Пълен протокол на разискванията

Сряда, 12 март 2008 г. - Страсбург

15. Време за въпроси (въпроси към Съвета)

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-00130/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

Dado referirem-se ao mesmo assunto, as perguntas que se seguem serão chamadas em conjunto.

Pergunta nº 1 da Deputada Marian Harkin (H-0077/08)

Assunto: Tratado de Lisboa

O Conselho pode informar se subsistem ainda questões a clarificar na versão actual do Tratado de Lisboa e se as preocupações expressas pela Presidência eslovena quanto ao princípio, procedimento e calendário da aplicação do Tratado obtiveram uma resposta? Se tal não for o caso, o Conselho pode indicar quais são as questões pendentes?

Pergunta nº 2 do Deputado Gay Mitchell (H-0097/08)

Assunto: Presidente do Conselho

Foram efectuados alguns debates preliminares no Conselho sobre quem será o Presidente do Conselho da UE uma vez ratificado o Tratado de Lisboa?

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Mr President, on a point of order, it most certainly is not the same. Could we please have some respect for the rights of Members of Parliament? To be adding questions together in this way is a disgrace. One Question Time is getting worse than the next! There is no relationship whatsoever between the two questions. I protest strongly at the way Members of this House are treated.

  Presidente. − Já entendi, Senhor Deputado, mas quanto mais perdermos tempo nestas questões, mais estamos a limitar o direito dos outros Senhores Deputados de serem respondidos às questões que também legitimamente colocaram. Esta é uma decisão do Conselho, e o Conselho entendeu responder conjuntamente a estas perguntas. O Senhor Deputado não será prejudicado, que naturalmente vai ter oportunidade de falar sobre a sua questão em especial, e, portanto, não penso que haja nenhum prejuízo para o Senhor Deputado.

Portanto, vamos prosseguir com os trabalhos, senão estamos a perder mais tempo e não é possível, torna-se muito difícil conseguir, digamos, dar um mínimo de produtividade a este período que é tão importante nos nossos trabalhos parlamentares. Eu peço ao Senhor Presidente do Conselho que use da palavra, por favor.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj poudarim, da s stališča Sveta je povsem vseeno, ali odgovarjamo na ta vprašanja skupaj ali ločeno. To ni naša odločitev, mi se prilagodimo željam tega Parlamenta v tem smislu.

Odgovoril bom najprej na vprašanje, ki ga je zastavila gospa Harkin. Naj poudarim, da je začetek veljavnosti lizbonske pogodbe odvisen od ratifikacij v vseh 27 državah članicah. Jasno pa je, da tako kot pri vseh pomembnih spremembah pogodbe je tudi za nemoten začetek veljavnosti lizbonske pogodbe potrebnih nekaj pripravljalnih dejanj. Slovensko predsedstvo je s temi pripravami začelo v skladu s pooblastilom v sklepih Evropskega sveta decembra 2007. Poudarjam pa, da je delo v zvezi z izvajanjem na tej stopnji in v tej fazi le tehnično in predhodno.

Dokler postopek ratifikacije še teče in ni končan, je to delo tudi izključno začasne, preliminarne narave. Mnoge vidike izvajanja lizbonske pogodbe bo mogoče v celoti obravnavati, šele ko bo pogodba začela veljati. Obstajajo tudi številni primeri, ko bo določene vidike izvajanja pogodbe mogoče obravnavati šele na podlagi predloga Komisije.

Svet namerava Parlament tekoče obveščati o napredku in bo s Parlamentom tesno sodeloval pri vseh tistih vidikih priprav na izvajanje lizbonske pogodbe, ki so v interesu obeh inštitucij.

V drugem delu bom odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil spoštovani poslanec, gospod Mitchell. Odgovor je "ne", Svet še ni razpravljal o tem, kdo bi postal predsednik Sveta Evropske unije oziroma točneje rečeno, kdo bi postal predsednik Evropskega sveta. O tem Svet ni razpravljal. Naj še dodam mnenje predsedstva: razpravljal ni zato, ker po mnenju predsedstva za kaj takega še ni napočil čas.

  Marian Harkin (ALDE). – I would like to thank the President-in-Office of the Council for the answer. I think what you said to me is that this is an ongoing process and there may be areas of clarification that need to be sorted out.

In the context of clarification, I would like to know what your view is on the production of an official consolidated text from the Council because I have written to a number of Heads of State and quite a number have replied to me – the Spanish Prime Minister, the Ministers for Europe in Germany and Bulgaria – with regard to the need for a consolidated text. In fact Parliament voted for it just three weeks ago and Commissioner Margot Wallström, in this very House, said that we need a consolidated text as soon as possible. I just wonder what your views on that are.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – First of all can I say that, if the Council has difficulty in getting the consolidated text, the Institute of European Affairs in Dublin will gladly give them a copy in English.

Secondly, from the reply given by the President-in-Office to my question, I would like to ask him whether it is clear that there are no candidates, that there is no short list and no long list for the job of President of the European Council, that this is something that will be decided some time after the Lisbon Treaty is approved – if it is approved – and that this is in the distant future. Is that the situation?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej glede dodatnega vprašanja spoštovane poslanke gospe Harkin.

Vsekakor po mnenju Sveta, po mnenju predsedstva, je konsolidirano besedilo pogodbe, lizbonske pogodbe, potrebno. Pričakujemo ga, o tem sem danes že govoril na razpravi pod neko drugo točko, pričakujemo ga sredi aprila in pričakujemo, da bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije v prvi polovici maja. Morda se bo komu zdelo to pozno. Vendar se je treba zavedati dejstva, da gre za zelo zahtevno, pravno, redakcijsko opravilo. Gre za kompleksen tekst in vrhu tega je treba uradno, prečiščeno, konsolidirano besedilo pripraviti v vseh triindvajsetih uradnih jezikih Evropske unije. Tako da, če se upošteva te vidike, vendarle ni trajalo dolgo, da pridemo do uradne, konsolidirane verzije besedila.

Obstajajo neuradne, in zahvaljujem se gospodu poslancu Mitchellu, da je na to opozoril, vendar neuradne verzije so neuradne verzije in ne morejo šteti kot uradno besedilo. Jih je pa več, med njimi tudi ena s strani dublinskega inštituta. To je koristno čtivo, je uporabno čtivo, ne more pa nadomestiti uradne verzije za katero je bil pa seveda potreben določen čas.

Na drugi del dodatnega vprašanja spoštovanega gospoda Mitchella lahko zatrdim v imenu predsedstva, v imenu Sveta, v tem času ni nobenega kratkega ali dolgega seznama možnih ali dejanskih kandidatov, ne obstaja - o tem vprašanju v Svetu doslej ni bilo nobene razprave. Ta razprava bo verjetno morala potekati, ko se bomo bolj približali začetku veljavnosti lizbonske pogodbe. Prvi možni datum za to je 1. januar 2009. Tako da, predvidevam, da se bo razprava o tem vprašanju začela kasneje v letu 2008, po vsej verjetnosti se bo morala enkrat začeti, kajti predvideno je, da z uveljavitvijo lizbonske pogodbe Evropska unija dobi tudi predsednika Evropskega sveta.

Ponavljam pa, po mnenju predsedstva zdaj, v tem trenutku, še ni čas za tovrstne razprave, vendarle je treba upoštevati dejstvo, da imamo od potrebnih sedemindvajsetih ratifikacij ta trenutek v žepu šele pet.

  Richard Corbett (PSE). – It concerns the future President of the European Council. Does the Presidency agree that this is not, in fact, a presidency of the Union, it is a chairmanship of one of the institutions, each institution having its own president?

And, has the presidency had any discussions as to the nature of the job in detail, to make sure that the role does indeed not expand to be some sort of ‘President of the Union’ but remains confined to chairing and running the European Council meetings?

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Präsident! Meine Frage bezieht sich auf den kompilierten Text bzw. die konsolidierte Fassung. Ich danke dem amtierenden Ratspräsidenten, dass er auf den wichtigen Unterschied zwischen Privatfassungen und amtlichen Texten hingewiesen hat. Ich würde es auch begrüßen, wenn neben der Veröffentlichung im Amtsblatt unter Umständen auch über die Mitgliedstaaten eine konzertierte Aktion stattfände, um interessierten Bürgern den Volltext zugänglich zu machen — nicht in Riesenmengen, aber wenn ein Bürger das will, dann sollte er die Möglichkeit haben, diesen Text bei den nationalen Regierungen anzufordern.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – Arvoisa puhemies, arvoisa ministeri, kiinnitin viime viikolla Ljubljanassa huomiota siihen, että Slovenian parlamentti oli ratifioinut tämän sopimuksen ilman konsolidoitua versiota, mikä herätti hämmästystä. Kansanedustajathan eivät voi tutustua tekstiin siinä muodossa kuin se on nyt heille jaettu.

Kysyisin, onko ministerineuvostossa tai huippukokouksessa teidän tietonne mukaan sovittu siitä, että konsolidoitua tekstiä viivästytetään niin pitkälle kuin mahdollista? Onko siellä mahdollisesti sovittu, että perustuslaista, Lissabonin sopimuksesta, ei järjestetä kansanäänestyksiä?

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – President-in-Office, I might suggest that there could be a wish list among potential candidates – an unofficial one which we have not yet seen.

However, on the substantive issue, I am glad you are preparing; you are not predicting the outcome, but you are hoping, as I am, that it will be positive and that the Lisbon Treaty will be ratified.

There is a notion among the ‘no’ campaign in Ireland that this is a self-amending Treaty, which it is not, and I would like you to perhaps state very clearly to those of us in Ireland who are out there on the campaign trail that this Treaty and future changes to it will respect the ratification process of all Member States.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Prva tri vprašanja sem razumel, pri četrtem se je izgubil prevod, tako da bi mogoče lahko prosil, da gospa McGuinness še enkrat ponovi vprašanje, ker ga bom poslušal v vašem jeziku.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Perhaps I was too speedy. In Ireland, the ‘no’ campaign are propagating the mistruth that if we support this Treaty there will be no future referendums in Ireland on further treaties, should we need them. And, in the next 50 years, who knows what we will need to vote on?

I am very clearly of the view – as many in this House are – that voting ‘yes’ to Lisbon will do no such thing and that there will always be respect for the ratification process of Member States. I would like you, perhaps in your position, to confirm that.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najlepša hvala za prijaznost, gospa McGuinness, da ste ponovili vprašanje. Zdaj ga povsem razumem. Najprej vprašanje gospoda Corbetta. Absolutno gre pri predsedniku Evropskega sveta za predsednika Evropskega sveta in ničesar drugega. Že kot pravnik se ne morem strinjati, da bi bil predsednik Evropskega sveta obenem še predsednik nečesa drugega.

Evropski svet postaja inštitucija. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe naj bi postal nova inštitucija, kar doslej ni. In ta inštitucija naj bi dobila predsednika in ta predsednik bo predsedoval tej inštituciji in ne tudi drugim inštitucijam, ki jih lizbonska pogodba navaja.

Strinjam se z mnenjem spoštovanega poslanca, gospoda Racka, da je prečiščeno besedilo v vsakem primeru koristen pripomoček pri odločanju parlamentarcev, pri obveščanju državljanov. Ampak, saj pravim, kot sem rekel prej, ne spremeni to dejstva, da je edino relevantno, pravno relevantno besedilo tisto, ki ga pripravi pristojna služba generalnega sekretariata Sveta kot uradno besedilo, uradno prečiščeno besedilo.

In s tem prehajam na vprašanje gospoda Seppänena. Drži, slovenski parlament je opravil ratifikacijo, odločal o ratifikaciji lizbonske pogodbe brez uradnega prečiščenega besedila, ker pač to še ni na voljo. Bili so na voljo izvodi v nekaterih jezikih neuradnega prečiščenega besedila za tiste, ki jih je to zanimalo.

Se je pa vlada, moram reči, angažirala pri razlaganju novosti, ki jih prinaša lizbonska pogodba, in glede na rezultat, dosežen v slovenskem Državnem zboru, je bila očitno pri tem dovolj uspešna. To je sicer naša nacionalna zadeva, se ne tiče toliko predsedstva, ampak vendarle sem se čutil dolžan, da vam to pojasnim.

Ponovno glede referendumov. Najprej dovolite, da vprašam gospod Seppänen, ste vprašali, kako bi Svet oziroma mi preprečili referendume?

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – Kysyin, onko neuvostossa tai huippukokouksessa tehty päätös siitä, että kansanäänestyksiä ei järjestettäisi, että jäsenvaltioille suositeltaisiin, että kansanäänestyksiä ei järjestettäisi. Tämä oli kysymykseni.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno pojasnilo. Ne, nobene takšne odločitve ni bilo in tudi ne bi bila možna. Svet spoštuje pravico vsake države članice, da samostojno in suvereno odloča o ratifikacijskem postopku v skladu s svojimi notranjimi predpisi in se v to ne vmešava, ne Svet, ne predsedstvo.

Glede vprašanja, gospe poslanke McGuinness. Kar sem ravnokar rekel, da je način ratifikacije nove pogodbe suverena pravica vsake države članice, ki se samostojno odloči, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ali bo izvedla referendum ali bo ratificirala novo pogodbo v parlamentu. Nova pogodba tega dejstva ne bo v ničemer spremenila.

Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe, bo to vprašanje ostalo v izključni suvereni pristojnosti vsake države članice, tudi Irske, tudi za naprej, tudi za bodoče sklanjanje pogodb.

  Presidente. − Pergunta nº 3 da Deputada Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0082/08)

Assunto: Pacto para a juventude

No quadro do Pacto para a juventude, o Conselho tomou decisões para reforçar o emprego dos jovens europeus e a possibilidade de conjugar a vida profissional com a vida familiar. Tenciona a nova Presidência avaliar os resultados até hoje alcançados e continuar a promover estes objectivos?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Želel bi opozoriti spoštovano poslanko Panayotopoulos na najnovejšo pobudo Sveta, ki se nanaša na njeno vprašanje. Svet je 14. februarja letos sprejel vrsto ključnih sporočil o nadaljnjem izvajanju Evropskega pakta za mlade in jih naslovil na spomladanski Evropski svet, ki se začenja jutri. Ključna sporočila temeljijo na zadnji analizi Komisije glede nacionalnih programov reform in vsebujejo oceno napredka pri izvajanju Evropskega pakta za mlade v letu 2007.

Svet je na podlagi te analize ugotovil, da se je od sprejetja Evropskega pakta za mlade, to se je zgodilo leta 2005, v nekaterih državah članicah brezposelnost zmanjšala, vendar pa ostaja na ravni Evropske unije še vedno visoka, preko sedemnajst odstotkov. Zato je oblikoval naslednja priporočila za nadaljnje izvajanje pakta, ki jih bo Evropski svet ta teden prejel v obliki ključnih sporočil.

Zaposlovanje mladih, sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter družbena integracija mladih bi morali še naprej ostati osrednji cilji gospodarskih in socialnih strategij. Posebno pozornost je treba še naprej namenjati mladim z manj priložnostmi, zlasti z odločnejšim usmerjanjem, multidisciplinarno podporo in s prilagojenimi ukrepi.

V prihodnje si je pri opravljanju lizbonske strategije potrebno prizadevati za razvoj mladinske razsežnosti. Ta temelji na medsektorskem pristopu in okrepljeni vlogi mladine. Prvo priporočilo torej poziva države članice, naj se osredotočijo zlasti na cilje zaposlovanja mladih. V zvezi s tem, Komisija poseben poudarek namenja vprašanjem kot so: prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlitev, negotove delovne razmere, prožna varnost ter zaposljivost mladih.

Slovensko predsedstvo je problematiki in izzivom zaposlovanja mladih posvetilo posebno pozornost. Posebej naj omenim, da bo v Sloveniji naslednji mesec potekala mednarodna konferenca v okviru predsedovanja pod naslovom "Delo za mlade, blaginja za vse".

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, το κείμενο του Συμφώνου για τη Νεολαία προβλέπει και μέτρα για το συνδυασμό επαγγελματικής και οικογενειακής ζωής. Επίσης, το Συμβούλιο έχει αποφασίσει και την Ευρωπαϊκή Συμμαχία για την Οικογένεια. Οι νέοι πρέπει να έχουν τη δυνατότητα να δημιουργήσουν οικογένεια. Ποια μέτρα σκέπτεται να εφαρμόσει η Προεδρία ώστε να δώσει αυτή τη δυνατότητα;

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Uresničevanje v praksi bo naloga vsake države članice. Predvidevamo pa, da bo Evropski svet tudi o teh vidikih sprejel določene sklepe v tem tednu, vključno tudi z evropskim združenjem za družine, na politični ravni. Skratka, verjamemo, oziroma pričakujemo, da bo dan dodaten zagon prizadevanjem na tem področju. Kako pa se bodo ta uresničevala, to pa bo predvsem odvisno od vsake države članice posamič.

  Presidente. − Pergunta nº 4 do Deputado Claude Moraes, substituído pela Deputada Glenis Willmott (H-0084/08)

Assunto: Cooperação a nível da EU no que respeita ao problema dos sem abrigo

É possível que o Conselho tenha conhecimento da Declaração Escrita 0111/2007 recentemente apresentada no Parlamento Europeu. Um dos objectivos da declaração é o desenvolvimento de uma abordagem europeia para pôr fim ao fenómeno das pessoas sem abrigo instaladas na via pública, e para tal recolher e partilhar todos os dados estatísticos fiáveis que se revelem necessários para facilitar a adopção de medidas.

Qual a posição do Conselho em relação a uma cooperação a nível europeu para afrontar o problema dos sem abrigo? Mais particularmente, considera o Conselho que o intercâmbio de estatísticas a nível europeu constitui uma medida positiva?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet je seznanjen s pobudo Evropskega parlamenta, v kateri poslanci in poslanke pozivate k vseevropski zavezi za odpravo brezdomstva do leta 2015. Svet to pobudo pozdravlja in z zanimanjem pričakuje, kakšni bodo njeni dosežki.

Tu želim spomniti, da se problematika brezdomstva v okviru politike socialne zaščite in socialnega vključevanja obravnava v okviru odprte metode koordinacije. Za to področje je sicer pristojen Odbor za socialno zaščito. Postopek odprte metode koordinacije je okrepil osveščenost o dejstvu, da je brezdomstvo problem v vseh državah članicah. Pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključevanje za obdobje 2006-2008 so države članice brezdomstvo opredelile kot eno glavnih strateških prednostnih področij.

Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialnem vključevanju za leto 2007 se je nanašalo na izziv, ki ga predstavlja brezdomstvo v povezavi z ukrepi za aktivno vključevanje. Te ukrepe je namreč treba dopolniti z vrsto drugih storitev, vključno z nastanitvijo, zdravstveno oskrbo in socialnimi storitvami. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da nekatere države članice razvijajo bolj strukturiran pristop do izključenosti na področju nastanitve in do brezdomstva.

V zvezi z vprašanjem glede statističnih podatkov o brezdomstvu na evropski ravni naj povem, da so indikatorji na področju brezdomstva kljub prizadevanjem evropskega observatorija za problematiko brezdomstva še vedno premalo razviti. V več državah članicah brezdomstvo sploh ni opredeljeno. Prav tako večina držav članic nima zbranih zanesljivih podatkov o številu brezdomcev. Če pa ti podatki že obstajajo, pa jih je težko primerjati, saj se metodologije štetja in spremljanja trendov v posameznih državah članicah razlikujejo.

Zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov na področju brezdomstva je podskupina za kazalnike v okviru Odbora za socialno zaščito v svojem delovnem programu za leto 2008 med svoje načrte med drugim vključila posebno analizo o deležu, ki ga pri materialnem pomanjkanju predstavlja nastanitev, analizo podatkov o stroških nastanitve iz evropske študije o dohodku in življenjskih pogojih, pa tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi študije o merjenju razširjenosti brezdomstva na ravni Evropske unije, ki so jo januarja 2007 izdale službe Komisije.

Poleg tega je Odbor za socialno zaščito sklenil, da bo brezdomstvo v letu 2009 ena od možnih prednostnih nalog v okviru tematsko usmerjenih prizadevanj za socialno vključevanje.

  Glenis Willmott (PSE). – I was happy to see recently released UK Government figures that show that in my constituency, the East Midlands, new cases of homelessness recorded by local authorities have fallen by 25% over the past year. This is thanks to the Labour Government’s top priority of eliminating homelessness and a strong focus on equipping people with the skills and training needed to move away from the streets permanently. This is in stark contrast with the results achieved by the previous Conservative Government, under which the numbers of those homeless and sleeping rough actually increased.

Therefore, does the Council agree that this is an example of best practice, that it should be shared and consequently that it is necessary that a suitable EU-level platform is put in place to do this?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zahvaljujem se za to informacijo, vendar pa prosim za razumevanje, saj kot predstavnik Sveta ne morem komentirati podatkov oziroma položaja za posamezno državo članico. Utegne to biti primer dobre prakse, vendar tega ne morem izjaviti tukaj kot predstavnik Sveta.

  Presidente. − Pergunta nº 5 do Deputado Manuel Medina Ortega (H-0087/08)

Assunto: Luta contra a delinquência internacional e o Tribunal de Justiça da UE

Poderá o Conselho informar sobre os progressos obtidos e as propostas imediatas para o estabelecimento de uma política comum de asilo na União Europeia?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Komisija je junija 2007 predstavila zeleno knjigo o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu. Svet zdaj pričakuje predloge Komisije za instrumente, akte in ukrepe druge faze, katerih namen je vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Gre za instrumente oziroma akte, ki jih bosta Parlament in Svet sprejela v postopku soodločanja.

Glede časovnega razporeda za predložitev teh predlogov, kdaj lahko pričakujemo kakšen predlog, pa se bo potrebno obrniti na Komisijo, ki ima izključno zakonodajno iniciativo tudi na tem področju.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – Señor Presidente, el señor Mehdi Kazemi, de 19 años, acaba de perder la posibilidad de obtener asilo en los Países Bajos después de que su reclamación fuera rechazada en el Reino Unido. El señor Kazemi puede ser enviado a Irán y puede ser ejecutado por el delito de ser homosexual.

En este momento, en la Unión Europea no tenemos normas al respecto, y la pregunta es si el Consejo cree que puede acelerar los trámites o que podemos esperar, por ejemplo, que el Tribunal de Justicia de la Unión Europea obligue a los Estados miembros a reconocer el asilo como un derecho humano fundamental en virtud de la jurisprudencia de los derechos humanos que existe.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – Herr Ratspräsident! Im Zusammenhang mit der Entwicklung eines gemeinsamen Asylverfahrens ist ein Ziel, möglichst rasche Entscheidungen herbeizuführen und festzustellen, ob jemand den Flüchtlingsstatus erhält oder nicht. Ein Punkt, der auch immer wieder von mir eingefordert wurde, ist die Erstellung einer Liste sicherer Drittstaaten, um dann schnell zu Entscheidungen zu kommen. Wie weit sind Sie bei der Diskussion um die Erstellung dieser Liste?

Ein zweiter Punkt, den wir immer wieder eingefordert haben, ist die Durchführung von Informationskampagnen, damit die Leute wissen, wie Asylverfahren aussehen, wie legale Zuwanderung aussieht oder was die Konsequenzen eines abgelehnten Asylantrags oder von illegaler Einwanderung sind.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na dodatno vprašanje spoštovanega gospoda poslanca Medina Ortega je odgovor zelo jasen. Svet ne more storiti ničesar, da bi prisil državo članico v ravnanje, takšno ali drugačno ravnaje, pri odločanju o podelitvi azila.

Tu gre za obveznosti držav članic po mednarodnem pravu. Bodo pa nastopile tudi dodatne obveznosti, ko bo storjen korak naprej na področju skupne azilne politike Evropske unije, v smeri, ki sem jo opisoval prej, se pravi, do vzpostavitve skupnega azilnega sistema.

Tu ne morem, spoštovani gospod Pirker, reči več kot sem že prej v uvodu. Tu bo morala zamišljeni časovni načrt predstaviti Evropska komisija. Zato predlagam, da se to vprašanje naslovi tudi na Komisijo.

  Presidente. − Senhores Deputados, vamos prosseguir, as questões seguintes não serão respondidas porque não foram consideradas admissíveis:

- a primeira porque se trata de uma pergunta análoga à que já tinha sido colocada em Fevereiro;

- as n.ºs 7 e 8 porque se trata de questões relacionadas com a situação política no Chade, questão que acabámos de debater antes deste período de perguntas ao Conselho.

Pergunta nº 9 do Deputado Jim Higgins (H-0093/08)

Assunto: Transporte de líquidos

Poderia o Conselho pronunciar-se sobre as negociações em curso UE-Canadá e EUA sobre o transporte de líquidos nos aeroportos? O Conselho está confiante numa resolução a curto prazo dos problemas pendentes?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Edino kar lahko odgovorim gospodu Higginsu je, da ne morem odgovoriti, ker je za odgovor pristojna Evropska komisija. Gre za zadevo, ki sodi v njeno pristojnost, in z obžalovanjem ne morem tukaj podati vsebinskega odgovora.

  Jim Higgins (PPE-DE). – A Uachtaráin, tuigim nach bhfuil an tUachtarán-in-Oifig sa Chomhairle in ann freagra a thabhairt dom, ach ag an am céanna is léir go bhfuil sé seo ag dul chun leadráin. Nach dtuigeann na hÚdaráis agus na Rialtais sna Stáit Aontaithe agus i gCeanada go bhfuil réiteach againn san Aontas Eorpach? Réiteach praiticiúil, réiteach simplí agus réiteach éifeachtach.

Ba mhaith liom a fháil amach ón gCoimisiún nó ón Uachtarán-in-Oifig sa Chomhairle, cén fáth nach nglacann na Stáit Aontaithe agus Ceanada leis an réiteach seo? Eascraíonn sé seo go léir ó ionsaí 9/11 ar na Stáit Aontaithe. Is beart slándála é. Agus tá sé an-deacair a thuiscint cén fáth nach bhfuilimid in ann an réiteach seo a ghlacadh ar fud an domhain go léir.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – Herr Präsident! Wir setzen uns immer wieder dafür ein, dass es geeignete Maßnahmen gibt im Zusammenhang mit Terrorabwehr und insbesondere Terrorprävention. Diese Maßnahme wurde aus diesem Grunde veranlasst.

Ist dieses Instrument jedoch tatsächlich noch wirksam, oder haben Terroristen nicht bereits andere Wege gefunden, um diese Kontrollen zu umgehen?

Was wird man unternehmen, damit die Kontrollen vereinheitlicht werden? Die Vorschriften sind einheitlich, aber die Umsetzung ist von Flughafen zu Flughafen gänzlich unterschiedlich, das schafft Ärger und Probleme.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Poskusil bom odgovoriti na določene vidike, ki so bili izpostavljeni v dodatnih vprašanjih. Omejitve, ki veljajo za tekočine, spreje, gele in podobne artikle v letalskem prometu, so bile uvedene z razlogom. Uvedene so bile kot odgovor na grožnjo, ki je bila izkazana resno in jasno, grožnjo za varnost v prevozu v civilnem letalstvu.

Obveščeni smo, da strokovnjaki iz različnih področij intenzivno iščejo rešitve in tehnologijo, ki bi olajšala odkrivanje resnične grožnje in s tem tudi olajšala prevoz tekočin, sprejev in gelov v ročni prtljagi v civilnem zračnem prometu.

O tem potekajo razprave marsikje, predvsem v Mednarodni agenciji za civilno letalstvo. Te razprave spremljamo, ampak trenutno še niso prišle do kakšnih sklepov. Če in ko se bo to zgodilo, bo seveda, tako pričakujemo, Komisija ustrezno ukrepala.

  Presidente. − Senhores Deputados, nós não temos muito tempo, temos só seis minutos, que o Conselho informou-me que vai ter que se ausentar a partir das 19H30, mas vamos ter tempo para responder às duas questões seguintes.

Dado referirem-se ao mesmo assunto, as perguntas que se seguem serão chamadas em conjunto:

Pergunta nº 10 da Deputada Mairead McGuinness (H-0095/08)

Assunto: A perspectiva da UE nos Balcãs Ocidentais

Inevitavelmente, o destino dos Balcãs Ocidentais revestirá um interesse particular para a actual Presidência do Conselho. Tendo em conta os recentes desenvolvimentos no que se refere ao estatuto do Kosovo, irá a Presidência do Conselho assumir um papel activo tendo em vista uma maior integração dos países dos Balcãs Ocidentais nas estruturas da UE?

Pergunta nº 11 da Deputada Silvia-Adriana Ţicău (H-0106/08)

Assunto: Incremento das relações entre a UE e os países dos Balcãs Ocidentais

A Presidência eslovena declarou que uma das suas prioridades é o desenvolvimento das relações entre a UE e os países dos Balcãs ocidentais. Pode o Conselho da União Europeia indicar quais são as orientações principais que tem em vista para desenvolver futuros acordos entre a UE e os Balcãs Ocidentais?

Pergunta nº 12 do Deputado Dimitrios Papadimoulis (H-0119/08)

Assunto: O papel da missão da União Europeia no Kosovo

Em declarações recentes, o Primeiro-ministro do Kosovo afirmou que a proclamação da independência é uma questão de dias. O Ministro russo dos Estrangeiros, pelo seu lado, associou a missão da UE no Kosovo a uma nova Resolução do Conselho de Segurança das Nações Unidas sobre a presença da comunidade internacional no Kosovo.

Qual a mandato e o calendário da missão da União Europeia no Kosovo? Prevê o Conselho uma nova Resolução do Conselho de Segurança das Nações Unidas para introduzir quaisquer modificações à presença da comunidade internacional no Kosovo?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Poskušal bom odgovoriti skupaj na vsa ta tri vprašanja, ampak zato je tudi odgovor nekoliko daljši. Po drugi strani gre tudi za tematiko, ki je posebej aktualna v tem času.

Svet je odločen še naprej podpirati evropsko perspektivo zahodnega Balkana in jo narediti še bolj oprijemljivo za prebivalce regije. Med drugim na primer s tem, da bo pospeševal začetek dialoga o liberalizaciji vizumske ureditve z državami regije.

Svet je na ponedeljkovem zasedanju 10. marca pozdravil ustanovitveno sejo Sveta za regionalno sodelovanje, s katero je bila zaznamovana uradna predaja pakta o stabilnosti novemu Svetu za regionalno sodelovanje. Ustanovitev tega Sveta dokazuje, da je bil pri regionalnem sodelovanju na področju demokracije ter gospodarskih in varnostnih vprašanj dosežen ogromen napredek.

Svet je že poudarjal doslej velik pomen regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, prav tako pa tudi potrebo po ponovnem prizadevanju vseh strani, da s konstruktivnim pristopom v pogajanjih najdejo obojestranske sprejemljive rešitve za odprta vprašanja v odnosih s svojimi sosednjimi državami.

Svet je v svojih sklepih 18. februarja potrdil svojo odločenost, da v celoti in učinkovito podpre evropsko perspektivo za zahodni Balkan. Komisiji je naročil, naj uporabi instrumente Skupnosti za spodbujanje gospodarskega in političnega razvoja ter širši regiji ponudi konkretne ukrepe, da bi lahko napredovala v tej smeri.

In tu prehajam na posebej pomemben dogodek: Evropska komisije je 5. marca objavila komunikacijo o zahodnem Balkanu. V njej predlaga vrsto otipljivih ukrepov za nadaljnjo poglabljanje odnosov med Evropsko unijo in državami regije. Ta komunikacija in utrditev evropske perspektive držav zahodnega Balkana nasploh bosta glavna tema na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije, ki je predvideno konec tega meseca v Sloveniji.

Slovensko predsedstvo zahodnemu Balkanu posveča še prav posebno pozornost, saj je stabilnost te regije ključnega pomena za varnost in blaginjo celotne Evropske unije. V letu 2008 so med drugim mogoči naslednji premiki: revizija Solunske agende iz leta 2003, sklenitev niza stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, okrepitev sodelovanja znotraj regije na različnih področjih.

Glede na pomanjkanje časa bom skušal skrajšati poglavitne cilje predsedstva EU glede posameznih držav. Kjer je bilo izpostavljeno Kosovo v enem od vprašanj, naj povem par besed o tem.

Predsedstvo še naprej verjame, da je potrebna dolgoročna rešitev statusa Kosova v splošnem okviru evropske prihodnosti zahodnega Balkana. Stabilizacijsko-pridružitveni proces je strateški okvir Evropske unije, ki ga je razvila za svojo politiko do zahodnega Balkana. Instrumenti iz tega okvira veljajo tudi za Kosovo.

Ponovno naj spomnim na sklepe Sveta z dne 18. februarja, ko je Svet potrdil svojo predanost celoviti in učinkoviti podpori evropski prihodnosti zahodnega Balkana. In pri tem je pozval Komisijo, naj z mehanizmi Skupnosti spodbuja gospodarski in politični razvoj ter širši regiji predlaga konkretne ukrepe za približevanje temu cilju.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Mr President, I know time is short, but I think it is interesting that the landscape has changed since I tabled this question, and I welcome the fact that the President-in-Office has updated us with great detail about his particular and obvious concerns about the region. Could I just ask him, specifically in relation to the EU mission to Kosovo, which is unique and quite untested at this stage: can you assure us that we learn lessons from this intervention and will be ready to offer similar support to other countries in the region if and when we are invited to do so?

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – Mulţumesc pentru precizările făcute, aş fi dorit însă să obţin câteva informaţii suplimentare. Ştim că, încă din iulie 2006, s-a semnat acel tratat pentru energie, pentru atragerea investiţiilor în energie şi ştiu că în 2007 a fost adoptată o listă de proiecte prioritare pentru infrastructura energetică din regiune şi chiar a fost semnat un memorandum privind dimensiunea socială.

De asemenea, ştim că se intenţionează semnarea unui tratat comunitar cu ţările din regiune în domeniul transporturilor, pentru crearea unei pieţe interne în domeniul transportului rutier de cale ferată şi pe căile navigabile interioare. S-a stabilit de asemenea o listă de proiecte prioritare în domeniul transporturilor şi aş fi dorit mai multe detalii din partea Consiliului…

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede prvega vprašanja spoštovane gospe poslanke McGuinness.:misija Evropske unije na Kosovu je misija, ki spada pod skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, se pravi, gre za SZVP, "ISDP mission". Ni pa to edina misija, ki je na zahodnem Balkanu.

Imamo med drugim misijo, ki ima podoben status, se pravi, gre za misijo SZVP v Bosni in Hercegovini, to je policijska misija Evropske unije. In podobno imamo misijo PROKSIMA, oziroma smo jo imeli, ker je bila med tem že končana, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Naj poudarim pomen misije, o kateri je bila sprejeta odločitev misije za Kosovo. Dostikrat se poudarja razdeljenost v Evropski uniji glede statusa Kosova. To razdeljenost je moč opaziti, vendar pa se pozablja na enotnost Evropske unije pri pomembnih vprašanjih, kakršno je recimo vprašanje Evropske misije, o kateri je bil dosežen dogovor in ki bo, upamo, v predvidenem roku operativna.

Glede vprašanja gospe Ţicău. Imamo že vzpostavljeno regionalno sodelovanje v okviru energetske listine za jugovzhodno Evropo. Razmišljamo pa tudi o drugih področjih, kjer bi morda s konkretnimi ukrepi okrepili dejansko integracijo držav zahodnega Balkana in utrdili njihove povezave, njihovo povezanost z Evropsko unijo.

Omenili ste transport. Da, to je eno od področij, ki ga preučujemo. So pa tudi druga, sodelovanje na področju raziskav, znanosti, izobraževanja. Še posebej pa želim poudariti pomen vizumske liberalizacije za te države, ki ostaja naš cilj. Želimo in upamo, da ga bomo kmalu dosegli. Pod slovenskim predsedstvom so se že začeli pogovori o postopni vizumski liberalizaciji z večino držav zahodnega Balkana.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – Európska perspektíva pre štáty Balkánu má osobitne veľkú váhu a silný význam pre stabilitu na Balkáne a zároveň aj európskeho a globálneho priestoru.

Vyhlásenie nezávislosti Kosova zasialo nenávisť do krehkých vzťahov Srbov a kosovských Albáncov. Z dôvodu, že aj Slovinsko je súčasťou Balkánu, aké je podľa predsedníctva trvalo udržateľné riešenie zaručujúce pokoj a stabilitu v tomto regióne? Bude to možné bez súhlasu Srbska?

  Δημήτριος Παπαδημούλης (GUE/NGL). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Ασκούντα την Προεδρία, στην απάντησή σας για το Κόσσοβο, δεν αναφέρατε ούτε μια φορά τη λέξη "ΟΗΕ", ούτε μια φορά τη λέξη "διεθνής νομιμότητα"! Σας ερωτώ: Είναι δυνατόν να θεμελιωθεί η ευρωπαϊκή προοπτική των δυτικών Βαλκανίων στην παράκαμψη του ΟΗΕ και στην αγνόηση της διεθνούς νομιμότητας; Και, επειδή το Συμβούλιο στην ανακοίνωσή του χαιρετίζει τη διεθνή παρουσία στο Κόσσοβο επικαλούμενο το ψήφισμα 1244 του ΟΗΕ, σας ερωτώ: Το ψήφισμα του ΟΗΕ είναι μενού εστιατορίου για να το επικαλείστε "à la carte"; Ισχύει ή δεν ισχύει ή διαλέγετε μόνο τα σημεία που σας βολεύουν;

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za še ta dodatna vprašanja. Glede vprašanja gospe Pleštinske. Ne morem in ne upam si napovedovati, ne osebno in ne kot predstavnik Sveta, kakšna bi bila dolgoročna rešitev glede statusa Kosova. Dejstvo je, da bi bilo zaželeno, če bi o tem vprašanju bil možen dogovor med vpletenimi stranmi. O tem, kot je znano, so potekala dolgotrajna pogajanja, ki se niso končala z dogovorom.

Prav tako bi bilo zaželeno, če bi o tem vprašanju imel oziroma dosegel stališče Varnosti svet Združenih narodov, a, kot je znano, tudi do tega ni prišlo. Evropska unija se je pač zato odzvala na razglasitev neodvisnosti Kosova, tako kot se je, z odločitvami oziroma sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. februarja. To je okvir, v katerem je bil dosežen dogovor v okviru Evropske unije. Ta okvir, kot je znano, dopušča državam članicam, da same odločajo o razvijanju svojih odnosov s Kosovom.

Poudaril pa bi, in tu prehajam na vprašanje oziroma mnenje gospoda Papadimoulisa, nobenega dvoma ni, da evropska perspektiva zahodnega Balkana vključuje tudi Kosovo. Kosovo je del regije, kateri je bila že leta 2003 v Solunu podana evropska perspektiva in to se ni spremenilo.

To je razvidno tudi iz komunikacije Evropske komisije, o kateri sem že govoril, ki je bila izdana 5. marca letos in ki vsebuje tudi poseben del, posvečen Kosovu.

  Presidente. − As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão, suspensa às 19h40, é reiniciada às 21 horas)

PRESIDENZA DELL'ON. LUIGI COCILOVO
Vicepresidente