Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg

15. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so vprašanja Svetu (B6-0013/2008).

Na Svet so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Ker naslednji vprašanji obravnavata enako temo, ju navajam skupaj:

Vprašanje št. 1 predložila Marian Harkin (H-0077/08)

Zadeva: Lizbonska pogodba

Ali so še kakšna vprašanja, ki jih je treba pojasniti v povezavi s trenutnim besedilom lizbonske pogodbe, in ali so bila vsa vprašanja slovenskega predsedstva v zvezi z vsebino, postopkom in časovnim okvirom za uvajanje pogodbe rešena? Če to ne drži, bi prosila Svet, da imenuje odprta vprašanja.

Vprašanje št. 2 predložil Gay Mitchell (H-0097/08)

Zadeva: Predsednik Sveta

Ali je Svet že izvedel kakšne predhodne razprave o tem, kdo bo predsednik Sveta EU po ratifikaciji lizbonske pogodbe?

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanj moram reči, da zagotovo nista enaka. Ali bi lahko, prosim, bolj spoštovali pravice poslancev? Tovrstno združevanje vprašanj je sramotno. Čas za vprašanja se vedno bolj krajša. Med tema dvema vprašanjema ni povezave. Ostro nasprotujem načinu, kako so obravnavani poslanci tega parlamenta.

  Predsednik. − Razumem, gospod Mitchell, vendar več časa, kot ga namenjamo tem zadevam, manj časa bomo imeli za odgovore na druga vprašanja, ki so jih poslanci prav tako zakonito postavili. Svet se je odločil, da bo na ti vprašanji odgovarjal skupaj. Spoštovani poslanec ne bo prikrajšan, saj bo dobil priložnost, da spregovori o svojem posebnem vprašanju. Zato menim, da ne bo prikrajšan.

Zato bomo nadaljevali delo, drugače bomo porabili še več časa, česar si ne moremo privoščiti. Doseganje minimalne ravni produktivnosti v času za odgovore postaja vse težje. Gospod predsedujoči Svetu, predajam vam besedo.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Naj poudarim, da s stališča Sveta je povsem vseeno, ali odgovarjamo na ta vprašanja skupaj ali ločeno. To ni naša odločitev, mi se prilagodimo željam tega Parlamenta v tem smislu.

Odgovoril bom najprej na vprašanje, ki ga je zastavila gospa Harkin. Naj poudarim, da je začetek veljavnosti lizbonske pogodbe odvisen od ratifikacij v vseh 27 državah članicah. Jasno pa je, da tako kot pri vseh pomembnih spremembah pogodbe je tudi za nemoten začetek veljavnosti lizbonske pogodbe potrebnih nekaj pripravljalnih dejanj. Slovensko predsedstvo je s temi pripravami začelo v skladu s pooblastilom v sklepih Evropskega sveta decembra 2007. Poudarjam pa, da je delo v zvezi z izvajanjem na tej stopnji in v tej fazi le tehnično in predhodno.

Dokler postopek ratifikacije še teče in ni končan, je to delo tudi izključno začasne, preliminarne narave. Mnoge vidike izvajanja lizbonske pogodbe bo mogoče v celoti obravnavati, šele ko bo pogodba začela veljati. Obstajajo tudi številni primeri, ko bo določene vidike izvajanja pogodbe mogoče obravnavati šele na podlagi predloga Komisije.

Svet namerava Parlament tekoče obveščati o napredku in bo s Parlamentom tesno sodeloval pri vseh tistih vidikih priprav na izvajanje lizbonske pogodbe, ki so v interesu obeh inštitucij.

V drugem delu bom odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil spoštovani poslanec, gospod Mitchell. Odgovor je „ne“, Svet še ni razpravljal o tem, kdo bi postal predsednik Sveta Evropske unije oziroma točneje rečeno, kdo bi postal predsednik Evropskega sveta. O tem Svet ni razpravljal. Naj še dodam mnenje predsedstva: razpravljal ni zato, ker po mnenju predsedstva za kaj takega še ni napočil čas.

  Marian Harkin (ALDE). – Želela bi se zahvaliti predsedujočemu Svetu za njegov odgovor. Menim, da ste mi želeli pojasniti, da postopek še poteka in da je treba zadeve na nekaterih področjih še pojasniti.

V zvezi s pojasnitvijo bi želela izvedeti, kakšno je vaše stališče glede priprave uradnega konsolidiranega besedila Sveta, saj sem v zvezi s potrebo po konsolidiranem besedilu pisala veliko voditeljem držav in kar nekaj izmed njih jih je odgovorilo – španski predsednik vlade, ministra za evropske zadeve v Nemčiji in Bolgariji. Parlament je o tem dejansko glasoval pred tremi tedni in poslanka Margot Wallström je povedala, v tem parlamentu, da čim prej potrebujemo konsolidirano besedilo. Zanimajo me vaša stališča v zvezi s tem.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Najprej bi želel povedati, da če ima Svet težave pri pripravi konsolidiranega besedila, mu bo institut za evropske zadeve v Dublinu z veseljem poslal angleško različico.

Drugič, v zvezi z odgovorom predsedujočega Svetu na moje vprašanje bi ga želel vprašati, ali je jasno, da nimamo kandidatov, da nimamo ne krajšega ne daljšega seznama kandidatov za mesto predsednika Sveta, da je to zadeva, o kateri bomo razpravljali po sprejetju lizbonske pogodbe, če bo sprejeta, in to bo v daljni prihodnosti. Ali to drži?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Najprej glede dodatnega vprašanja spoštovane poslanke gospe Harkin.

Vsekakor po mnenju Sveta, po mnenju predsedstva, je konsolidirano besedilo pogodbe, lizbonske pogodbe, potrebno. Pričakujemo ga, o tem sem danes že govoril na razpravi pod neko drugo točko, pričakujemo ga sredi aprila in pričakujemo, da bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije v prvi polovici maja. Morda se bo komu zdelo to pozno. Vendar se je treba zavedati dejstva, da gre za zelo zahtevno, pravno, redakcijsko opravilo. Gre za kompleksen tekst in vrhu tega je treba uradno, prečiščeno, konsolidirano besedilo pripraviti v vseh triindvajsetih uradnih jezikih Evropske unije. Tako da, če se upošteva te vidike, vendarle ni trajalo dolgo, da pridemo do uradne, konsolidirane verzije besedila.

Obstajajo neuradne, in zahvaljujem se gospodu poslancu Mitchellu, da je na to opozoril, vendar neuradne verzije so neuradne verzije in ne morejo šteti kot uradno besedilo. Jih je pa več, med njimi tudi ena s strani dublinskega inštituta. To je koristno čtivo, je uporabno čtivo, ne more pa nadomestiti uradne verzije za katero je bil pa seveda potreben določen čas.

Na drugi del dodatnega vprašanja spoštovanega gospoda Mitchella lahko zatrdim v imenu predsedstva, v imenu Sveta, v tem času ni nobenega kratkega ali dolgega seznama možnih ali dejanskih kandidatov, ne obstaja - o tem vprašanju v Svetu doslej ni bilo nobene razprave. Ta razprava bo verjetno morala potekati, ko se bomo bolj približali začetku veljavnosti lizbonske pogodbe. Prvi možni datum za to je 1. januar 2009. Tako da, predvidevam, da se bo razprava o tem vprašanju začela kasneje v letu 2008, po vsej verjetnosti se bo morala enkrat začeti, kajti predvideno je, da z uveljavitvijo lizbonske pogodbe Evropska unija dobi tudi predsednika Evropskega sveta.

Ponavljam pa, po mnenju predsedstva zdaj, v tem trenutku, še ni čas za tovrstne razprave, vendarle je treba upoštevati dejstvo, da imamo od potrebnih sedemindvajsetih ratifikacij ta trenutek v žepu šele pet.

  Richard Corbett (PSE). – To zadeva prihodnjega predsednika Evropskega sveta. Ali se predsedstvo strinja, da to dejansko ne pomeni predsedstva Uniji, ampak predsedstvo eni od institucij, pri čemer imajo vsaka svojega predsednika?

Ali je predsedstvo podrobno razpravljalo o naravi službe, da se zagotovi, da se pristojnost zagotovo ne razširi v nekakšno „predsedstvo Uniji“, ampak ostaja pri predsedovanju in vodenju razprav Evropskega sveta?

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, moje vprašanje je povezano s sestavljenim besedilom, z drugimi besedami, konsolidirano različico. Hvaležen sem predsedujočemu Svetu, da je pojasnil pomembno razliko med neuradnimi in uradnimi besedili. Pozdravil bi tudi možnost, vzporedno z objavo v Uradnem listu, kampanje držav članic, zato da bi se zainteresiranim državljanom omogočil vpogled v celotno besedilo. Ni nam treba objaviti veliko besedila, vendar če državljani želijo videti kopije besedila, bi jim to morala zagotoviti nacionalna vlada.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, gospod minister, prejšnji teden sem v Ljubljani izvedel, da je slovenski parlament ratificiral pogodbo brez konsolidirane različice, kar me preseneča. Poslanci niso mogli imeti dostopa do besedila v obliki, kot ga bodo dobili danes.

Zanima me, ali je bilo pri Svetu ministrov ali na vrhu sprejeto, da se bo s konsolidiranim besedilom čim dlje odlašalo? Ali je bilo naključno sprejeto, da se ne bo izvajalo referendumov o ustavi – lizbonski pogodbi?

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Predsedujoči Svetu, lahko priporočam seznam morebitnih kandidatov – neuraden, ki ga še nismo videli.

Vendar sem glede vsebinskega vprašanja vesela, da se pripravljate; izida ne napovedujete, ampak upate tako kot jaz, da bo pozitiven in da bo lizbonska pogodba ratificirana.

Zagovorniki kampanje proti pogodbi na Irskem menijo, da je to pogodba, ki spreminja samo sebe, kar ne drži, in prosim, da zelo jasno poveste nam Ircem, ki spremljamo kampanjo, da bodo pogodba in njene prihodnje spremembe spoštovale ratifikacijski proces vseh držav članic.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. −(SL) Prva tri vprašanja sem razumel, pri četrtem se je izgubil prevod, tako da bi mogoče lahko prosil, da gospa McGuinness še enkrat ponovi vprašanje, ker ga bom poslušal v vašem jeziku.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Mogoče sem bila prehitra. Na Irskem zagovorniki kampanje proti pogodbi oglašujejo napačno prepričanje, da v primeru podprtja te pogodbe na Irskem ne bo prihodnjih referendumov o prihodnjih pogodbah, če jih bi potrebovali. V naslednjih 50 letih nihče ne ve, o čem bomo morali glasovati.

Brez dvoma menim, kot mnogi v tem parlamentu, da podprtje pogodbe ne bo imelo tega učinka in da bomo vedno spoštovali ratifikacijski proces držav članic. Želela bi, da mogoče kot predsedujoči Svetu to potrdite.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Najlepša hvala za prijaznost, gospa McGuinness, da ste ponovili vprašanje. Zdaj ga povsem razumem. Najprej vprašanje gospoda Corbetta. Absolutno gre pri predsedniku Evropskega sveta za predsednika Evropskega sveta in ničesar drugega. Že kot pravnik se ne morem strinjati, da bi bil predsednik Evropskega sveta obenem še predsednik nečesa drugega.

Evropski svet postaja inštitucija. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe naj bi postal nova inštitucija, kar doslej ni. In ta inštitucija naj bi dobila predsednika in ta predsednik bo predsedoval tej inštituciji in ne tudi drugim inštitucijam, ki jih lizbonska pogodba navaja.

Strinjam se z mnenjem spoštovanega poslanca, gospoda Racka, da je prečiščeno besedilo v vsakem primeru koristen pripomoček pri odločanju parlamentarcev, pri obveščanju državljanov. Ampak, saj pravim, kot sem rekel prej, ne spremeni to dejstva, da je edino relevantno, pravno relevantno besedilo tisto, ki ga pripravi pristojna služba generalnega sekretariata Sveta kot uradno besedilo, uradno prečiščeno besedilo.

In s tem prehajam na vprašanje gospoda Seppänena. Drži, slovenski parlament je opravil ratifikacijo, odločal o ratifikaciji lizbonske pogodbe brez uradnega prečiščenega besedila, ker pač to še ni na voljo. Bili so na voljo izvodi v nekaterih jezikih neuradnega prečiščenega besedila za tiste, ki jih je to zanimalo.

Se je pa vlada, moram reči, angažirala pri razlaganju novosti, ki jih prinaša lizbonska pogodba, in glede na rezultat, dosežen v slovenskem Državnem zboru, je bila očitno pri tem dovolj uspešna. To je sicer naša nacionalna zadeva, se ne tiče toliko predsedstva, ampak vendarle sem se čutil dolžan, da vam to pojasnim.

Ponovno glede referendumov. Najprej dovolite, da vprašam gospod Seppänen, ste vprašali, kako bi Svet oziroma mi preprečili referendume?

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Vprašal sem, ali je Svet ali vrh sprejel kakšen sklep, da se ne sme izvajati referendumov – da bi morali priporočati državam članicam, naj ne izvedejo referenduma. To je bilo moje vprašanje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Hvala lepa za to dodatno pojasnilo. Ne, nobene takšne odločitve ni bilo in tudi ne bi bila možna. Svet spoštuje pravico vsake države članice, da samostojno in suvereno odloča o ratifikacijskem postopku v skladu s svojimi notranjimi predpisi in se v to ne vmešava, ne Svet, ne predsedstvo.

Glede vprašanja, gospe poslanke McGuinness. Kar sem ravnokar rekel, da je način ratifikacije nove pogodbe suverena pravica vsake države članice, ki se samostojno odloči, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ali bo izvedla referendum ali bo ratificirala novo pogodbo v parlamentu. Nova pogodba tega dejstva ne bo v ničemer spremenila.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 3 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0082/08)

Zadeva: Pakt za mlade

Svet je sprejel odločitve v zvezi s paktom za mlade za povečanje možnosti zaposlitve za mlade Evropejce in izboljšanje na področju združevanja dela in družinskega življenja. Ali namerava novo predsedstvo oceniti do sedaj dosežene rezultate in dodatno podpreti te cilje?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Želel bi opozoriti spoštovano poslanko Panayotopoulos na najnovejšo pobudo Sveta, ki se nanaša na njeno vprašanje. Svet je 14. februarja letos sprejel vrsto ključnih sporočil o nadaljnjem izvajanju Evropskega pakta za mlade in jih naslovil na spomladanski Evropski svet, ki se začenja jutri. Ključna sporočila temeljijo na zadnji analizi Komisije glede nacionalnih programov reform in vsebujejo oceno napredka pri izvajanju Evropskega pakta za mlade v letu 2007.

Svet je na podlagi te analize ugotovil, da se je od sprejetja Evropskega pakta za mlade, to se je zgodilo leta 2005, v nekaterih državah članicah brezposelnost zmanjšala, vendar pa ostaja na ravni Evropske unije še vedno visoka, preko sedemnajst odstotkov. Zato je oblikoval naslednja priporočila za nadaljnje izvajanje pakta, ki jih bo Evropski svet ta teden prejel v obliki ključnih sporočil.

Zaposlovanje mladih, sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter družbena integracija mladih bi morali še naprej ostati osrednji cilji gospodarskih in socialnih strategij. Posebno pozornost je treba še naprej namenjati mladim z manj priložnostmi, zlasti z odločnejšim usmerjanjem, multidisciplinarno podporo in s prilagojenimi ukrepi.

V prihodnje si je pri opravljanju lizbonske strategije potrebno prizadevati za razvoj mladinske razsežnosti. Ta temelji na medsektorskem pristopu in okrepljeni vlogi mladine. Prvo priporočilo torej poziva države članice, naj se osredotočijo zlasti na cilje zaposlovanja mladih. V zvezi s tem Komisija poseben poudarek namenja vprašanjem, kot so: prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlitev, negotove delovne razmere, prožna varnost ter zaposljivost mladih.

Slovensko predsedstvo je problematiki in izzivom zaposlovanja mladih posvetilo posebno pozornost. Posebej naj omenim, da bo v Sloveniji naslednji mesec potekala mednarodna konferenca v okviru predsedovanja pod naslovom „Delo za mlade, blaginja za vse“.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, besedilo Evropskega pakta za mlade tudi omogoča ukrepe za združevanje poklicnega in družinskega življenja. Svet se je prav tako odločil za ustanovitev Evropske zveze za družino. Mladi ljudje morajo imeti priložnost, da si ustvarijo družino. Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti v zvezi z zagotavljanjem te možnosti?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Uresničevanje v praksi bo naloga vsake države članice. Predvidevamo pa, da bo Evropski svet tudi o teh vidikih sprejel določene sklepe v tem tednu, vključno tudi z evropskim združenjem za družine, na politični ravni. Skratka, verjamemo, oziroma pričakujemo, da bo dan dodaten zagon prizadevanjem na tem področju. Kako pa se bodo ta uresničevala, to pa bo predvsem odvisno od vsake države članice posamič.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 4 predložil Claude Moraes in ga prevzel Glenis Willmott (H-0084/08)

Zadeva: Sodelovanje na področju brezdomstva na evropski ravni

Svet se mogoče zaveda pisne izjave 0111/2007 o odpravi uličnega brezdomstva, ki je bila pred kratkim obravnavana v Evropskem parlamentu. Eden od ciljev izjave bo razvoj evropskega pristopa k odpravi uličnega brezdomstva ter za ta namen zbiranje in izmenjava zanesljivih statističnih podatkov, ki bodo potrebni za spodbujanje ukrepov.

Kakšno je stališče Sveta v zvezi z vseevropskim sodelovanjem v zvezi z brezdomstvom? Zlasti, ali meni, da je izmenjavanje statističnih podatkov na evropski ravni dobra zamisel?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet je seznanjen s pobudo Evropskega parlamenta, v kateri poslanci in poslanke pozivate k vseevropski zavezi za odpravo brezdomstva do leta 2015. Svet to pobudo pozdravlja in z zanimanjem pričakuje, kakšni bodo njeni dosežki.

Tu želim spomniti, da se problematika brezdomstva v okviru politike socialne zaščite in socialnega vključevanja obravnava v okviru odprte metode koordinacije. Za to področje je sicer pristojen Odbor za socialno zaščito. Postopek odprte metode koordinacije je okrepil osveščenost o dejstvu, da je brezdomstvo problem v vseh državah članicah. Pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključevanje za obdobje 2006-2008 so države članice brezdomstvo opredelile kot eno glavnih strateških prednostnih področij.

Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialnem vključevanju za leto 2007 se je nanašalo na izziv, ki ga predstavlja brezdomstvo v povezavi z ukrepi za aktivno vključevanje. Te ukrepe je namreč treba dopolniti z vrsto drugih storitev, vključno z nastanitvijo, zdravstveno oskrbo in socialnimi storitvami. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da nekatere države članice razvijajo bolj strukturiran pristop do izključenosti na področju nastanitve in do brezdomstva.

V zvezi z vprašanjem glede statističnih podatkov o brezdomstvu na evropski ravni naj povem, da so indikatorji na področju brezdomstva kljub prizadevanjem evropskega observatorija za problematiko brezdomstva še vedno premalo razviti. V več državah članicah brezdomstvo sploh ni opredeljeno. Prav tako večina držav članic nima zbranih zanesljivih podatkov o številu brezdomcev. Če pa ti podatki že obstajajo, pa jih je težko primerjati, saj se metodologije štetja in spremljanja trendov v posameznih državah članicah razlikujejo.

Zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov na področju brezdomstva je podskupina za kazalnike v okviru Odbora za socialno zaščito v svojem delovnem programu za leto 2008 med svoje načrte med drugim vključila posebno analizo o deležu, ki ga pri materialnem pomanjkanju predstavlja nastanitev, analizo podatkov o stroških nastanitve iz evropske študije o dohodku in življenjskih pogojih, pa tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi študije o merjenju razširjenosti brezdomstva na ravni Evropske unije, ki so jo januarja 2007 izdale službe Komisije.

Poleg tega je Odbor za socialno zaščito sklenil, da bo brezdomstvo v letu 2009 ena od možnih prednostnih nalog v okviru tematsko usmerjenih prizadevanj za socialno vključevanje.

  Glenis Willmott (PSE). – Zadovoljna sem bila z nedavno objavljenimi rezultati delovanja vlade Združenega kraljestva, ki so pokazali, da so v mojem volilnem okrožju East Midlands novi primeri brezdomstva v zadnjem letu upadli za več kot 25 %. Zahvala za to gre glavni prednostni nalogi laburistične vlade o odpravi brezdomstva in močnemu osredotočanju na usposabljanje ljudi in potrebnemu uvajanju za trajen umik z ulic. Kar je popolno nasprotje z doseženimi rezultati prejšnje konservativne vlade, pod katero se je število brezdomcev dejansko povečalo.

Ali se zato Svet strinja, da je to primer najboljše prakse, da se mora razširiti in posledično da se uvede ustrezna platforma na evropski ravni, da bi lahko to dosegli?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Zahvaljujem se za to informacijo, vendar pa prosim za razumevanje, saj kot predstavnik Sveta ne morem komentirati podatkov oziroma položaja za posamezno državo članico. Utegne to biti primer dobre prakse, vendar tega ne morem izjaviti tukaj kot predstavnik Sveta.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 5 predložil Manuel Medina Ortega (H-0087/08)

Zadeva: Ukrepanje proti mednarodnemu kriminalu in Sodišče Evropskih skupnosti

Ali bo Svet poročal o doseženem napredku in objavil takojšne predloge za uvedbo skupne azilne politike v Evropski uniji?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Komisija je junija 2007 predstavila zeleno knjigo o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu. Svet zdaj pričakuje predloge Komisije za instrumente, akte in ukrepe druge faze, katerih namen je vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Gre za instrumente oziroma akte, ki jih bosta Parlament in Svet sprejela v postopku soodločanja.

Glede časovnega razporeda za predložitev teh predlogov, kdaj lahko pričakujemo kakšen predlog, pa se bo potrebno obrniti na Komisijo, ki ima izključno zakonodajno iniciativo tudi na tem področju.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospod Mehdi Kazemi, 19 let, je izgubil možnost pridobiti azil na Nizozemskem po tem, ko so njegovo prošnjo zavrnili v Združenem kraljestvu. Gospod Kazemi bo morda poslan v Iran in usmrčen zato, ker je homoseksualec.

Trenutno v EU nimamo pravil o tem in moje vprašanje je, ali Svet verjame, da lahko pospeši proces ali lahko čakamo, dokler, na primer, Sodišče Evropskih skupnosti ne prisili držav članic, da azil priznajo kot temeljno človekovo pravico v skladu s sedanjo sodno prakso o človekovih pravicah.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsedujoči Svetu, v zvezi z razvojem procesa skupne azilne politike je eden od ciljev pospešiti proces odločanja, ki bo določil, ali bodo ljudje dobili status begunca ali ne. Ena od zadev, h kateri ponovno pozivam, je sestava seznama varnih tretjih držav, da bi s tem pospešili odločanje. Kakšen napredek ste dosegli v zvezi s sestavo takšnega seznama?

Nazadnje poudarjam naslednje: pogosto smo prosili za informacijske kampanje, da bi bili ljudje seznanjeni s postopki pridobivanja azila, pomenom zakonitega priseljevanja in posledicami zavrnitve prošnje za azil ali nezakonitega priseljevanja.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na dodatno vprašanje spoštovanega gospoda poslanca Medina Ortega je odgovor zelo jasen. Svet ne more storiti ničesar, da bi prisil državo članico v ravnanje, takšno ali drugačno ravnanje, pri odločanju o podelitvi azila.

Tu gre za obveznosti držav članic po mednarodnem pravu. Bodo pa nastopile tudi dodatne obveznosti, ko bo storjen korak naprej na področju skupne azilne politike Evropske unije, v smeri, ki sem jo opisoval prej, se pravi, do vzpostavitve skupnega azilnega sistema.

Tu ne morem, spoštovani gospod Pirker, reči več kot sem že prej v uvodu. Tu bo morala zamišljeni časovni načrt predstaviti Evropska komisija. Zato predlagam, da se to vprašanje naslovi tudi na Komisijo.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, nadaljujmo. Na naslednja vprašanja ne bomo odgovarjali, saj niso bila sprejeta:

– prvo zato, ker je podobno vprašanju, zastavljenemu februarja;

– vprašanji št. 7 in 8, ker se ukvarjata s političnim položajem v Čadu, o katerem smo razpravljali pred časom za vprašanja.

Vprašanje št. 9 predložil Jim Higgins (H-0093/08)

Zadeva: Prevoz tekočin

Ali lahko Svet poda izjavo v zvezi s pogajanji EU med Kanado in Združenimi državami Amerike, ki še potekajo, o vnosu tekočin na letališča? Ali je Svet prepričan, da se lahko morebitni večji problemi rešijo v kratkem časovnem obdobju?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Edino kar lahko odgovorim gospodu Higginsu je, da ne morem odgovoriti, ker je za odgovor pristojna Evropska komisija. Gre za zadevo, ki sodi v njeno pristojnost, in z obžalovanjem ne morem tukaj podati vsebinskega odgovora.

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, razumem, da mi predsedujoči Svetu ne more odgovoriti. Očitno traja to že predolgo. Ali se oblasti in vladi v Kanadi in Združenih državah ne zavedajo, da imamo v Evropski uniji rešitev? Rešitev, ki je praktična, preprosta in učinkovita.

Sprašujem Svet ali predsedujočega Svetu, zakaj Kanada in Združene države ne sprejmejo te rešitve. Razlog za to so napadi na Združene države 11. septembra. To je varnostni ukrep. Zelo težko je razumeti, zakaj po vsem svetu ne moremo sprejeti te rešitve.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vedno si prizadevamo za sprejetje ustreznih ukrepov kot odgovor terorizmu in zlasti zaradi preprečevanja terorizma, zaradi česar smo začeli ukrepe izvajati.

Vendar ali je ta instrument še vedno učinkovit ali so teroristi našli način, kako se izogniti tem pregledom?

Kako bi lahko uskladili preglede? Čeprav imamo enoten sklop odločb, se praktično izvajanje med letališči razlikuje, kar ustvarja probleme in motnje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Poskusil bom odgovoriti na določene vidike, ki so bili izpostavljeni v dodatnih vprašanjih. Omejitve, ki veljajo za tekočine, spreje, gele in podobne artikle v letalskem prometu, so bile uvedene z razlogom. Uvedene so bile kot odgovor na grožnjo, ki je bila izkazana resno in jasno, grožnjo za varnost v prevozu v civilnem letalstvu.

Obveščeni smo, da strokovnjaki z različnih področij intenzivno iščejo rešitve in tehnologijo, ki bi olajšala odkrivanje resnične grožnje in s tem tudi olajšala prevoz tekočin, sprejev in gelov v ročni prtljagi v civilnem zračnem prometu.

O tem potekajo razprave marsikje, predvsem v Mednarodni agenciji za civilno letalstvo. Te razprave spremljamo, ampak trenutno še niso prišle do kakšnih sklepov. Če in ko se bo to zgodilo, bo seveda, tako pričakujemo, Komisija ustrezno ukrepala.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, nimamo več veliko časa, natančneje še samo šest minut, saj me je Svet obvestil, da bo moral oditi ob 19.30, vendar imamo kljub temu dovolj časa, da odgovorimo na naslednji vprašanji.

Predsednik. − Ker naslednji vprašanji obravnavata enako temo, ju navajam skupaj:

Vprašanje št. 10 predložila Mairead McGuinness (H-0095/08)

Zadeva: Stališče EU glede zahodnega Balkana

Usoda zahodnega Balkana bo nedvomno zlasti zanimiva za državo, ki zdaj predseduje Svetu. Ali bo predsednik Sveta glede na nedavni razvoj dogodkov v zvezi s položajem Kosova prevzel dejansko vlogo pri nadaljnjem vključevanju zahodnega Balkana v strukture EU?

Vprašanje št. 11 predložila Silvia-Adriana Ţicău (H-0106/08)

Zadeva: Razvoj odnosov med EU in državami zahodnega Balkana

Slovensko predsedstvo je objavilo, da je ena od njegovih glavnih prednostnih nalog razvoj odnosov med EU in državami zahodnega Balkana. Ali lahko Svet določi glavne cilje v zvezi z razvojem prihodnjih sporazumov med EU in državami zahodnega Balkana?

Vprašanje št. 12 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0119/08)

Zadeva: Vloga misije EU na Kosovu

Predsednik vlade Kosova je pred kratkim povedal, da bo deklaracija o neodvisnosti pripravljena v le nekaj dneh. Ruski minister za zunanje zadeve je misijo EU na Kosovu povezal z novo resolucijo Varnostnega sveta ZN o prisotnosti mednarodne skupnosti na Kosovu.

Kakšen je mandat in časovni razpored za misijo EU na Kosovu? Ali Svet pričakuje, da bo nova resolucija Varnostnega sveta ZN povzročila spremembe v zvezi s prisotnostjo mednarodne skupnosti na Kosovu?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Poskušal bom odgovoriti skupaj na vsa ta tri vprašanja, ampak zato je tudi odgovor nekoliko daljši. Po drugi strani gre tudi za tematiko, ki je posebej aktualna v tem času.

Svet je odločen še naprej podpirati evropsko perspektivo zahodnega Balkana in jo narediti še bolj oprijemljivo za prebivalce regije. Med drugim na primer s tem, da bo pospeševal začetek dialoga o liberalizaciji vizumske ureditve z državami regije.

Svet je na ponedeljkovem zasedanju 10. marca pozdravil ustanovitveno sejo Sveta za regionalno sodelovanje, s katero je bila zaznamovana uradna predaja pakta o stabilnosti novemu Svetu za regionalno sodelovanje. Ustanovitev tega Sveta dokazuje, da je bil pri regionalnem sodelovanju na področju demokracije ter gospodarskih in varnostnih vprašanj dosežen ogromen napredek.

Svet je že poudarjal doslej velik pomen regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, prav tako pa tudi potrebo po ponovnem prizadevanju vseh strani, da s konstruktivnim pristopom v pogajanjih najdejo obojestranske sprejemljive rešitve za odprta vprašanja v odnosih s svojimi sosednjimi državami.

Svet je v svojih sklepih 18. februarja potrdil svojo odločenost, da v celoti in učinkovito podpre evropsko perspektivo za zahodni Balkan. Komisiji je naročil, naj uporabi instrumente Skupnosti za spodbujanje gospodarskega in političnega razvoja ter širši regiji ponudi konkretne ukrepe, da bi lahko napredovala v tej smeri.

In tu prehajam na posebej pomemben dogodek: Evropska komisija je 5. marca objavila komunikacijo o zahodnem Balkanu. V njej predlaga vrsto otipljivih ukrepov za nadaljnjo poglabljanje odnosov med Evropsko unijo in državami regije. Ta komunikacija in utrditev evropske perspektive držav zahodnega Balkana nasploh bosta glavna tema na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije, ki je predvideno konec tega meseca v Sloveniji.

Slovensko predsedstvo zahodnemu Balkanu posveča še prav posebno pozornost, saj je stabilnost te regije ključnega pomena za varnost in blaginjo celotne Evropske unije. V letu 2008 so med drugim mogoči naslednji premiki: revizija Solunske agende iz leta 2003, sklenitev niza stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, okrepitev sodelovanja znotraj regije na različnih področjih.

Glede na pomanjkanje časa bom skušal skrajšati poglavitne cilje predsedstva EU glede posameznih držav. Kjer je bilo izpostavljeno Kosovo v enem od vprašanj, naj povem par besed o tem.

Predsedstvo še naprej verjame, da je potrebna dolgoročna rešitev statusa Kosova v splošnem okviru evropske prihodnosti zahodnega Balkana. Stabilizacijsko-pridružitveni proces je strateški okvir Evropske unije, ki ga je razvila za svojo politiko do zahodnega Balkana. Instrumenti iz tega okvira veljajo tudi za Kosovo.

Ponovno naj spomnim na sklepe Sveta z dne 18. februarja, ko je Svet potrdil svojo predanost celoviti in učinkoviti podpori evropski prihodnosti zahodnega Balkana. In pri tem je pozval Komisijo, naj z mehanizmi Skupnosti spodbuja gospodarski in politični razvoj ter širši regiji predlaga konkretne ukrepe za približevanje temu cilju.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, zavedam se, da nam primanjkuje časa, vendar menim, da je zanimivo, da se je pokrajina spremenila od takrat, ko sem vložila vprašanje, in pozdravljam dejstvo, da nas je predsedujoči Svetu podrobno obvestil o svojem posebnem in očitnem zanimanju za to območje. Želela bi ga vprašati, zlasti v zvezi z misijo EU na Kosovo, ki je edinstvena in nepreizkušena na tej stopnji: ali nam lahko zagotovite, da bomo s tem posredovanjem pridobili izkušnje in da bomo pripravljeni ponuditi podobno pomoč drugim državam v regiji, če in ko nas bodo za to prosile?

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Zahvaljujem se vam za podrobno obrazložitev, vendar bi želela nekaj dodatnih informacij. Zavedamo se, da je bila pogodba o energiji podpisana že julija 2006 z namenom, da bi vlagatelji vlagali v energijo, in zavedam se, da je bil leta 2007 sprejet seznam prednostnih projektov za energetsko infrastrukturo v regiji in da je bil podpisan celo memorandum o socialnih zadevah.

Zavedamo se tudi, da je predviden podpis pogodbe Skupnosti o prometu z državami v regiji, zato da se ustvari domači trg na področju cest, železnic in prevoza po celinskih plovnih poteh. Oblikovan je bil tudi seznam prednostnih projektov v zvezi s prometom in želela bi več informacij od Sveta ...

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Glede prvega vprašanja spoštovane gospe poslanke McGuinness:misija Evropske unije na Kosovu je misija, ki spada pod skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, se pravi, gre za SZVP, „ISDP mission“. Ni pa to edina misija, ki je na zahodnem Balkanu.

Imamo med drugim misijo, ki ima podoben status, se pravi, gre za misijo SZVP v Bosni in Hercegovini, to je policijska misija Evropske unije. In podobno imamo misijo PROKSIMA, oziroma smo jo imeli, ker je bila med tem že končana, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Naj poudarim pomen misije, o kateri je bila sprejeta odločitev misije za Kosovo. Dostikrat se poudarja razdeljenost v Evropski uniji glede statusa Kosova. To razdeljenost je moč opaziti, vendar pa se pozablja na enotnost Evropske unije pri pomembnih vprašanjih, kakršno je recimo vprašanje Evropske misije, o kateri je bil dosežen dogovor in ki bo, upamo, v predvidenem roku operativna.

Glede vprašanja gospe Ţicău. Imamo že vzpostavljeno regionalno sodelovanje v okviru energetske listine za jugovzhodno Evropo. Razmišljamo pa tudi o drugih področjih, kjer bi morda s konkretnimi ukrepi okrepili dejansko integracijo držav zahodnega Balkana in utrdili njihove povezave, njihovo povezanost z Evropsko unijo.

Omenili ste transport. Da, to je eno od področij, ki ga preučujemo. So pa tudi druga, sodelovanje na področju raziskav, znanosti, izobraževanja. Zlasti pa želim poudariti pomen vizumske liberalizacije za te države, ki ostaja naš cilj. Želimo in upamo, da ga bomo kmalu dosegli. Pod slovenskim predsedstvom so se že začeli pogovori o postopni vizumski liberalizaciji z večino držav zahodnega Balkana.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Način, kako Evropa obravnava balkanske države, pomembno vpliva na in je zelo pomemben za stabilnost na Balkanu ter prav tako na evropski in svetovni ravni.

Razglasitev neodvisnosti Kosova je zasejalo seme sovraštva med Srbi in kosovskimi Albanci ter s tem ogrozilo njihove krhke odnose. Glede na to, da je tudi Slovenija del Balkana, kaj meni predsedstvo, da je trajnostna rešitev, ki bo zagotovila mir in stabilnost v tej regiji? Ali bo mogoča brez privolitve Srbije?

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, v vašem odgovoru v zvezi s Kosovom niste niti enkrat omenili „ZN“ ali „mednarodnih zakonitosti“. Zdaj vas sprašujem: ali lahko odobrimo evropsko perspektivo glede zahodnega Balkana brez odobritve ZN in ob kršitvah mednarodnih zakonitosti? Da nadaljujem, ker Svet v svojih sporočilih pozdravlja mednarodno prisotnost Kosova, sprejeto z resolucijo ZN 1244, me zanima, ali si lahko določene dele izbiramo kot po meniju ŕ la card? Ali je to veljavno ali izbirate samo tiste dele, ki vam ustrezajo?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Hvala lepa za še ta dodatna vprašanja. Glede vprašanja gospe Pleštinske. Ne morem in ne upam si napovedovati, ne osebno in ne kot predstavnik Sveta, kakšna bi bila dolgoročna rešitev glede statusa Kosova. Dejstvo je, da bi bilo zaželeno, če bi o tem vprašanju bil možen dogovor med vpletenimi stranmi. O tem, kot je znano, so potekala dolgotrajna pogajanja, ki se niso končala z dogovorom.

Prav tako bi bilo zaželeno, če bi o tem vprašanju imel oziroma dosegel stališče Varnostni svet Združenih narodov, a, kot je znano, tudi do tega ni prišlo. Evropska unija se je pač zato odzvala na razglasitev neodvisnosti Kosova, tako kot se je, z odločitvami oziroma sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. februarja. To je okvir, v katerem je bil dosežen dogovor v okviru Evropske unije. Ta okvir, kot je znano, dopušča državam članicam, da same odločajo o razvijanju svojih odnosov s Kosovom.

Poudaril pa bi, in tu prehajam na vprašanje oziroma mnenje gospoda Papadimoulisa, nobenega dvoma ni, da evropska perspektiva zahodnega Balkana vključuje tudi Kosovo. Kosovo je del regije, kateri je bila že leta 2003 v Solunu podana evropska perspektiva, in to se ni spremenilo.

To je razvidno tudi iz komunikacije Evropske komisije, o kateri sem že govoril, ki je bila izdana 5. marca letos in ki vsebuje tudi poseben del, posvečen Kosovu.

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

S tem se končuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.40 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: LUIGI COCILOVO
Podpredsednik