Indiċi 
 Preċedenti 
 Li jmiss 
 Test sħiħ 
Ċiklu ta' ħajja waqt sessjoni
Ċikli relatati mad-dokumenti :

Testi mressqa :

RC-B6-0063/2008

Dibattiti :

PV 12/03/2008 - 12
CRE 12/03/2008 - 12

Votazzjonijiet :

PV 13/03/2008 - 4.6
Spjegazzjoni tal-votazzjoni

Testi adottati :

P6_TA(2008)0101

Rapporti verbatim tad-dibattiti
L-Erbgħa, 12 ta' Marzu 2008 - Strasburgu Edizzjoni riveduta

12. Kodiċi Ewropew dwar l-esportazzjoni ta' l-armi (dibattitu)
Minuti
MPphoto
 
 

  Przewodniczący. − Kolejnym punktem porządku dziennego są oświadczenia Rady i Komisji w sprawie Europejskiego kodeksu postępowania w dziedzinie eksportu broni.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej bi želel izraziti v imenu Sveta veliko zadovoljstvo nad tradicionalno dobrim odnosom in sodelovanjem med pristojno delovno skupino za nadzor izvoza konvencionalnega orožja COARM s strani Sveta z Evropskim parlamentom, konkretneje z njegovim pododborom za varnost in obrambo SEDE. Prepričan sem, da se bo to dobro utečeno, odlično sodelovanje na tem področju nadaljevalo tudi v prihodnje. In tudi zato pozdravljam današnjo razpravo.

Dovolite nekaj besed glede kodeksa EU o izvozu orožja in vojaške opreme. Kot je znano, je bil kodeks sprejet leta 1998 in takrat je v Evropsko unijo prinesel nov zagon na področju izvajanja nadzora nad trgovino z orožjem. Unija je v skladu s tem kodeksom začela pripravljati letna poročila, ki so dejansko poročila o realiziranih transferjih orožja.

Letos bomo začeli s pripravo že desetega letnega poročila. Velja tudi omeniti, da so ta poročila z leti postala vse bolj informativna in pregledna. V zadnjih letih je večina držav članic Evropske unije prav zaradi tega kodeksa pričela javno objavljati nacionalna letna poročila o izvozu orožja in vojaške opreme. Evropska unija je v letu 2003 opredelila tudi lasten seznam orožja in vojaške opreme, za katero velja omenjeni kodeks, in začela resneje koordinirati izvozno politiko v posamezne tretje države. Države članice v skladu s kodeksom tudi izmenjujejo informacije o zavrnjenih in realiziranih izvozih orožja.

Takšna dinamika se je nato prenesla tudi na mednarodne organizacije, predvsem tiste, v katerih imamo države članice Evropske unije pomembno vlogo, to še posebej velja za wasenaarski aranžma. V letih 2006 in 2007 se je kodeks še izboljšal, zlasti z dodatno nadgradnjo priročnika za uporabo.

Kot je znano, kodeks ni pravno zavezujoč dokument, so pa države članice politično zavezane upoštevati njegova določila. Že v preteklosti so bili poskusi, da se kodeks nadgradi s skupnim stališčem, ki bi bil pravno zavezujoč dokument in bi ga morale države članice upoštevati pri izvozih orožja, vendar soglasja o sprejetju takšnega skupnega stališča zaenkrat še ni. Slovensko predsedstvo si prizadeva, da bi ga dosegli še v času našega predsedovanja, se pravi v prvi polovici tega leta, oziroma da bi v tej smeri dosegli vsaj pomemben premik.

Verjetno ni boljše priložnosti za tak premik, kot je priprava desetega poročila Evropske unije o izvajanju kodeksa, ampak zaenkrat resnično ne moremo predvideti, ali bo ta naša želja uresničena. To nas seveda ne odvrača od odločenosti, da poskusimo, zato bomo pozvali vse države članice, naj nam sporočijo svoja stališča glede tega vprašanja, in jih skušali spodbuditi, da pridemo skupaj do skupnega stališča, in če ne bo zadržkov, bo seveda slovensko predsedstvo z velikim veseljem dokončalo postopek sprejetja in o tem poročalo vsem zainteresiranim institucijam, v prvi vrsti temu Parlamentu.

Čisto na kratko mi dovolite spregovoriti še nekaj besed o drugih dveh prednostnih temah: o skupnem stališču o posredništvu pri trgovanju z orožjem in vojaško opremo in o prizadevanju držav članic za sprejetje mednarodne obvezujoče pogodbe o trgovini z orožjem.

Glede posredništva pri trgovini z orožjem je Evropska unija smernice sprejela že leta 2001, skupno stališče je bilo nato sprejeto leta 2003. S sprejetjem tega stališča so se države članice obvezale, da bodo njegove elemente prenesle v svoje nacionalne zakonodaje in s tem uredile področje posredništva pri trgovini z orožjem in vojaško opremo. Trenutno ima velika večina držav članic, natančneje dvajset držav, v svojih nacionalnih zakonodajah že vključene elemente tega skupnega stališča, sedem držav mora ta postopek izpeljati še do konca. Predsedstvo bo spremljalo napredek na tem področju in države, ki še niso končale teh postopkov, spodbudilo, da to čimprej storijo.

Zadnja točka: mednarodna pogodba o trgovini z orožjem. Gre za enega ključnih projektov na področju razorožitve. Kot veste, je Svet Evropske unije nedavno sprejel sklep o podpori tej mednarodni pogodbi. Na lanskem zasedanju generalne skupščine je bila tudi potrjena okvirna sestava skupine vladnih strokovnjakov, ki bo delovala na tem področju. Informacije o začetku dela te skupine so spodbudne, bo pa treba še veliko dela in naporov vložiti v ta proces.

Pozorno bomo spremljali delo te skupine in podpirali proces, ki vodi proti mednarodni pogodbi v okviru naših dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, I took a little more time on Iraq but I shall be a bit briefer now, so I will try to make good on my time.

Even if the responsibility for controlling and monitoring the sale of arms rests primarily with Member States and thus with the Council, the Commission also has a clear interest through its contribution to the implementation of the EU small arms and light weapons strategy under the common foreign and security policy.

We greatly value the effective control and monitoring of EU arms exports. We remain concerned that European controls should encourage other regions to adopt and apply – at the very least – minimum standards, in order to ensure that legitimate exports are not subsequently diverted, thereby exacerbating armed conflicts and human rights violations.

In this connection, the Commission continues to engage actively with Member States, third countries, international organisations and others in order to deal with the financing of illicit arms trafficking, often linked with illicit trade in other commodities (particularly drugs), for example diamonds.

We in the Commission took advantage of our chairmanship of the Kimberley Process last year to push for the development of controls to prevent and deter the use of diamonds to fund arms purchases by rebel groups. Further, in close collaboration with the relevant customs authorities, we intend to take forward measures under the new Instrument for Stability to combat illegal trafficking in arms by air, targeting particularly aircraft travelling to and within Africa. We also play a role in the implementation of arms embargoes by prohibiting related technical assistance.

Within the European Union, control of firearms trafficking is crucial in the fight against insecurity and criminality, especially against organised crime. The policy being developed to combat firearms trafficking involves the reinforcement of controls on the legal sale and holding of firearms within the Union. This goes on to encompass the proper monitoring of the movement of firearms within the Union and the development of cooperation between national administrations in charge.

Besides these efforts, we can see that a significant quantity of firearms is also in the possession of criminals and available on the black market. The unauthorised transfer of firearms across borders, and the transfer of unmarked firearms, are therefore important sources of these illegal weapons. Steps are currently being taken at European level to enhance rules on record keeping and marking, to develop an export/import system for firearms for civilian use, and to improve cooperation between national law enforcement administrations.

Improving the traceability of firearms is a key objective, and externally – very briefly – we are also taking concrete steps outside the Union to handle the problems arising from explosive remnants of war and small arms in crisis regions, again under the Stability Instruments. For instance, in Bosnia we are currently considering supporting a project to deal with unexploded ordnance and other explosive remnants.

Certainly we will continue to support Member States’ efforts to establish a treaty covering the arms trade, as our Council President has said, although we might not be under the illusion that this will not take a certain time. But hopefully it will happen very soon.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek, on behalf of the PPE-DE Group. – Mr President, for nearly 10 years the European Council has dragged its feet on transforming the EU code of conduct on arms transfer into a legally binding document. For the last two years there have been no technical barriers to adopting a common position on the code. Why do we finally have to get our house in order?

Firstly, there are currently estimated to be some 400 companies in our Member States producing arms. Given that research and development costs in this industry are extremely high, companies naturally wish to maximise their profits by ensuring the longest possible production runs, selling licensing agreements and, in short, seeking markets wherever they can. Companies from the 20 nations whose governments imposed strict guidelines on arms exports are clearly at an economic disadvantage vis-à-vis competitors whose governments show more leniency. All companies should have a level playing field.

Secondly, we have documented instances of companies from EU states supplying arms to China, Colombia, Ethiopia and Eritrea. How can we on the one hand applaud all efforts to promote economic development, democracy and human rights while we make the very implementation of this impossible by contributing to violent conflicts?

Thirdly, we deploy military personnel from our Member States on EU and NATO peacekeeping missions but, by failing to apply this code of conduct, we risk that they may come under fire from weapons produced within our very states as a result of irresponsible transfer.

Fourthly, how can we envisage a future Europe with a common foreign and security policy when we lack such a fundamental element in the form of a common position?

Finally, before we stand up in this Chamber championing human rights and democracy, let us ensure that we also take action that gives substance to our rhetoric.

The PPE-DE Group congratulates the authors of this motion for a resolution. We trust that the overwhelming support from Parliament will help the Council in finding a way out of the current political impasse and finally make adherence to the code of conduct a legal requirement for all Member States.

 
  
MPphoto
 
 

  Ana Maria Gomes, em nome do Grupo PSE. – A resolução sobre o Código de Conduta de exportação de armamento da União Europeia reflecte a frustração deste Parlamento em relação ao impasse em que se encontra este importante instrumento, como acaba de dizer a nossa relatora, a Senhora Gacek, que saúdo.

Dez anos depois da sua criação, o Código continua a ser fonte de orgulho para aqueles que acreditam que a União Europeia deve assumir a liderança no debate global sobre os controlos às transferências de armamento. Regozijamo-nos com a crescente harmonização da aplicação do Código e com o detalhe dos relatórios anuais apresentados pelos Estados-Membros, e pelas iniciativas de outreach empreendidas pelo Conselho. Mas todos estes avanços empalidecem perante a mais importante questão, a necessidade de transformar o Código num instrumento legalmente vinculativo.

Sabemos que a transformação do Código de Conduta em posição comum da PESC tem sido ligada ao levantamento do embargo de armas à China. O Parlamento rejeita a chantagem que está na base deste impasse que dura há três anos. Ninguém pode ignorar que as armas vendidas por Pequim ao regime sudanês alimentam o conflito no Darfur e que servem também, por exemplo, para oprimir e reprimir o povo birmanês às mãos do regime militar ilegítimo. Esta situação frustra o Parlamento, porque estamos fartos de saber as razões práticas e de princípio que deviam bastar para pôr fim às hesitações do Conselho. Uma política externa europeia sem regras de exportação de armamento, comuns e vinculativas, será sempre incompleta e ineficaz. Para além disso, um dos travões mais importantes para a harmonização completa do mercado interno para o equipamento de defesa é, precisamente, a multiplicidade de regras de exportação vigentes na UE.

Finalmente, há a questão de princípio: a União Europeia só pode apresentar-se como um actor internacional responsável e coerente nesta área e só pode liderar no aperfeiçoamento da legislação internacional se for vista como um modelo a seguir. Contamos, evidentemente, com a Presidência eslovena, Ministro Lenarcic, mas também, desde já, assinalamos à Presidência seguinte da França, país que tem especiais responsabilidades na manutenção deste impasse, que é tempo de desbloquear o problema e reconhecer a importância de colocar a União Europeia na guarda avançada do multilateralismo eficaz e responsável.

 
  
MPphoto
 
 

  Fiona Hall, on behalf of the ALDE Group. – Mr President, it is 10 years since the EU agreed a code of conduct for arms exports and it is shameful that this code has not yet been transformed into an effective instrument for controlling arms exports by all EU companies and governments. As a result, European arms are still being channelled into conflict zones.

The EU finds itself in the incomprehensible position of supplying arms and fuelling conflicts in the very countries in which it is simultaneously pouring development aid. How do we explain that to our citizens? How do we explain, for example, that some Member States are still prepared to trade cluster munitions while, at the same time, the EU is spending millions of euros on mine clearance? For example, in 2005 thousands of cluster bombs were used in Lebanon with devastating results, and then in 2006 the EU spent EUR 525 million on development aid to Lebanon, partly for the removal of unexploded ordnance.

Let us not kid ourselves that it is only countries outside the EU that are supplying arms to conflict states: 7 out of 10 of the world’s top arms-exporting countries are EU Member States. Is it not time that we invested in conflict resolution for troubled states instead of arms sales?

Mechanisms are urgently needed to control arms transfers and transhipments properly and to prevent the brokering of illegal arms by EU companies located outside the EU. But the first step must be to turn the 1998 code of conduct into a legally binding instrument. So I would beg the Slovenian Presidency to do its utmost to unblock the stalemate in the Council and get the common position adopted.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, en nombre del Grupo Verts/ALE. – Señor Presidente, como ponente sobre el control de las exportaciones de armas de la Unión Europea he tenido ocasión de seguir muy de cerca el proceso de transformación del actual código de conducta en un instrumento más eficiente y eficaz, que permita controlar más y mejor las exportaciones de armas de la Unión Europea y de las empresas de la Unión Europea.

Sin embargo, y a pesar de que el trabajo técnico elaborado por el Grupo de Trabajo del Consejo sobre el control de la exportación de armas (COARM) hace ya tiempo que está hecho, seguimos sin comprender –y lo han dicho mis colegas– por qué el Consejo se resiste a adoptar la posición común que permitiría convertir el actual código en un instrumento jurídicamente vinculante.

A pesar del secretismo que rodea todo debate de estas características, sabemos que son sólo algunos países los que se oponen a dar dicho paso y especialmente Francia, quien, al parecer, vincula dicha decisión a que se levante el embargo de armas a China.

Insistimos, una vez más, en que se trata de dos cuestiones distintas y en que condicionarlas supone una enorme falta de responsabilidad con relación a las numerosas víctimas que diariamente sufren las consecuencias de nuestra política irresponsable de exportación de armas.

Desde aquí, por tanto, celebro el compromiso de la Presidencia eslovena de concluir durante su presidencia esta transformación del código en una posición común, aunque recuerdo también que presidencias anteriores han tenido el mismo compromiso sin suerte. Espero que ustedes la tengan y contarán con todo nuestro apoyo. Porque recuerdo también que es precisamente la falta de control y la laxitud actual la que permite que, tanto oficialmente como de forma ilegal, armas europeas acaben en manos de grupos terroristas, de dictadores y de facciones armadas que hipotecan el presente y el futuro de millones de personas a las que, de forma necesaria, pero no por ello carente de un cierto cinismo, mandamos después nuestros equipos de ayuda al desarrollo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger, im Namen der GUE/NGL-Fraktion. – Herr Präsident! Wir sitzen hier mindestens einmal im Jahr zusammen und diskutieren das Thema Rüstungsexporte, währenddessen laufen die Waffenexporte munter weiter. Seit Jahren fordert dieses Parlament die rechtliche Bindung des Code of Conduct, und der Rat der EU ist nicht in der Lage, das zu beschließen. Sagen Sie endlich ganz offen, welche Länder das verhindern! Dass dieser Code of Conduct rechtlich nicht verbindlich ist, ist eine Schande. Währenddessen sind die EU und ihre Mitgliedstaaten weltweit zum Waffenexporteur Nr. 1 geworden. Waffen sind zum Töten da! Jeder Rüstungsexport ist falsch.

Die EU-Mitgliedstaaten liefern natürlich auch in Krisen- und Konfliktgebiete. So wurde der völkerrechtswidrige türkische Einmarsch im Nordirak auch mit deutschen Waffen durchgeführt. Auch EU-Staaten führen Kriege, z. B. im Irak oder in Afghanistan, und liefern Waffen an befreundete kriegsführende Staaten. Damit muss endlich Schluss sein. Stoppt die gesamten Rüstungsexporte!

Auch Dual-Use-Güter, also Güter, die sowohl zivil als auch militärisch genutzt werden, müssen unter diesen Code of Conduct fallen, und so genannte Reexporte. Wir haben zu diesen beiden Themen jeweils Änderungsanträge für die morgige Debatte eingebracht. Ich bin sehr gespannt, ob dieses Parlament diese Änderungsanträge annehmen wird. Wie gesagt: Rüstungsexporte töten täglich und müssen dringend beendet werden.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ugotavljam, da je nekakšna rdeča nit nastopov spoštovanih poslank in poslancev v tej razpravi podpora temu, da bi kodeks čim prej postal tudi pravno zavezujoč. In naj povem, da predsedstvo deli to ambicijo, in upam, spoštovani gospod Pflüger, da bomo letos imeli več sreče in uspeli v tej nameri ali vsaj, kot sem rekel v uvodnem nastopu, naredili pomemben napredek v to smer.

Rad bi se zahvalil podpori izraženi temu, da Svet pride do skupnega stališča, in lahko se zanesete na to, da bo slovensko predsedstvo v skladu s tem okrepilo svoje napore v tej smeri.

Zahvalil bi se tudi spoštovani poslanki gospe Gomes, ki je opozorila na dejstvo, da se v izvajanje kodeksa skuša vključiti tudi nove akterje, onkraj meja Evropske unije. Že prejšnja predsedstva, v letu 2007 na primer, so vključila v te aktivnosti zlasti države zahodnega Balkana, potekajo pa tudi aktivnosti glede drugih držav in njihovega morebitnega vključevanja oziroma sodelovanja pri kodeksu, držav kot so Turčija, Ukrajina in držav severne Afrike in drugih držav v vzhodni Evropi.

Naj končam z upanjem, da ob naslednji obravnavi te tematike v Evropskem parlamentu ne bomo več govorili samo o kodeksu, ampak tudi že o skupnem stališču. To je moje upanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Przewodniczący. − Otrzymałem sześć projektów rezolucji(1) złożonych zgodnie z art. 103 ust. 2 Regulaminu.

Zamykam debatę.

Głosowanie odbędzie się we czwartek.

Oświadczenia pisemne (art. 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), in writing. I strongly call on EU Member States to adopt the EU Code of Conduct on Arms Transfers. The EU is based on common values and agreements, condemning illegal arms transfer and also arms transfer to countries which violate those values. In fact, it is detrimental to the principles on which the European Community is based that several Member States’ governments give preference to their national political and commercial interests in continuing to sell arms.

The Lisbon Treaty strengthens the role of the EU as global player. Therefore, it is of utmost importance that we take the EU Code of Conduct on Arms Transfers seriously in order to implement it in real terms and by all Member States. Therefore, I would like to call upon the Council to give a plausible explanation why the adoption of this Common Position has been delayed.

 
  

(1)Patrz protokół

Avviż legali - Politika tal-privatezza