Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Razmere v Čadu (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Čadu.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Kot ste seznanjeni, so se razmere v Čadu v zadnjih tednih zaostrile. V začetku februarja so se čadski uporniki približali glavnemu mestu N'Djamena in zavzeli njegov večji del, po nekaj dneh so se umaknili, oziroma bili pregnani proti vzhodu na mejo med Čadom in Sudanom. Napadi uporniških skupin nad čadsko vlado v začetku februarja niso zanetili le tleče notranje krize, temveč so razkrili tudi njeno regionalno razsežnost. Uporniki so namreč prišli iz Darfurja s podporo sudanske strani. Zato moramo ob razpravi o razmerah v Čadu upoštevati dva medsebojno povezana vidika: notranjepolitičnega in regionalnega.

Tako je Svet Evropske unije, ko je februarja obsodil napade upornikov nad čadsko vlado, na eni strani pozval k političnemu dialogu med vlado, opozicijo in uporniki, na drugi strani pa je izpostavil nujnost političnega dialoga med čadsko in sudansko vlado. Menimo, da je treba povečati pritisk na vladi Čada in Sudana, da bosta izpolnili obveznosti, ki sta jih prevzeli v različnih sporazumih. Svet je obe vladi pozval, naj nemudoma nehata podpirati in oskrbovati oborožene skupine ter naj izboljšata medsebojne odnose.

Kar zadeva notranjepolitične razmere v Čadu, je politična rešitev spora edina pot k miru in stabilnosti v tej državi. Vključujoči politični proces, ki ga je nakazal sporazum med čadsko vladajočo stranko in strankami zakonite opozicije avgusta 2007, bi se moral nadaljevati. V tem pogledu Unija podpira prizadevanja Afriške unije za mirno rešitev sporov. Evropska unija se tako pridružuje pozivom tako Afriške unije kot Združenih narodov, ki so zelo jasno obsodili napade upornikov. Z njimi delimo skrb glede nevarnosti za nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Zaskrbljeni smo tudi zaradi poslabšanja humanitarnih razmer. Vedno hujše sovražnosti so namreč poglobile humanitarno tragedijo in še povečale že tako veliko število beguncev in razseljenih oseb. V spopadih je bilo ubitih več kot stošestdeset ljudi, ranjenih približno tisoč. Več deset tisoč beguncev je pobegnilo v sosednji Kamerun in v Nigerijo. Ker se obenem v vzhodnem Čadu nahaja tudi približno dvestopetdeset tisoč beguncev iz sudanske regije Darfur, so humanitarne razmere zelo slabe in kličejo po čimprejšnji polni namestitvi evropske misije EUFOR Čad-Centralnoafriška republika.

Trenutno se varnostne razmere v prestolnici N'Djamena in večjem delu države, razen na vzhodu, po zadnjih spopadih umirjajo in normalizirajo. Vendar je bilo izredno stanje, ki je bilo razglašeno 15. februarja za petnajst dni, podaljšano do sredine tega meseca. S tega vidika EU izraža zaskrbljenost zaradi omejevanja državljanskih svoboščin in svobode medijev v Čadu.

Aktivnosti v zvezi z napotitvijo misije EUFOR se po začasni prekinitvi nadaljujejo. Poveljnik operacije, general Nash, je sklenil, da bo aktivnosti po napadih upornikov začasno ustavil in omogočil oceno novega političnega in varnostnega položaja. Napotitev se je potem nadaljevala brez posledic za celotni časovni okvir operacije. Po načrtih naj bi začetno operativno zmogljivost („Initial operating capacity“) še vedno dosegli do sredine marca.

Zaradi zaskrbljujočih razmer v regiji je postalo še bolj očitno, kako pomemben je mandat misije EUFOR in misije Združenih narodov. Napotitev misije EUFOR pa dokazuje zavezanost Unije, da pripomore k stabilizaciji regije. Da bi dosegli zastavljene cilje, je potrebno predvsem dvoje: nujno potrebujemo varnost, ki jo zagotavljajo vojaške enote, prav tako, in to je drugi vidik, pa je pomembna pripravljenost sprtih strani za dialog in pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel, komisar. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ob svoji vrnitvi z misije v Čadu med 20. in 22. januarjem 2008 sem že dejal, da bi moral Čad biti prednostna naloga EU. Poskus udara oboroženih uporniških gibanj na začetku februarja in dogodki, ki so sledili, so še okrepili to prepričanje.

Še vedno sem prepričan, da je trajna stabilnost v Čadu odvisna od odprtosti politike do vseh njenih notranjih komponent. To je naloga, ki si jo je zadala Evropska komisija lani s spodbujanjem in podpiranjem političnega dialoga, s katerim se je, kot veste, 13. avgusta 2007 dosegel medčadski sporazum. Trdno sem prepričan, da lahko samo ta dialog ustvari politično perspektivo, ki je potrebna za zagotavljanje stabilnosti v Čadu in utrditev demokracije. Zagotoviti mora zanesljiv popis in pregled volilnega sistema, da bodo volitve leta 2009 zakonite, svobodne in pregledne.

To sporočilo sem posredoval predsedniku Debyju; ta proces se je že začel v nadzornem odboru. Nedavni dogodki v N'Džameni so upočasnili ta proces. Čeprav se je proti vladi poskušal izvesti udar, je zunajsodna aretacija več opozicijskih voditeljev, civilistov in zaposlenih v medijih obžalovanja vredna in nesprejemljiva. Kot spodbujevalec in opazovalec izvajanja medčadskega političnega sporazuma, sklenjenega 13. avgusta, sem bil prvi, ki je med svojim zadnjim obiskom v Čadu 27. januarja predsedniku Derbyju izrazil zaskrbljenost v tej zadevi.

Med misijo sem predsednika Derbyja in politične predstavnike vladajoče večine ter demokratične opozicije, torej vse odgovorne politike v Čadu, pozval, naj z obnovo zaupanja med različnimi strankami ponovno vzpostavijo dinamiko političnega dialoga. To zahteva zavezanost vseh zadevnih političnih akterjev, vključno seveda s predsednikom Derbyjem, ki je potrdil svojo željo, da še naprej zagotavlja izvajanje tega političnega sporazuma. Zagotovili so mi, da se bo izredno stanje, razglašeno sredi februarja, končalo v skladu s pogoji, določenimi v ustavi, torej sredi marca.

Ob isti priložnosti smo od predsednika Débyja zahtevali in dosegli, da je bil gospod Lol Mahamat Choua, predsednik usklajevanja političnih strank za zaščito ustave, izpuščen na prostost. Bernard Kouchner in jaz sva pozvala k srečanju z njim. Srečali smo se v živo in tako je bil naslednji dan na prostosti. Poleg tega sem zlasti vesel, da je gospod Ngarlejy Yorongar trenutno v Strasbourgu in ste ga nekateri med vami morda že srečali, vendar sem seveda še vedno zaskrbljen glede usode, ki jo je doživel še vedno pogrešani vodja opozicije Ibn Oumar Mahamat Saleh. Zato smo bili uspešni pri zahtevi, da predsednik Déby ustanovi preiskovalni odbor z razširjeno pristojnostjo in znatno mednarodno prisotnostjo, vključno s predstavniki Evropske unije, Mednarodne organizacije za frankofonijo in Afriške unije. Ta odbor mora pojasniti aretacije in izginotja. To bo pomemben začetni korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja in zagotovitvi, da se razmere v Čadu spet normalizirajo.

Prav takšno sporočilo je bilo poslano tudi članom opozicije. Rešitev je v skupni odgovornosti vlade, vladajoče večine in opozicije. Naj končam s kratko obrazložitvijo regionalnega okvira: poskus udara v Čadu je bil zlasti neposredna posledica poslabšanja odnosov med Čadom in Sudanom. Pri tem poskusu udara je izredno težko zanikati vpliv kartumskih organov.

Zato je ključno, da končamo to navzkrižno kontaminacijo razmer v Darfurju in Čadu. Optimistično pozdravljam regionalne pobude za mediacijo med Čadom in Sudanom, ki jih zdaj izvajajo regionalne vodje držav ali vlad, zlasti predsednik Wade. Trenutne razmere dokazujejo, če je kak dokaz še sploh potreben, da je treba nujno in čim prej odposlati evropske vojaške in civilne sile.

Zdaj želim omeniti misijo MINURCAT v skladu z resolucijo ZN 1778 iz leta 2007. Takšna vojaška operacija ni bila še nikoli bolj upravičena. V vzhodnem Čadu je več sto tisoč civilistov prisiljenih živeti v izredno slabih razmerah in nestrpno pričakujejo namestitev misije EUFOR. Komisija bo še naprej mobilizirala vse politične instrumente za humanitarno pomoč, da pomaga izboljšati razmere v Čadu. Čakam izide mediacije, ki jo vodi predsednik Wade, da se določi ali vsaj opredeli, kdaj se bom vrnil v Čad in tudi v Kartum. Ključno je, da zagotovimo mediacijo in spravo med N'Džameno in Kartumom, ker je jasno, da se lahko odnosi med Čadom in Sudanom popolnoma porušijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, vesel sem, da je ta razprava ostala na dnevnem redu plenarnega zasedanja za ta teden. Razmere v Čadu zahtevajo takojšnjo pozornost Evropske unije in tudi mednarodne skupnosti. Ta teden se bo odvil vrh med Čadom, Sudanom in Dakarjem, na katerem bo senegalski predsednik po najboljših močeh poskušal doseči skupno stališče za mirovni sporazum med predsednikoma Débyjem in al Baširjem. Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon prav tako namerava biti prisoten pri teh pogovorih v Dakarju, saj je humanitarna kriza v tej regiji ena njegovih prednostnih nalog.

Takšni aktualni dogodki poudarjajo pomen razprave Parlamenta to popoldne, ki poteka v ustreznem času, in vse zadevne voditelje pozivam, naj si čim bolj prizadevajo za ponovno vzpostavitev vsevključujočega procesa politične sprave.

Tudi Evropska unija mora izvesti obsežne diplomatske ukrepe za podporo teh najnovejših razpletov dogodkov. Ravno pred to razpravo sem se skupaj v več svojimi poslanskimi kolegi srečal s čadskim voditeljem in opozicijskim poslancem, gospodom Yorongarjem, ki je bil pogrešan od napada upornikov v začetku februarja. Državne varnostne sile so ga 3. februarja prijele v Čadu, vendar mu je uspelo pobegniti v Kamerun, preden je mu je Francija ponudila azil. Njegov kolega opozicijski politik Mahamat Saleh je še vedno pogrešan. Trenutno zatiranje političnih nasprotnikov in zagovornikov človekovih pravic v Čadu se mora ustaviti.

Mirovna misija EU je na žalost zahtevala prvo smrtno žrtev, ko je pripadnik francoskih mirovnih sil po nesreči zašel na sudansko ozemlje. Danes bo njegov pogreb. Udeležil se ga bo gospod von Wogau iz naše skupine kot predsednik odbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo. Družini in prijateljem pokojnega izražam sožalje v imenu skupine PPE-DE.

Po mojem mnenju in glede na trenutne humanitarne ter varnostne razmere je napotitev evropske mirovne misije postala nujna. Združeni narodi in Evropska unija so odgovorni za zaščito ranljivih civilistov in dolžni zagotavljati humanitarno pomoč ter tudi varnost humanitarnega osebja. Medtem ko poteka njihova namestitev, sem ponosen, da so tudi irske sile del te misije.

Končno, pozdravljam zavezanost Rusije, da bo zagotovila helikopterje za to misijo. Takšna oprema bo bistveno okrepila to pomembno prizadevanje EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Hutchinson, v imenu skupine PSE.(FR) Gospod predsednik, gospod predstavnik predsedujočega Svetu, gospod komisar, že več mesecev nas zanimajo, in jih tudi zelo podrobno spremljamo, pobude EU za takojšnjo napotitev misije EUFOR v Čad in Centralnoafriški republiki, ker je seveda bistveno, da ta evropska tranzicijska sila deluje. Zakaj je to bistveno? Menim, da bi bilo dobro to ponoviti: to je bistveno, ker mora varovati civilne begunce in razseljene osebe, omogočati dostopnost humanitarne pomoči in zagotavljati humanitarni prostor, ki ga nasprotujoče stranke sistematično ovirajo.

Vendar želijo evropski socialisti jasno poudariti, da trajnega miru v Čadu ne bo zagotovila le vojaška rešitev, marveč tudi politična. Na političnem področju je civilna družba v Čadu ponudila številne posebne možnosti za rešitev krize, ki temeljijo na celovitem dialogu z vsemi udeleženimi, vključno z voditelj oboroženih skupin, brez sodelovanja katerih se ne more doseči ničesar.

Morda se zdaj sprašujemo, ali je EU upoštevala te predloge, in govor komisarja je bil spodbuden. Vendar včasih skupaj z navedeno civilno družbo dobimo vtis, da EU še naprej slepo zaupa v domnevno sposobnost predsednika Débyja, da reši to krizo. Vendar je vsak dan bolj jasno, da predsedniku Débyju samemu ne bo nikoli uspelo vzpostaviti pričakovani mir v Čadu.

Zato pozdravljamo izjave v imenu Evropske komisije. Upamo, da bo v zvezi s tem vprašanjem še naprej izražala svoj politični pogum in drznost.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe Morillon, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, danes je, kot je ravnokar dejal gospod Burke, narednik Polin prejel vojaške časti, po tem, ko je bil ubit v Sudanu med hvalevredno in izredno težko misijo EUFOR v Čadu ter Srednjeafriški republiki. Pridružujem se poklonu njemu ter njegovim vojaškim tovarišem ob prisotnosti najvišjih nacionalnih in evropskih organov, zlasti našega visokega predstavnika Javierja Solane in našega kolega Karla von Wogau.

Več let je ta Parlament odločno pozival EU, naj prevzame odgovornost za zaščito žrtev krvavih spopadov v Darfurju in okoliških regijah. Zato je obžaloval nenehne politične ovire, ki so preprečevale napotitev mednarodne sile v ta namen. Poleg tega je pozdravil sprejetje, kot ste poudarili, komisar, resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1778 za izvedbo vojaške operacije v Čadu in Srednjeafriški republiki kot podporo misiji ZN, misiji MINURCAT in čadski policiji.

Nesmiselno je kar koli dejati o množici težav, ki so se pojavile z mednarodno silo, ki naj bi jo namestili novembra 2007 in se je nazadnje začela šele konec januarja ter glede na trenutni okvir ne bo končana pred letošnjim majem. Gospod predsedujoči Svetu, omenili ste dolžino zamude misije zaradi napada uporniških sil v N'Džameni, vendar se mora omeniti tudi pomanjkanje razpoložljivih sredstev EU, ki so potrebni za izvajanje takšne misije, zlasti v zvezi z logistiko in helikopterji. Pri tem pozdravljam včerajšnjo razglasitev, da namerava Rusija EU zagotoviti bistvena sredstva za pomoč vojakom na terenu tega ozemlja.

Gospod predsedujoči Svetu, morda nam bi lahko v zvezi s to novico povedali kaj več?

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedujočemu Svetu in komisarju za najnovejše novice v zvezi z razmerami v Čadu, ter se, kakor moja kolega gospod Burke in gospod Morillon, želim pokloniti in izraziti sožalje družini francoskega pripadnika mirovnih sil, ki je nedavno umrl v boju.

Ena od grozot, s katero se moramo vsi soočiti pri razpravljanju in obravnavanju razmer v Čadu in dejansko v tem delu Afrike na splošno, je nadaljevanje nestabilnosti, ne samo v Čadu samem, ampak tudi v sudanski in darfurski regiji ter v Srednjeafriški republiki, in z drugih vidikov, ter zlasti zunanjih vplivov, ki prihajajo iz različnih tamkajšnjih obmejnih držav. Zato je tako težko najti skupno stališče in z njim rešitve. Sicer je prav, da bomo vključili civilno družbo, vendar civilna družba nima možnosti, da vstane in pokaže, kaj resnično želi, ker tam vladajo različne uporniške ali opozicijske sile.

Zato se zdaj u mehanizmom Eurofor ne osredotočamo le na stabilnost in zaščito beguncev iz Sudana, ki so prišli v Čad –več kot četrt milijona, od katerih jih je prejšnji mesec prišlo skoraj 10 000 – ter tudi beguncev iz Srednjeafriške republike, ampak tudi poskušamo doseči, da se obravnava tudi vprašanje demokracije in demokratizacije. Zato čestitam komisarju Michelu za opravljeno delo z – naslednji izraz uporabljam previdno – „verodostojno“ vlado v Čadu in drugih območjih za spodbujanje njihovega pravilnega delovanja. Na žalost nimam takšnega zaupanja v neodvisnost preiskav v zvezi s pogrešanimi, ki jo bodo vodili čadski organi, vendar upajmo, da s sodelovanjem Evropske unije, če ga spodbudimo.

Na koncu želim povedati, da po zaslugi Rusije in drugih držav zdaj poteka namestitev naših vojakov. Prejšnji teden sem govoril z generalom polkovnikom Patom Nashem, poveljnikom misije, ki me je obvestil, da je trenutno tam 700 vojakov, med katerimi je 56 Ircev, in v celoti se bo napotitev končala pred deževno dobo, po možnosti do začetka maja.

Zdaj je dolžnost tega Parlamenta, da s političnimi ukrepi, besedami in zlasti z zagotavljanjem ustreznih virov za njihovo izvajanje naloge, podpremo to trajno mirovno silo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Aubert, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, položaj človekovih pravic in civilnega prebivalstva je v čadu še vedno kritičen in nobena pobuda za politični dialog ne more uspeti, če se ne bomo najprej jasno odzvali na usodo članov opozicije, aretiranih 3. februarja ter če se redno nasilje nad tistimi, ki jih Idriss Déby brutalno obravnava kot nasprotnike, ki jih je potrebno odstraniti, ne bo končalo.

Zato, gospod komisar, je nujno, da še naprej pritiskate na Idrissa Débyja in ga prisilite, da pove, kje je Ibn Mahamat Saleh, in kaj se mu je zgodilo, ter ga izpusti na prostost, če je še živ. Ob tej priložnosti pozdravljam njegovega sina, ki je danes prisoten v galeriji, in parlamentarnega predstavnika, gospoda Yorongarja, ki je prišel z nami razpravljat o položaju in prihodnosti svoje države, ter obema izražam solidarnost.

Gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, čadska diaspora, ki je danes prisotna v Strasbourgu, vas pozorno posluša in pričakuje, da boste izvedli vključujoč dialog, ki ne izključuje nobenih političnih akterjev v Čadu. Pod temi pogoji so mogoča prizadevanja za mir in demokratični proces s sodelovanjem vseh strank, ter pod temi pogoji se mora EUFOR končno namestiti v najboljših pogojih, da se končajo dvomi in negotovost, ki so nastali zaradi zadnjih dogodkov. Vloga EU v zvezi z vlogo Francije v tej regiji, ki je očitno dovolila, da Idriss Déby ostane na oblasti, čeprav je francoski predsednik v razpravi zdaj postal bolj odprt in poziva spremembam prejšnjih politik, mora biti popolnoma jasna.

Gospod komisar, gospod predsednik, uporabiti morate svojo moč pritiska, da dobite dejanska zagotovila in zaščito vseh demokratov v Čadu ter s tem postanete zahtevnejši do predsednika Débyja, ki trenutno le poskuša pridobiti nekaj časa in obdržati svoj položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, EU je v Čad poslala misijo EUFOR in eden od pripadnikov mirovnih sil je že bil ubit. Ravno tega smo se bali. Francoski pripadniki elitnih vojaških sil naj bi po nesreči prečkali mejo s Sudanom.

Ali ima ta misija EUFOR sploh smisel? Menimo, da nima. Ti vojaki ne morejo biti nevtralni. Večina vojakov EUFOR prihaja iz Francije in Francija ima vojaški sporazum z Débyjem, ki je na oblast prišel z vojaških udarom, ter ga je podpirala z dobavljanjem orožja in zaščito letališča pred napadi upornikov Uporniki so napad izvedli malo pred začetkom namestitve EUFOR. Z drugimi besedami, ta misija je sprožila spor in je zato neučinkovita.

Idriss Déby je izkoristil razmere po napadu upornikov, da je onemogočil demokratično opozicijo. EU se je zapletla v to zmešnjavo. Pozivamo vas, da umaknete vojake EUFOR. Francija – in z njo posredno EU – tesno sodeluje s čadskim vojaškim voditeljem Débyjem. Demokratična opozicija v Čadu poziva k večjemu pritisku civilne družbe na vlado in to bi morali storiti tudi mi, namesto da podpiramo nadaljnjo vojaško reševanje tega spora.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Martens (PPE-DE). – (NL) Zahvaljujem se Komisiji in Svetu za vse izjave. Menim, da so zelo koristne. Osrednjo Afriko pesti največja katastrofa glede človekovih pravic na svetu in še naprej se povečuje.

Kot je bilo že rečeno, na tisoče beguncev je zbežalo iz Darfurja v Čad, vendar zaradi nenehnega nasilja v Čadu ljudje zdaj bežijo tudi v Kamerun, Nigerijo in Srednjeafriško republiko. Sudanske vojaške in mirovne sile močno podpirajo dobro oborožene čadske upornike na mejnem območju med Darfurjem in Čadom, ki jih poleg sudanske vlade podpirajo tudi arabske milice v Darfurju. To sproža obsežni val beguncev.

Gospod predsednik, ne smemo ostati pasivni. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da rešimo brezizhoden položaj v Sudanu in Čadu in s političnim dialogom ter z zagotavljanjem podpore in zaščite državljanov ter organizacij za pomoč na tem območju spora dosežemo stabilnost. Dobro je, da se je Evropska unija odločila za skupno mirovno misijo v Čadu s ciljem zaščititi njegove državljane in zagotoviti humanitarno pomoč.

Gospod predsednik, general Henri Bentegeat, predsednik vojaškega odbora EU, je dejal, da so težave z opremo. Ali lahko Svet pove, s katerimi državami se še vedno pogajajo v zvezi z možnimi prispevki?

Milijoni ljudi so leta živeli v teh nevarnih razmerah brez vidnih sprememb. Ne moremo si privoščiti neuspeha. Moje vprašanje za Komisijo in Svet je, če je treba o tej najsodobnejši operativni misiji povedati še kaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Thijs Berman (PSE). – (NL) Za varnost beguncev in prebivalcev ter stabilnost regije v Čadu je potrebna hitra razpoložljivost nevtralnih vojakov EUFOR in opreme. Če želi EU k temu učinkovito prispevati, morajo države članice, vključno z Nizozemsko, izpolniti svoje obljube, da se lahko EUFOR namesti v celoti in čim prej. Države članice s počasnim odzivom ne smejo povzročiti nepotrebne zamude v zvezi s pošiljanjem vojakov in zavezanostjo misije EUFOR. Potrebni so tudi helikopterji iz Rusije, ki bodo tako vsaj nehali pustošiti v Čečeniji.

Vendar v nevarnosti ni le humanitarnost, ampak stabilnost celotne regije. Mejni spor med Čadom in Sudanom razmere še poslabšuje. Mirovna pogajanja med čadskim in sudanskim predsednikom, ki jih usmerja senegalski predsednik Abdoulaye Wade, so morda korak v pravo smer. EU mora to podpreti, tako kot v zvezi s Kenijo ostaja v ozadju, vendar z močno podporo Kofija Annana.

Louis Michel je pravilno opozoril, da je politični dialog med vsemi akterji nujen. Vendar se mora EU odločneje boriti za izpustitev opozicijskih voditeljev in zagovornikov človekovih pravic, ki so izginili. V nasprotnem primeru je dialog nemogoč. Prav tako kot januarja glede Kenije, tukaj ne gre za „običajno poslovanje“. Svoboda in dialog morata postati pogoja za nadaljnjo zagotavljanje pomoči Čadu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, spor v Čadu se ne sme obravnavati ločeno od tistega v Darfurju in Sudanu. Precej jasno je, da čadska vlada podpira upornike v Darfurju. Čadska opozicija poroča, da se darfurski uporniki proti čadskim upornikom borijo skupaj z vojsko čadske vlade.

Moja država, Švedska, za misijo EUFOR prispeva nekaj sto vojakov. Namen te misije je zagotoviti varnost civilnega prebivalstva, vendar na žalost obstajajo dokazi, da je ta mirovna sila le lutka v čadski notranji igri. Čadski predsednik, Idriss Déby, je v izjavi misijo EUFOR pozval, naj čim prej zavzame vzhodni Čad. Jasno je, da Déby želi uporabiti EUFOR za zaščito svojega lastnega režima.

Za Komisijo in Svet imam naslednja vprašanja: kako lahko zagotovite, da bo EUFOR v celoti deloval neodvisno od takšnih pritiskov? Kaj menite o sodelovanju Débyjeve vlade z uporniki v Darfurju? Ali se motim? Če se, me o tem prepričajte. Dobro je, da je bilo nekaj zapornikov civilne opozicije v Čadu izpuščenih, vendar je treba storiti veliko več. Kako si EU prizadeva, da bi zagotovila takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov?

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, že od začetka sem izrazil resne pomisleke glede operacije v Čadu. EU se ne bi smela vpletati v vojaške zadeve. Kakor koli, razmere v Darfurju in sosednjih območjih Čada in Srednjeafriške republike zahtevajo dobro premišljeno skladno politiko, ki jo vodijo politični interesi in ki bo vključevala določitev prepovedi zračnega prometa, kar lahko doseže le organizacija, kot je NATO. Zdaj imamo polovično, politično izmišljeno operacijo, ki si prizadeva zlasti za francoske cilje, pri čemer jo EU poskuša dohiteti.

Grozljivo je, da se je takšna negotova operacija začela izvajati brez ustrezne ocene grožnje in zagotavljanja ključnih zmogljivosti opreme pred namestitvijo. Pri tem imam v mislih zlasti premalo število helikopterjev. Ponuditi jih ni bila pripravljena nobena evropska zaveznica. Zdaj nam pravijo, da jih bodo zagotovili Rusi, in ne samo to, Rusija tudi želi sodelovati v misiji. Kaj to izraža o motivih EU? Tako obupno si prizadeva za kakršno koli kombinacijo, nevarno zavezništvo, le da pri tem niso vpleteni Američani. S tem se pokaže, kakšne ti ukrepi dejansko so. Ne morem si zamisliti hujše obsodbe evropske varnostne in obrambne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, pomemben element naše misije v Čad mora biti obsežno politično ukrepanje s ciljem učinkovite mediacije med spornima stranema. Če se ne doseže sporazum med vladami v Kartumu in N’Džameni, se lahko misija izkaže za jalovo in vsaki rezultati hitro izničijo. Zato je pomembno, da sodelujemo v obsežni mediaciji, ki vključuje mednarodne institucije, s čimer bomo spodbudili voditelja obeh držav, da razrešita sporna vprašanja.

Naloga misije Evropske unije je omogočanje večje varnosti za humanitarne misije v vzhodnem Čadu. Mednarodni politični strokovnjaki so poudarili, da bi to lahko povzročilo povečan pretok beguncev iz območja Darfurja, ki bodo iskali varno zavetje pred oboroženimi uporniškimi skupinami. V primeru, da se to zgodi, se bomo znašli v težkem položaju, če se spomnimo izjav čadskega predsednika vlade, ki je nedavno pozval mednarodno skupnost, naj odstrani begunce. Predsednik vlade je tudi zagrozil, da bodo čadski organi v nasprotnem primeru sami odstranili begunce iz Čada. Prepričan sem, da vse nas takšne izjave spominjajo na spore na Balkanu, kjer so se različne strani na podoben način ukvarjale z nacionalnimi manjšinami in begunci.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospod predsednik, že samo ime Darfur je postalo sinonim za človeško bedo in trpljenje. Ubežniki iz vojne v Sudanu so se razširili čez mejo v Čad; skoraj 300 000 beguncev iz Sudana tako povzroča ogromno škodo čadskemu gospodarstvu in politični stabilnosti. Brez politične rešitve težav v tej regiji ne bo nobene možnosti za mir. Vendar se moramo zdaj soočiti z neposredno situacijo in v ta namen EU pošilja 3 700 pripadnikov vojaškega osebja za zaščito beguncev.

Poljska pošilja 400 pripadnikov kontingenta, vključno z inženirji in zdravstvenimi delavci. Naše vojaško osebje se sooča z nevarnimi in krutimi pogoji in bo priča morečim dogodkom. Zaslužijo si našo hvaležnost in spoštovanje za opravljanje svoje naloge. Niso si zaslužili kritik skrajne levice in evroskeptikov v tej dvorani.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, vsi, ki jih danes poslušamo, pravijo, da je humanitarna pomoč nujna. Vendar se je moralo veliko humanitarnih delavcev umakniti iz te regije, ker ni varno. UNHCR poroča, da je položaj v zvezi z varnostjo in pomočjo v begunskih taboriščih zlasti slab in da je razširjeno spolno nasilje.

Razglasitev izrednega stanja s strani čadske vlade 15. februarja je še pospešila kaotično propadanje te države. Taka razglasitev je zlasti zaskrbljujoč način za obravnavanje krize in zmede. V praksi daje vladi pravico, da molči ter pripre dejanske in domnevne predstavnike opozicije Izredno stanje daje vladi tudi pravico, da državljanom omeji svobodo gibanja in zbiranja ter pravico do nadzora zasebnih in državnih medijev.

EU mora čadsko vlado pozvati, naj prekliče izredno stanje, in spodbuditi Čad k tesnejšemu sodelovanju, da se organizacijam humanitarne pomoči zagotovi dostop do kriznih območij in tam omogoči njihovo delovanje. To se mora zgoditi čim prej.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) V Čadu trenutno več kot 250 000 sudanskih beguncev živi v 12 begunskih taboriščih na vzhodnem delu države. Obenem (čeprav se to bolj redko navaja) je v Čadu ta trenutek tudi 57 000 beguncev in Srednjeafriške republike, ki živijo v štirih taboriščih na jugu države.

Ne pozabimo, da je med temi begunci 56 % žensk. Več kot 60 % beguncev je mlajših od 18 let, zato želim, da se poleg omogočanja osnovnih pogojev za človeško preživetje večja pozornost nameni izobrazbi in zdravstveni oskrbi. Poleg tega je v Čadu velika skupina 180 000 ljudi, ki so zaradi notranjih varnostnih pogojev postali notranje razseljeni. Večina jih je v vzhodnem delu države in nima osnovnih pogojev za preživetje, vključno s hrano, vsakdanjimi predmeti, oblačili, pitno vodo, oskrbo z zdravili in cepivi.

Pozivam Komisijo, naj poišče učinkovite mehanizme, da bo naša misija v Čadu imela precej večjo pristojnost in boljšo tehnično opremo, vključno z medicinsko opremo.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, moj kolega je predstavil številke in ne bom jih ponavljal, dejal bi le, da je med 57 000 begunci, ki jih je navedel, od začetka leta 2008 odšlo 12 000 v Srednjeafriško republiko. Zdaj je v Čadu velik kontingent irskih vojakov. Želim jim vse dobro. So del velikega kontingenta EU – skupaj 14 držav EU, medtem ko 21 držav članic sodeluje v operacijskih sedežih.

Položaj je naslednji: odgovorni smo za zelo resen humanitarni problem. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da to lahko uredi NATO. To lahko uredi Eurofor, če se organizira, in trenutno se organizira za to nalogo. Pozdravljam dejstvo, da končno dobivajo orodja za opravljanje tega dela, vendar jim dajmo čas, da se ustalijo in dejansko omogočijo varnost za humanitarno pomoč, ter jih podpirajmo, medtem ko so tam, namesto da jih kritiziramo z zlobnimi političnimi pripombami, ki smo jih danes slišali od skrajne levice.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Naj poskusim odgovoriti na nekatera bolj izpostavljena vprašanja, ki so bila podana v tej razpravi. Najprej glede določenih tehničnih sredstev, opreme oziroma helikopterjev. To ni problem, ki bi bil specifičen za Evropsko unijo, z enakimi problemi se soočajo tudi drugi, NATO, Združeni narodi in še kdo. To seveda ni opravičilo.

Evropske strukture delujejo na tem vprašanju, to vam lahko zagotovim, spoštovani gospod Morillon in tudi gospod poslanec Van Orden. Trenutno se s tem problemom ukvarja Evropska obrambna agencija, se pravi z dolgoročno rešitvijo vprašanja helikopterjev. Potekajo pa, kot je bilo rečeno, dogovori z Rusko federacijo o zagotavljanju teh helikopterjev. Trenutno ne razpolagam z informacijo, v kateri fazi so ti pogovori in ali so že končani. Vem pa, da so v teku.

Glede vprašanja namestitve te misije, vprašanje, ki ga je izpostavilo kar nekaj spoštovanih poslancev, med njimi gospa Martens, naj ponovim: prišlo je do nekajdnevne, dvanajstdnevne ustavitve nameščanja misije, ki pa se je že končalo. Nameščanje se nadaljuje in kot sem poudaril v svojem uvodu, posledic za celotni časovni okvir operacije ne pričakujemo. Četudi je prišlo do tega dvanajstdnevnega zaostanka, za celotni okvir posledic ne bo. Začetna operativna zmogljivost operacije bo dosežena predvidoma te dni, v sredini tega meseca.

Glede prve žrtve operacije, pripadnika francoskega kontingenta, naj povem, da je preiskava o tem incidentu še v teku. Da pa sta se pogreba danes udeležila v imenu Sveta visoki predstavnik, gospod Solana, in pa poveljnik operacije, general Nash, ki sta s tem tudi prenesla sožalje v imenu Evropske unije.

Naj končam z naslednjimi mislimi. Evropska unija se zaveda resnosti krize v Čadu in tudi njenih regionalnih razsežnosti, o čemer sem govoril. Zato bo še naprej vzpodbujala k dialogu med vlado in opozicijo v Čadu samem, pa tudi med čadsko in sudansko vlado.

EUFOR vidimo kot bistven prispevek k tem prizadevanjem in se zavedamo tudi pomena dobre opremljenosti. Naj pa še posebej poudarim in tukaj bi želel komentirati to, kar je izpostavil gospod poslanec Holm: misija EUFOR v Čadu je del misije Združenih narodov v Centralnoafriški republiki in v Čadu, del misije MINURCAT. Zato sta nepristranskost in nevtralnost te operacije, se pravi misije Združenih narodov in operacije EUFOR, med temeljnimi načeli njenega delovanja. To so temeljna načela nevtralnosti in nepristranskosti operacije, sta temeljni načeli, ki veljata za operacijo EUFOR v Čadu in Centralnoafriški republiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel, komisar. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz želim najprej izraziti poklon spominu francoskega vojaka, ki je bil ubit med aktivnim služenjem v nevarni mirovni misiji. Radi bi izrazili sožalje družini tega vojaka, ki je bil žrtev težavne misije.

Nisem vedel, da sta v galeriji prisotna sinova gospoda Yorongarja in gospoda Saleha. Zato ju želim pozdraviti in jima povedati – čeprav se to od mene uradno ne zahteva – da sem se seveda pripravljen z njima srečati, če mi želita posredovati podatke, ki jih morda nimam. Zelo sem vesel, da ju bom srečal.

Precej vas je govorilo v skladu z mojimi začetnimi komentarji, z drugimi besedami, da vedno bolj pozivamo k vključujočemu dialogu, ki bi združil vse vpletene strani: vlada, seveda, vladna večina, predstavniki opozicije, vključno – in to sem predsedniku Débyju zelo jasno predstavil – s predstavniki oboroženih upornikov, vendar tudi – in pri tem bi želel podporo vseh – predstavniki civilne družbe, ker zelo manjkajo pri tem procesu in z nobene druge strani ne zaznavam velike želje po njihovi vključitvi. Na srečanju s predstavniki nadzornega odbora pod vodstvom gospoda Lola sem jim povedal, da je vključitev civilne družbe v ta proces prav tako pomembna.

Poleg tega sem prepričan, da brez dialoga ne bo trajne rešitve ter da v Čadu trajna rešitev ni mogoča brez rešitve ali ponovne vzpostavitve odnosov med Sudanom in Čadom Jasno je določeno, da gre pri tem za različne vplive, zato menim, da je to še en parameter rešitve.

Gospa Aubert, seveda sem tudi jaz zaskrbljen in se strinjam z vami, da je treba na predsednika Débyja ter dejansko tudi ostale vpletene osebe čim bolj pritisniti, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic. Zelo jasno in odločno sem izrazil nasprotovanje samovoljnim zunajsodnim aretacijam. Poleg tega se zahteva jasna prekinitev izrednega stanja. Kot sem dejal, smo tudi pozvali preiskovalni odbor, naj bo odprt za predstavnike mednarodne skupnosti, da se zagotovijo nepristranskost in vidni rezultati.

Vendar želim podati razlago v zvezi z vašim pozivom, naj EU oblikuje politiko, ki je drugačna od francoske, ker drugače to z moje strani ne bi bilo intelektualno pošteno. Udeležen sem bil pri izredno jasnem sporočilu, ki ga je predsednik Sarkozy posredoval gospodu Débyju. Nisem dobil vtisa, da je med francoskim predsednikom, z drugimi besedami najvišjim predstavnikom Francije, in predsednikom Débyjem kakršno koli zavezništvo interesov. Ton, vsebina in bistvo sporočila so bili popolnoma nedvoumni. Njegove besede so naredile zelo pozitiven vtis. V moji prisotnosti je gospodu Débyju jasno izrazil nasprotovanje samovoljnim zunajsodnim aretacijam in dejstvo, da nihče ni vedel, kje so pogrešane osebe, poleg tega je odločno poudaril potrebo po vključujočem dialogu s sodelovanjem čisto vseh strani.

V zvezi z namestitvijo misije EUFOR MINURCAT z veseljem poročamo o prerazporeditvi misije EUFOR Čad/Srednjeafriška republika, ki se je izvedla v torek, 12. februarja. EUFOR je seveda bistven prispevek EU k zaščiti civilnega prebivalstva v vzhodnem Čadu in regionalni stabilizaciji. Ne strinjam se z tistimi, ki temu nasprotujejo, ker menim, da je napačno podcenjevati pomen te misije ali celo dejati, da tam nimamo kaj iskati; moje stališče je popolnoma drugačno. Evropska komisija je ob procesu stabilizacije oblikovala akcijski načrt za podporo prostovoljne vrnitve razseljenega prebivalstva v domače vasi in ponovnem razvoju na območjih vzhodnega Čada, ki so jih prizadele posledice spora.

Misija EUFOR, ki jo zdaj sestavlja 600 vojakov, od katerih jih je 380 v mestu Abéché, je bila napotena 12. februarja 2008 s ciljem doseči svojo začetno operativno zmogljivost do sredine marca in celotno operativno zmogljivost do junija, t. j. 3 700 vojakov, kar bo zagotovilo napotitev misije MINURCAT. Napotitev misije MINURCAT je ključna za omogočanje varnosti in zaščite za civiliste v vzhodnem Čadu ter seveda tudi prispeva k nadzoru ter spodbujanju in zaščiti človekovih pravic. Je izredno pomemben predan opazovalec. Napotitev misije MINURCAT je toliko bolj pomembna, ker je Komisija izvedla ukrepe za program spremljanja pravnega in zaporniškega sistema leta 2007 in prenovo varnostnega sistema do obdobja med leti 2008 in 2011. Parlament naj spomnimo, da morajo čadski organi čim prej odobriti operativne postopke MINURCAT, ker lahko vsake nadaljnje zamude vplivajo na napotitveni okvir za čadsko policijsko enoto za humanitarno zaščito, za katero v proračun več kot polovico sredstev prispeva Komisija.

Spregovoriti želim o podpori Skupnosti v vzhodnem Čadu. Komisija humanitarno pomoč vzhodnemu Čadu namenja od leta 2004 in ta pomoč je leta 2007 znašala 30 milijonov EUR. Evropska komisije je namenila tudi 10 milijonov EUR za napotitev policijskih enot MINURCAT. Iz 9. evropskega razvojnega sklada je namenila več kot 13 milijonov EUR za izvajanje podpornega programa rehabilitacije za Čad in Srednjeafriško republiko. Poleg tega se je odločila v okviru svojih zmožnosti podpreti proces sprave med etničnimi skupinami, ki so se sprle leta 2006 in od vala obsežnih razselitev prebivalstva prekinile odnose. Vendar izvajanje teh programov zahteva trajno stabilizacijo podregije.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je bilo pomembno vse to poudariti. Želim, da veste, – in to želim povedati javno – da vsakodnevno v celoti spremljam to vprašanje. Pripravljen sem oditi tja, ko se mi bo zdelo potrebno in koristno, kar lahko naredim v zelo kratkem času. Dogovoril sem se, da se bom kmalu srečal s predsednikom Beshirjem in ponovno s predsednikom Débyjem, zlasti zaradi vprašanja odnosov med Sudanom in Čadom. Poleg tega bom seveda še naprej obdržal potrebne stike z različnimi političnimi akterji in civilno družbo, da se približamo vključujočemu dialogu, ki je za trajno rešitev v tej regiji nujno potreben.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki. – (GA) Irski vojaki slovijo po svojem sodelovanju v mirovnih operacijah z Združenimi narodi v krajih, kjer se pojavita kriza ali konflikt. Združeni narodi bi morali biti vodilni v mirovnih operacijah, vendar se to ne more doseči s sodelovanjem v takšnih evropskih bojnih skupinah.

V zvezi s sodelovanjem v skupini EUFOR v Čadu je ena težava. Osrednja vloga Francije. Vendar drugi francoski vojaki podpirajo čadskega predsednika Idrissa Débyja, ki mu je Amnesty International namenila močne kritike. Poleg tega je Čad nekdanja francoska kolonija.

Obstaja nevarnost, da bodo irske enote razumljene kot podporne enote za vlado, katere spoštovanje človekovih pravic je vprašljivo. Obstaja nevarnost, da Irska ne bo več veljala za nevtralno.

Tiste, ki v Čadu potrebujejo pomoč, mora podpreti mednarodna sila, vendar bi to morala biti sila Združenih narodov.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov