Predsednik. - Spoštovani kolegi, želel bi vas obvestiti o ukrepih, ki sem jih sprejel po resnih prekinitvah formalnega zasedanja tukaj v Strasbourgu, v sredo, 12. decembra 2007, ob podpisu Listine o temeljnih pravicah, incident, ki se ga zagotovo vsi spominjate.
Po konferenci predsednikov, na kateri se je razpravljalo o omenjenem incidentu, sem na podlagi člena 147 Poslovnika povabil številne poslance na razpravo, zato da bi slišal njihovo stran zgodbe pred morebitnimi disciplinskimi ukrepi. Vsakega povabljenega poslanca sem obvestil o naravi razprave.
Osnova parlamentarizma je svoboda govora. V demokratičnem parlamentu se govorcu ne sme preprečiti, da izrazi svoje mnenje, s sistematičnim prekinjanjem kolegov, ki so drugačnega mnenja. Jasno, to še bolj velja za govorce, ki govorijo na plenarnem zasedanju kot gosti in predstavniki drugih institucij. Jasno sem izrazil, da sem omenjene poslance na razpravo povabil zato, ker so kljub mojim prošnjam za mir na plenarnem zasedanju s prekinjanjem poskušali preprečiti govorcu, da nagovori Parlament. Disciplinski ukrepi se ne izvajajo, ker so mahali z letaki in zastavami. Sporni so poskusi omejevanja svobode govora.
Glede na omenjene razprave sem se v skladu s členom 147(3) Poslovnika odločil za naslednje ukrepe:
V devetih primerih ukinitev pravice do dnevnic za obdobje od dveh do petih dni, v enem primeru za obdobje petih dni, v šestih primerih za obdobje treh dni in v dveh primerih za obdobje dveh dni, medtem ko sem v enem primeru izdal pisno opozorilo.
Da vam pojasnim uvedene ukrepe, vam bom prebral, kaj sem napisal omenjenim poslancem, ko sem jih obvestil o sprejetih disciplinskih ukrepih proti njim. Citiram: „V celoti sprejemam vašo pravico in pravico katerega koli poslanca do nasprotovanja Listini o temeljnih pravicah ali lizbonski pogodbi ter do izražanja svojih stališč v skladu z določbami Poslovnika. Delno tudi razumem čustvene odzive, ki jih včasih take zadeve sprožijo.
Kljub temu menim, da je treba razlikovati med ravnanjem v skladu s Poslovnikom in prekinitvami, ki so se zgodile 12. decembra. Ne smemo dovoliti, da se druge poslance in uradne goste, v tem primeru predsednike drugih institucij Evropske unije ovira pri tem, da bi dostojno in neprekinjeno govorili, potem ko so dobili besedo v skladu s členom 9(2) Poslovnika ter v skladu s programom, ki ga je sprejel Parlament. Osnovno načelo parlamentarizma in demokracije je, da ob uveljavljanju pravic do mnenja upoštevamo pravice drugih – v tem primeru svobodo tistih, ki so dobili priložnost govoriti na plenarnem zasedanju.“
V skladu s členom 147 Poslovnika je bilo deset omenjenih poslancev obveščenih o ukrepih, ki so jim bili dodeljeni. Naslednjim je bila odvzeta pravica do dnevnic: Jimu Allisterju za tri dni, Godfreyju Blumu za dva dni, Sylwesteru Chruszczu za dva dni, Paulu Marieju Coűteauxu za pet dni, Macieju Marianu Giertychu za tri dni, Rogerju Helmerju za tri dni, Rogerju Knapmanu za tri dni, Hans-Petru Martinu za tri dni in Philippu de Villiersu za tri dni. Medtem, ko je bil Vladimír Železný pisno opozorjen.
Poleg tega so bili o tem obveščeni predsedniki organov, delegacij in komisij, v katere spadajo poslanci.
V treh primerih nisem uporabil člena 147, saj sem po razpravi z omenjenimi poslanci ugotovil, da ti kolegi niso sodelovali pri dejanju.
Kolegi, to je moja odločitev. Počutil sem se dolžnega, da vam uradno in javno razložim, da bo Parlament vedel, kaj sem moral narediti. Upam, da podobnim incidentov, kot so se v Evropskem parlamentu zgodili 12. decembra, ne bo več.