Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg

11. Vloga Evropske unije v Iraku (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo (A6-0052/2008) gospe Gomes v imenu odbora za zunanje zadeve o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vlogi Evropske unije v Iraku (2007/2181(INI)).

  Ana Maria Gomes, poročevalka. − (PT) Gospa predsednica, ker bo ta parlament glasoval o poročilu o vlogi Evropske unije v Iraku je pomembno, da pregledamo nekatere izkušnje iz zgodovine te države. 16. marca bo preteklo 20 let od napada s kemičnimi snovmi na kurdsko mesto Halabja, kar je bila ena najbolj smrtonosnih operacij genocidne skupine Anfal, ki so jo proti svojim ljudem vodile sile Sadama Huseina. Halabja ni bila enkraten dogodek, ampak jih je v Iraku bilo več. Zaradi pasivnosti in občasnega prizanašanja evropskih vlad je režim Sadama Huseina ljudi v Iraku desetletja podvračal strategiji sistematične brutalnosti, ki je imela uničujoče posledice, vidne še danes. Zato sem kot poročevalka želela, da sta temeljni osi tega poročila moralna in pravna odgovornost Evrope za ljudi v Iraku. V zadnjih desetletjih ni noben narod tako trpel in le nekaj držav je za Evropo strateško pomembnejših.

Poleg dolžnosti se mora Evropa zavedati tega, da je njen interes tudi konsolidacija zveznega in demokratičnega Iraka kjer prevlada pravilo zakona in kjer se človekove pravice spoštujejo, vključno s pravicami žensk.

Leta 2003 sem s svojo stranko, tj. portugalsko socialistično stranko, tudi sama osebno nasprotovala odločitvi za vdor v Irak, ki jo je podprl takratni predsednik vlade, gospod Durão Barroso.

Še vedno sem enakega mnenja. Vendar se to poročilo ne sme uporabljati za poudarjanje našega dobro znanega položaja v zvezi vprašanjem, ki je v preteklosti Evropo ločevalo. Ta parlament se poziva, da poda svoje stališče o sedanjem in bodočem prispevku Evropske unije k varnemu, bogatemu in demokratičnemu Iraku, ki je v dobrih odnosih s svojimi sosedi.

S tem v mislih sem januarja in februarja odpotovala v Irak, da se pripravim za to poročilo. Prvič sem obiskala Bagdad, Nasirijo in močvirnato regijo, drugič pa Kurdistan in sever države. S proračunom 48 milijard dolarjev za telo 2008 Iraku ne primanjkuje denarja. Ne potrebuje več ugodnih posojil za pomoč pri proračunu. Kar Irak potrebuje in za kar Iračani prosijo, je tehnična pomoč in institucionalna okrepitev, da bodo država in civilna družba lahko primerno delovali in da bodo bogati viri države uporabljeni v korist prebivalstva, vključno z milijoni ljudi, razseljenih v notranjosti, in beguncev v sosednjih državah.

To poročilo ne spodbuja le večje vključenosti EU v Irak. Prav tako zahtevamo, da prisotnost EU v Iraku vodi preglednost, prepoznavnost in učinkovitost. Parlament veseli rastoča zaskrbljenost Komisije za izboljšanje uporabe evropskih skladov v Iraku v zelo težkem kontekstu. V zvezi s tem smo mnenja, da so Komisija in države članice lahko in morajo biti bolj vključene z osebjem in projekti, zlasti na tistih območjih države, kjer varnostna situacija to dovoljuje, kot na primer v kurdski regiji. Po drugi strani zahtevamo predpise za pogodbe zasebnih vojaških in varnostnih podjetij. Naj poudarim, da v tem poročilu Evropski parlament prvič poziva k oblikovanju jasnih smernic za ta podjetja, ki jih uporablja EU.

Glavno sporočilo, ki ga je treba posredovati Komisiji, Svetu, evropskim podjetjem, nevladnim organizacijam in javnosti, je sledeče: Evropa ima danes enkratno priložnost, da pozitivno prispeva k prihodnosti Iraka in posledično regiji. Vzajemno sodelovanje s Komisijo med pripravljanjem tega poročila in soglasje, ki je bilo v zvezi s tem poročilom doseženo v odboru za zunanje zadeve, sta me prepričala, da je Evropa na ta izziv pripravljena. Na koncu naj se osebno zahvalim vsem kolegom poslancem, ki so predlagali spremembe in predloge ter še zlasti poročevalcem v senci, gospe Hybáškovi, baronki Nicholson of Winterbourne, gospodu Brieju in gospodu Özdemirju za njihov prispevek, ki je to poročilo zelo obogatil.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Najprej bi želel čestitati poročevalki, poslanki Ani Mariji Gomes, za njeno poročilo o vlogi Evropske unije v Iraku. Z zanimanjem bomo prisluhnili današnji razpravi. Vsekakor bomo predloge poročevalke in celotnega zbora skrbno preučili.

Ob tej priložnosti dovolite, da posebej pozdravim nedavno odločitev Evropskega parlamenta, da vzpostavi ad hoc delegacijo za Irak. Ta bo nedvomno pripomogla k našim prizadevanjem za okrepitev odnosov med Evropsko unijo in Irakom na vseh področjih.

Evropska unija v tesnem sodelovanju z iraško vlado in drugimi akterji, predvsem Združenimi narodi, krepi odnose z Irakom, podpira osrednjo vlogo Združenih narodov v Iraku in bo še naprej tesno sodelovala z misijo Združenih narodov za pomoč Iraku UNAMI. Zagotavljala bo tudi podporo tej misiji pri izpolnjevanju njene vloge o resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1770.

Urad Evropske Komisije za humanitarno pomoč ECHO sodeluje pri izboljševanju humanitarnih razmer v tej regiji, ne le v Iraku, temveč tudi v soseščini. Pogajanja o sporazumu o trgovini in sodelovanju z Irakom so prav tako pomemben dejavnik pri krepitvi odnosov med Unijo in Irakom. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da pogajanja zelo dobro potekajo.

EU odločno podpira proces, v katerem sodelujejo sosednje države. Še naprej bomo poudarjali pomen dialoga med Irakom in njegovimi sosedi. Ob tem naj poudarim, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitost Iraka. Kot je znano, je predsedstvo izrazilo veliko zaskrbljenost zaradi nedavnih operacij turške vojske na iraškem ozemlju. Izpostaviti želimo velik pomen neprekinjenega dialoga in sodelovanja med Irakom in Turčijo ter močno vzpodbujamo vladi Turčije in Iraka ter regionalno vlado Kurdistana, da najdejo mirno rešitev razmer in se izognejo spopadom.

Da bi bil napredek pri izboljševanju varnostnih razmer dolgoročen in trajen, so bistvenega pomena uspešna prizadevanja za narodno spravo. Evropska unija je pripravljena podpreti Irak pri izpolnjevanju njegove zavezanosti, da ta proces nadaljuje.

Naj končam z navedbo, da je Evropska unija dodelila že veliko sredstev pomoči Iraku in še naprej prispeva za obnovo iraškega varnostnega sektorja, predvsem z integrirano misijo za krepitev pravne države v Iraku, ki je bila podaljšana do poletja naslednje leto. Kot vemo, iraške oblasti to misijo zelo cenijo.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, dovolite mi, da si vzamem več časa, ker je to zame zelo pomembno vprašanje.

Najprej bi rada pohvalila gospo Gomes in ostale poslance, ki so sodelovali pri pripravi tega pomembnega poročila. Gospa Gomes je od decembra dvakrat obiskala Irak, da bi pridobila najjasnejšo predstavo o tem, kaj se dogaja v državi. Dva od mojih direktorjev, zadolženih za to področje, sem poslala v Irak, eden od njiju, gospod Tomás Duplá del Moral je danes tu. Več o tem vam bom povedala kasneje.

Analiza gospe Gomes je jasna, izčrpna in ima prava izhodišča. Moramo se posvetiti izzivom, s katerimi se Irak sooča zdaj in se bo z njimi soočal v prihodnosti.

Pet let po padcu vlade Sadama Huseina vstopamo v novo obdobje postopnega napredka. Vendar je ta napredek krhek, omejen in nestabilen.

Varnostne razmere so nekoliko boljše, deloma zaradi vpletenosti ZDA in tudi zaradi dveh drugih pomembnih dejavnikov: dejavnosti Svetov za preporod sunitov, ki jih oborožuje in financira ZDA, ter najpomembnejši, premirje Moktade al Sadra, ki se je zdaj podaljšalo še za šest mesecev. Število smrti med iraškimi civilisti ostaja zelo visoko, obstaja tudi negotovost glede trajnosti ter prizadevanj in napredka. Vpad Turkov na severu trenutno zapleta razmere ne glede na umirjenost in pravilnost odzivov centralnih in kurdskih regionalnih oblasti.

Na političnem področju je zakonodajni svet odobril pomemben sveženj zakonov: proračun za leto 2008, zakon o pokrajinski pristojnosti in omejeno pomilostitev v zvezi s postopkom manjšanja vpliva stranke Baath, ter tako zadovoljil Sunite, Šiite in Kurde. Ker je Svet predsednikov zavrnil zakon o pokrajinski pristojnosti, obstaja stabilnost tega omejenega napredka negotova.

Gospodarstvo kaže popolno zanašanje na sektor nafte, težave pri privabljanju tujih in celo domačih vlagateljev ter pomanjkanje možnosti za ustvarjanje novih služb. Pobiranje davkov in pristojbin se je ravno začelo, zato so zneski izredno majhni. Sposobnost uporabe naložb, načrtovanih v proračunu, med rastjo, je omejena. Vendar ima gospodarska dejavnost, vključno z naložbami, v tej fazi več možnosti na najvarnejšem kurdskem območju.

Nacionalna sprava je v političnem programu ključnega pomena, veliko je pobud in dogodkov, ki jih prirejajo tujci. Medtem ko se nadaljujejo domača prizadevanja v zvezi z vzpostavitvijo resničnega iraškega lastništva in obeti za prihodnost, še vedno ni skupne in jasne predstave, pri čemer prizadevanja vodijo sektaški, verski ali etnični interesi, vzgibi ali zamere. Tudi o tem mi je poročal moj direktor.

Ob tej priložnosti poudarjam ukrepe, ki jih trenutno izvajamo v Iraku in ukrepe, ki jih lahko načrtujemo za še vedno težke okoliščine v Iraku v prihodnosti. Naše posredovanje obsega širok nabor dejavnosti na političnem in gospodarskem področju in področjih pomoči in humanitarnosti.

Prvič, Sporazum o trgovini in sodelovanju: to je politično prizadevanje, ki prvič postavlja temelje za pogodbena razmerja med Evropsko unijo in Irakom. Upamo, da bo to pomagalo Iraku obravnavati svoj program reforme in omogočilo njegov ponovni vstop v mednarodno skupnost po letih izolacije. Pravkar smo zaključili peti krog pogajanj. Hiter napredek se nadaljuje na področjih človekovih pravic, boja proti terorizmu, energetskega sodelovanja in okolja.

Drugič, sestanki sosedskih držav, ki jih je omenil predsedujoči Sveta, bi lahko pomembno prispevali k manjši stopnji vmešavanja, izboljšali varnost in omogočili političen dialog ter spravo med različnimi strankami. Sama sem si zelo prizadevala za to, udeležila sem se dveh konferenc, v Šarm el Šejku in Istambulu. Tako bom tudi nadaljevala, če bom le lahko, in si prizadevala, da bodo države sosede Iraka začele izpolnjevati svoje odgovornosti. Obiska Bagdada generalnega sekretarja Arabske lige Amra Muse, ter nedavno celo iranskega predsednika sta dobra znamenja.

Kot gospa Gomes izpostavlja v svojem poročilu, pomoč Iraku, da se bo postavil na lastne noge, ne more biti izključno breme mednarodne skupnosti donatorjev ali samo Iračanov.

V zvezi s pomočjo mi ni treba opozarjati Parlamenta, da je bilo 829 milijonov EUR sredstev Skupnosti, namenjenih za pomoč Iraku, ki se je začela v času mojega predhodnika v letu 2003, namenjenih s polno podporo Sveta in Evropskega parlamenta.

Nikoli nismo bili naivni glede težavnosti vpeljevanja učinkovitega programa v Iraku. Storili smo, kakor nam je bilo naročeno od Parlamenta in vseh naših držav članic, sodelovali smo z ZN in njihovimi agencijami, s Svetovno banko in večdonatorskim odškodninskim skladom. Sodelovanje z njimi je bila edina razpoložljiva možnost. Združeni narodi so po umorih Sergia Vieire de Mella in številnega osebja v napadu na njihov urad v Bagdadu imeli velike težave. Nov posebni predstavnik, Staffan de Mistura, je svojo službo prevzel z neverjetno predanostjo in je izredno cenjen. Nedavno ste spoznali namestnika posebnega predstavnika ZN Davida Shearerja, menim, da ste imeli priložnost izmenjati mnenja o njihovi misiji ter obstoječih tveganjih.

Lahko bi omenila mnogo projektov, vendar bom to storila ob odgovorih na vaša vprašanja kasneje. Poudarjam, da je to pomembno delo, zlasti zaradi omejenih zmožnosti iraške vlade za doseganje rezultatov, v zvezi s tem se strinjam z gospo Gomes. Od osnovnih potreb v zdravstvu in izobrazbi, pomoči pri demokratizaciji, volitvah in spodbujanju človekovih pravic do humanitarne podpore in podpore za begunce, smo vztrajali z izredno vsestranskim programom, uporabili smo vsa razpoložljiva sredstva v najtežjih okoliščinah.

Prizadevali smo si za zagotovitev posebne pozornosti, namenjene ranljivim skupinam in tudi razseljenim Iračanom, v Iraku ali sosednjih državah. Lani smo za pomoč beguncem namenili 50 milijonov EUR. Komisija namerava dodeliti 20 milijonov EUR iz svojega humanitarnega proračuna za leto 2008 za podporo notranje razseljenim osebam/beguncem in najbolj ranljivim skupinam v Iraku. Poleg tega smo začeli nekaj dvostranskih projektov, vendar popolnih rešitev ni. Dejansko ima vsaka možnost svojevrstne in pomembne slabe strani.

Kot sem že omenila prejšnji teden v mojih navodilih, sta dva od mojih direktorjev, zadolženih za Irak iz GD za zunanje odnose in programa EuropeAid s svojimi skupinami obiskala Bagdad. Udeležili so se uspešnih in izredno odkritih razprav z iraškimi organi in ostalimi stranmi. Misija je potrdila negotovo varnost Iraka, politične in gospodarske razmere, ki sem jih ravno opisala, izredno šibkost iraških institucij po letih vladanja Sadama Huseina in vojni, ki je sledila, ter ključno vlogo naše majhne delegacije v Bagdadu.

Iraška vlada je izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje z Evropsko unijo. Na tej osnovi bomo poskušali Irak finančno podpirati, skupaj z ostalimi dvostranskimi in mednarodnimi donatorji ter pomagali krepiti institucije in zmožnosti državne uprave, ki ostaja šibka. Raziskali bomo načine za bolj neposredne ukrepe, kot je zahteval Parlament, pri čemer bomo upoštevali varnostne razmere, poleg tega si prizadevamo za zagotovitev najvišje učinkovitosti, vidnosti in odgovornosti naše pomoči.

(Ploskanje.)

  Ignasi Guardans Cambó, pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. − (ES) Gospa predsednica, to poročilo moramo sprejeti. Odbor INTA ga je pregledal in razpravljal o njem, seveda z vidika ustreznosti, o čemer bom na kratko govoril.

Rad bi poudaril število točk, ki jih vsebuje besedilo odbora INTA, ki ga je poročevalka le na kratko povzela, čeprav vsebuje pomemben del mnenja odbora za mednarodno trgovino. Prvič, Irak je treba ponovno vključiti v t. i. mednarodni gospodarski sistem, v zvezi s tem pozdravljamo njegov status opazovalca v Svetovni trgovinski organizaciji; to je pozitiven korak v pravo smer.

Drugič, Sporazum o trgovini in sodelovanju mora služiti kot zelo uporaben instrument za spodbujanje notranjih reform, ki bodo približale Irak disciplini večstranskega sistema.

Tretjič, poudaril bi rad potrebo za zagotavljanje prave preglednosti in nediskriminacije v zvezi z javnimi naročili v Iraku. To je točka, ki jo je odbor poudaril in bo predstavljena kot predlog spremembe na plenarnem zasedanju med jutrišnjim glasovanjem. Menim, da je pomembno poudariti: preglednost in ravnotežje v vseh javnih naročilih.

Končno, pozivamo k ponovnemu vlaganju dohodka iz prodaje nafte, ki ga bo upravljala iraška vlada preko pristojnih organov.

Poročilo bi lahko vsebovalo še več točk, vendar menim, da si zasluži pohvalo Parlamenta.

  Jana Hybášková, v imenu skupine PPE-DE. –(CS) Gospa predsednica, gospa komisarka, zahvaljujem se baronici Nicholson, gospe Ani Gomes in Komisiji. Kar je bilo nekoč nemogoče, je zdaj realnost. Ta parlament, Evropski parlament, se je združil v svojem priporočilu Svetu in Komisiji glede vloge Evropske unije v Iraku.

Pozabimo na preteklost. Razmere ne nazadujejo več, prihaja stabilnost. Mladina se odvrača od sektaštva in nasilja, milica izgublja podporo in vojska Mahdi sodeluje. Zato je za Evropo prisotnost v Iraku ključna. Glavni cilj Evrope je okrepiti zakon in red ter zagotoviti tehnično pomoč policiji, ministrstvu za notranje zadeve, sodiščem in zaporniškemu režimu. Prav tako je pomembna pomoč Iračanom, da bodo imeli koristi od svojih velikih zalog nafte, s proračunskimi sredstvi. Tretja zahteva je okrepiti demokracijo z zagotavljanjem tehnične podpore na volitvah.

Poleg tega spodbujamo Evropske družbe in podjetja k obnavljanju njihovih obvez z Irakom. Za to potrebujemo skupno Evropsko stališče. Obravnavamo begunce, iskalce azila in razseljene osebe. Potrebujemo partnerje. Potrebujemo iraške partnerje, ki spoštujejo preglednost, se bojujejo proti korupciji in nepotizmu ter spoštujejo pravno državo, človekove pravice in demokracijo. Pripravljeni smo nuditi pomoč iraškemu predstavniškemu svetu na osnovi partnerstva, usposobiti njihovo osebje, potovati tja ter delovati v okviru ad hoc stalne delegacije.

Vendar obstaja eno pomembno vprašanje, in to poudarjam kot oseba, ki je 7. aprila 2003 obiskala Basro: evropska prisotnost v Iraku ne sme poslabšati razmer. Evropejci si moramo skupno prizadevati za manjšo človeško tragedijo, ki so jo utrpele cele generacije Iračanov.

  Véronique De Keyser, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, poročilo Ane Gomes je odlično in predstavlja mojstrsko delo. Poročilo o temi, ki je tako občutljiva kot ta o Iraku in nas je razdvajala tako dolgo, nam predstavlja nov in konstruktiven pogled brez običajnih političnih govorov, kar ni presenečenje za Ano Gomes. Prav tako ga je sprejela večina članov odbora za zunanje zadeve, omenila bom dve točki od številnih, ki so bile izpostavljene.

Prvič, Ana Gomes poziva, da se vsi instrumenti na voljo Komisiji uporabijo z namenom obnovitve primernih pristojnosti v Iraku na področjih pravne države, pravičnosti, človekovih pravic, dobrega vodenja, žensk, zdravja in izobrazbe. Ana Gomes to izjavlja in piše z določeno mero učinkovitosti. Iraku ne primanjkuje denarja: je potencialno bogata država, ki je bila popolnoma razdejana na področjih uprave in človekovih pravic. Ana Gomes poziva k dvostranskim projektom za podporo krepitvi zmogljivosti in civilni družbi, in izpostavlja pogum Komisije, ki je v Bagdadu celo odprla delegacijo za tesen nadzor teh projektov in zagotavljanje večje vidnosti prizadevanj EU.

Drugič, poleg vprašanja Iraka samega je Ana Gomes prav tako zaskrbljena zaradi neprijetnega položaja iraških beguncev. Nedavno poročilo Visokega komisariata za begunce trdi, da je v sosednjih državah več kot 2 milijona beguncev, razmere v Siriji, v kateri je 1 400 000 beguncev in Jordanu, v katerem je skoraj pol milijona beguncev, pa so dosegle kritično točko. O delu otrok in prostituciji se je prav tako poročalo kljub prizadevanju teh držav. Ana Gomes poziva Evropo, naj pokaže večjo velikodušnost pri sprejemanju beguncev in Komisijo, naj nudi več podpore svojim programom pomoči.

Na kratko, to poročilo moramo resno upoštevati kratkoročno in morda tudi srednjeročno v zvezi s prihodnjimi politikami o Iraku, zlasti proračunskimi politikami. Parlament ponovno opozarjam, da je poročevalka Irak obiskala dvakrat tik pred oddajo svoje analize razmer. V poznavanju težavnih razmer na območju moramo občudovati njen pogum.

  Nicholson of Winterbourne, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, čestitam naši poročevalki. Gospa Gomes je pripravila izredno poročilo, katerega ugotovitve je pridobila z lastnimi izkušnjami na zadevnem območju. Čestitam gospe komisarki za njeno nenehno in vztrajno pozornost najpomembnejšim elementom problema Iraka ter vodji delegacije gospodu Uusitalu, katerega delo sem imela večkrat priložnost videti od blizu. Prvovrstno delo Komisije - čestitam vam in gospodu Uusitalu. Svet ministrov je prav tako posvetil veliko pozornosti vprašanju Iraka. Danes ga obravnavamo v Parlamentu in končno so se združile vse ključne institucije Evropske unije. Seveda lahko skupaj dosežemo veliko več.

Irak ima danes resničen parlament in popolnoma posvetno ustavo. Irak je ena izmed redkih nacij v tej regiji, ki ima demokracijo, posvetno demokracijo, navkljub svojim pomanjkljivostim. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da Iračanom pomagamo okrepiti razvoj demokracije. Menim, da so okrepljene vezi med obema parlamentoma eden ključnih načinov pomoči. Vloga nove predsednice delegacije, ki jo je nedavno ustanovila konferenca predsednikov, mi je v čast.

Oktobra lani, in tudi januarja skupaj z gospo Gomes, sem imela priložnost govoriti na plenarnem zasedanju iraškega parlamenta. To je bila velika čast, takoj sva tudi izvedeli, koliko pomoči potrebujejo. Za pomoč pri odpravljanju neugodnih upravnih razmer, ki jih je Irak podedoval, moramo skleniti tesno partnerstvo s službami za javna naročila in uporabiti vse naše izkušnje procesa širitve za krepitev zmogljivosti in vzpostavitev institucij.

Ker tako kot tudi mi, Iračani zahtevajo demokracijo in imajo pravico do dobrega upravljanja. Poleg tega zahtevajo in potrebujejo zagotovitev temeljnih človekovih pravic, osnovnih javnih storitev in vse tiste posebne pravice, ki jih imamo v naših demokracijah v Zahodni Evropi. Predlagam, da je cena za stabilen Irak z blagim regionalnim in nacionalnim vplivom vredna vsakega napora. Ko bo Turčija vstopila v Evropsko unijo, kar si želim, bo Irak postal naš sosed, zato ga moramo obravnavati kot del širšega sosedstva.

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tudi sam želim čestitati poročevalki za to odlično poročilo.

Gospe in gospodje, čez nekaj dni, 20. marca, bo minilo pet let, odkar so sile mednarodne koalicije začele drugo vojno v Perzijskem zalivu. Na žalost so takrat vse države članice sprejele politično odločitev v podporo Združenim državam. Pomanjkanje enotnosti v letu 2003 še naprej negativno vpliva na vlogo, ki bi jo Evropska unija lahko imela pri obnovi Iraka. Končno imamo na voljo vrsto finančnih in političnih sredstev. Če jih bomo pravilno uporabili, lahko slednji pomagajo pri podpori varnega in demokratičnega Iraka in tako prispevajo k takojšnjem izboljšanju stabilnosti celotne regije.

Jasno je, glede tega se strinjam s poročevalko, da Irak potrebuje več finančne pomoči. Prav tako potrebuje podporo za obnovo svojih nacionalnih institucij in civilne družbe. Ne smemo pozabiti, da je bila med desetletji diktatorstva iraška javna uprava usmerjena k nadzoru prebivalstva in ne k javnim storitvam.

Pri načrtovanju nove strategije Evropske unije za prihodnjo zavezanost Iraku ne smemo spregledati potrebe po dialogu z Združenimi državami, zlasti na področju zunanje in varnostne politike. Prepričan sem, da je dobro sodelovanje z Združenimi državami ključno za vzpostavitev varnega in stabilnega Iraka.

  Caroline Lucas, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Gomes za odlično poročilo. Rada bi poudarila, da mora vsako razmišljanje o udeležbi EU v Iraku upoštevati pretekle napake predvsem zaradi dejstva, da je bila invazija velika politična in humanitarna katastrofa. Začeti moramo s tem, da se vprašanja Iraka lahko rešijo le s priznanjem njegove prave in splošne suverenosti, vključno na področju nafte in ostalih virov, zato pozivam k umiku vseh tujih okupacijskih sil.

Ogledala sem si mnenje v poročilu odbora za mednarodno trgovino in opazila, da je vojaški okupaciji Iraka sledila tudi gospodarska okupacija, v kateri so Združene države privatizirale javno lastnino, liberalizirale trgovino in vzpostavile pravila glede neposrednih tujih naložb, ki so v jasnem navzkrižju z mednarodnim pravom. Zato moramo biti previdni na področjih trgovine in naložb.

Poročilo pozdravlja status Iraka kot opazovalca v Svetovni trgovinski organizaciji, saj predstavlja pomemben korak k ponovni vključitvi Iraka v mednarodno gospodarstvo in se veseli sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Irakom. Rada bi zagotovila, da ima Irak zadostne zmožnosti za pogajanje in vrednotenje. Drugače tvegamo, da bo ta država spet postala plen za zunanje interese.

Prav tako poročilo poziva k pomoči in spodbujanju Evropskih družb, da predložijo ponudbe za naročila za obnovo Iraka. Bodimo prepričani, da bomo naredili vse za izboljšanje zmožnosti iraških podjetij, in tudi za izboljšanje zmožnosti pogajanja vlade, tako bomo omogočili pozitivno pot naprej za vse.

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naklonjeni smo poročilu gospe Gomes, ki vsebuje nekatere posebne točke, kot so zaščita ozemeljske celovitosti in potreba za proces sprave v Iraku. Vendar hkrati menimo, da mora Evropska unija pozvati Turčijo, naj takoj prekine invazijo severnega Iraka.

Prav tako potrjujemo poziv, da se prihodki od prodaje nafte nalagajo v dobro Iraka, vendar ne smemo zanemariti zakonov, ki so jih določile Združene države, in ki so iraške vire energije izročile velikim ameriškim multinacionalkam ter jim omogočile izvoz celotnega donosa in velike dobičke. Eno od teh podjetij je Halliburton, ki je v lasti podpredsednika Cheneya.

Lahko podpremo poziv k preglednosti v zvezi s pravili in pravnim položajem pogodbenih organizacij, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da obstajajo zasebne vojske, ki v Iraku zaposlujejo več deset tisoč ljudi in delujejo v celoti izven vsakih pravil.

Poročilo poziva, da kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja postane pravno zavezujoč, vendar ne smemo pozabiti, da je ta vojna do zdaj stala 6 000 milijard USD, ki bi jih lahko investirali za uresničitev ciljev tisočletja. Ta vojna in okupacija sta povzročili več sto tisoč smrti, ta vojna in okupacija sta bili, in še vedno ostajata, nelegalni, v celoti kršita mednarodno pravo, enostransko in proti željam večine držav članic, Združenih narodov ter mnenju mednarodne javnosti.

Pozvati moramo k takojšnjem umiku okupacijskih sil. Nadomestiti jih mora misija ZN, ki bo zagotovila varnost, vsa vojaška dejanja se morajo zaključiti.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa Gomes je vložila veliko truda v poročilo o vlogi Evropske unije v Iraku. Zapletene razmere v Iraku zahtevajo jasno in predano politiko. Vendar predlagana politika EU o Iraku izpostavlja nekatera pomembna vprašanja. Ta vprašanja se zlasti navezujejo na moj delavni obisk Kurdistana.

Poročevalka je Kurdistan označila kot regijo, v kateri sta stabilnost in varnost komaj zagotovljeni in v kateri je treba mednarodno sodelovanje za razvoj dodatno okrepiti. Prisotnost EU v tej regiji je zelo pomembna in to bi rad poudaril. Vendar sta stroga notranja in zunanja kritika kurdske vlade v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in položaj asirske krščanske manjšine zlasti zaskrbljujoča. „Ali obstaja možnost za prihodnost teh skupin v Iraku?“ To je zelo resno vprašanje.

Na kratko, člani Sveta in Komisija, kako lahko učinkovito prispevate k trajnemu miru in stabilnosti v regiji Kurdistana in vzpostavitvi pravne demokratične vlade?

Ob zaključku bi rad izpostavil zadnjo točko. Milijoni razseljenih Iračanov si zaslužijo našo popolno pozornost in pomoč. Poročevalka priporoča Svetu, naj države članice EU sprejmejo Iraške begunce, člani Sveta in Komisija, ali je ta odličen predlog izvedljiv? Hvala.

  Slavi Binev (NI). – (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, podpiram poročilo gospe Gomes, ker jasno predstavi vse probleme, ki spremljajo vzpostavitev nove demokratične vlade v Iraku, in tudi načine za reševanje teh problemov.

Najprej pozivam okupacijske sile, da takoj zapustijo Irak, ker sta vojna in okupacija te suverene države nezakoniti, odločitev zanju pa v celoti krši mednarodno pravo, tj. enostransko in kljub nasprotnim stališčem večine držav članic Združenih narodov ter mednarodne skupnosti.

Upam, da nastale razmere ne bodo ogrozile mirnega prebivalstva 3 500 članov iranske organizacije Mudžahedini ljudstva v Ašrafu, ki so pod nenehnim pritiskom. Menim, da se demokracije ne more vzpostaviti z nedemokratičnimi in nasilnimi metodami v vsaki državi na svetu.

Podprl bom poročilo Ane Marije Gomes, ker lahko rešimo probleme Iraka le tako, da pravo in splošno suverenost prepustimo Iračanom.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospa predsednica, gospa komisarka, predsedujoči Svetu in gospa Gomes, zahvaljujem se vam za vse, kar ste povedali in za vaše dosedanje delo.

Menim, da to poročilo pošilja pomembno sporočilo preostalemu delu Evropske unije: ta parlament gleda naprej in se ne želi ozirati v preteklost, želi postati del prihodnosti demokratične in zvezne republike Irak ter spodbujati njeno prihodnost.

V zvezi s poročilom želim izpostaviti tri točke, zlasti pa sem ponosen, da to poročilo izhaja iz Evropskega parlamenta na dan, ko praznujemo 50 let dosežkov Evropskega parlamenta. Danes praznujemo, kar smo dosegli na področju sprave v Evropi. Stvari, ki smo se jih naučili v zadnjih 50 letih moramo v obliki izkušenj in znanja podariti našim prijateljem v Iraku, da jih bodo lahko uporabili in uspešno obnovili svojo državo.

Poročilo opisuje seveda dosežke, vendar se ne izogiba poročanja o izzivih, s katerimi se sooča zvezna republika Irak in jih je opisala tudi gospa komisarka.

Rad bi poudaril eno zadevo kot opombo k njeni izjavi. Dosežek na področju varnosti je temeljna odgovornost Iračanov, ki jo podpira mednarodna skupnost, vendar je to odgovornost Iračanov. Nihče ne more zagotoviti varnosti Iraka razen Iračanov samih; nihče ne more zagotoviti rešitve političnih problemov razen iraških politikov in njihovega političnega procesa.

Pozivamo k novi strategiji, Evropski strategiji za Irak. Velik del leta 2006 sem delal na predstavništvu Sveta v Bagdadu in jim pomagal. Sporočilo, ki sem ga vsak dan prejemal od vseh, je bilo, „kje je Evropa? Želimo govoriti z Evropo, ker so vaše izkušnje za nas izredno pomembne.“ Danes odgovarjamo na tisto sporočilo.

Končno, Parlament v svojem poročilu potrjuje zavezanost Evropskega parlamenta podpori za obnovo in izgradnjo Iraškega parlamenta, kar je izredno pomembno, zato se zahvaljujem Svetu, ker je prepoznal prispevek Parlamenta, ki je izbral ter potrdil delegacijo za odnose z Irakom.

Menim, da se danes soočamo s ključnim izzivom: dejansko uporabiti naše znanje in sredstva za podporo političnemu procesu, ne z orožjem, ampak z besedami in ne z bojevanjem, ampak z dejanji v Iraku ter pomagati tamkajšnjim ljudem.

  Béatrice Patrie (PSE). − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čestitam gospe Gomes za kakovost njenega dela v zvezi s tem izredno občutljivim in zapletenim vprašanjem. Zavedamo se obsega, v katerem je konflikt v Iraku vplival na globoka razhajanja med državami članicami. Zavedamo se, da je naša dolžnost izgraditi varen, enoten, uspešen in demokratičen Irak.

Sama želim poudariti še večji problem, ki ga naše vlade večinoma prikrivajo: govorim o iraškem konfliktu, ki je skoraj 4,5 milijona ljudi postavil na cesto, o največjem razseljevanju prebivalstva na Srednjem vzhodu od leta 1948. Skupni ukrepi na evropski ravni so nujno potrebni.

Predvsem sem zaskrbljena zaradi neposredne in dolgotrajne usode Iračanov, ki so prisiljeni bežati iz svoje domovine. Približno 2,3 milijona ljudi se je zateklo v sosednje države, večinoma v Sirijo in Jordan, vendar tudi Egipt, Lebanon, Turčijo in Zalivske države. Sirija in Jordan, ki sta sprejeli skoraj 2 milijona beguncev, si še zlasti zaslužita pohvalo.

Vloga EU in mednarodne skupnosti je seveda zagotoviti, da se dolgoročno vsi begunci vrnejo domov, vendar trenutno vrnitev za mnoge od njih ni mogoča. Nekateri zlasti ranljivi begunci se morajo premestiti v zahodne države. Po podatkih UNHCR je treba 6,6 % Iračanov, ki živijo v Siriji, tj. okrog 100 000 ljudi, ponovno naseliti. Zato pozivam svoje kolege, da podprejo predlog spremembe v prid programom za ponovno naseljevanje za leto 2008, v okviru katerih bo EU sprejela nekatere od najbolj ranljivih beguncev, ki so zdaj v pristojnosti UNHCR.

V zaključku pozivam Parlament, naj ne pozabi na naše vrednote. V celoti moramo spoštovati ženevsko konvencijo iz leta 1951 in zavračati vsako oboroženo vrnitev v Irak.

  Patrick Louis (IND/DEM). − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Fernand Braudel trdi, da se je zgodovina začela v Sumerju, vendar se zdi, da se dolga zgodovina krščanskih manjšin v Iraku končuje. Narodi Evrope te velike krivice ne smemo odobravati z neizvajanjem ukrepov. Ti ljudje so sprejeli islam in skupaj zgradili državo, ki je bila uspešna, preden so jo razdejali fanatizem in vojne.

Zdaj so te manjšine prisiljene bežati. Irak ne more zgraditi prihodnosti brez njihove prisotnosti in znanja. Prihodnosti se ne da zgraditi z delitvijo države: zgradi se jo z obnovitvijo gospodarstva, skupnim priznavanjem različnih skupnosti in kultur ter uvedbo pravne države.

Če bo EU sprejela trdno odločitev in posredovala v Iraku, mora v svojih načrtih nenehno misliti na dramatično realnost vseh teh manjšinskih skupnosti. Njihova prihodnost mora biti zgled za ukrepe EU, realnost medsebojnega spoštovanja med skupnostmi pa kriterij za dodeljevanje pomoči. To bo spoštovanja vreden ukrep za naše narode.

  Sorin Frunzăverde (PPE-DE). – (RO) V zvezi s priznavanjem napredka, ki ga je Irak dosegel na notranji ravni in ravni zunanjih zadev mora Evropska unija spodbujati iraške organe, da bodo nadaljevali z razvojem demokratičnih, stabilnih, pravnih državnih institucij zveznega tipa.

Ob upoštevanju etničnih in verskih dejstev menim, da bo le zvezni Irak lahko uspešno zaživel. Govorim o zveznem Iraku in ne o razdeljenem Iraku. Evropska unija mora spodbujati obstoj stabilnega Iraka z institucijami, ki so zmožne zagotavljati nacionalno suverenost, državno enotnost, ozemeljsko celovitost, trajnostni gospodarski razvoj in blaginjo ljudi Iraka. Evropska unija mora dejavno podpirati institucionalni razvoj Iraka, ki je globoko zasidran v njegovi realnosti, pri čemer mora spoštovati zgodovinsko, versko in kulturno tradicijo ter identiteto Iračanov in tudi vseh etničnih ter verskih skupnosti na tem območju.

Zato moramo ustanoviti določene posvetovalne organe, ki jih bodo tvorili voditelji vseh etničnih in verskih skupnosti v Iraku, pri čemer bo centralna oblast imela večjo legitimnost. Evropska unija mora podpreti institucionalni razvoj Iraka z misijo Eujust Lex, in tudi s primernimi evropskimi finančnimi orodji.

Poudarjam, da morajo biti evropska finančna sredstva dodeljena neposredno iraškim institucijam upravičenkam. Taka sredstva morajo upravljati institucije Evropske unije na evropskim državljanom pregleden in viden način.

Priporočam, da institucije Evropske unije v procesu stabilizacije in obnovitve Iraka uporabijo izkušnje in znanja tistih držav članic, ki so že civilno in vojaško prisotne na tem območju. Hkrati menim, da je treba spodbuditi in podpreti Evropska podjetja pri njihovi vključitvi v proces obnove Iraka ter še bolj razviti njihove poslovne dejavnosti na tem območju.

  Erika Mann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospa Gomes, gospe in gospodje, v odboru za mednarodno trgovino se osredotočamo na vidike odnosa med trgovino in gospodarstvom, na nekaterih področjih pa smo presegli to nalogo. Zato bi rada pojasnila dve točki.

Prvič, s tem poročilom smo zadovoljni, ker jasno poudarja vidno vlogo Evropske unije ter njene zavezanosti v Iraku. Menim, da je vključitev Iraka v trgovinski sistem ključno, STO pa je pravi forum za to. Priskrbeti bomo morali veliko več tehnične pomoči, kot smo jo do zdaj. Ta tehnična pomoč mora Irak približati evropskemu gospodarskemu sistemu in do neke mere evropskemu poslovnemu okolju.

Kar se tiče finančnih sredstev, smo skeptični glede organizacije, ki bi jo vodili izključno ZN, Svetovna banka ali večdonatorski odškodninski sklad. Videti želimo razvoj lastnih zmožnosti Iraka, četudi le do določene mere, ter lastnega upravljanja s projekti, kar bi omogočilo zbiranje podatkov in znanja za pomoč pri teh prizadevanjih. Videti želimo, kako ta želja vpliva na vaše odločitve.

  Georgios Georgiou (IND/DEM). – (EL) Gospa predsednica, čestitam gospe Gomes in tudi gospe komisarki, ki sta pokazali veliko tankočutnost v zvezi z današnjimi dogodki v Iraku.

Vendar imam še vedno občutek, da hlapčevsko sledimo drugim, ki uničujejo, da bi mi lahko gradili. To se ne dogaja prvič. Danes dodeljujemo 820 milijonov EUR pomoči Iračanom. Ne moremo pomagati mrtvim, katerih število je preseglo število mrtvih, za katere je odgovoren Sadam Husein. Sprašujem se, ali bodo tisti, ki so odgovorni za današnje število mrtvih, kdaj plačali za to.

To govorim zato, ker so bile v Jugoslaviji razmere iste. Gospa predsednica, če praviloma ne odobravamo diktatorjev in njihovih metod, potem poiščimo način, da se jih znebimo. Nimamo razloga, na podlagi katerega lahko uničimo določeno državo le zato, ker ne maramo diktatorjev. Zaradi tega se zdaj v Iraku dogaja to, kar se je dogajalo v Jugoslaviji in ne vemo, kdaj se bo ta tragedija končala.

  Anna Záborská (PPE-DE). − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nadškofa Mosula, monsignorja Rahhoja, so ugrabili pred skoraj dvema tednoma. Tri osebe, ki so bile z njim, so brutalno umorili. To je resen primer. Četrta ženevska konvencija izrecno varuje civilno, zdravstveno, versko in humanitarno osebje. <BRK> To so krščanski, muslimanski, judovski ali laični aktivisti.

Po ugrabitvi vodje verske skupnosti ima Parlament dve možnosti za takojšnji ukrep. Ob jutrišnjem glasovanju o poročilu naše kolegice Ane Gomes lahko sprejmemo ustni predlog spremembe, v katerem bomo obsodili ugrabitev monsignorja Rahhoja, s katero ugrabitelji želijo vplivati na potek vojne. V četrtek lahko programu dodamo zelo kratko besedilo za nujne teme, da kot evropska institucija sprejmemo skupno stališče.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Dovolite mi, gospa komisarka, da v zvezi z našo razpravo o tem vprašanju povem, da si Združeni narodi zaslužijo največje spoštovanje. Izredno spoštujemo Sérgia Vieiro de Melo in vse ostale, ki so umrli ali tvegajo svoja življenja. To ne pomeni, da ne smemo vedeti, kaj se dogaja v Iraku ali kdo prejema sredstva, ki so namenjena za Irak. Dovolite mi, da povem, da se mi zdi 20 milijonov EUR, ki jih je danes omenila gospa komisarka, in oprostite mi prosim, ker sem o tem bral pred dvema ali tremi meseci, tragično nezadostnih za obravnavanje velikih problemov beguncev in razseljenih oseb. Gospa komisarka, ti problemi so ogromni, nafta v Iraku bo le malo pripomogla, ker nekateri ljudje nimajo dostopa do nje. Gospa komisarka, zelo bi bil hvaležen, če bi se v to vprašanje vložilo več truda, ker ga, kot je rekla gospa Patrie, nujno moramo obravnavati.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Gospa predsednica, Evropa je bila proti vojni v Iraku. Vendar, ne glede na to, kdo je imel prav in kdo ne, Irak po Sadamu je realnost, ki je nihče ne more prezreti.

Ob upoštevanju vpliva razmer v Iraku na celoten Srednji vzhod in tudi druge države, EU ne sme stati ob strani. EU se mora s svojimi obsežnimi sredstvi in znanjem pomembno udeležiti procesa združitve nove iraške države. Gospa komisarka je opisala simptome. Zdaj jih moramo pozdraviti, in ne le skupaj z ostalimi mednarodnimi organizacijami, ampak večinoma sami. Strateški cilj je dati novim, demokratično izvoljenim organom v tej državi verodostojnost in s tem oblast institucijam te nove države. Nov, demokratičen, samozadosten in z nafto bogat Irak sredi Srednjega vzhoda je v interesu vseh.

  Renate Weber (ALDE). – (RO) Trenutno se Evropska komisija z iraškimi organi pogaja glede Sporazuma o trgovini in sodelovanju, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja spodbujanja človekovih pravic.

Evropsko komisijo pozivam, naj odločno zahteva od iraških oblasti, da poiščejo rešitve za vrnitev zunanjih in notranjih beguncev. Prav tako pozivam države članice Evropske unije, da kot prednostno nalogo ocenijo zahteve za azil iraških beguncev. Različne povratne informacije držav v zvezi s to zadevo ponovno dokazujejo nujnost usklajenih postopkov glede položaja beguncev na evropski ravni. Bistveno je, da Sporazum o trgovini in sodelovanju obravnava tudi vprašanje medparlamentarnega sodelovanja.

Menim, da delegacija za odnose z Irakom Evropskega parlamenta lahko podpre krepitev institucionalnih zmogljivosti iraških zakonodajnih organov. Evropska unija mora pomagati Iraku, da bo postal sposoben partner na občutljivem območju. Čestitam in se zahvaljujem gospe Ani Mariji Gomes za poročilo.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, če se hočemo zanašati na iraške partnerje, ki bodo pomagali zgraditi demokracijo kot temelj mirnega sobivanja, bomo morali izvesti naložbe. Spomnim se študentskih let, ko smo v naših srednjih šolah gostili mlade ljudi iz Iraka. Morda bi Evropska unija zdaj ponudila podobne možnosti mladim Iračanom. V mislih imam omogočiti mladim ljudem, ki še niso dosegli 24 let, da živijo med nami in se učijo iz izkušenj. Seveda bi kritično ocenili vse, kar bi videli, ohranili pozitivne strani in jih uporabili doma, pri čemer bi izboljšali negativne strani. Zato Parlamentu predlagam ta šolski predlog. Za obiske te vrste ni nujno, da se odvijajo na univerzitetni ravni. Jasno je, da politika temelji na ljudeh in v okviru vaših pristojnosti se lahko najde prostor za tak podvig, gospa komisarka.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, to je sporočilo Evropskega parlamenta Svetu o nujnosti oblikovanja Evropske strategije za Irak. Čas je, da prenehamo razpravljati o nedavnih sporih in se osredotočimo na aktivno vključevanje EU na tem področju. Zahvaljujem se gospe komisarki za izčrpno poročilo o razmerah v Iraku, v zvezi s tem se čuti previdni optimizem. Menim, da prevladuje splošno mnenje, da se razmere lahko izboljšajo. Gospa Gomes je to lepo opisala kot zlato priložnost za pozitiven prispevek EU.

Zame sta ključni dve točki. Za Parlament je pomembno, da se pomoč EU usmeri v izgradnjo demokratične vlade, za kar so izredno zainteresirani tudi iraški politiki. Drugič, EU ima enkratno priložnost podpreti proces sprave, brez tega lahko pride do razpada družbe in dodatnih notranjih spopadov, zato moramo izkoristiti to priložnost.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Jaz bi se zahvalil vsem za predstavljena stališča in mnenja o tej tematiki, ki nam bodo gotovo koristila pri nadaljnjih aktivnostih. Želel bi morda podati tukaj en komentar in en odgovor.

Gospa Záborská je vprašala glede ugrabitve katoliškega kaldejskega škofa. Opozoril bi, da je na to temo predsedstvo izdalo izjavo 1. marca, s katero je odločno obsodilo to ugrabitev ter pozvalo k brezpogojni in takojšnji izpustitvi kaldejskega nadškofa.

Druga zadeva, gospod Mladenov in še nekateri drugi so izpostavili dejstvo, da je za varnost, vzpostavitev varnih razmer v Iraku predvsem odgovoren Irak oziroma iraške oblasti. To drži, drži pa tudi, da jim moramo pri tem pomagati, in bi še enkrat omenil misijo EUJUST LEX, ki deluje v Iraku že od leta 2005 in v kateri sodelujejo skoraj vse države članice Evropske unije.

V okviru te misije se je usposabljalo že približno 1500 visokih iraških uradnikov, zaposlenih v policiji, v pravosodju in v zaporih. Ta misija, kot sem že omenil, se bo nadaljevala do poletja 2009, in ocenjujemo, da predstavlja pomemben napredek k vzpostavljanju varnejših razmer v Iraku.

Še enkrat bi se zahvalil gospe Gomes za poročilo, ki nam bo služilo kot zelo koristna osnova za pripravo naših nadaljnjih aktivnosti. Med temi naj omenim predvsem, da je predvideno, da se bo predsednik Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, minister Rupel, predvidoma udeležil aprilskega srečanja držav, sosed Iraka, ki bo potekalo v Kuvajtu.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, to je bila dobra razprava, ki je pokazala, da želimo izkoristiti to priložnost za končno obnovo Iraka ter ga spremeniti v stabilno državo Srednjega vzhoda, strinjam se v celoti, da je to zelo pomemben cilj za vse nas.

Najprej želim poudariti, da bomo nadaljevali s temi ukrepi. Zahvaljujem se vam za pozitivne besede v zvezi z vodjo delegacije, ki v Iraku deluje z nekaj sodelavci v zelo težavnih razmerah – mimogrede, gosti jih Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije. S svojimi sodelavci opravljajo izredno dobro delo.

Delali smo z odškodninskim skladom ZN, ker takrat ni bilo drugih možnosti. Po obisku mojih direktorjev in njihovi oceni bomo razumeli, kaj lahko storimo v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in vzpostavljanjem institucij. V celoti razumemo, da se vas za to zadevo veliko zanima, vendar morate razumeti, da bodo varnostni stroški zelo visoki. Karkoli bomo v zvezi s tem neposredno storili v Iraku, bo zahtevalo izredno visoke stroške, drugače ne bi bilo mogoče.

Zunaj zelene cone so okoliščine zelo težke, razen na nekaj območjih, v katerih je manj varnostnih problemov, eden izmed teh je sever. Ne izključujem možnosti, da bomo počasi začeli delovati bolj neposredno, na primer na severu, vendar poudarjam, da moramo vedno paziti, da ne diskriminiramo med posameznimi skupinami. To je nekaj, kar bi rada sporočila gospodu Belderju. Tako delujemo v okviru naših projektov. Vedno se trudimo, da naši projekti vsebujejo vse skupine, vključno s krščanskimi skupinami, za katere so razmere zaradi trenutne vlade v Iraku izredno težke.

Ob upoštevanju tega opozarjam predvsem tiste, ki ne opazite vedno, za kaj si prizadevamo, da smo se uspešno pripravili na splošne volitve leta 2005. Obnovili smo več sto osnovnih in srednjih šol, kar ni bilo storjeno le za dobro šol temveč tudi za dobro učencev. Prav tako si prizadevamo na področju programov Erasmus, ki so dostopni nekaterim Iračanom. Poleg tega tiskamo in razporejamo na milijone šolskih knjig za šest milijonov osnovnošolcev in srednješolcev. To je zelo osnovna, vendar nujna stvar.

Hkrati smo usposobili skoraj 200 zdravstvenih domov in 10 bolnic. Podprli smo osem krogov imunizacij, vsaka je vključevala 4,7 milijona otrok pod 5 let. V celoti smo obnovili laboratorij za kontrolo kakovosti zdravil. In še bi lahko naštevala.

Menim, da je Komisija v imenu Unije v težkih okoliščinah storila veliko. Zdaj se zavedamo, da bo ključnega pomena postalo vprašanje koliko lahko storimo na področju vzpostavljanja institucij. Lahko vam zagotovim, da bomo velik del naših sredstev usmerili v to vprašanje, seveda odvisno od, kot sem že omenila, varnostnih razmer. Glede na naše zadnje ocene to na žalost še ni izvedljivo.

Nekaj besed bi rada namenila beguncem. Omenila sem, da Komisija seveda deluje za pomoč beguncem. Celoten sveženj iz različnih orodij Komisije za lansko leto je znašal 50 milijonov EUR. Ta sredstva niso namenjena le pomoči notranje razseljenih oseb v Iraku ampak pomagajo tudi vladam Sirije in Jordana v njihovih državah. S temi državami smo v tesnem stiku. Siriji smo namenili 80 milijonov EUR in Jordanu 32 milijonov EUR, ker je v tej majhni državi obsežen pritok beguncev ustvaril velik problem.

Na koncu poudarjam, da sem tako kot Svet prepričana, da bo dialog med Parlamentom in ad hoc delegacijo za Irak pomenil odlično izboljšanje in napredek. Na tem področju lahko delujemo le skupno. Zagotavljam, da si od začetka prizadevamo za pregleden prenos denarja, usmerjenega preko Združenih narodov. V prihodnosti bo usmerjen vedno bolj neposredno.

  Ana Maria Gomes, poročevalka. − (PT) Zahvaljujem se vsem za prijaznost. Zlasti se zahvaljujem svojemu prijatelju, ministru Lenarčiču, s katerim sem pred nekaj leti sodelovala pri Varnostnem svetu v zvezi z vprašanjem Iraka in problemi, ki jih je Iraku povzročil Sadam Husein.

Kot sem že omenila, to poročilo poudarja raznolikost razmer v Iraku v nasprotju s poenostavljenim sporočilom Iraka „ognja in meča“, kot ga dnevno prikazujejo televizijski programi. Vzeti ga moramo za načrt ukrepov ali zemljevid za vlogo EU v Iraku. Menim, da je tudi zahteva Parlamenta, da Komisija, Svet in države članice uporabijo svoje operativne predloge kot temelj za oblikovanje prihodnjih programov in projektov v podporo vladi in ljudem Iraka, in ob tem tudi upoštevajo varnostne razmere.

Iz Iraka sem se vrnila navdušena nad njihovo zavzetostjo za „več Evrope“. Od predsednika Talabanija do učitelja v osnovni šoli na enem od najbolj osamljenih podeželskih območij v državi, vsi si želijo političnega priznanja in institucionalne podpore Evropske unije. Zasuli so nas s predlogi za projekte na različnih področjih: usposabljanje uradnikov ministrstva za notranje zadeve, podpora lokalnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih odstranjevanja min, pismenost odraslih, spolna vzgoja in vzgoja o reproduktivnem zdravju, tehnična in institucionalna podpora iraškemu parlamentu, to je le nekaj primerov.

Menim, da moramo oceniti uspeh tega poročila ne le glede na število glasov na jutrišnjem glasovanju, temveč zlasti v zvezi z vplivom, ki ga bo imelo na naše ukrepe v Iraku od zdaj naprej. Naša parlamentarna delegacija v Iraku ima v tem procesu vlogo osnovnih zaveznikov pri izvajanju teh ukrepov in menim, da se lahko zanesemo na Komisijo, na gospo komisarko Ferrero-Waldnerjevo, ki ji čestitam, in na njeno pogumno skupino v Bagdadu, ki jo uspešno vodi ambasador Uusitalo.

PREDSEDUJOČI:GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek.

Pisne izjave (člen 142)

  Paulo Casaca (PSE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo ne omenja odgovornosti in sokrivde za širjenje napačnih informacij, ki so opravičile vojaški poseg v Iraku, kot so obstoj in položaj orožja za množično uničevanje ter povezave med prejšnjim režimom in mednarodnim terorizmom. Poleg tega zavrača odgovornost za vpeljavo Iranske revolucionarne garde in njenih iraških odsekov, ki je povzročila širitev terorističnih skupin ter vodov smrti in genocida, katerih glavna tarča so bile in ostajajo etnične in verske manjšine ter državna elita.

Poročilo ne povezuje Evropske unije ali celo finančne podpore Evropske unije iraškim organom glede na njihovo zavezanost k boju proti terorizmu in genocidu ali njihovemu preganjanju in obtožbam odgovornih, znotraj ali zunaj varnostnih sil. Poročilo podcenjuje velike težave, ki jih doživlja na milijone iraških beguncev in razseljenih oseb ter napade na temeljne pravice, svoboščine in jamstva Iračanov, zlasti žensk.

Omemba zločinov režima Sadama Huseina bi bila sprejemljiva, če bi bila odkrita in ne bi hkrati prezrla trenutnih zločinov in krivcev, ki so povzročili več sto tisoč smrti in več milijonov razseljenih oseb.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Gomes za njeno dragoceno poročilo. Njen praktičen pristop je pripomogel k neverjetno jasnemu sporočilu Svetu in Komisiji, pa tudi Iračanom.

Jedro problema je očitno. Iraku ne primanjkuje denarja. Primanjkuje mu stabilnosti, politične volje, stabilnih institucij in upravne sposobnosti pametnega upravljanja z denarjem. Na teh področjih lahko Unija ponudi pomoč.

Prvič, Irak ni običajno mesto za razvojno delo: je izjemno področje dejavnosti. Zato se z uporabo ločenih instrumentov ne more doseči trajnih rezultatov. Z združitvijo instrumentov razvojnega dela in varnosti EU lahko pristopi k dialogu z iraško družbo. Naj bo preglednost splošno znana: Komisija mora dovoliti demokratični nadzor finančnih instrumentov.

Drugič, Unija se mora posebno zavezati k podpori parlamentarne razsežnosti. Podpreti moramo vpeljavo dobrega vodenja in delovnih praks v Svetu predstavnikov, priskrbeti usposabljanje in sredstva za parlamentarno delo ter, če bo potrebno, nuditi strokovno pomoč pri razvoju zakonodaje – struktura zvezne države je zakonodajni izziv.

Tretjič, vztrajati moramo, da človekove pravice predstavljajo jedro v razvojnem boju Iraka. Položaj etničnih in verskih manjšin je odvisen od prispevka Unije. Asirski kristjani, Kaldejci, Sirijci in ostale manjšine, kot so Turkmenci, se soočajo z nenehno diskriminacijo in smrtnimi grožnjami. Bolj odločno se moramo truditi za izboljšanje teh razmer.

Upam, da vsi tu razumete, da se to poročilo ne navezuje na pretekle napake. Te napake smo priznali in pritoževanje ne bo pomagalo Iračanom. Moramo se potruditi in sprejeti dejstvo, da nam preteklost nalaga obveznosti in tudi, da v nasprotnem primeru za Iračane prihodnost ne obstaja.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. – (DE) Poročilo gospe Gomes o vlogi Evropske unije v Iraku na žalost ne omeni dveh glavnih vprašanj, povezanih z razmerami v Iraku.

Trenutno so okupacijske sile iz ZDA, Združenega kraljestva, ostalih držav članic in mnogih drugih držav nastanjene v Iraku. Te sile so v Iraku že od nezakonite invazije Iraka leta 2003. Kot vemo, so bili razlogi, navedeni kot opravičilo tej vojaški akciji popolnoma lažni (kot laži, ki jih je Colin Powell povedal pred Varnostnim svetom ZN o domnevnem orožju za množično uničenje).

Vse predlagane spremembe, vključno s tistimi, ki jih je predložila moja skupina, GUE/NGL, ki jasno poudarjajo veliko število žrtev te vojne in neprestano okupacijo ter kritizirajo v celoti neprimerno vojaško akcijo proti Iraku, so bile zavrnjene. Kot posledica tega ta vidik razmer večinoma ni obravnavan v poročilu gospe Gomes.

Zato sem glasoval proti poročilu, ker v sedanji obliki zanika resnične razmere v Iraku. Tako bi bilo pogubno zahtevati bolj celostno vlogo Evropske unije, saj bi s tem postala del vojaškega in okupacijskega režima. Številne izjave v poročilu zaslužijo našo podporo, vendar vsakdo, ki ne govori proti vojni in okupaciji samega sebe postavi v vlogo sokrivca.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Številne države članice EU so svoje čete poslale v Irak, da bi postale del večnacionalne sile, misije za pomoč ZN in usposabljanja iraške policije, ki ga financira NATO, tudi Estonija je ena izmed teh držav.

Humanitarne razmere se v Iraku ne morejo izboljšati, če se v državi ne vzpostavita stabilnost in mir. Na žalost se tako republikanski in tudi demokratski kandidat v ZDA zavzemata za umik iz Iraka, kar je neodgovorno in bo državo zapustilo v izredno težkih razmerah.

Če Evropska unija poveča svojo prisotnost v Iraku s prispevanjem sredstev, človeških virov in znanja glede vzpostavitve države, se lahko izognemo poslabšanju razmer v državi. Evropska unija mora imeti ključno vlogo v Iraku kot posrednik med različnimi političnimi in verskimi strankami za vzpostavitev dobro delujoče družbe.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Menim, da je gospa Gomes predložila dve poročili in ne le eno.

Eno izmed obeh je resnično in opisuje načela naše vloge v Iraku. Je v ostrem nasprotju s čustveno in propagandno obliko opravičila naše prisotnosti v Iraku.

Leta 2003 se je dosegel en uspeh, tj. odstranitev avtoritarnega režima, ki je deloval negativno na stabilnost celotnega območja. Če se dogodki leta 2003 ne bi zgodili, zdaj ne bi sestavljali priporočil na 25 straneh za demokratični Irak v zvezi s strukturnimi reformami, volilno zakonodajo in pravicami manjšin.

Na srečo se bo glasovanje nanašalo na predlog priporočila. Zato bom z veseljem podprl ta dokument. Za nas je prav in primerno, da prevzamemo odgovornost za uspeh stabilnega in demokratičnega Iraka. Prav tako me veseli, da imajo danes države, ki so bile leta 2003 različnih mnenj glede posredovanja v Iraku, možnost skupaj izkoristiti priložnosti, ki jih je ta vojna prinesla.