Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg

17. Obdavčitev neosvinčenega bencina in plinskega olja (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0030/2008) Olleja Schmidta v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu direktive Sveta, ki spreminja direktivo 2003/96/ES, kar zadeva prilagoditev posebnih davčnih ureditev za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za komercialne namene, in usklajevanje obdavčitve neosvinčenega bencina in plinskega olja, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo [KOM(2007)0052 – C6-0109/2007 – 2007/0023 (CNS)].

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, zelo cenim podporo odbora za ekonomske in monetarne zadeve predlogu Komisije ter zlasti prizadevanje poročevalca, gospoda Schmidta, da najde kompromis.

Kot veste, je bil predlog Komisije predstavljen marca 2007. Naš cilj je bil dvigniti in približati minimalne stopnje trošarin za dizel in neosvinčen bencin, da bi ohranili realne vrednosti minimumov ter da bi približali nacionalne stopnje, s čimer bi bistveno zmanjšali t.i. „bencinski turizem“.

Zmanjšanje bencinskega turizma ne bi zagotovilo le ustreznega delovanja notranjega trga za prevoznike, ampak tudi znižalo dodatno kilometrino in s tem tudi dodatne emisije toplogrednih plinov, ki so okolju škodljive.

Poudariti moram, da so med razpravami Sveta številne države članice poudarile pozitivne vplive predloga Komisije na okolje, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami in globalnim segrevanjem ter pravilnim delovanjem notranjega trga.

V zvezi s poročilom gospoda Schmidta zelo cenim pozitiven odnos do predloga Komisije, ki se kaže v poročilu, in prizadevanja poročevalca, da doseže kompromis, ki bo sprejemljiv za vse. Vendar pa Komisija ne more sprejeti večine predlogov sprememb iz poročila. Naj razložim.

Komisija nasprotuje kakršnemu koli predlogu, ki bi ogrozil iskanje dolgoročne rešitve problema, ki ga povzroča bencinski turizem – ki je okolju škodljiv – in izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

V zvezi s prehodnim obdobjem, ki ga omenjamo v svojem predlogu, naj povem, da ta pristop temelji na načelu enakopravne obravnave starih in novih držav članic ter je zato po našem mnenju dobro uravnotežen. Vendar pa Komisija priznava, da je to politična zadeva, ki zahteva nadaljnjo obravnavo v Svetu.

Želim tudi razložiti, da predlog upošteva konkurenčnostni vidik Evropske unije s predlaganimi zmernimi dvigi stopnje. Enostavno ohranjajo realno vrednost najnižjih stopenj obdavčitve tako, da ne zaostajajo za pričakovano inflacijo do leta 2017. Komisija meni, da njen predlog upošteva vse pomembne dejavnike. Meni, da ne bi bilo primerno podpreti manj ambiciozen ali bolj daljnosežen načrt za povišanje minimalnih stopenj obdavčitve, kot je predlagano v predlogih sprememb 18 in 25.

Glede predlogov sprememb 4 in 10, ki uvajata novo opredelitev komercialnega dizelskega goriva za motorna vozila, težja od 3,5 t, želim pojasniti, da ta predlog ni bil vključen v prvotni predlog. Vendar je ena glavnih točk razprav v Svetu, pri katerih bo Komisija sledila razpravi ter pri katerih se upošteva mnenja Parlamenta.

Komisija lahko načeloma sprejme predloga sprememb 7 in 27, ki podpirata cilj zmanjšanja emisij CO2. Vendar ne smemo pozabiti, da mora v skladu z načelom subsidiarnosti vsaka država članica sama odločiti, kako želi razporediti svoje davčne prihodke.

Za konec, iskreno upam, da lahko Parlament podpre predlog Komisije, s čimer da Svetu pozitiven signal, da se odzove na skrbi držav članic, ki imajo težave z bencinskim turizmom, in hkrati uresniči okoljske cilje.

  Olle Schmidt, poročevalec. − (SV) Gospod predsednik, komisar, dejstvo, da so davki na ravni Evropske unije občutljiva zadeva, dokazuje delo na tem poročilu. Mislil sem, da bo splošno soglasje, da je treba storiti nekaj radikalnega, da se bomo lahko uspešno soočili z zahtevami podnebnih sprememb, olajšalo pridobitev odobravanja za nekatere resnično stroge predloge. Vendar se to ni zgodilo.

Seveda lahko razumem kritiko gospe Rühle o stopnji ambicioznosti, vendar pa se delo v našem parlamentu hkrati osredotoča na doseganje razumnih kompromisov – to je nekaj, kar je omenil tudi komisar – ki se lahko izvajajo po vsej Uniji. Tu priznavam argumente v zvezi s stopnjo zvišanja davka in obdobjem izvajanja.

Odlično sodelovanje mojih kolegov gospoda Becseya in gospoda Rosatija je pripomoglo, da sem spoznal, da moram prilagoditi stopnjo, ne da bi popolnoma izničil namen prvotnega predloga, če resnično želimo pripraviti poročilo. Predlog Komisije je bil zavrnjen v celoti. Vsega nisem dosegel, vendar tudi nisem vsega izgubil. Usklajevanje med luksemburško utrdbo in Zelenimi ni bila enostavna naloga.

Emisije iz prometa se bistveno povečujejo. V zvezi s tem moramo nekaj storiti. Dejstvo, da države članice Evropske unije tekmujejo z različnimi stopnjami davka na dizel, zato ni niti razumno niti pošteno, kot je pravilno povedal komisar. Nihče ne more meniti, da je za notranji trg koristno, da veliki tovornjaki vozijo daleč s svoje poti, da bi lahko v krajih, kot je na primer Luksemburg, napolnili rezervoar s poceni dizlom. Ta t.i. bencinski turizem ni škodljiv le za okolje ampak tudi izkrivlja konkurenco. Poleg tega povzroča izgubo dobičkov iz davkov. Razen tega ni nobenega razloga za ločevanje davkov na dizel in neosvinčeno gorivo.

Tu je bil torej dosežen kompromis, ki ga je odbor bolj ali manj soglasno podprl. Minimalni davki na dizel se dvigujejo počasneje, kot je predlagala Komisija, s sedanjih 302 evrov za 1 000 litrov na isto stopnjo, kot je davek na neosvinčeno gorivo, 359 evrov za 1 000 litrov, do leta 2015. Komisija je želela povišanje že leta 2012.

Za Latvijo, Litvo, Poljsko, Bolgarijo in Romunijo bi določil rok 1. januar 2016 za uvedbo višjega minimalnega davka. Komisija želi dvigniti minimalni davek na 380 evrov za 1 000 litrov do leta 2014. Da bi se izognili nadaljnjemu izkrivljanju konkurence, odbor meni, da države, ki imajo davčne stopnje višje od 400 evrov za 1 000 litrov za dizel in 500 evrov za 1 000 litrov neosvinčenega goriva, ne bi smele dvigniti svojih davčnih stopenj za ta goriva pred letom 2015.

Gospod predsednik, komisar, jasno je, da je to zelo občutljivo vprašanje, predvsem v zvezi s subsidiarnostjo. Kljub temu je to mogoč način za doseganje večje konvergence davčnih stopenj. Hkrati se zavedamo, da bodo neizogibne okoljske zahteve vplivale na prihodnje ocene uporabe finančnih kontrol.

Tistim, ki menijo, da moje zahteve niso bile dovolj stroge in da sem se odpovedal delu ambicij, pa pravim: glede vsebine se strinjam z vami. Morali bi se dogovoriti glede višjih stopenj in krajših obdobij izvajanja, kot sta izjavila Komisija in komisar, vendar Evropska unija danes ni ista kot je bila pred petimi leti – na srečo, moram reči.

Gospodarski pogoji za uskladitev davkov niso enaki, kot so bili. Če želimo opraviti čezmejne emisije, moramo najti razumen kompromis, s katerim bomo lahko živeli vsi. Tega se moramo vsi zavedati.

Poleg tega dodajam, da si veliko starih držav članic zasluži kritiko, ker niso upoštevale odločitev o zvišanju davkov, ki so bile sprejete v preteklosti. V zaključkih odbora so se upoštevala tudi vprašanja kupne moči in inflacije.

Cena nafte zdaj podira nove rekorde. Nazadnje sem v poročilih slišal, da je cena že blizu 110 dolarjev za sodček.

Zdaj imamo širok sporazum o postopni konvergenci davkov, za katerega upam, da ga opazi tudi Komisija – vsaj v odboru – in upam, da me bodo kolegi v tem parlamentu jutri široko podprli, da bomo lahko dobili poročilo, ki se bo lahko uporabljalo kot osnova za nadaljnje delo.

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala vam, gospod predsednik. Poročevalcu, gospodu Schmidtu, čestitam za odlično delo. Verjamem, da današnji dan predstavlja prelomnico, saj samo uspeli doseči skupno parlamentarno stališče na podlagi širokega soglasja. Menim, da je pomembno, da tu na plenarnih zasedanjih ohranimo soglasje, ki smo ga dosegli v našem odboru. To je uspeh, ker nam je uspelo določiti največjo in najmanjšo stopnjo trošarin za uresničevanje protiinflacijskih ciljev, pri čemer nismo upoštevali zamisli o popolni odpravi ureditve. Bolje je imeti mnenje, kot ga sploh ne izraziti, v tem primeru bi nam ostal le predlog Komisije. To je uspeh, ker vsakdo nekaj žrtvuje. Države z visokimi stopnjami obdavčitve so zaradi konvergence pripravljene zamrzniti sedanje visoke stopnje, medtem ko so države z nizkimi stopnjami pripravljene stopnje zvišati, sorazmerno z zakonodajo, ki trenutno velja za dizel.

V zvezi s tem se najbolj žrtvujejo nove baltske in balkanske države članice, ker so cene in dohodki v teh državah nižji, pri čemer so sprejele ogromen izziv v zvezi z inflacijo in konkurenčnostjo ter tudi na socialnem področju, predvsem v času priprav na prevzem evra. To je uspeh, ker bi prekinil sprejemanje želja v Parlamentu, njegov izbor najboljših. Do konca leta 2015 bodo vsi znotraj predlaganega okvira, brez dolgega niza nerazložljivih posameznih izjem. To nam bo omogočilo okrepiti težo evropske zakonodaje. Menim, da je disciplina pomembna, zato od Komisije zahtevam, da v letu 2010 pripravi vmesno poročilo o skladnosti, da preveri, ali države spremembe dejansko sprejemajo ali le prikrivajo. To je uspeh, ker bo Svet videl, da obstaja način za doseganje želene konvergence, hkrati pa bo Komisija dojela filozofijo Parlamenta, in sicer najnižje in najvišje stopnje, pri čemer je ključna točka zmanjšanje inflacije in ne njena sprožitev. Na to se lahko sklicuje tudi v prihodnosti, ko bo predložila načrtovan predlog Komisije o trošarinah. Zahvaljujem se vam za pozornost, gospod predsednik.

  Dariusz Rosati, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, cilj predloga Komisije o obdavčitvi neosvinčenega bencina in dizelskega olja je omejiti pretirano uporabo goriva v prometu in s tem zmanjšati onesnaževanje okolja.

Komisija upa tudi, da bo njen predlog pomagal zmanjšati razlike v trošarinah v posameznih državah članicah in tako prispeval k enotnejšim pogojem za konkurenčnost na enotnem trgu. Ti cilji so na splošno zaželeni in si zaslužijo podporo. Hkrati pa predlog Komisije vsebuje rešitve, ki lahko imajo negativne posledice za gospodarstva držav članic. Te so lahko: dodatna povišanja cene goriva in višja inflacija, višji stroški in zmanjšanje konkurenčnosti evropskih podjetij ter znižanje kupne moči gospodinjstev. Te posledice bodo opazne zlasti ob izredno visokih cenah nafte na svetovnih trgih, kot se dogaja zdaj. Poleg tega so predlogi Komisije taki, da bi glavno breme prilagoditev na nove stopnje morale nositi najmanj razvite države članice Unije, kar je zelo zaskrbljujoče: zaradi tega so v poročilu gospoda Schmidta predlogi sprememb, katerih cilj je zmanjšati te negativne posledice, hkrati pa ne ogrožajo glavnih ciljev predlogov Komisije.

V okviru kompromisa med dvema glavnima skupinama zahtevamo uvedbo treh glavnih sprememb prvotnega osnutka Komisije. Prvič, predlagamo znižanje ciljne minimalne stopnje trošarin za gorivo s 380 EUR za 1 000 litrov na 359 EUR za 1 000 litrov. Drugič, predlagamo dvoletno podaljšanje prehodnega obdobja za uvedbo novih stopenj v novih državah članicah do leta 2016. Tretjič, predlagamo uvedbo zahteve, s katero bi se države članice, ki imajo zdaj najvišje trošarine na gorivo, obvezale, da jih ne bodo dvignile pred letom 2015, s čimer bi olajšale postopek usklajevanja stopenj trošarin.

Gospod predsednik, komisar, želim poudariti, da sklepanje kompromisa ni bilo enostavno. Potrebna sta bila popuščanje in dobra volja vseh, ki so sodelovali v razpravah z odborom za ekonomske in monetarne zadeve. Ob tej priložnosti se zahvaljujem gospodu Schmidtu za njegovo trdo delo pri tem kompromisu in mu čestitam za uspešen rezultat. Jasno je, da ta kompromis ne zadovolji v celoti vseh vključenih, vendar predstavlja poskus uskladitve številnih ciljev in vidikov. Predstavlja tudi korak naprej k zmanjšanju razlik v stopnjah trošarin znotraj Unije. Člane parlamenta pozivam, da ta kompromis podprejo in sprejmejo Schmidtovo poročilo.

  Dariusz Maciej Grabowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, predsedujoči Evropski uniji in komisarji radi začenjajo svoja posredovanja z izjavami o zaščiti in podpori gospodarskih svoboščin, svobodne konkurence ter malih in srednje velikih podjetij. Prehod od izjav k podrobnostim ponavadi vključuje poročila, ki so podobna poročilu, o katerem razpravljamo danes.

Poročilo predlaga uvedbo enotne stopnje trošarin za vse države članice in uskladitev cen, da bo to področje bolj neposredno, enostavnejše in bolj pošteno. To se dogaja na podlagi premise, ki se vnaprej obravnava kot pravilna, in sicer da je najboljša rešitev za države članice Evropske unije enoten davčni sistem, enoten monetarni sistem, enotni sistem za certificiranje in trženje, enoten sistem za uravnavanje proizvodnje in tako dalje.

Predlog navaja, da ne glede na oddaljenost od virov dobave ali stroškov dela v Uniji ni razlik pri stroških oskrbe z gorivom. Vse to enostavno ni res. Zanima me, kaj pravzaprav pomenita gospodarska svoboda in svobodna konkurenca znotraj Evropske unije. Se ne bi morali namesto tega sklicevati na gospodarsko prisilo? Ali ni res, da je enotna cena goriva, ki bi odpravila vso konkurenco, najboljša rešitev za multinacionalna podjetja, ki se ukvarjajo z gorivom, kar škoduje malim podjetjem? Ali ne drži, da enotna cena goriva daje visoko razvitim državam prednost pred manj razvitimi? Končno, če Unija sprejme prej omenjeno poročilo in uskladi cene goriva z namenom sprostitve spon podjetij in držav, ali jih ne bo z davki spet namestila? Še huje, ali jih ne bo hkrati potisnila povsem nepripravljene v revščino? Glasovali bomo proti poročilu.

  Cornelis Visser (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, to je prvič, da govorim na plenarnem zasedanju. Upam, da bom lahko zdaj in v prihodnosti tu zastopal interese nizozemskih državljanov.

Pred pripravo osnutka tega izčrpnega poročila gospoda Schmidta je bilo opravljenih veliko pogajanj. Vesel sem, da so poročevalec in ostale skupine končno dosegli ta kompromis. Predlog Komisije namerava postopno dvigniti trošarine in tako zmanjšati razlike med državami članicami.

Vprašanje okolja je pri tem pomembno, vendar verjamem, da je povišanje cen goriva samo po sebi dovolj spodbuden dejavnik. Poleg tega Komisija uporablja izkrivljanje konkurence kot razlog za dvig minimalnih stopenj trošarin za dizel za poslovno uporabo. Presenečen sem, da se bencinski turizem uporablja kot razlog za dvig minimalnih trošarin za dizel za poslovno uporabo, ker je ta razlog premočen. Bencinski turizem je obroben pojav v prevozništvu, ki ima le malo vpliva na medsebojne konkurenčne položaje in delovanje notranjega trga.

Komisija predlaga precejšnje povišanje najmanjše stopnje na 380 evrov za 1 000 litrov. Menim, da bo tak dvig skupaj z že tako zelo visokimi cenami goriva premočno obremenil potrošnike in vplival na inflacijo. Odbor Evropskega parlamenta se je nazadnje dogovoril za povišanje na 359 evrov za 1 000 litrov do 1. januarja 2015. Nizozemska je to ciljno vrednost že presegla.

In še nekaj. Prometni sektor se upravičeno pritožuje, da vztrajna rast trošarin potiska cene goriva strmo navzgor. Predlog Komisije o uskladitvi trošarin za dizelsko gorivo ne določa zgornje meje, zaradi tega bi razlike ostale. Parlament verjame, da morajo države članice do 1. januarja 2015 zamrzniti trošarine za dizel na 400 evrih za 1 000 litrov.

Končno, upam, da bodo ministri za finance, ko bodo sprejeli odločitev, dali prednost interesom potrošnika, kar zadeva kupno moč in omejevanje inflacije.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, to poročilo obravnava zelo občutljivo vprašanje evropske gospodarske politike, in sicer obdavčitev, ker obravnava posebne davke na bencin in plinsko olje, ki se uporabljata za prevoz v komercialne namene. Ti davki so pomemben vir davčnih prihodkov za mnoge države članice. Vendar pa pomanjkanje izvedljivih nadomestnih možnosti za goriva za prevoz tržnega blaga pomeni, da so cene goriva strateški dejavnik konkurenčnosti mnogih držav.

Priznavanje svobode držav članic, da uvedejo posebne davke na porabo ni vprašljivo. Ker pa ti davki neposredno vplivajo na ceno prodajanega blaga, lahko prevelike razlike neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Kot je že bilo omenjeno, lahko povzročijo čezmejna gibanja, ki lahko vplivajo tudi na okolje.

Kompromis, ki ga je dosegel odbor za ekonomske in monetarne zadeve, je pravi kompromis, v zvezi z njim pa želim pohvaliti delo vseh poročevalcev v senci in zlasti delo glavnega poročevalca, gospoda Schmidta. Ne morem zanemarjati dejstva, da nekateri želijo, da najnižja stopnja jasneje odraža naše prevladujoče skrbi glede okolja. Vendar osebno dvomim, da so ob sedanjih stopnjah cen nafte okrepitve takih sporočil z obdavčitvijo potrebne. Zato je bila sprejeta možnost, da se približata najnižja in najvišja stopnja obdavčitve, kar bo, po mnenju nekaterih, ob delnem žrtvovanju teh skrbi za okolje, omogočilo zmanjšanje izkrivljanj konkurence zaradi obdavčitve. Veliko truda je bilo vloženega, zato upamo, da bosta Komisija in Svet to priznala ter omogočila nadaljnji napredek pri obdavčevanju znotraj Evropske unije.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, če gospa Kauppi ne bo prišla, mi dovoljuje, da porabim njeni dve minuti, saj ona gosti pomembno razpravo ob večerji.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo našega liberalnega kolega Olleja Schmidta obravnava nov spopad med Parlamentom in Evropsko komisijo, ki je predlagala neupravičeno zvišanje posrednih davkov. Ta predlog je dal komisar, za katerega menim, da je popolnoma izgubil stik z gospodarsko resničnostjo. Gospod Kovács predlaga znatno povišanje najnižje stopnje za neosvinčen bencin in plinsko olje. Glede na rekordno inflacijo, ki povzroča veliko skrbi Evropski centralni banki, in upočasnitev gospodarske rasti, ki smo ji trenutno priča, se mi zdi, da je zdaj še posebej slab čas za povišanje stopnje trošarin za plinsko olje in nafto.

Osebno moram reči, da bi preprosto zavrnil ta neustrezen predlog Komisije, vendar pa zaradi večine v tem parlamentu tega nisem mogel storiti. Podpiram kompromis, ki so ga dosegle glavne politične skupine Evropskega parlamenta, ker menim, da predstavlja vajo v omejevanju škode.

Postopno povišanje najnižjih stopenj za dizel na 359 evrov za 1 000 litrov do leta 2015 in zamrznitev najnižje stopnje za isto količino neosvinčenega bencina, kot določa kompromis, sta jasno pod stopnjami, ki jih predlaga Komisija. Komisija je pravzaprav predlagala 380 evrov tako za dizel kot za neosvinčeno gorivo do leta 2014. Poročevalec je v poročilu želel še več in si je prizadeval za najnižjo stopnjo 400 evrov. Pozdravljam voljo do kompromisa, ki jo je pokazal naš poročevalec, ki je med razpravami o njegovem poročilu v odboru za ekonomske in monetarne zadeve stopnje znižal.

Bistvo tega poročila je po mojem mnenju v predlogu spremembe 19. V tem predlogu zahtevamo, da države članice, ki zdaj uporabljajo oderuške trošarine, višje od 400 evrov za 1 000 litrov dizla in 500 evrov za 1 000 litrov neosvinčenega bencina, teh stopenj ne zvišajo do leta 2015. Zato tudi, ne da bi šli tako daleč in vpeljali najvišje stopnje iz predloga, ker Komisija nikoli ni imela poguma, da bi jih predlagala, izražamo vsaj željo po izravnavi cen.

Gospod predsednik, obstaja le en način da zagotovimo uskladitev trošarin v Evropi: istočasna vpeljava najvišje in najnižje stopnje. Ni smiselno, da se najnižje stopnje povišajo in si pri tem nikakor ne prizadevamo za omejitev navdušenja držav članic, ki vztrajajo pri uporabi izredno visokih stopenj.

Če mi dovolite, gospod predsednik, bi za konec rad izpostavil še eno točko. Gospoda komisarja, ki je trdil, da podpiramo njegov predlog, želim vprašati, ali živi na drugem planetu, ker njegovega predloga nikakor ne podpiramo.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, zdaj ko je inflacija v evroobmočju dosegla najvišjo točko v svoji zgodovini in je cena nafte dosegla 110 dolarjev za sodček, bo Evropski parlament jutri povečal posredni davek na gorivo. Če to ni šala, pa bo ta novica gotovo nasmejala bralce petkovih časopisov. Mislim da pošiljamo napačno sporočilo ob napačnem času. Kažemo, da ne razumemo, kako družba deluje.

Poleg tega moja delegacija ne bo podprla kompromisa; nasprotujemo taktiki ustrahovanja, ki jo uporablja šest držav članic, ki že imajo visoko obdavčitev in želijo s pomočjo komisarja Kovácsa prisiliti vse druge, da dvignejo cene pod pretvezo bencinskega turizma. Tega mojim volivcem ne morem obrazložiti. Namesto izvajanja takih poskusov se raje usmerimo k drugim politikam, ki so okolju koristne. Takim akrobacijam z dviganjem davkov se moramo izogibati.

  Atanas Paparizov (PSE). – (BG) Moja država se je zelo trudila, da bi v zadnjih letih dvignila trošarine, pri čemer so se davčne stopnje za neosvinčen bencin dvignile z 254 EUR leta 2004 na 350 EUR, za dizel pa z 203 EUR na 307 EUR. Pri tem nas je vodila pripravljenost na hiter dvig davčne stopnje, da bi zmanjšali inflacijski učinek v prihodnjih letih.

Nov predlog Komisije postavi našo strategijo pod vprašaj. Zato predlog iz poročila ekonomskega odbora zveni razumno in države, kot sta Bolgarija in Romunija, kaznuje z manjšo kaznijo.

Upam, da bo Komisija sprejela ta kompromis, čeprav tudi ta predlog za bolgarsko gospodarstvo ustvarja velik napor in bi prispeval k povišanju inflacije, ne da bi vplival na okolje, ker bencin in kurilno olje nista elastična proizvoda ter sta odvisna od mnogih drugih gospodarskih dejavnikov in ne le od trošarinah.

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Zelo na kratko, komisar, zdi se mi koristno poudariti, da moramo biti pri tej zadevi previdni. Javnost mora biti obveščena o tveganju, povezanem s tem, ker bodo kritiki to predstavili kot neposreden dvig davka, medtem ko je predlog Parlamenta zelo skromen ukrep. Dejanski dvig davka bi bil v tem času, ko so cene tako visoke, katastrofalen.

Ta predlog, ki ga bomo, upam, sprejeli jutri, je dober začetek konca izkrivljanja konkurence, ki se je izvajalo več let, zlasti v obmejnih območjih, poleg tega pa je tudi koristen za okolje. Komisar, gospod predsednik, gospe in gospodje, moja druga pripomba je, da se zanašamo, da bomo mi in zlasti Evropska komisija nadaljevali zelo proaktivno vlogo pri razvoju in spodbujanju okolju prijaznih goriv, z drugimi besedami, izvajanju politik, ki nam bodo pomagale, da se znebimo fosilnih goriv, bencina in dizla.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pozornost želim pritegniti na tri vprašanja. Prvič, zdi se, da cena nafte v prihodnosti ne bo padla pod 100 USD za sodček, kar bo povzročilo stalno rast cen goriva. Le zaradi šibkega ameriškega dolarja, smo se v Evropi izognili drastičnim dvigom cen goriva. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bodo Združene države želele, da njihova valuta ostane šibka za vedno. Zaradi tega se zdi, da predlog za povišanje stopenj trošarin v Evropski uniji v naslednjih letih nikakor ne upošteva gospodarske realnosti.

Drugič, BDP na prebivalca v novih državah članicah je nižji kot v starih, prav tako tudi višina osebnih dohodkov. Zato bodo lahko nove države članice uskladile davčno obremenitev šele, ko bo dosežena primerljiva višina osebnega dohodka.

Končno, države članice morajo v skladu z načelom subsidiarnosti uživati več svobode, kar zadeva zmanjševanje davčne obremenitve za goriva, ki niso pridobljena iz nafte. Taki ukrepi bi spodbudili zanimanje za uporabo obnovljivih virov energije. Pomagali pa bi nam tudi pri znižanju emisij CO2 in izpolnjevanju naših mednarodnih obvez v zvezi z varstvom okolja.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, le na kratko želim spregovoriti in poudariti, da vsi poslanci iz Luksemburga ne zagovarjajo poceni goriva. Menim, da je gospod Belet te stvari dobro zastavil. Poiskati moramo kompromis s politikami o težavah v zvezi z naftnimi viri in podnebnimi spremembami ter uravnovesiti države in tudi regije.

Rad bi vas obvestil, da je v torek luksemburški parlament razpravljal o podnebnih spremembah ter bencinskem turizmu. Velika večina poslancev luksemburškega parlamenta, vključno s poslanci iz stranke gospe Lulling, se strinja, da je treba ta pojav ustaviti vsaj na lokalni ravni. Zato želim le povedati, da ima Luksemburg kot celota popolnoma drugačno mnenje kot gospa Lulling, ki v tej zadevi predstavlja manjšino, ki je poleg tega tudi zelo majhna.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, zdi se, da je enotni trg skupaj s prostim pretokom dobrin in storitev enakopraven popolni konkurenčnosti. To pa ni povsem res, ker stroški proizvodnih sredstev, ki vključujejo stroške goriva, zelo vplivajo na dobičkonosnost proizvodnje. Dejansko se zdaj davki na gorivo razlikujejo tudi med sosednjimi državami, kar povzroča tako imenovani. bencinski turizem na obmejnih področjih. Vendar pa ta dejavnost ni zelo razširjena.

Zdi se smiselno, da približamo stopnje trošarin, vendar mora biti postopek počasen in razdeljen na več stopenj. Usklajevanje minimalnih stopenj trošarine za dizelsko gorivo in neosvinčen bencin mora biti prav tako postopno. Voditi nas mora splošno načelo prizadevanja za zagotavljanje, da davki in trošarine za gorivo ostanejo kolikor je le mogoče nizki, da se izognemo rasti inflacije in proizvodnih stroškov ter povečanju gospodinjskih izdatkov. To je zlasti pomembno v zvezi z novimi državami članicami, kjer so prihodki bistveno nižji.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, predvsem se vam zahvaljujem za pripombe in stališča, ki ste jih izrazili med razpravo.

Zelo pomembno je pridobiti pozitivno mnenje Parlamenta o predlogu Komisije za posebne davčne sporazume za dizel, ki se uporablja za komercialne namene. Vendar smo opazili, da je vaše poročilo v primerjavi s predlogom Komisije manj ambiciozno, zlasti ker ne podpira revalorizacije splošnih najnižjih davčnih stopenj, ki veljajo za dizel in neosvinčen bencin.

Gospodarsko utemeljitev imam ves čas v mislih. Ravno nasprotno: gospodarska utemeljitev nasprotuje dodatnim milijonom kilometrov ter dodatnim tonam CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki so posledica bencinskega turizma. Pri tem moram upoštevati tudi – to moramo upoštevati vsi – vse večjo grožnjo, ki jo predstavljajo globalno segrevanje in podnebne spremembe za človeštvo. Ta grožnja je še nevarnejša od inflacije. Predlagano povišanje trošarin ne bo spodbudilo inflacije. Ta bo ostala na pričakovani stopnji 2,2 % na leto do leta 2017

Medtem ko Komisija lahko sprejme del predloga spremembe 1 in načeloma tudi predloga sprememb 7 in 27, moramo uradno zavrniti ostale predloge sprememb. Komisija tega predloga ne bo uradno spremenila. Vendar si bomo med posvetovanjem v Svetu prizadevali upoštevati predloge Parlamenta, kolikor bo to mogoče. Pozitivno mnenje Parlamenta bo pomembno znamenje povečane ozaveščenosti o vedno večjem negativnem vplivu prometa na okolje, kar bomo morali obravnavati z obdavčitvijo goriva.

  Olle Schmidt, poročevalec. − (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za prijazne besede. Menim, da si zahvalo zaslužita tudi Komisija in sekretariat našega odbora.

Najprej se mi je zdelo, da komisar v resnici ne sprejema stališča odbora. To lahko razumem na uradni podlagi. Zdaj, ko sem spet poslušal Komisijo, pa se mi je zdelo, da sem zaznal razumevanje, da je politika pač politika. Priznam, da bi lahko bili bolj ambiciozni. Komisar uporablja besedno zvezo „manj ambiciozni“. Da, vendar poslušajte to razpravo z leve, desne, od zgoraj in od spodaj. Predstavljena so bila vsa stališča, gospa Lulling pa je sedela na sredi. Komisar, na podlagi politične realnosti, kot gotovo veste, smo morali oblikovati poročilo in predlog, ki bosta pristala na vaši mizi. Upajmo, da bo jutri prispelo poročilo odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ki pa ne bo popolnoma skladno z vašim mnenjem in ki ga ne boste mogli sprejeti v vseh vidikih, vendar pa bo poročilo.

Končno, komisarju želim še povedati, da kljub temu verjamem, da smo napredovali – če bomo jutri dobili pozitivni rezultat – pri zaključevanju tega soočenja o teh vprašanjih med odborom, Parlamentom in Komisijo ter tudi Svetom. Tako kot pravite, moramo ukrepati proti bencinskemu turizmu zaradi notranjega trga. To je dokaj pravilno, vendar moramo pripraviti drastične in močne ukrepe za okolje. V Uniji je treba take ukrepe razumeti, pri čemer verjamem, da nam je uspelo najti pravo ravnotežje.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, rad bi spregovoril o osebni zadevi. Gospod Turmes me je imenoval za zasvojenko. To občutim kot žaljivko in ga pozivam, da svojo pripombo umakne.

V zvezi s tem lahko odločno izjavim, da moja stranka in vlada popolnoma podpirata kompromis, ki ga je predlagal naš poročevalec in h kateremu sem tudi sama veliko prispevala. Poleg tega se zdi, da gospod Turmes pozablja, da je plinsko olje v Belgiji zdaj cenejše kot v Luksemburgu ter da se zato zdaj bencinski turisti morda odpravljajo v Belgijo in ne v Luksemburg.

  Predsednik. − Prav. Zabeležili smo, kar je povedala gospa Lulling, pri čemer sem prepričan, da bodo izjave, ki so bile podane v tem parlamentu, razjasnjene.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 13. marca 2008.