povečanje nacionalnih kvot bistveno, da se državam članicam s tradicionalno nezadostno proizvodno kvoto dodeli dodatno povečanje. To velja za Grčijo, kjer proizvodnja zajema le 50 % domače porabe.

Podpiramo živinorejce, ki zahtevajo neposredne ukrepe podpore za mala in srednja podjetja, predvsem na gorskih, otoških ter drugih problematičnih območjih, saj trenutne razmere povzročajo opustitev kmetijske in živinorejske dejavnosti.

  Ole Christensen, Dan Jřrgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. − (DA) Danski poslanci skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo glasovali proti poročilu o „sistematskem“ pregledu skupne kmetijske politike, ker nasprotuje izboljšanju sistema navzkrižne skladnosti in prenosu sredstev iz neposredne podpore v razvoj podeželja, kot je predlagala Komisija.

Menimo, da je treba zlasti iz okoljskih razlogov uvesti obvezno modulacijo v višini 20 % in okrepiti sistem navzkrižne skladnosti.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Glasujem proti temu poročilu, ker menim, da bi bilo treba povečanje kvot dodeliti proizvajalcem organskega mleka. Predlagano povečanje bo koristilo le velikim proizvajalcem na račun malih proizvajalcev.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − V imenu poslancev skupine britanskih laburistov želim razložiti, kako smo glasovali v zvezi s tem poročilom.

Odločno podpiramo predlog Komisije v zvezi s povečanjem mlečnih kvot za 2 % za leto 2008/2009, kar bi evropskim kmetom omogočilo, da se odzovejo na povečano tržno povpraševanje. V EU imamo kmete, ki so se zelo sposobni odzvati na povečano svetovno povpraševanje po mleku, zato bi bilo nesprejemljivo, če bi jim preprečevali, da izkoristijo ugodne razmere na trgu.

Vendar nismo zadovoljni s tem, da Parlament podpira prostovoljno in ne obvezno povečanje mlečnih kvot za 2 %. Menim, da bo povečanje za 2 % proizvajalcem mleka omogočilo večjo proizvodnjo, kar bo prispevalo k prehodu na večjo tržno usmerjenost. To je v skladu z nežnim pristankom pred ukinitvijo sistema mlečnih kvot leta 2015, kot je predvideno v sistematskem pregledu skupne kmetijske politike.

Sicer razumem, da veliko držav ne izpolnjuje trenutnih dodeljenih kvot, vključno z Združenim kraljestvom, vendar odločno menim, da moramo v skladu z ukinitvijo mlečnih kvot leta 2015 doseči, da se kmetje navadijo na možnost večje proizvodnje.

(Obrazložitev glasovanja skrajšana v skladu s členom 163(1) Poslovnika.)

  Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − Podpiram stališče, da je treba trg mleka EU odprti hitreje, kot je bilo načrtovano v obstoječem osnutku predloga, zato sem glasoval za povečanje mlečnih kvot, čeprav povečanje za 5 %, ki ga je zahtevala Poljska, na plenarnem zasedanju ni bilo predstavljeno. Večina poslancev Evropskega parlamenta tega predloga ni podprla.

Zaradi omejevalnih mlečnih kvot bi se lahko Poljska v petih do sedmih letih spremenila iz neto izvoznice mlečnih proizvodov v neto uvoznico.

EU je Poljski dodelila največjo kvoto med vsemi 10 državami pristopnicami, saj je bila Poljska ob pristopu k EU maja 2004 četrta največja proizvajalka mleka v EU. Vendar je kvota za Poljsko v primerjavi s tremi največjimi proizvajalci mleka, in sicer Nemčijo, Francijo ter Veliko Britanijo, majhna.

Kvote predstavljajo zapuščino iz preteklosti, ko so v Evropi mleko proizvajali v izobilju, zato je morala EU zajeziti cene.

Povečanje mlečnih kvot se lahko obravnava kot začetek postopne odprave kvot, saj bo sistem mlečnih kvot leta 2015 ukinjen.

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. − (PL) Glasovala sem za sprejetje predlogov sprememb od 18 do 21, tj. sklop 1. To sem storila zaradi pomanjkanja mleka za domačo porabo in izvoz v evropske države, kar povzroča podhranjenost otrok iz revnejših družin in zmanjšanje izvoznih možnosti za države članice. Čeprav so bili predlogi sprememb zavrnjeni, sem glasovala za sprejetje celotnega dokumenta, ker je povečanje mlečnih kvot za 2 % pravilen, vendar nezadosten ukrep. Veliko koristneje bi bilo povečati kvote za 3 % in jih nato v celoti odpraviti, k čemur je naš parlament med razpravami že večkrat pozival. Vendar je povečanje kvot, čeprav le za 2 %, še vedno bolje od neukrepanja.

– Poročilo: Lutz Goepel (A6-0047/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v čast delu, ki ga je v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja opravila delegacija socialdemokratov, sem glasoval za poročilo gospoda Goepla o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike. Delegacija je dosegla pozitivne rezultate v zvezi z vprašanji, ki so vedno bila zelo pomembna za razvoj kmetijstva v Evropski uniji.

Rezultati bi lahko bili boljši, vendar zahvaljujoč gospodu Capoulasu Santosu ter drugim kolegom iz odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so si prizadevali za soglasje ter v nekaterih primerih zanemarili lastne nacionalne interese, upamo, da bo v naslednji fazi, tj. v zakonodajnem paketu, ki bo razkrit maja in pregledan v okviru francoskega predsedstva, mogoče doseči veliko bolj ambiciozne rezultate. Moramo biti bolj ambiciozni, zlasti glede pravičnejše prerazporeditve pomoči, večje preglednosti, boljše politike za razvoj podeželja, učinkovite varnostne mreže za obvladovanje tveganja v primeru naravnih nesreč ter vloge in prispevka kmetijstva v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam ter biogorivi.

Rezultat današnjega zasedanja omogoča Evropskemu parlamentu, da izvede obsežnejšo razpravo o prihodnosti skupne kmetijske politike, ki se mora prilagoditi družbenim in gospodarskim spremembam, pri čemer mora biti eden od stebrov Evrope še naprej.

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Parlamentu je bilo pomembno, da predloži svoje mnenje o splošnih smernicah za prihodnji sistematski pregled.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je prejela podporo v zvezi s številnimi pomembnimi vprašanji, kot so na primer kritika ločevanja pomoči (za živinorejo in majhne pridelke), cilji skupne kmetijske politike glede varnosti živil, ohranitev ekosistemov, posodobitev zemljišča, učinek prerazporeditve degresivne zamejitve in modulacije, varnostne mreže, priznavanje vloge medstrokovnih združenj, prispevek kmetijstva k boju proti podnebnim spremembam itd.

Vendar sem za razliko od skupine PSE podprla naslednje točke:

– delno ločitev neposredne pomoči je treba ohranjati za premije na glavo živine, vendar je treba poskrbeti, da to ne vključuje le intenzivne ali obsežne živinoreje (odstavka 26 in 32);

– pretekla poraba ne more biti merilo za prizadevanja določenih kmetov v zvezi z izpolnjevanjem zahtev visokih okoljskih standardov (odstavek 16);

– ohranitev progresivne zamejitve neposredne pomoči, kar bi omogočalo pravičnejšo porazdelitev sredstev skupne kmetijske politike (odstavek 67);

– kritika raziskav gensko spremenjenih organizmov; opozorilo, da je nemogoče izvajati ukrepe o sožitju; podpora previdnostnemu načelu (predlog spremembe 30);

– zavrnitev ukinitve mlečnih kvot leta 2015 (odstavek 76).

  Colm Burke, Avril Doyle, Jim Higgins, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − Podpiramo splošno prizadevanje v tem poročilu o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike. Vendar je pomembno poudariti, da je treba upoštevati posebne razmere na Irskem, ki je od proizvodnje popolnoma ločila vsa neposredna plačila. Poleg tega je treba zlasti upoštevati obveznosti do vseh kmetov, določene v reformah agende 2000, v zvezi z zmanjšanjem birokracije. Zaenkrat rezultati niso povsem pozitivni.

Kar zadeva vprašanje ohranitve plačil proizvajalcem, ne podpiramo prehoda na pavšalno stopnjo na površino pri neposrednih plačilih. Kmetje računajo na to, da bo trenutni sistem veljal do leta 2013. Poleg tega ukrepi v zvezi s povečanjem modulacije in večjega odvzema neposrednih plačil od proizvajalcev niso dobrodošli. Pozdravili bi izjemno povečanje mlečnih kvot, vendar smo v skladu z našim stališčem glede poročila gospe Jeggle sprejeli soglasno mnenje o povečanju za 2 % za naslednje tržno leto.

Vendar bi bilo dolgoročno gledano kmetijstvo EU najbolj ogroženo v primeru slabega rezultata pogajanj STO. Takšnemu rezultatu se je treba izogniti.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Goepla o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike, ker poziva k bistvenim ukrepom za podporo razvoja kmetijstva, enega on največjih sektorjev v Evropski uniji.

V zvezi s tem poudarjam argumente iz poročila, da je treba omogočiti sredstva za ohranitev mlečne industrije v regijah, kot so Azorski otoki. Poleg tega poudarjam bistveno prizadevanje gospoda Capoulasa Santosa in pomemben prispevek njegovih predlogov sprememb.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kritika iz te resolucije na račun predloga Komisije je neustrezna, čeprav vključuje dva od številnih predlogov, ki smo jih tudi sami predložili. Vendar je splošen pristop te resolucije negativen, zlasti zato, ker vztraja pri ločevanju subvencij za proizvodnjo, saj Komisijo poziva k hitrejši uveljavitvi politike ločevanja pomoči. Vendar so izkušnje pokazale, da ima ločevanje neposredne pomoči od kmetijske proizvodnje negativne učinke, zato smo glasovali proti predlogu resolucije.

Vendar podpiramo to, da poročilo zavrača kakršno koli ponovno nacionalizacijo skupne kmetijske politike in poziva k ukrepom za prestrukturiranje in krepitev ključnih kmetijskih področij (kot so mlečni sektor, govedoreja in ovčereja). Poleg tega smo zadovoljni, da so bili naši predlogi v zvezi s tem, da mora Evropska komisija v okviru pogajanj STO upoštevati posebne značilnosti kmetijske proizvodnje kot sektorja za proizvodnjo živil ter strukturnega elementa za ozemeljsko ravnovesje, ohranjanje okolja in varovanje ustreznih ravni varnosti živil, sprejeti.

Pozitivno se nam zdi tudi sprejetje našega poziva Komisiji in državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje špekulativnih dejavnosti, osvojitve trga živilskih proizvodov ter združevanja živilskih podjetij v kartele.

  Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) S trenutnim sistematskim pregledom skupne kmetijske politike se Komisiji in Evropskemu parlamentu ponuja možnost, da sprejmejo ambiciozne in odločne ukrepe za nadzor nadaljnjega razvoja politike. Pomembno je, da je razvoj reforme skupne kmetijske politike še naprej tržno usmerjen, s čimer bo izbira za potrošnika glavni dejavnik pri proizvodnih odločitvah kmetov, pri čemer je obenem treba zmanjšati skupne stroške kmetijske politike. Trenutno znatno povečanje svetovnega povpraševanja po kmetijskih proizvodih omogoča ugodno okolje za pospeševanje deregulacije kmetijske politike.

Naša delegacija obžaluje dejstvo, da Komisija in Evropski parlament te priložnosti nista izkoristila. Zato smo glasovali proti poročilu.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Vzdržal sem se končnega glasovanja o tem poročilu. Čeprav vsebuje veliko pozitivnih elementov, ni dovolj temeljito. Vsakršna reforma skupne kmetijske politike mora najprej zmanjšati subvencije in povečati vlogo trga v kmetijstvu. Poleg tega mora biti usmerjena v spodbujanje širšega podeželskega gospodarstva in se ne sme osredotočati le na kmetovanje. Končno, spodbujati mora kakovost hrane in ne sme dajati prednost količini. Le na podlagi tega lahko oblikujemo skupno kmetijsko politiko, ki izpolnjuje potrebe in zahteve novega tisočletja.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Razen vprašanja mlečnih kvot menim, da je predlog Komisije zelo ustrezen. Poročilo gospoda Goepla ta predlog v številnih vidikih še izboljša, čeprav vsebuje nekatere predloge sprememb, s katerimi se ne strinjam.

Sicer podpiram predlog Komisije o zamejitvi subvencij, ker so ob upoštevanju vedno večjega pritiska javnosti v zvezi s subvencijami za kmete in po pregledu zakonodaje v zvezi z varstvom tal, s katerim je sistem postal bolj jasen in pregleden, postala očitna nekatera neskladja. Zato je pomembno najti pravičen način omejevanja ravni subvencij, ki jih prejemajo veliki kmetje.

Vendar menim, da se velikih regionalnih razlik, ki obstajajo v evropskem kmetijstvu, ne da odpraviti tako, da denar iz modulacije ohranjamo v zadevnih regijah.

Kar zadeva mlečne kvote, nasprotujem povečanju za 2 % leta 2008 in zmanjšanju kazni, ker menim, da bo s temi ukrepi sistem mlečnih kvot ukinjen pred letom 2015, kar bo škodilo najbolj ranljivim regijam, ki so odvisne od proizvodnje mleka, ter vsem kmetom iz teh regij, ki so zaman vlagali v ta sektor.

Iz vseh teh razlogov sem se glasovanja vzdržal.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Sistematski pregled skupne kmetijske politike, ki ga je vzpostavila Komisija, sploh ni pregled, ampak nepriznana nova reforma. Poleg tega je to še en korak v smeri gospodarske reorganizacije sveta, za katero si Bruselj po vzoru Washingtona prizadeva že več let; v skladu s tem naj bi v južnih državah in ZDA prevladovalo kmetijstvo, na severu pa storitve in industrija ter huda konkurenca med razvijajočimi državami.

Evropsko kmetijstvo se bo preprosto žrtvovalo in bo kmalu prepuščeno tržnim silam, s čimer bo postalo nepošten trg, ki je nemočen pred uvozi in nima dostopa do izvoznih trgov.

Kmetijstvo je edinstven sektor. Ker ljudem zagotavlja vir hrane, se mora obravnavati v okviru nacionalne neodvisnosti in suverenosti. Kakovost živil vpliva na zdravje ljudi. Obdelovanje zemlje je sicer proizvodna dejavnost, vendar vpliva na načrtovanje uporabe zemljišč, biološko raznovrstnost, upravljanje vodnih virov, organizacijo in prebivalstvo podeželskih območij itd.

Odprava vseh proaktivnih kmetijskih politik ni le zločin, ampak tudi velika napaka. Obžalovanja vredno je, da poročevalec kljub nekaterim pozitivnim elementom ni podvomil v to logiko.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Na Švedskem sta stara in sedanja vlada podprli prihodnji sistematski pregled dolgoročnega proračuna EU in skupne kmetijske politike za naslednjih nekaj let, ker pričakujeta, da bo s tem prišlo do znatnih sprememb in reform.

Zdaj pa vidimo, da je federalistična večina v Evropskem parlamentu mnenja, da so se voditelji držav ali vlad leta 2002 zavezali, da se finančna sredstva za prvi steber kmetijske politike ohranijo v celoti na enaki ravni do leta 2013, in da je treba to zavezo spoštovati.

Kako si je mogoče sporazum iz leta 2002 razlagati na tako različne načine? Krščanskodemokratska konzervativna večina in socialdemokratska večina v Evropskem parlamentu menita, da je treba reforme izvesti le po letu 2013. Švedski socialdemokrati in Zveza za Švedsko so švedskim volivcem dejali, da bodo reforme uvedene neposredno v dolgoročnem proračunu na podlagi sistematskega pregleda leta 2008/2009.

Kater stran si sporazum iz leta 2002 razlaga pravilno?

Stranka Junijske liste je v celoti mnenja, da je treba reforme skupne kmetijske politike in zmanjšanje stroškov te politike v proračunu EU uvesti neposredno po opravljenem sistematskem pregledu. Vse druge rešitve bi pomenile izdajo volivcev iz šestih držav članic, ki leta 2005 niso želele razširiti dolgoročnega proračuna EU.

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, v katerem je zlasti priporočeno upoštevanje posebnih značilnosti regij s težavnimi in občutljivimi področji, kot je živinoreja, ter poenostavitev pravil za kmete.

Cilj tega poročila je izboljšanje delovanja skupne kmetijske politike na podlagi izkušenj, pridobljenih leta 2003, ter prilagoditev te politike novim izzivom in možnostim, predstavljenim leta 2008 v Evropski uniji s 27 državami članicami.

V poročilu je navedeno, da bo neposredna pomoč še vedno potrebna po letu 2013, in sicer ne le v primeru težav na trgih, ampak tudi kot nadomestilo za storitve, ki jih kmetje ponujajo družbi, ter za zelo visoke standarde v zvezi z okoljem, zdravjem in dobrim počutjem živali, ki jih morajo izpolnjevati.

V zvezi z obvladovanjem tveganja mora Komisija v tem poročilu Parlamenta razbrati sporočilo o prihodnji reformi skupne kmetijske politike.

Nujno je treba vzpostaviti sheme zasebnega ali mešanega zavarovanja z javno finančno podporo, s čimer se bodo zagotovili enaki konkurenčni pogoji za države članice. Komisija mora v prihodnosti preučiti uvedbo evropskega sistema pozavarovanja za nesreče, povezane s podnebjem ali okoljem, pri čemer bi morali biti ukrepi za preprečevanje tveganja financirani iz prvega stebra (podpora za kmetijske trge).

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Odločno podpiram mnenje, da moramo zagotoviti ustrezno financiranje razvoja podeželja, saj je veliko ljudi, ki živijo na podeželskih območjih, le posredno ali delno povezanih s kmetijstvom; za zagotovitev uravnoteženega regionalnega razvoja moramo zagotoviti ravnovesje med razvojem mest in podeželja. Vendar to ne sme biti doseženo na račun prvega stebra. Razvoj podeželskih območij je sam po sebi velik cilj, zato ga s tem, da se zanašamo na modulirana sredstva, ne smemo omejevati.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za uspešni predlog spremembe 29, ki Komisijo in države članice poziva, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje osvojitve trga živilskih proizvodov in združevanja živilskih podjetij v kartele, pri čemer upam, da bodo sprejeti nekateri ukrepi, ki bodo supermarketom preprečili, da proizvajalcem hrane vsiljujejo gospodarsko netrajnostne cene za njihove proizvode. Podprl sem tudi predlog spremembe 30, ki poziva k večjim omejitvam gensko spremenjenih pridelkov, saj je sožitje med gensko spremenjenimi ter konvencionalnimi in/ali organskimi pridelki nemogoče, ter k umiku gensko spremenjenih pridelkov, ki so jih nekatere države članice že uvedle. Dosedanje javnomnenjske raziskave so pokazale, da takšne ukrepe javnost očitno podpira.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Da bi preprečili pomanjkanje in previsoke cene visokokakovostne hrane v Evropi, mora veliko ljudi razumeti, da kmetijstvo v EU mora biti konkurenčno, in sicer tudi na mednarodni ravni, ter trajnostno, večnamensko in obsežno.

Še vedno potrebujemo skupno kmetijsko politiko, ki mora zagotoviti zanesljivost, predvidljivost in stabilnost kmetijstva v prihodnosti.

Kompromis, o katerem danes glasujemo, je rezultat izjemnega dela našega poročevalca Lutza Goepla. Vendar s tem kompromisom nisem povsem zadovoljen, zlasti zato, ker je predlagana modulacija v višini več kot 10 000 EUR, čeprav očitno gre le za 1 %, za kmete v moji državi previsoka. Dejstvo, da bodo ta sredstva povrnjena regijam, iz katerih izhajajo, je za posamezne kmete slaba tolažba. Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi zmanjšali plače zaposlenim, na primer v javnem sektorju.

Predlogi v zvezi z varnostno mrežo in sistemom obvladovanja tveganja v primeru krize so dobrodošli.

Poleg tega je treba pojasniti, da člen 69 ni rešitev, čeprav je sprejemljiv v smislu večjega izkoriščanja teh zmogljivosti za financiranje ukrepov, ki bi bili usmerjeni v pomoč mladim kmetom, pogozdovanje in zgodnje letine.

Čeprav še nimamo pravice do soodločanja o kmetijski politiki, Komisijo opozarjam, da ne sme biti preveč vztrajna.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Sistematski pregled skupne kmetijske politike bo postavil temelj za prihodnje reforme na tem področju, vendar se z reformo iz poročila Lutza Goepla povsem ne strinjam. Cilj sistematskega pregleda mora biti vzpostavitev tržno usmerjenega sektorja, ki si prizadeva za trajnost podeželja in okolja. Trenutna skupna kmetijska politika spodbuja protekcionizem in subvencije, ki izkrivljajo trg, zato se je od tega treba odmakniti. Poleg tega mora politika spodbujati tretje države, zlasti države v razvoju, da z nami trgujejo. V skladu s temi težavami sem tudi glasoval.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Za uspeh pregleda skupne kmetijske politike so potrebne različne prednostne naloge in seveda tudi večja sredstva. Opuščanje kmetijskih zemljišč in zmanjšanje proizvodnje povzročata propad podeželja ter razvrednotenje vloge primarnega sektorja v družbenem in gospodarskem okviru. Pozivamo k radikalnemu preoblikovanju skupne kmetijske politike. Sprejeti je treba ukrepe za pomoč malim in srednjim kmetom, da nadaljujejo s proizvodnjo. Ohraniti je treba podeželsko prebivalstvo, raznolikost, varstvo okolja in zdravje ljudi. Pozivamo k skupni politiki kmetijskega zavarovanja pred vsemi okoliščinami in ne le tistimi, ki so povezane s podnebjem, hrano in nestabilnostjo trga. Nasprotujemo prednostni nalogi glede usklajevanja kmetijskih politik s cilji in pogajanji STO. Pozivamo k kmetijski politiki, ki zagotavlja visokokakovostno in poceni hrano za vse, zato glasujem proti temu poročilu.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vse politike morajo biti ustrezne glede na potrebo in jo morajo učinkovito izpolnjevati. Glede na trenutno situacijo v zvezi s kmetijskimi trgi, vzorci porabe, okoljskimi zahtevami in bodočimi trendi je treba ponovno razmisliti in reformirati predpostavke, koncepte in predpise skupne kmetijske politike. Osrednja os teh reform mora vključevati določene ključne ideje, kot so pomembnost preživetja podeželskega sveta, potreba po preprečitvi izginjanja evropskega kmetijstva, dohodki kmetovalcev, potreba po vključevanju mladih podjetnikov ter kreativnih modelov proizvodnje in upravljanja na ta trg ter prav tako interesi potrošnikov, ki kljub temu, da smo potrošniki vsi, niso dovolj dosledno predstavljeni.

Kljub takojšnji škodi, ki jo v določenih sektorjih družbe razvitih gospodarstev in gospodarstev v razvoju splošen upad v zvezi s cenami v kmetijstvu lahko povzroči, bodo te reforme imele veliko prednosti (v državah s pospešenim razvojem se bo potrošnja takoj povečala) in možne ugodnosti, ki jih je treba upoštevati. Upam, da bodo institucije EU in nacionalne vlade sprejele tak pristop.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Privrženec EU mora razložiti (če ne braniti) dve stvari, ko doma govori o svojem delu v EU. Ena je nenehno potovanje v Strasbourg in nazaj. Druga je vprašanje glede subvencij v kmetijstvu. V obeh primerih je nemogoče zagovarjati in pojasniti sedanji sistem. Ni dobrih razlogov, zaradi katerih bi potovali v Strasbourg. Prav tako ni razlogov, zaradi katerih bi evropski davkoplačevalci morali subvencionirati britansko kraljevo družino, ki ima trenutno največ koristi od tega sistema, medtem ko so afriški pridelovalci izključeni.

Poročilo Goepela je sprejelo popolnoma napačen pristop, zato sem glasoval proti. To sem storil zato, ker menim, da namen poročila ni dober: več neposredne podpore, manj reform, manj tržne usmerjenosti. Komisija je v zvezi s prehodom na posodobljen sistem podpore kmetijstvu precej napredovala. Žal Parlament očitno želi nazadovati.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − V imenu poslancev britanskih laburistov želim pojasniti razloge, zaradi katerih smo v zvezi s tem pomembnim poročilom glasovali tako, kot smo.

Predvsem smo mnenja, da je potreben temeljit pregled SKP, saj se bomo tako lahko oddaljili od neposrednih plačil kmetovalcem in se približali sistemu, ki spodbuja subvencioniranje podeželja. Glede na to želimo ločevanje neposrednih plačil vendar razumemo, da imajo mnoge države članice s tem težave.

Zame je ključnega pomena to, da reforma SKP ne bo obravnavana kot vprašanje velikih kmetij proti malim kmetijam. Morala bi biti vprašanje učinkovitosti proti neučinkovitosti.

Zato bomo jaz in britanska laburistična delegacija glasovali za spremembe v korist povečanju financiranja razvoja podeželja, za odprtje trgovine z državami v razvoju ter proti spremembam, ki želijo uvesti zaščitne ukrepe za kmetovalce EU. Želeli bi, da Komisija predlaga odpravo padajočega zamejevanja in naslovi vprašanja neposrednih plačil na bolj radikalen način.

Ne bomo glasovali proti poročilu ampak se bomo vzdržali, saj upamo, da bo Parlament priznal potrebo po radikalni reformi, ko bodo predloženi zakonodajni predlogi.

(Skrajšano v skladu s členom 163(1) Poslovnika.)

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po reformi SKP mora biti stalna. Žal poročilo Parlamenta ni dovolj ambiciozno.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Glede poročila gospoda Lutza Goepla o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike kot eden od predstavnikov Češke republike v Evropskem parlamentu čutim dolžnost, da nujno pritegnem pozornost na sledeča dejstva. Predlog Komisije za revizijo skupne kmetijske politike bi se moral odražati v zakonodajnem besedilu, ki ga bosta Svet in Evropski parlament oblikovala najkasneje maja 2008. Češka republika v celoti podpira evropsko kmetijstvo, ki je dinamično in osredotočeno na trajnostni razvoj kmetovanja in živilske industrije, katerega prednostne naloge so zagotovitev varnosti živil in energetske varnosti. Spreminjanje in postopno zmanjševanje neposrednih plačil sta za Češko republiko najbolj pomembna ukrepa med tistimi, v zvezi s katerimi se bo razpravljalo med pregledovanjem SKP.

Ukrep kot je postopno zmanjševanje, tj. zmanjševanje neposrednih plačil glede na velikost kmetije, bi imel selektiven učinek le na nekatere države članice in negativne posledice na konkurenčnost kmetijskega sektorja v državah, kot je Češka republika. Hkrati bi ti ukrepi privedli do organizacijske razdružitve kmetij. Zlasti zato je Češki republiki težko sprejeti trenutni predlog za spreminjanje in postopno zmanjševanje ter menim, da ni tako le v Češki republiki.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. − (NL) V lizbonski pogodbi pet ciljev v zvezi s SKP glede na trenutno Pogodbo ostaja nespremenjenih. Pogodba med drugim določa, da morajo biti zagotovljene primerne cene. Za potrošnike je ta cilj zdaj bolj pomemben kot kadar koli prej.

Druga težava je učinkovitost trenutne evropske kmetijske politike. Navsezadnje se moramo zavedati tudi negativne strani trenutne SKP: kmetovalcem mora biti omogočeno, da si prislužijo dohodek vendar morajo delati tudi učinkovito, da bodo tako mladi nadaljevali z delom na področju kmetijstva.

Pogosto sem ponavljala besede gospe Fischer Boel, komisarke za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki pravi, da ni potrebe po bolezni, da se tako opravi zdravstveni pregled. Moramo si upati zastaviti vprašanje, ali je trenutna kmetijska politika prilagojena razvoju (svetovnega) trga in potrebam EU27. Nadalje je razprava glede sistematskega pregleda priložnost, da kmetijska politika ostane odgovorna javnemu mnenju.

Dame in gospodje, evropski državljani pričakujejo varnost preskrbe s hrano, varnost živil in delež v zvezi s samostojnostjo glede živil. S tem samoiniciativnim poročilom Parlament polaga karte na mizo in Komisiji zagotavlja zanesljivo besedilo.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predlogi za sistematski pregled SKP predstavljajo nov napad na manjše in srednje velike kmetije.

Manjše in srednje velike kmetije čutijo posledice rezultatov revizije SKP iz leta 2003: brezposelnost se je povečala, ker so manjša in srednje velika kmetijska gospodarstva izginila.

V Grčiji je pridelovanje tobaka upadlo za 70 %, vsako drugo tovarno sladkorja so zaprli, kmetijski dohodki se manjšajo in vinogradi se bodo pričeli krčiti.

Novi predlogi Komisije ločujejo pomoč od proizvodnje in prenašajo vire neposredne pomoči za kmetovalce v drugi steber, v glavnem v korist poslovnežev. Predlogi popolnoma odpravljajo intervencijo in znižujejo kmetijske subvencije od leta 2009. To bo pospešilo zakupe manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstev.

Namen teh ukrepov je doseči večjo podporo lastnikov zemljišč in mednarodnih živilskih podjetij. Tako bodo zemljišča hitreje zgoščena, proizvodnja in trgovina s kmetijskimi proizvodi bo v rokah posameznikov ter temeljne neenakosti in nepravice SKP bodo postale resnejše (20 % kmetijskih gospodarstev prejme 80 % subvencij). Sklicevanja na to, da kmetijstvo prispeva k varovanju okolja so hinavska, saj izkoreninjenje tisočih manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstev prispeva k opustošenju regij, medtem ko bo uporaba pridelkov za biogoriva prispevala k povišanju cen živil.

Glasujemo proti predlogom EU za sistematski pregled SKP.

– Poročilo: Christa Klaß (A6-0031/2008)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Klaß o položaju žensk na podeželskih območjih Evropske unije ker menim, da razvojne politike podeželja morajo upoštevati vprašanje enakosti spolov. Na tak način lahko pomagajo pri doseganju ciljev lizbonske strategije v zvezi z rastjo, izobraževanjem, zaposlovanjem in socialno kohezijo.

Menim, da imajo ženske pomembno vlogo pri pospeševanju lokalne in socialne rasti. Zato so predlogi za izboljšanje življenjskih pogojev za ženske na podeželju, kot na primer ustvarjanje infrastruktur za izobraževanje in usposabljanje na vseh stopnjah, spodbujanje enakega dostopa na trg dela, spodbujanje žensk pri podjetništvu ter razvijanje visokokakovostnih socialnih in zdravstvenih služb, ključnega pomena za trajnostni razvoj podeželja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pozdravljamo dejstvo, da so bile sprejete različne spremembe, ki izboljšujejo končno poročilo, vključno z enim od naših predlogov, ki poudarja potrebo po tem, da se delu žensk da največjo možno vrednost, tudi priseljenkam, ki niso članice družin, ki so lastnice kmetij, ampak zagotavljajo delovno silo na poljih in so še posebej prizadete zaradi diskriminacije v kmetijstvu. Zato smo glasovali za sprejetje poročila.

Vendar obžalujemo, da naši drugi predlogi glede položaja žensk na podeželskih območjih niso bili sprejeti. Na ta položaj močno vpliva splošno stanje kmetijstva in ženske trpijo posledice zaradi nepravičnih ukrepov SKP (skupne gospodarske politike), kar je privedlo do večjega opuščanja manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstev ter družinskih kmetij.

Zato še naprej poudarjamo potrebo po temeljitem pregledu SKP, pri čemer naj je prednostna naloga zaščita družinskega kmetijstva ter manjša in srednje velika kmetijska gospodarstva, da se tako podpre proizvodnja in zagotovijo dohodki.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Medtem ko ne podcenjujemo pomembnosti mest in velikih somestij se moramo zavedati, da se večina evropskega socialnega in gospodarskega življenja odvija na podeželskih območjih. Zato z veseljem pozdravljam poročilo gospe Klaß o položaju žensk na podeželskih območjih. Naša razprava o tej temi je v primerni tesni povezavi s splošno razpravo, povezano s praznovanjem mednarodnega dneva žena.

Podpiram glavno idejo tega poročila, in sicer to, da razvoj podeželskih območij ne more temeljiti le samo na kmetijstvu. Kmetijska politika EU želi zagotoviti pravi trajnostni razvoj podeželskih območij in tako lokalnim prebivalcem, vključno z ženskami, nuditi dodatne možnosti za boljši razvoj njihovega potenciala. To vključuje tudi pomembnejšo vlogo žensk v življenju lokalne skupnosti, njihovo vlogo pri ustvarjanju novih podjetij in vključevanje v razvoj storitvenega sektorja.

Zelo je treba poudariti, da so načelo urejanja, ki bi moralo prevladovati pri opredeljevanju delovanja podeželskih območij, enake možnosti med moškimi in ženskami. Eden od načinov za ocenjevanje tega je možen na ravni dostopa žensk do trga dela. Žal so kazalniki zaposlovanja žensk na podeželju najnižji, saj ženske, ki delajo na kmetijah, niso zmeraj štete kot del delovne sile. Te ženske imajo prav tako manj možnosti za plačane službe, kot ženske v mestih.

Ta neugoden položaj se lahko odpravi le s spremembo mentalitete lokalnega prebivalstva in z novimi finančnimi spodbudami, ki jih EU omogoča ravno za podeželja.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo gospe Klaß, ki se ukvarja z mnogimi pomembnimi vprašanji glede žensk na naših podeželskih območjih. Nizke plače, pomanjkanje storitev kot je varstvo otrok in socialna izključenost so vprašanja, ki so v podeželskih skupnostih prepogosta. Države članice morajo zagotoviti, da se ta vprašanja obravnavajo in da so življenjski pogoji v podeželskih skupnostih pošteni za vse naše državljane.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Sem za ukrepe za pomoč ženskam na podeželskih območjih, ker je to območje zelo prizadeto zaradi brezposelnosti in posledično revščine ter možne socialne izključenosti.

Kot je v svojem poročilu omenila gospa Klaß, sta regionalna politika in razvoj teh pogosto prikrajšanih regij in njihovega prebivalstva med prednostnimi nalogami politike Evropske unije. Ker so pravice žensk do enakih možnosti oslabljene tudi v gospodarsko uspešnih regijah, je zagotovitev podpore ženskam v revnejših regijah in razvoj njihovih možnosti, da se vključijo v delovno življenje, ključnega pomena.

Še posebej bi rad poudaril trenutna nezadostna pravila v zvezi z zavarovalnim kritjem za pomoč zakoncem, večina katerih je žensk. Tukaj sta obvezna preobrat in učinkovita sprememba zakona. Pomanjkljivost pravnega statusa v zvezi s pravico do porodniškega in bolniškega dopusta, zlasti za samozaposlene ženske in zakonce, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, je prav tako treba izboljšati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo Christe Klaß o položaju žensk na podeželskih območjih EU. V celoti podpiram cilj, da se zmanjšajo migracije žensk iz podeželskih con. Z uvajanjem ukrepov za to, da se vloga žensk v podeželskem sektorju prizna, varuje in spodbuja, bomo v takih območjih izboljšali enakost med moškimi in ženskami, spodbudili gospodarsko rast ter v sektorju podprli trajnostni razvoj. Glasoval sem za to poročilo.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Enakost spolov na podeželskih območjih bi morala biti v večjem interesu EU. Položaj pravic žensk in njihovo mesto v podeželski družbi zahteva bistveno večjo odločnost držav članic in Komisije.

Na eni strani imajo ženske še posebej neugoden pravni status, če v kmetijskem sektorju delajo kot zakonec, ki pomaga pri izvajanju dejavnosti. Evropska komisija mora urediti to pravno neenakost, ki nekaterim evropskim ženskam onemogoča dostop do socialne varnosti, porodniškega in bolniškega dopusta ali pridobivanje pokojninskih pravic v primeru ločitve.

Na drugi strani obstaja nezadostna podpora za gospodarske pobude in ženske v podjetništvu. Države članice morajo na primer ponuditi gospodarske spodbude gospodarstvom, ki spreminjajo delo žensk in na bolj splošen način podpirajo razvoj infrastruktur in nove tehnologije v podeželskem okolju. Komisija mora bolj temeljito izpeljevati analize programov za spodbujanje razvoja podeželja iz stališča žensk.

Na podeželskih območjih živi 56 % prebivalstva EU. Svojo popolno podporo dajem poročilu gospe Klaß, saj ženske vsekakor lahko prispevajo svojo dinamičnost in kreativnost.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) O položaju žensk na podeželskih območjih se je že velikokrat razpravljalo na številnih mednarodnih konferencah o ženskah (1975, 1980, 1985 in 1995), o kmetijskih reformah in razvoju podeželja (1979) ter o prebivalstvu (1994) ter tudi znotraj Evropske komisije in Parlamenta. Kopičenje besedil je nesmiselno, saj so ugotovitve enake: povečanje „maskulinizacije“ podeželske populacije in nobenega napredka glede statusa zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju kmetijskih dejavnosti.

Skrajni čas je, da se razvijejo strategije za omejevanje odseljevanja žensk iz podeželskih območij, zlasti kvalificiranih žensk. Prav tako je čas, da se upošteva razvoj širših svetovnih smernic, zlasti odpravljanje nadzora trgovine in financ ter privatizacija kmetijstva v strogo urejenem in kvotnem komercialnem sektorju.

Časi se spreminjajo, ne pa miselnost in navade, ki jim je v kmetijstvu prepogosto ljubša vloga ženske kot soupravljavke ali neplačane delavke, ki pogosto delajo v strogo družinskih gospodarstvih.

Poročilo predlaga spremembe tega statusa in zato bomo glasovali za sprejetje tega poročila.

– Poročilo: Csaba Sándor Tabajdi (A6-0034/2008)

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Rada bi čestitala gospodu Csaba Tabajdiju za njegovo odlično poročilo ter za raziskavo in povzetek, ki ju je tako uspešno izvedel.

Vendar sem glasovala proti odstavku 27:

„27. v povezavi s tem poudarja pomen zelene genske tehnologije in poziva k večjim prizadevanjem držav članic in Komisije za raziskave sodobnejših tehnologij na področju varstva semen in rastlin, da ne bo prišlo do konkurence med proizvodnjo bioplina in proizvodnjo visoko kakovostne hrane in da bo mogoče znatno povečati delež biomase na enoto površine;“

Menim, da bi biogoriva morali pridobivati v glavnem iz kmetijskih odpadkov. To ni vprašanje razvijanja semen genetsko spremenjenih organizmov in pesticidov za spodbujanje bolj intenzivne oblike kmetijstva. To bi škodovalo okolju in izničilo vse prednosti biogoriva. Kot kaže že naslov poročila, moramo predvsem spodbuditi trajnostno kmetijstvo.

Pristojna bom za vsa mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o osnutku direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − – (PT) To poročilo zajema nekaj pomembnih vprašanj in ugotovitev, ki jih podpiramo. Zlasti se strinjamo, da bi pred uporabo biomase morali uporabiti več odpadnih virov, ki imajo potencial za energijo in gospodarsko vrednost ter tako zmanjšali ali rešili resne okoljske probleme. Prav tako je dobro, da poročilo potrjuje dejstvo, ki ga je Evropska komisija ignorirala, tj. da ima bioplin več energetskega potenciala kot tekoča biogoriva.

Vendar menimo, da bi se določena vprašanja morala obravnavati podrobneje, zlasti razlika med bioplinom in zelo pomembnim biometanom, ki je nadgradnja bioplina. Jasno je treba določiti razliko med bioplinom in biometanom. Slednje je lahko in mora biti pridobljeno iz odpadne vode, sanitarnih deponij in industrijskih odpadkov ter seveda živalskih odpadkov. Švica in Švedska že proizvajata biometan in za distribucijo uporabljata mreže zemeljskega plina. Na območju Götenborga na jugu Švedske je v uporabi že okoli 4500 vozil, ki jih poganja izključno biometan. V ZDA je veliko proizvajalcev biometana, ki ga distribuirajo kot utekočinjeni biometan.

Zato poudarjamo potrebo, da Evropska komisija posveti vso pozornost in da prioriteto financiranju projektov v zvezi z biometanom v Evropi.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo Tabajdija poudarja potencial kmetijskega bioplina in predlaga sprejetje direktive o proizvodnji bioplina.

Glasoval sem za sprejetje Tabajdijevega poročila, saj menim, da ima uporaba bioplina dve ugodnosti: prvič, lahko prispeva k varnosti in trajnosti oskrbe EU z energijo, in drugič, kmetovalcem dopušča razvoj novih virov prihodka.

Prispevek bioplina pri doseganju ciljev, ki jih je pred kratkim postavila Komisija glede prispevka obnovljivih virov energije do leta 2020, je lahko še zlasti pomemben.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu: potreba po spremembi zakonodaje EU (2007/2107(INI)).

Poročevalec, gospod Tabajdi, je pravilno izpostavil, da je čas za začetek izkoriščanja energetskega potenciala bioplina. Kot je nakazal, bi bioplin lahko nadomestil zemeljski plin.

Strinjam se z izjavo, da je v zvezi s proizvodnjo bioplina iz različnih virov treba spodbujati investicije iz sredstev EU, ki so za ta namen bila dodeljena za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Kot je izpostavljeno v poročilu o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu gospoda Tabajdija, obstaja velik potencial za bioplin, ki ga bo Evropa pričela izkoriščati. Podpiram zahtevo, da naj Komisija predloži koherentno politiko o bioplinu. Obstaja potreba po tem, da se po Evropi spodbudi oblikovanje politike o bioplinu, če želimo, da Evropa ustrezno spremeni svojo proizvodnjo energije. Uporaba bioplina nam daje možnost za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in za prispevanje k trajnostnemu gospodarstvu, kmetijstvu in razvoju podeželja. Zato podpiram priporočila poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Obrati za pridobivanje bioplina, ki jih upravljajo mali kmetovalci, so razumna rešitev: tukaj se blato in drugi odpadki lahko izkoristijo za pridelavo bioplina preden se uporabijo kot gnojila visoke kakovosti ali se posušijo s krmo ter tako v obeh primerih zaključijo z ekoloških krogom.

Vendar se povečanje podpore za obrate za pridobivanje bioplina zavrne, da tako izloči možnost uporabe živil visoke vrednosti za pridobivanje goriva in energije. Velika podjetja od kmetovalcev v nobenem primeru ne smejo najeti kmetijskih površin, ki se uporabljajo za pridelavo hrane, za pridobivanje t.i. bioenergije in biogoriv, saj to lahko privede do položaja, v katerem bodo prevladovale monokulture, pesticidi in genetske tehnologije in bomo izgubili našo samozadostno sposobnost pridelave hrane.

Sprejmeta naj se optimiziranje obstoječih sistemov in uvajanje procesov za bolj učinkovito uporabo teh sistemov, druga vprašanja pa so problematična zaradi navedenih razlogov in zato sem glasoval proti sprejetju poročila.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Tabajdija o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu: potreba po spremembi zakonodaje EU.

Menim, da obstajajo pomembni gospodarski in okoljski razlogi za podporo predloga resolucije Evropskega parlamenta o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu, zlasti ker bo ta tako povzročil potrebo po bolj natančni preučitvi zakonodaje Evropske unije.

To bi predstavljalo znaten napredek k dosegi ciljev, ki jih je postavila Evropska komisija v Beli knjigi v zvezi s povečanjem količine energije, pridobljene iz obnovljivih virov, tj. iz 6 % leta 1995 na 12 % do leta 2010.

Možnost pridobivanja bioplina iz naravnih materialov, kot je letni hlevski gnoj, še niso popolnoma izkoriščene. Če bi se proizvodnja takega bioplina povečala, bi to prispevalo k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida in pomagalo povečati konkurenčnost s tem, da bi kmetovalcem nudilo nov vir dohodka.

Zavedati se je treba, da je to eden od najcenejših virov toplotne energije. To bi bilo ključnega pomena pri pomoči državam članicam Unije, saj si prizadevajo za to, da bi postale manj odvisne od zalog zemeljskega plina.

Podpiram položaj socialdemokratske skupine v Evropskem parlamentu, ki poziva Evropsko komisijo naj ob prvi priložnosti strategijo nove proizvodnje bioplina vključi v kjotski mehanizem.