Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. marec 2008 - Strasbourg

18. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja tema je poročilo (A6-0006/2008) Clauda Turmesa v imenu odbora za industrijo, raziskave in energijo o svetovnem skladu za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije [2007/2188(INI)].

  Claude Turmes, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, Martin Luther King je imel sanje. Sanjal je o družbi, kjer barva kože ni bila razlog za diskriminacijo. To so bile sanje, ki so v Ameriki in svetu povzročile revolucijo. Danes ima Evropa sanje ali bolje vizijo: da bo razvila energijo prihodnosti, ne le v Evropi ampak tudi prek njenih meja, vizijo obnovljivih virov energije, ki bodo imeli pomembno vlogo do sredine tega stoletja, pomagali preprečevati spore zaradi preostalih zalog nafte in plina, blažili podnebne spremembe in zagotavljali, da bodo milijarde ljudi po vsem svetu imele dostop do energije, ki je danes izven njihovega dosega.

Menim, da je Komisija, ki jo danes tukaj zastopa njena okoljevarstvena zavest, gospod Dimas, lahko ponosna na ta Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Predvidevamo, da bo v tem skladu v roku štiri ali pet let 500 milijonov EUR, zaradi česar bo to največji svetovni sklad za naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.

Teh 500 milijonov EUR bo delno vzetih iz javne blagajne, 80–150 milijonov EUR bo vzetih iz evropskega proračuna, pa tudi iz proračunov nacionalnih vlad. Imamo pa tudi posebne zaveze Nemčije in Norveške.

Kaj bo ta sklad dosegel? Finančni analitiki, ki podrobno pregledujejo tok naložb v posamezne projekte za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost so ugotovili, da je težko pritegniti tvegani kapital za naložbe manjše od 10 milijonov EUR. Ta sklad bo prilagojen predvsem tem srednje velikim projektom do 10 milijonov EUR.

Zato bo to „sklad skladov“, kar pomeni, da ta sklad ne bo vlagal neposredno v vetrne elektrarne v Maroku ali v sisteme sončne energije na Kitajskem, ampak bo pridobil deleže v investicijskih skladih v južni Afriki, srednji Afriki, na Kitajskem, v Rusiji ali Južni Ameriki. Javna blagajna bo politično določila, kam bodo sredstva šla.

Sklad bo zanimiv za zasebne vlagatelje, ker bo javna blagajna dejansko krila celotno naložbeno tveganje, da bo dobiček iz naložb – če bodo te naložbe ustvarjale dobiček – najprej šel privatnim vlagateljem in šele v drugi fazi nazaj v javno blagajno, kar za zasebne vlagatelje seveda pomeni visoko stopnjo varnosti.

Kot parlamentarci smo v zvezi s tem skladom omenili štiri ali pet točk. Prva je tudi specifično vprašanje za komisarja Dimasa. Zdaj, ko so biogoriva zelo kontroverzna zadeva, parlamentarci menimo, da moramo za katero koli naložbo iz sklada v projekt v zvezi z biomaso ali biogorivi uporabiti zelo stroga merila. Poleg možnih težav z okoljsko bilanco, lahko to vpliva tudi na podobo sklada, če bi taka naložba škodila njegovemu ugledu. Še enkrat vas sprašujem, gospod komisar, ali lahko jamčite, da bo Komisija naredila vse v njeni moči, da se bodo uporabljala potrebna stroga merila?

Druga zadeva, ki je pomembna za nas v Parlamentu – pri čemer menim, da to velja zlasti za tiste med nami, ki nas skrbi razvoj – je, da želimo, da ta sklad pomembno prispeva k odpravi energetske revščine. Zato moramo uporabiti znanje mikrofinančnih institucij, kot so banka Grameen Bank in druge, ki že izvajajo projekte, kot so sončni zbiralniki in fotovoltaični sistemi, za najrevnejše med revnimi. Te mikrofinančne institucije moramo vključiti. Moje drugo vprašanje za vas, gospod komisar, je naslednje: ali je Komisija pripravljena kot glavni javni donator zagotoviti, da bo 20–25 % finančnih sredstev prek sporazumov o mikrofinanciranju resnično porabljenih za to vrsto mikroprojektov?

Tretjič, bali smo se, da se bodo vsa sredstva Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije namenila Kitajski, če bo vlaganje v Kitajsko postalo tako enostavno. Vendar želimo dobro geografsko razširjenost naložb in za to potrebujemo politično obvezo Komisije, da bodo zagotovljena tudi sredstva za naložbe v državah Afrike, karibskih državah in državah Južne Amerike.

Kot Parlament potrebujemo strog nadzor in ocenjevanje z rednimi poročili temu parlamentu in njegovemu odboru za proračun in odboru za proračunski nadzor, ker želimo, če bo mogoče, v naslednjih treh letih sklad povečati: da bi to storili, pa potrebujemo zaupanje tega parlamenta v delovanje sklada.

To so moje začetne pripombe, pri čemer se veselim razprave z ostalimi poslanci.

(Ploskanje.)

  Stavros Dimas , komisar. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, od objave sporočila Komisije o aktiviranju javnega in zasebnega financiranja za svetovni dostop do podnebju prijaznih, dostopnih in varnih energetskih storitev: Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Od takrat se je zgodilo veliko stvari, kot na primer sporazum z Balija lani decembra. Zato se ta pobuda zdaj zdi bolj pomembna in pravočasna. Zato je zdaj pravi trenutek za razpravo o tem poročilu, pri čemer z zadovoljstvom ugotavljam, da je Evropski parlament glede teh novih in inovativnih sredstev za podpiranje energetske učinkovitosti in projektov obnovljivih virov energije zelo pozitiven.

Zato mi najprej dovolite, da razložim, zakaj je Komisija predlagala uporabo javnih subvencij v svetovnem skladu tveganega poslovnega kapitala, čeprav je gospod Turmes že nakazal glavne točke, ki so nas do te odločitve vodile, in postavil nekaj vprašanj. Pravzaprav kljub trajnemu napredku pri uporabi obnovljivih virov energije, skupni svetovni delež virov energije, ki ga predstavljajo, ostaja nizek.

Poleg tega je dobro znano, da izboljšanje energetske učinkovitosti lahko nudi več napredka kot postavljanje nove energetske infrastrukture. Kljub temu pa se ob naložbah v sektor energetske učinkovitosti po vsem svetu obstoječe priložnosti za izboljšave ne izkoristijo popolnoma. Velike težave pri pridobivanju zasebnega financiranja za projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije so zato velik problem.

Razlogi so zapleteni in so povezani predvsem s pomanjkanjem tveganega poslovnega kapitala. Tvegani poslovni kapital je potreben v državah v razvoju, v tranzicijskih gospodarstvih pa je ocenjen na več kot 9 milijard EUR letno. To je veliko več od zneska, ki nam je trenutno na voljo. Čeprav so bile v zadnjih letih javne subvencije zvišane, skupni znesek ni zadosten. Do leta 2030 je treba najti dodatni kapital za energetski sektor. Zaradi tega je bistveno poiskati financiranje iz zasebnega sektorja.

Vendar veliko let, ki je potrebnih za povračilo naložb v čiste tehnologije ovira vlagatelje, zlasti v geografskih regijah, za katere velja, da v njih obstaja veliko tveganje. Na primer, zasebne naložbe v podsaharski Afriki so zelo nizke; prav to je razlog, da je eden od ciljev Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije spodbujati vlaganje v te regije. Znesek, o katerem je govoril gospod Turmes, je okviren, ker predstavlja minimum, ki ga je treba vložiti v te regije.

Druga težava, ki jo je gospod Turmes omenil, je velikost projektov. Za manjše projekte v odročnih državah so lahko upravni stroški in stroški izvajanja višji. Zaradi tega mednarodni organi za financiranje niso pripravljeni financirati takih projektov, zlasti če je njihova vrednost pod 10 milijonov evrov, kot ste rekli vi.

Točno to je cilj Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije: preseči take ovire, ki onemogočajo male naložbe. Naša prizadevanja bomo osredotočili na projekte, kot je ta. Sklad bo pritegnil zasebne vlagatelje z uporabo javnih sredstev za njihovo zaščito pred tveganji, ki sem jih prej omenil. Za začetek delovanja Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije bo Evropska komisija namenila približno 80 milijonov EUR od letošnjega leta do leta 2010. Kot ste prej povedali, smo z dodatnimi izplačili vlad Nemčije in Norveške presegli 100 milijonov EUR. Pričakujemo, da se bo dodatni tvegani poslovni kapital črpal iz zasebnega sektorja ter znašal vsaj 300–500 milijonov EUR ali mogoče celo 1 milijardo EUR v malo daljšem roku.

Gospod predsednik, zadovoljen sem, da Evropski parlament v tem poročilu podpira ustanovitev Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Poročevalcu Turmesu se zahvaljujem za njegov trud, prav tako tudi gospodu Wijkmanu in gospe Korhola iz odbora za razvoj in odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Menim, da je to pomembna in pravočasna pobuda, ki kaže, da Evropska unija nekaj dela in da je odločena pomagati državam v razvoju do dostopa do energetske učinkovitosti in obnovljivih energetskih virov.

Temeljni predpogoj za financiranje projektov – in ne le tistih, ki so povezani z biomaso in biogorivi – bo nedvomno upoštevanje meril trajnosti, ki ne bodo nič manj stroga od meril, določenih v različnih delih zakonodaje Evropske unije. To bo okrepilo odnos zaupanja, ki ga moramo vzpostaviti s temi državami, zlasti zaradi sporazuma o globalnih podnebnih spremembah, ki bi naj bil zaključen do konca leta 2009.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Eija-Riitta Korhola, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (FI) Gospod predsednik, podnebna in energetska vprašanja so hitro postala bistvena na skoraj vseh področjih politike Evropske unije. Zdaj je v središču poziv k večji uporabi energije iz obnovljivih virov, nenazadnje zaradi kvalitativnih ciljev, ki so zdaj določeni za energijo iz obnovljivih virov.

Ta sklad je vzoren primer, ki vzbuja upanje. Vendar pa to ni vedno jasno. Nekaj, kar je politično moderno, lahko postane preskus politične korektnosti; ta položaj pa lahko vodi do tekmovanja, ki pokaže, kdo si najbolj želi biti na strani vsega dobrega. Tako so se stvari odvijale v zadnjem času, ko so se določili cilji za energijo iz obnovljivih virov. Predlog vsebuje tudi elemente, ki so pretirani, časovni razpored pa je očitno tvegan.

Dokler še vedno ni pravega tehnološkega potenciala, obstaja nevarnost, da se bo obvezujoč cilj uresničil na način, ki bo nepovratno uničil naravna bogastva. Vsa biogoriva niso okolju koristna, prav tako vse obnovljive oblike energije ne zmanjšajo emisij, kot je gospod Turmes pravkar pravilno povedal.

Energijo iz obnovljivih virov potrebujemo, vendar moramo k temu pristopiti preudarno. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, o katerem zdaj govorimo, je odličen primer, kako se lahko dobra stvar spodbuja na način, ki prinaša širok spekter koristi.

Star pregovor pravi, naj lačnim ne le damo ribe, ampak jih naučimo, kako ribe loviti. To velja za financiranje lokalnih projektov, da se znanje in sposobnosti v tretjih državah izboljšajo in tam tudi ostanejo. Tako lahko projekti postanejo trajnostni in se nadaljujejo.

  Romana Jordan Cizelj, v imenu skupine PPE-DE. – Boj proti podnebnim spremembam in energetika sta pomembni komponenti razvojne politike EU. Vse bolj in prav je tako. Vesela sem vsake pobude, ki lahko pripomore k varni in trajnostni oskrbi z energijo, ne le v Evropi, ampak tudi v tretjih državah. Dovolite pa mi, da izrazim nekatere pomisleke, ki jih moramo razrešiti, preden ustanovimo omenjeni sklad.

Prvi pomislek: število pobud na področju energetske in razvojne politike vztrajno narašča. Na žalost so želeni rezultati relativno redki. Pobude v obliki različnih skladov so med seboj neusklajene, predvsem pa le redko financirajo posamezne projekte neposredno. Slednje velja tudi za omenjeni sklad, ki naj bi deloval preko ustanavljanja in financiranja regionalnih podskladov v državah v razvoju. Razmisliti je treba, kako bo to vplivalo na preglednost porabe sredstev in koliko institucionalni pogoji v državah v razvoju sploh omogočajo njihovo namensko uporabo.

Drugič: učinkovite akcije so lahko le tiste, ki so pravočasne. V primeru predlaganega svetovnega sklada pravočasnosti ni zaznati. Predlog je bil podan že leta 2006, obravnavamo ga šele letos.

Tretjič: želim poudariti dejstvo, navedeno v dokumentu samem: sredstva, namenjena skladu so nezadostna. Zagotovljena ni niti minimalna vsota, predvidena za uspešno delovanje sklada. To bo le stežka pripomoglo k spodbujanju naložb zasebnega sektorja.

In četrtič: nenazadnje učinkovito delovanje sklada si težko predstavljam zgolj kot prizadevanje Unije v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami. V našem predlogu pogrešam jasno ambicijo in načrt sodelovanja z drugimi industrializiranimi državami po svetu ter internacionalizacijo svetovnega sklada.

Kot že omenjeno, ideja je dobrodošla, a o njeni dodani vrednosti in dejanski izvedbi velja še razmisliti.

  Matthias Groote, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi rad čestital poročevalcu, gospodu Turmesu, za dobro opravljeno delo in njegovo zavezanost. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je dejavni prispevek Evrope k boju proti podnebnim spremembam.

Kot poročevalec v senci odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane želim obravnavati dve točki. Prvič, pomembno je zagotoviti, da ima trajnost v okviru projektov, ki jih bo sklad podpiral, absolutno prednost. Emisije toplogrednih plinov je treba analizirati skozi njihov celoten življenjski cikel, pri čemer se projektov, ki ne dosegajo zastavljenih ciljev glede emisij CO2, ne sme financirati. Ta analiza je pomembna zlasti za projekte z biomasno komponento.

Drugič, jaz sem optimist, zato predvidevam, da bo konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala naslednje leto v Københavnu, uspešna ter da nam bo uspelo narediti naslednji korak na poti do sporazuma, ki bo nasledil kjotski protokol. Uporaba energije iz obnovljivih virov bo takrat pomembna za države v razvoju. Komisija mora danes ta dejavnik upoštevati in mu sklad prilagoditi.

  Fiona Hall, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, predlog Komisije za Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je seveda dobrodošel. Iz več razlogov je bistveno, da imata energetska učinkovitost in energija iz obnovljivih virov vedno večjo vlogo v državah v razvoju in hitro rastočih državah – od znižanja emisij ogljikovega dioksida, zmanjšanja odvisnosti od energetskih virov, obvladovanja pomanjkanja energije in ustvarjanja delovnih mest ter priložnosti za razvoj – pravzaprav iz istih razlogov, kot je bistveno, da imata energetska učinkovitost in energija iz obnovljivih virov vedno večjo vlogo tu, v EU.

Vendar imam številne pomisleke o predlogu Komisije. Prvič, predlagano financiranje je zelo skromno glede na velikost projekta. Letno javno financiranje v višini 15 milijonov EUR je drobiž že samo kot osnovni kapital, ki bi naj pritegnil in prevzel zasebne naložbe. Že nekaj projektov v večjih hitro rastočih državah, kot sta Kitajska in Indija, bi ta sredstva zlahka porabilo. Čeprav sporočilo Komisije govori o možnosti, da se pridobi sofinanciranje iz 9. evropskega razvojnega sklada, ni jasno, kako se bo odločalo o razporeditvi proračuna med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na eni strani ter razvitejšimi in naprednejšimi vzhodnoevropskimi državami, ki niso članice Evropske unije in ki prejemajo finančno pomoč Evropske banke za obnovo in razvoj. Zaradi tega ni povsem jasno, kako bo sklad prispeval k zmanjšanju revščine. Zdi se, da je to prej makrosklad kot mikrosklad, zasnovan tako, da privablja zasebna finančna sredstva za podporo projektom, ki so, čeprav sorazmerno majhni po evropskih standardih, veliki za veliko afriških držav. Ni jasno, kako se bodo finančna sredstva iz Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije razporejala po projektih na ravni Skupnosti, kot so fotovoltaične ploskve za zdravstvene ustanove in šole ali kuhalniki in vodni grelci na sončno energijo. Življenje najrevnejših najbolj izboljša temeljni razvoj.

Končno, skrbi me, da razmerje med skladom in mehanizmom čistega razvoja ni bilo jasno razloženo. Koristno bi bilo, če bi Komisija lahko pokazala, kako bo sklad izboljšal dostop držav v razvoju do mehanizmov čistega razvoja.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, poročilo gospoda Turmesa se sklicuje na zelo ambiciozen cilj v zvezi z učinkovito uporabo energetskih virov v državah v razvoju. Te države so pogosto na geografskih območjih, na katerih je mogoče izkoriščati poceni obnovljive vire energije.

Razvoj je mogoče doseči tudi brez velikih naložb v najnovejše tehnologije. Proizvodnja oglja iz skromnih rezerv lesa na območjih podsaharske Afrike, ki postajajo puščave, je na primer bolj stroškovno učinkovit način uporabe lesnega bogastva kot njegovo sežiganje. Tamkajšnje prebivalce je treba naučiti, kako zogleniti les, preden se sežge. Za priučitev takih in drugačnih sposobnosti ni potrebno veliko denarja. Načela, po katerem deluje Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, po mojem mnenju ne bodo zagotovila črpanja denarja iz sklada le za širjenje spretnosti in znanj, v ta namen pa se seveda lahko uporabljajo druge oblike razvojne pomoči.

Financiranje projektov prek kapitalskih naložb je zanimiva možnost. To je pozitivno za tiste, ki prejemajo denar, in tiste, ki ga porabljajo, saj ne povzroča dodatnega zadolževanja že zadolženih držav. Vendar se zastavlja vprašanje, kako drago bo upravljanje te naložbe in spremljanje sposobnosti majhnih podjetij za vračilo denarja.

Ta sklad bi lahko v najboljšem primeru pripravil države v razvoju na počasnejšo rast uporabe fosilnega goriva. Naša skupina popolnoma podpira poročilo gospoda Turmesa.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam, gospod Claude. V zvezi s tem vprašanjem ste organizirali veliko srečanj. To je zelo kompleksno vprašanje, zato se vam posebej zahvaljujem za vašo stalno preglednost v teh pogajanjih in za to, da ste nam omogočili, da projekt obravnavamo s holističnega vidika.

Današnji svetovni izziv je doseganje učinkovitosti porabe energije in proizvodnje. Vendar to ne sme veljati le na makro ravni; upoštevati moramo načelo „najprej razmišljaj v malem“: najprej razmišljaj na mikro ravni in če bo delovalo tam, bo dosežen uspeh tudi na makro ravni.

Osredotočiti se moramo na zagotovitev, da uporabljamo najboljšo razpoložljivo tehnologijo na svetovni ravni. Ni nujno, da uporabljamo elektroniko in nanotehnologijo; pomembnejše je, da je tehnologija enostavna in jasno strukturirana. Poskusiti moramo zagotoviti čim bolj široko finančno dostopnost te tehnologije, da jo lahko vsi uporabljajo.

Na drugi strani pa moramo kaznovati tiste, ki prekomerno izkoriščajo vire naše Zemlje.

Tudi za našega komisarja je obravnavanje globalnih struktur velik izziv: kaznovanje tistih, ki zapravljajo energijo, in nagrajevanje tistih, ki uporabljajo najboljše in najbolj učinkovite tehnologije. To je tudi bistveno načelo podnebne politike.

Študije v Evropski uniji kažejo, da bodo stroški podnebnih sprememb zajemali več milijard eurov. Pomembno je, da se državam zunaj Evrope zagotovi pomoč, vendar je pomembno tudi, da Svet zagotovi nove vire financiranja raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti, zlasti v novem Evropskem tehnološkem inštitutu.

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, zahvaljujem se vam za prispevek. Evropski parlament pozdravlja ta sklad. Komisar Dimas, sprožili ste ustrezno pobudo ob pravem času.

Če moramo kot Evropejci zmanjšati emisije CO2, ni pomembno, kje se proizvajajo. Emisije CO2 je treba zmanjšati po celem svetu, zato moramo nove tehnologije uporabljati povsod.

Vendar tega sklada ne obravnavam le kot razvojnega instrumenta, ampak tudi kot strateškega. To ni le vprašanje zagotavljanja razvojne pomoči. Evropejci pri vprašanju podnebnih sprememb ne smemo biti le pionirji; tudi druge moramo spodbujati k razvoju. Sposobni morajo biti slediti poti, ki smo jo začrtali. K temu področju lahko sklad bistveno prispeva. Če si zastavimo preveč ambiciozne cilje ter ostanemo sami, bomo izgubili tudi svojo industrijsko osnovo. Zato obstaja potreba po globalnem upravljanju. Bali je bil dober pristop, prav tako pa bo Kopenhagen. Vendar v sistemu globalnega upravljanja ne gre le za igro moči; vzpostaviti moramo ustvarjalne sisteme spodbud in menim, da je ta sklad ustrezna spodbuda.

Claude Turmes se je na začetku govora skliceval na sanje Martina Luthra Kinga. Kot Evropejci lahko uresničimo svoje sanje ohranjanja podnebja, če bomo stalno sledili tej poti. Claude Turmes, vaše poročilo bo jutri podprla velika večina, zato bi vam rad čestital za ta dosežek. Zelo sem vesel za vas.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Evropski sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je inovativna rešitev za povečanje učinkovitosti javnih skladov, ki se uporabljajo na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, z zbiranjem zasebnih naložb.

Ta sklad je javno-zasebno partnerstvo za financiranje posebnih projektov, ki jih predlagajo mala in srednje velika podjetja, katerih vrednost ne presega 10 milijonov EUR. Začetni stroški za projekte na področju obnovljivih virov energije so 37-krat večji od stroškov konvencionalnih energetskih virov, zato obžalujemo dejstvo, da je sedanja predvidena vrednost sklada le 100 milijonov EUR.

Leta 2005 je bila Unija 50-odstotno odvisna od uvoza energije, pri čemer je od držav članic neto izvoznica le Danska. V obdobju 1995–2005 se je uporaba obnovljivih virov energije v Uniji povečala za 40 %. Tako so leta 2005 neonesnaženi viri energije zajemali 42 % evropske proizvodnje primarne energije.

Učinkovita raba tega sklada bi lahko zagotovila oskrbo od enega do treh milijonov državljanov z energijo, pri čemer bi se vsako leto zmanjšale emisije CO2 od enega do dveh milijonov ton. Čestitke poročevalcu.

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rada čestitala gospodu Turmesu za njegovo poročilo in Komisiji za pobudo.

Veliko nas meni, da mora Evropska unija razmisliti o podpori za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, ne le kot sestavni del svoje strategije za energijo in podnebne spremembe, ampak tudi kot sestavni del razvojne politike.

Zato je zelo zanimiv predlog za vzpostavitev Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, da se zberejo zasebne naložbe za države v razvoju in gospodarstva v prehodu.

Za idealno skromno financiranje sta potrebni določitev prednostnih nalog in vzpostavitev sinergije z drugimi obstoječimi programi ter s Svetovno banko in regionalnimi razvojnimi bankami, ki vlagajo veliko sredstev v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.

Vendar bo treba po prvih nekaj letih izvajanja novega instrumenta oceniti rezultate in si prizadevati za večji prispevek zadevnih udeležencev.

Strinjam se, da je zdaj jasno, da je treba pomoč nameniti zlasti Afriki in Latinski Ameriki.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik. komisarju in našemu poročevalcu se zahvaljujem za odličen osnutek, ki ga popolnoma podpiram. Evropska unija v zvezi s tem posreduje zelo dobro sporočilo. Pripravljena je podpirati države v razvoju ter se boriti proti podnebnim spremembam. Vendar bi rad komisarju zastavil naslednje vprašanje. Kako namerava Komisija preprečiti krčenje gozdov, ki je pogosto povezano s proizvodnjo biomase in biogoriva v državah v razvoju? Ali se Komisija ustrezno oddaljuje od proizvodnje biomase in biogoriva prve generacije, saj je dobro znano, da to ni vprašanje ni posebno varno?

Močno podpiram izjavo gospoda Chatzimarkakisa. Evropska unija mora posredovati tovrsten signal. Odgovorni smo za konferenci o podnebnih spremembah, ki bosta v bližnji prihodnosti potekali v Poznańu in Kopenhagnu, in za uspeh pogajanj po izteku kjotskega protokola. Prav tako smo odgovorni za to, da ostalim delom sveta oddajamo pravilna sporočila. Tako sporočilo prenaša ta program.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, osredotočil bi se rad na tri vprašanja. Avtor poročila popolnoma ustrezno poudarja, da najbolj resne posledice podnebnih sprememb čutijo najrevnejše države. Razlog za to je, da imajo te države za odzivanje na podnebne spremembe zelo omejene vire, zlasti finančne.

Glede na omenjeno je pravilno, da podpremo predlog Komisije za ustanovitev sklada, čeprav je predlagani znesek 80 milijonov EUR zelo skromen znesek. Kljub temu, da je sklad namenjen spodbujanju povečanja naložb zasebnega sektorja za financiranje lokalnih projektov, se lahko izkaže za zelo učinkovitega.

To priložnost bi rad izkoristil, da poudarim, da se breme boja proti podnebnim spremembam v Evropski uniji ne razporeja pravično. Omejitve emisij CO2 so bile na primer posameznim državam članicam dodeljene brez ustreznega upoštevanja njihove stopnje razvitosti. Posledično so bile državam, kot je Poljska, dodeljene zelo nizke omejitve, kar je skoraj nemudoma povzročilo povečanje stroškov elektrike od 10 do 20 %.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, glavni namen tega sklada je spodbujanje zasebnih naložb in podpiranje regionalnih skladov za najrevnejše in najmanj razvite države na svetu. Sklad je namenjen podpiranju energetske učinkovitosti, prihranka energije, razvoja obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Prav tako je namenjen izboljšanju dostopa do osnovnih energetskih storitev. Dejavnost Unije na tem področju mora pomagati revnejšim območjem v boju proti podnebnim spremembam in pri vzpostavljanju raznovrstnosti njihovih virov energije.

Upoštevati moramo, da vplive podnebnih sprememb najprej začutijo najrevnejši prebivalci na svetu. Napačno bi bilo, da bi omejili ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in zmanjšanje porabe energije le na naše območje. Zagotovitev dostopa revnejšim državam do pomoči za te ukrepe bo pomagala sprožiti ustrezne dejavnosti na njihovem ozemlju. Pomoč bo zagotovila bistven prispevek in povečala ozaveščenost o pomembnosti te problematike. To je prava pobuda ob pravem času.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, želela sem poudariti le, da med obnovljivimi viri energije nismo namenili dovolj pozornosti geotermalnim virom, tj. čisti energiji. Uporaba obstoječih vrtin, nastalih zaradi geoloških raziskav, bi lahko zmanjšala stroške.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, geotermalna energija je vsekakor vključena. Zelo se zanimamo za geotermalno energijo in druge obnovljive vire energije.

Glede Poljske in dodelitve pravic bi rad omenil naslednje: v prvem tržnem obdobju ji je bilo dodeljenih veliko pravic, veliko več, kot jih potrebuje za pokritje potreb v zvezi z energijo in industrijo, kar je povzročilo težave glede cene pravic. Menimo, da pravice, ki so bile Poljski dodeljene v drugem tržnem obdobju, popolnoma zadoščajo za pokritje potreb poljske industrije. Za tretjo tržno obdobje obstaja nov sistem, ki bo temeljil na dodeljevanju pravic, ki jih industrija ali energetski objekti potrebujejo za pokritje potreb, kar vključuje dodeljevanje na dražbi, o obsegu katerega se bomo dogovorili.

Krčenje gozdov je zagotovo velik problem, povezano pa je z enako pomembno biološko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. Obravnavanje krčenja gozdov prispeva k zaustavitvi izgube biološke raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam, zato je zelo pomembno. Projekti na področju krčenja gozdov pa imajo eno posebnost: zelo so problematični. Kljub temu so ena od prvih prednostnih nalog, ki jih moramo obravnavati, ne le s sredstvi tega sklada, ampak z različnimi drugimi ukrepi, zlasti z dogovorom o tem, katere pobude moramo povezati z različnimi pristopi k obravnavanju krčenja gozdov, kot sta zmanjševanje stopnje krčenja gozdov in ohranjanje gozdov, ali s katerim koli drugim pristopom, ki ga spodbujajo posamezne države. Delo na tem področju opravljamo v sodelovanju s Svetovno banko, kar se bo razvilo v pilotne projekte. Obstajajo torej različni viri financiranja za različne namene.

Najprej izražam zadovoljstvo v zvezi z zelo dobrimi in pozitivnimi prispevki, prav tako pa vam lahko zagotovim, da bomo v svojem delu upoštevali vaše predloge in pripombe. Ti so zelo koristni in zadevajo različna pomembna vprašanja.

Zdaj ne bom dal odgovora o pomenu projektov mehanizma čistega razvoja za podsaharsko Afriko. Spomnil bi vas rad, da je leta 2006 v Nairobiju Kofi Annan, takratni generalni sekretar Združenih narodov, izrazil pobudo za spodbujanje projektov mehanizma čistega razvoja v podsaharski Afriki. Tako kot Združeni narodi smo zavezani izvajanju več projektov na tem območju in se ne osredotočamo le na projekte na Kitajskem in v Indiji. Vaša pripomba je zelo pomembna, vendar bi se lahko kot pomembno obravnavalo tudi razmerje med tem skladom in mehanizmi čistega razvoja.

Imam še tri dodatne pripombe. Prvič, zahtevate lahko, da se posebej poudari zadovoljevanje potreb držav v podsaharski Afriki in držav AKP. Seveda smo zaskrbljeni, da bodo projekti v velikih državah, kot sta Kitajska in Rusija, zahtevali vse razpoložljive vire ali zelo velik delež teh virov. To se je zgodilo z mehanizmi čistega razvoja, zato je vaša pripomba upravičena. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije se bo uporabljal za obstoječe naložbene priložnosti, vendar se strinjamo, da je treba posebno pozornost nameniti zadovoljevanju potreb držav AKP. Prav tako bomo zagotovili, da kakršen koli podsklad, ki zajema le eno državo, ne bo smel porabiti vseh razpoložljivih virov ali velik delež teh virov. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije se mora razširiti na različne dele sveta, tudi zaradi tega, da se poveča naložbeno tveganje, pri čemer je predlog gospoda Turmesa o deležu zelo ustrezen.

Drugič, naj poudarim razsežnost revščine, ki je očitno bistvena. Kot ste danes omenili, približno 1,6 milijarde ljudi v revnejših državah sveta še vedno nima rednega dostopa do zanesljivih energetskih storitev. Verjamem, da bo lahko Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije prispeval k dostopu do čiste in cenovno dostopne energije, kar je bistven pogoj za zmanjšanje svetovne revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja.

Tretjič in zadnjič, pozdravljate poudarek sklada na povečanju zasebnih naložb, čeprav ste omenili, da sredstva iz sklada ne zadostujejo, s čimer se popolnoma strinjam, zato pozivate k temu, da bi čim več držav članic zagotovilo dodatno finančno podporo. Seveda popolnoma podpiram vse vaše predloge, Komisija pa si stalno prizadeva za privabljanje večjega števila vlagateljev.

V zvezi s tem bi vas rad prosil za podporo pri spodbujanju uporabe Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri vseh zadevnih udeležencih. Več podpore bomo imeli, več dejanskih ukrepov na kraju samem bomo lahko izvajali.

  Claude Turmes, poročevalec. − Gospod predsednik, ta sklad bo potencialno zajemal 500 milijonov EUR, ker ima faktor vplivanja na zasebni kapital od 3 do 5. 100 milijonov EUR, 120 milijonov EUR ali 150 milijonov EUR javnih sredstev bo lahko – vsaj tako upamo – povečalo dodatnih 300 milijonov EUR ali 400 milijonov EUR na 500 milijonov EUR. Vlade se še vedno lahko vključijo. Če bomo zagotovili učinkovito spremljanje, bo Parlament dovolil Komisiji, da nadaljuje.

Gospa Jordan Cizelj je zastavila zelo pomembno vprašanje: kako so nekatera območja na svetu pripravljena na naložbe? V Parlamentu smo za oblikovanje tega programa glasovali za dodatnih 5 milijonov EUR iz druge proračunske postavke za krepitev institucionalnih zmogljivosti. Zato moramo v afriških državah in v Indiji vzpostaviti mala in srednje velika podjetja, ki bodo razvijala poslovne modele. Učiti se moramo iz preteklih napak v razvojni politiki, na podlagi katere smo odobrili tehnologijo, ne da bi o tem obvestili ljudi. To izrekam pred komisarjem za razvoj in vemo, da Generalni direktorat za razvoj pomaga krepiti institucionalne zmogljivosti teh držav.

Zato se strinjam z vami, komisar, da je treba zdaj privabiti vlagatelje. Ta petek bo v Luxembourgu, ki je drugo največjo investicijsko središče na svetu, potekalo srečanje bankirjev. Predstavili jim bomo investicijski sklad odprtega tipa s spremenljivim delniškim kapitalom SICAV, nosilca s sedežem v Luxembourgu. Upam, da bo Komisija oblikovala dobro komunikacijsko strategijo. Pojdite v London, Frankfurt, Paris in Zurich, saj morajo biti bankirji obveščeni o tem nosilcu.

Zakaj je to zdaj pomembno? Zdaj smo še vedno pod pritiskom lihtenštajnskega škandala in bančne krize. V nekaj mesecih smo uničili več sto milijard kapitala. Zeleno financiranje bo morda še bolj pomembna naloga za ta svet in oblikovalce politike kot zelena industrija. Tovrsten nosilec omogoča, da se kapital uporabi za prave naložbe. Morda ne bo imel tako velikega donosa kot nekatere preračunljive naložbe, vendar pomeni srednje- ali dolgoročno naložbo, kar je verjetno točno to, kar si želijo nekateri pokojninski in drugi skladi. Zato obstaja velika možnost, da bo ta sklad privabil institucionalne vlagatelje, za kar si moramo prizadevati.

Najlepša hvala za vašo podporo tako imenovani skupnosti, ki spodbuja obnovljiv in boljši svet.

  Predsednik. − Gospod Turmes, čestitam vam za odlično angleščino in prizadevanja na tem področju.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 14. marca.

Pisne izjave (člen 142)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. – Pozdravljamo razloge za oblikovanje tega sklada. Vendar so sredstva, ki pritekajo v ta sklad, nezadovoljiva.

Ključni cilji sklada morajo biti spodbujanje energetske učinkovitosti, prihranka energije in obnovljivih virov energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje dostopa do energetskih storitev v najrevnejših državah, pri čemer ne smemo pozabiti na povečanje raznovrstnosti energetskih virov v državah v razvoju.

Statistični podatki, ki so že zastareli, kažejo, da 1,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih energetskih storitev. 2,4 milijarde ljudi je odvisnih od tradicionalne biomase za kuhanje in ogrevanje.

Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo treba do leta 2010 vložiti 241 milijard USD v ustvarjanje obnovljivih virov energije. Za države v razvoju mora naložba po ocenah znašati vsaj 10 milijard USD ali 9 milijard EUR.

Predlagani proračun za zadevni sklad je 80 milijonov EUR med letoma 2007 in 2010, leta 2008 pa je za sprožitev pobude dodeljenih 15 milijonov EUR. Številke govorijo zase. Vendar so ta sredstva le kaplja v morje. Nameni so dobri, vendar nameni s skromnim financiranjem ne ustrezajo resnim pobudam.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Evropska unija podpira daljinsko ogrevanje.

Pozdravljam pobudo Evropske komisije za nov Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo tako, da ne ogroža naših okoljskih vrednot, strateške varnosti in konkurenčnosti, je eden največjih izzivov 21. stoletja. Najcenejša energija je seveda energija, ki je ne porabimo, tj. energija, ki jo prihranimo. V teh časih pomanjkanja energije je njen prihranek ključni interes vsakega, tj. potrošnikov ali večjih skupnosti. S stališča levice je treba poudariti, da sta prihranek energije in učinkovita raba energije tudi socialni vprašanji, glede na to, da pogosto največ energije porabijo najrevnejši ljudje. To zlasti velja za nove države članice, na primer na Madžarskem, kjer stanovanja porabijo več kot dvakrat več energije na kvadratni meter kot v Zahodni Evropi. Zato je treba zagotoviti sredstva Skupnosti za posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja v Vzhodni Evropi. Daljinsko ogrevanje je teoretično sistem za prihranek energije in se brez težav prilagodi obnovljivim virom energije, medtem ko je treba individualno ogrevanje izvajati v vsaki hiši posebej. Zato je bistvena zagotovitev sredstev Evropske unije za daljinsko ogrevanje. Poleg tega bi bilo morda treba razmisliti o enotnih davčnih ugodnostih v Evropski uniji, da se zagotovijo naložbe v prihranek energije in ustvarjanje sredstev v ta namen.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost prispevajo k zmanjšanju dviga povprečnih temperatur po svetu. Kot kažejo raziskave in poročila, negativne posledice podnebnih sprememb najbolj čutijo najrevnejše skupnosti in njihovi najrevnejši člani. Zato moramo zaščititi te dele družbe glede na njihovo povečano občutljivost v gospodarskem smislu.

Uporaba obnovljivih virov energije med drugim prispeva k povečanju okoljskih standardov, na primer z zmanjšanjem emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. Prispeva tudi k povečanju zaposlovanja in nižjim stroškom. Druga njihova ključna prednost je, da zmanjšujejo odvisnost od posebnih virov energije, medtem ko se povečuje število ljudi, ki nimajo dostopa do bistvenih energetskih storitev. To je zlasti pomembno v okviru oblikovanja gospodarstev držav v razvoju. V večini teh držav poteka obdobje gospodarske rasti, zaradi česar je povpraševanje po energiji na teh območjih veliko. Razvoj obnovljivih virov energije v državah v razvoju zelo ustreza prizadevanjem za omejitev emisij toplogrednih plinov in zagotovitev varnosti oskrbe v državah, ki lahko zadovoljijo le del lastnih potreb po energiji.

Glede na to mora Unija podpreti obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, zlasti v državah v razvoju, saj so pomemben del strategije o energiji in podnebnih spremembah ter razvojne politike.