Predsednica. – (FR) Naslednja točka je poročilo Riitte Myller, v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (2007/2204(INI)) (A6-0074/2008).
Riitta Myller, poročevalka. − (FI) Gospa predsednica, komisar Dimas, cilji v okviru šestega okoljskega akcijskega programa se ne bodo dosegli kot rezultat take okoljske politike, ki se izvaja v EU.
Tematske strategije, ki so načrtovane kot temelj okoljskega akcijskega programa, in sprejeta zakonodaja, ki se zdaj večinoma sprejema na podlagi teh strategij, niso dovolj za doseganje okoljskih ciljev. Upadanja biotske raznovrstnosti verjetno ni mogoče zaustaviti, pri čemer bo zakonodaja o varstvu morskega okolja veljavna šele leta 2012. Kot vemo, je varstvo tal naletelo na težave, ne le v Svetu, ampak tudi v Parlamentu. Zakonodaja o odpadkih se zdaj približuje koncu priprav in ni v najboljšem stanju. V zvezi z zmanjšanjem količine odpadkov moramo doseči zadovoljive cilje. Tudi cilji v direktivi o kakovosti zraka še niso določeni na dogovorjeni ravni iz šestega okoljskega akcijskega programa.
Cilji iz okoljskega programa se seveda dosegajo na enem področju, to je podnebna politika. Tako je zlasti v primeru zdaj dogovorjenih ukrepov, ki se dejansko izvajajo. Ne smemo pozabiti, da izvajanje podnebne politike pomaga tudi pri kakovosti zraka in delno odpadkov, zato je v tem smislu zelo pomembno.
Kaj lahko še naredimo, da bomo dosegali cilje iz šestega okoljskega akcijskega programa? Najprej morajo države članice pospešiti izvajanje zakonodaje EU na nacionalni ravni. Komisiji je treba zagotoviti potrebna sredstva, da lahko vsem državam članicam zagotovi opravljanje svojih obveznosti.
Naslednje pomembno vprašanje, ki je morda najpomembnejše od vseh, je, kako bomo vključili okolje v vso zakonodajo Evropske unije. O tem govorimo že več let, vendar do zdaj v praksi še nismo naredili ničesar.
Še vedno obstajajo področja na katerih subvencioniramo dejavnost, ki je škodljiva za okolje. Odpraviti moramo okolju škodljive subvencije, Parlament pa mora za to predlagati časovni razpored.
Priporoča se vsaka politika, ki je okolju prijazna, vključno z davčnimi ukrepi. Če zakonodaje na evropski ravni ne bo mogoče uporabiti za razvoj ekološkega obdavčevanja, bomo morali uporabiti sredstva, ki so nam na voljo, na primer prilagodljivo sodelovanje, za pospešitev davčnih zadev. Če se bo stanje okolja izboljšalo, mora biti zavezujoča zakonodaja še vedno prednostna naloga.
Zahvaljujem se vsem skupinam, ki so sodelovale pri tem delu, in želim povedati, da sem vložila nekaj predlogov sprememb le z namenom pojasnitve besedila in za bolj uravnotežen značaj.
Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Evropa rezultatov je za Komisijo prednostna naloga. Okoljska politika je bila in je zelo uspešna politika EU, ker je državljanom omogočila jasne in realne koristi.
Približno 80 % okoljske zakonodaje držav članic temelji na ustrezni zakonodaji EU. Slednja je bistveno prispevala h glavnim izboljšavam kakovosti zraka in vode ter tudi k varstvu in ohranjanju naravnih virov Evrope. EU ima lahko zato vodilno mednarodno vlogo pri vprašanjih o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in zakonodaji o kemičnih proizvodih.
Od objave vmesnega pregleda Komisije šestega okoljskega akcijskega programa je preteklo skoraj eno leto. Zadnje leto je bilo posebej pomembno, ker so bila okoljska vprašanja redno na vrhu seznama prednostnih nalog politike EU. V tem obdobju smo v celoti izpolnili politične obveznosti. Naj vam naštejem tri primere.
Decembra je bil na vrhu na Baliju sprožen postopek za doseganje novega sporazuma o svetovnih podnebnih spremembah do konca leta 2009. „Zelena diplomacija“ EU je bila večinoma v pomoč pri doseganju pozitivnega rezultata. Paket predlogov o podnebnih spremembah in energetiki, ki ga je Komisija oblikovala januarja, je bil ambiciozen in je prikazal nenehno zavezanost EU za postavljanje svetovnega zgleda.
Predlagana nova direktiva o industrijskih emisijah krepi že veljavne določbe in poenostavlja sedanjo zakonodajo, z združevanjem sedmih različnih direktiv, o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja. S tem je postalo izvajanje zakonodaje lažje, s čimer prispevamo k večji okoljski učinkovitosti zakonodaje.
V zadnjem letu je bil opravljen pomemben napredek. Enega od glavnih sporočil vmesnega pregleda, da mora dolgoročna sposobnost preživetja evropskega gospodarstva temeljiti na trdnih okoljskih načelih, je industrija v veliki meri sprejela. Visoki standardi, ki jih določa okoljska zakonodaja EU, spodbujajo ekološko inovativnost, ki izmenoma spodbuja produktivnost industrije in ustvarja nova delovna mesta. Drugače povedano, ambiciozni okoljski cilji izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in so bistveni za doseganje ciljev v gospodarskem razvoju in zaposlovanju.
Pozitiven razvoj dogodkov je v nasprotju z znanstvenimi dokazi, da Evropa še ni v obdobju trajnostnega razvoja. Dejansko smo le na polovici obdobja, ki ga zajema šesti okoljski akcijski program, torej je očitno še veliko dela pri reševanju sedanjih in novo nastajajočih groženj za okolje.
V prihodnjih mesecih bo Komisija oblikovala nove predloge, od katerih jih je veliko vključenih v poročilo Parlamenta. Te pobude vključujejo pregled direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in paket predlogov na področju trajnostne porabe in proizvodnje.
Prav tako pripravljamo zakonodajni predlog o omejitvi trgovine z lesom iz nezakonite sečnje. Po poletju bodo pripravljena sporočila glede evropskega stališča o vprašanju zaustavitve krčenja gozdov in iskanju načinov za beleženje rezultatov podjetij, ki uporabljajo merila, ki presegajo BDP.
Prav tako pripravljamo predlog o prepovedi trgovine s kožami tjulnjev, ki jih lovijo na nehuman način.
Glavna prednostna naloga je izboljšano izvajanje zakonodaje Skupnosti, kar je ključ za ustvarjanje boljšega okolja. Cilje šestega okoljskega akcijskega programa je mogoče doseči le z zagotavljanjem pravilnega izvajanja pravnega reda Skupnosti v celoti. Učinkovito izvajanje je povezano z boljšo zakonodajo. Zdaj lahko izrazim zadovoljstvo, ker je Komisija v zadnjih dveh letih lahko ločila boljšo zakonodajo od nižjih okoljskih standardov. Resnica je, da je stara in preprostejša zakonodaja eden od boljših načinov za izboljšanje izvajanja novih predpisov, pri čemer lahko prispeva k boljšemu varstvu okolja.
Gospa predsednica, gospe in gospodje, zlasti sem zadovoljen, da so v poročilo vključeni konstruktivni sklepi o načinu, s katerim lahko Evropa uspešno ustvari boljše okolje in pravi trajnostni razvoj. Zagotavljam vam, da bo Komisija te sklepe pri analizi področij, na katerih so opazne politične razlike, in pri določanju prednostnih nalog za prihodnja leta pozorno preučila.
Zahvaljujem se poročevalki, gospe Myller, za prizadevanje ter gospodu Karimu, gospe Jelevi in gospodu Navarru iz odbora za mednarodno trgovino, odbora za regionalni razvoj in odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja za odlična priporočila.
Očitno je, da v zvezi s potjo naprej obstaja širše soglasje. Zdaj nam preostane le, da spremenimo to podporno politiko v dejanske ukrepe za zagotavljanje boljšega okolja od leta 2012 naprej.
Rumiana Jeleva, pripravljavka mnenja za odbora za regionalni razvoj. − (BG) Gospa predsednica, komisar, kolegi, kot pripravljavka mnenja odbora za regionalni razvoj želim poudariti bistveno vlogo regionalnih in lokalnih državnih organov pri zagotavljanju varstva okolja in trajnostnega razvoja. V regijah in občinah je treba upoštevati odločitve, okoljski pravni red pa izvajati v praksi.
Oskrba z vodo, čiščenje vode, ravnanje z odpadki, javni prevoz in urbanistično načrtovanje je le nekaj primerov. Države članice ter njihove regionalne in lokalne organe je treba spodbuditi k čim boljši uporabi strukturnih skladov in hkrati zagotavljati, da njihovi operativni programi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju okoljske zakonodaje. Jasno je, da imajo nekatere regije težave z izvajanjem. Za rešitev teh težav je treba v okviru kohezijske politike razviti posebne ukrepe.
Končno, regionalno sodelovanje je treba v okoljski politiki uporabiti kot ključno orodje. Sodelovanje med državami članicami ter z državami in regijami iz soseščine EU, kot so Črno morje, Baltik in Sredozemlje, odpira nove možnosti za preprečevanje čezmejnega onesnaževanja.
Hvala.
Gyula Hegyi, v imenu skupine PSE. – (HU) S cilji iz šestega okoljskega akcijskega programa zaostajamo v veliko pogledih. Omeniti želim le dva.
Zrak v naših mestih je onesnažen in škodljiv. Ob pomanjkanju zakonodaje Skupnosti je v veliko mestih doseganje ciljev iz tematske strategije o mestnem okolju zelo oddaljeno. Zato mora Komisija predložiti zakonodajo, ki jasno opredeljuje okvir za mestno okolje in mestni promet v vsej Evropski uniji, sicer bodo državljani še naprej trpeli zaradi slabe kakovosti zraka in drugih oblik onesnaževanja.
Podobno se zavlačuje z izvajanjem okvirne direktive o vodah. Če zakonodaja o industriji ne bo usklajena s politiko za kmetijstvo in razvoj podeželja, bodo naši vodni viri še naprej onesnaženi. Veljavna zakonodaja ne more preprečevati onesnaženja vodnih virov, kot kaže pena na reki Rabi na Madžarskem, kar je posledica onesnaževanja avstrijske proizvodnje usnja.
Države članice in Komisija morajo storiti vse, kar lahko, da zagotovijo splošno skladnost z okvirno direktivo o vodah in direktivo o poplavah. Hvala.
Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospa predsednica, zahvaljujem se Riitti Myller za odlično poročilo in sodelovanje.
Kot navaja odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane izvajanje okoljskega programa EU v veliko pogledih zamuja, vendar je še bolj vznemirjujoče to, da EU, tudi če bi v celoti dosegli doslej zastavljene dejanske cilje, še vedno ne bi bila na poti trajnostnega razvoja. Na primer, verjetno ne bomo uspeli zaustaviti upada biotske raznovrstnosti do leta 2010, kljub zavezanosti k temu cilju.
Neprijetna resnica je, da je naša družba oblikovana za delo, ki ni trajnostno. Če bi vsi na svetu porabljali vire tako kot Evropejci, bi potrebovali štiri Zemlje za proizvodnjo nujnih virov. Če bi prebivalci srednjih razredov na Kitajskem, v Indiji in v drugih državah v razvoju posnemali naše potrošniške navade, bi bil planet v težavah. Upam, da bo opozorilo, ki prihaja zaradi podnebne politike, povzročilo bolj celostno ponovno vrednotenje našega življenjskega sloga in navad proizvodnje.
Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica. Naj začnem s tem, da se prav tako strinjam glede zamude pri načrtu izvajanja šestega okoljskega akcijskega programa. Razen tega je v veliko primerih dejanskih količinskih in kakovostnih ciljev ter časovnih razporedov premalo, ne le v akcijskem programu, ampak tudi v tematskih strategijah.
Nedvomno izvajanje šestega okoljskega akcijskega programa zaostaja za načrti, pri čemer še nismo uspeli izpolniti prednostnih okoljskih ciljev iz tega programa, z izvajanjem zakonodaje v državah članicah pa se še vedno zavlačuje. Naj navedem konkreten primer.
Prvič: v zvezi z oblikovanjem zakonodaje o kakovosti zraka v zaprtih prostorih niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi. Posebna prednostna naloga v zvezi s tem je oblikovanje določb, ki zadevajo šole in druge javne zaprte prostore, ki jih uporabljajo ranljive skupine. Uvesti je treba vsaj pilotne projekte.
Drugič: z izvajanjem direktiv o programu omrežja Natura 2000 se prav tako zavlačuje. Razširiti je treba najboljše prakse in vzpostaviti davčne ukrepe za onesnaževalce. Sam sem pristopil h Komisiji s predlogom v zvezi z onesnaževanjem območij Natura 2000, vendar Komisija ni storila ničesar in ni ukrepala.
Tretjič: v zadnjem času se je razširilo nezakonito odlaganje nevarnih in komunalnih odpadkov na ozemlju drugih držav. Afrika in Azija sta pogosto namembni območji evropskih odpadkov, kar je nesprejemljivo. Enako nesprejemljivo je dejstvo, da več nemških zveznih dežel nezakonito prepelje več tisoč ton odpadkov v vzhodno Evropo, ki jih nato noče sprejeti nazaj, kot v primeru Bavarske.
Četrtič: kaj se je zgodilo z odličnim načelom preprečevanja čezmejnega onesnaževanja? Ena država članica, Avstrija, je zadnjih sedem let, kot je navedel gospod Hegyi, onesnaževala reko Rabo. Na površini reke plava debela plast pene. To vprašanje sem sprožil že v vsaj ducat primerih in tudi uradno vložil pritožbo, vendar je vse zaman: na reki še vedno plava pena, medtem ko Komisija ne ukrepa.
Odlična načela so brez pomena, če se ne izvajajo. Komisija je varuh zakonodaje Evropske unije. Čas je, da ta varuh opravi svojo dolžnost in ne popusti državam članicam, ampak zagotovi skladnost z zakonodajo, ki smo jo skupaj sprejeli. Najlepša hvala.
Evangelia Tzampazi (PSE). – (EL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam poročevalki za odlično delo. Menim, da povzema zaskrbljenost Parlamenta glede upoštevanja zavez Unije v okviru šestega okoljskega akcijskega programa.
Vmesno poročilo Komisije razkriva, da je za zapolnitev vrzeli v zakonodaji z novimi zakonodajnimi predlogi nujno usklajeno prizadevanje. Prav tako je nujno zavarovati zahtevana sredstva za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje Skupnosti. Medtem postaja jasno, da se je treba bolj opreti na trajnostni model proizvodnje in porabe ter da mora postati gospodarska rast bolj odvisna od naravnih virov.
Prav tako je pomembno poudariti mednarodno razsežnost evropske okoljske politike. Unijo je treba spodbuditi k nadaljnjemu spodbujanju ambicioznih okoljskih politik in zahtev ter k razvoju prenosa tehnologije in izmenjavi dobre prakse z državami v razvoju.
Cristina Gutiérrez-Cortines, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, zares menim, da dokument, ki ga obravnavamo, ni tak, kot bi lahko bil, kar bom razložila: to je dokument za oceno, kaj je bilo opravljeno s širšimi smernicami, ki jih je Evropska komisija predlagala za okolje in za celotno okoljsko politiko. Menim, da to ni dokument za oceno. To ni podroben dokument za oceno, ki bi nam lahko pomagal pri načrtovanju prihodnosti, morda zato, ker Komisija ni navajena, da se jo presoja ali ocenjuje, niti ne glasuje ali nima skupine delničarjev, ki od nje zahtevajo rezultate. Vendar menim, da lahko Komisiji čestitamo, čeprav se morda zdi protislovno, zaradi rezultatov v zadnjih letih, vendar ne za ta dokument.
Menim, da je bila okoljska politika popolnoma vključena v občinsko in regionalno politiko, pri čemer se industrija odziva na smernice Evropske unije.
Vendar dokument nima napovedi glede načina spremembe za prihodnost, ker je treba tiste točke, kjer sistem ni deloval, dobro pregledati. Evropa oblikuje okoljsko politiko že več kot 25 let in mora pregledati nekatere metode, ker to ni edina zadeva, ki pojasnjuje neuspeh nekaterih politik.
Ne predstavljam si nobene presoje, kako lahko spremenimo načine, da vključimo regije in ustvarimo omrežja, ne glede na prevlado EU v odnosu. Veliko držav, kot se je zgodilo v zvezi z direktivo o varstvu tal, ima zdaj že veliko boljše predpise od Evrope in obstajajo države, ki nimajo nobenih predpisov. Evropa mora, kot odgovor na to neravnovesje, zavzeti različna stališča in poiskati nove načine dela, ker je logično, da je treba zaradi spremembe okoliščin spremeniti tudi delovne metode.
Najlepša hvala, čestitam za rezultate, vendar se moramo v prihodnje spremeniti.
Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Po mojem mnenju je zelo pomembno, da je vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa razkril pomembno dejstvo: izvajanje tega programa poteka dobro, vendar zaostaja za načrtovanim časovnim razporedom.
Zato je verjetnost, da se vse zaključi do leta 2012 in se izpolnijo vsi prednostni cilji, zelo nizka. Strinjam se z mnenjem, da je še vedno treba v program vključiti jasnejše in stvarnejše količinske in kakovostne cilje. Prav tako se strinjam, da predložitev tematskih strategij ni ustvarila učinkovitih rezultatov. Zato poudarjam potrebo po nadaljnjem prizadevanju za odpravo vrzeli v okoljski zakonodaji s pomočjo novih zakonodajnih predlogov.
Prav tako je zelo pomembno zagotoviti učinkovito izvajanje okoljskih predpisov. Podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, zdravje in poraba virov bodo še naprej med najnujnejšimi izzivi za prihodnost.
Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, verjamem, da moramo občasno opraviti te ocene in zlasti objaviti ugotovitve držav članic v registru, ker z leti v zvezi s posameznimi vprašanji prihaja do sporov, na primer, v primeru okvirne direktive o vodah, v kateri se na eni strani zelo trudimo za spodbujanje obnovljivih virov energije, vendar na drugi strani trošimo neizkoriščeno vodo.
Obstajajo tudi težave s programom Natura 2000. Pri tem moramo poslušati državljane in občasno ustrezno prilagoditi programe.
Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj najprej omenim izvrstne pripombe, ki ste jih posredovali nocoj. Komisija bo te pripombe upoštevala in jih ustrezno dobro uporabila.
Komisija je v svojem vmesnem pregledu ugotovila, da je bila EU na splošno na pravi poti v zvezi z izpolnjevanjem ukrepov iz šestega okoljskega akcijskega programa. Če bomo v teh ključnih letih nadaljevali z napredkom, bomo lahko do leta 2012 izvedli predloge iz programa. Vendar priprava predlogov ter celo njihovo sprejetje in potrditev pomenijo le polovico zahtevanega dela. Brez učinkovitega izvajanja okoljske politike, kot je bilo nocoj izpostavljeno, zagotovo ne bomo dosegli okoljskih ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa, ne glede na to, kako dobro evropske institucije pripravijo zakonodajo.
Prav zato se popolnoma strinjam s stališčem Parlamenta, da je nujno večje prizadevanje in je treba Komisiji omogočiti zadostna sredstva, da lahko nadaljujemo z ustreznim obravnavanjem vprašanj v zvezi z izvajanjem. To bo Komisiji omogočilo, da pomaga nacionalnim organom pri razvoju tistih zmogljivosti, ki so nujne za doseganje želenih rezultatov.
Komisija se prav tako strinja s Parlamentom, da je ključno vključiti okoljska vprašanja v druge politike. Ta vključitev je, kot pojasnjuje poročilo, odločilna v trgovinski politiki, ker ima EU zelo pomembne gospodarske odnose z drugimi državami sveta in ima trgovina očiten vpliv na okolje. Vendar je prav tako pomembno, da se okoljska vprašanja vključijo v kmetijsko, regionalno in prometno politiko: če se zagotovi bistveno financiranje, bodo imele politike Skupnosti bistven učinek na evropske regije.
Cilj postopka študije o vplivu, ki ga je prav tako uvedla Komisija, je izboljšati kohezijo politike Skupnosti, pri čemer vključuje oceno vseh okoljskih parametrov iz naših predlogov. Komisija si želi podpore Evropskega parlamenta, da je mogoče zagotoviti celovito oceno vseh okoljskih vidikov med obravnavo predlogov tudi drugih institucij.
Končno, poročilo poudarja ključno vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter državljanov, potrošnikov in poslovnežev pri uresničevanju okoljskih ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa EU. Zagotavljam vam, da bo Komisija storila vse, kar lahko, da izboljša podobo programa in zagotovi podporo zadevnih strank. Prepričan sem, da bo Parlament pomagal pri tem prizadevanju, in upam, da bo zaščita evropskega okolja eno od glavnih vprašanj za volivce na volitvah prihodnje leto.
Riitta Myller, poročevalka. − (FI) Gospa predsednica, želim se zahvaliti vsem, ki so sodelovali v tej razpravi, in komisarju.
Parlament in sama, kot poročevalka, si dejansko prizadevamo, da se Komisiji zagotovijo novi instrumenti za napredek okoljske politike, ki vodi do uresničitve ciljev v okviru šestega okoljskega akcijskega programa. V svojem vmesnem poročilu je Komisija navedla mnenje, kot je pripomnil komisar Dimas, da bi bila sredstva, navedena v vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa, dovolj za uresničitev tega, vendar študija, ki je bila opravljena o sedanji politiki Komisije, kaže drugače.
To poročilo, ki bo, upajmo, jutri sprejeto z veliko večino, navaja področja, ki jih je treba na evropski ravni nujno izboljšati, pri čemer predvsem omenja enake rešitve, kot jih predlaga komisar v svojem govoru. Z drugimi besedami, pogosto imamo enako mnenje o tem, kaj je treba storiti, vendar bomo morali, kot je rekla gospa Hassi, zelo odkrito razpravljati, ali so predlagana sredstva na splošno primerna za usmerjanje Evropske unije na pot trajnostnega razvoja. Zdaj smo glede podnebne politike na pravi poti. Če tudi na drugih področjih vzpostavimo takšno ambiciozno politiko, bomo zagotovo uspeli.
Dejala sem, da sem vložila nekaj predlogov sprememb za pojasnitev tega poročila. Omeniti želim, da je finščina iz predloga spremembe 14 zelo nenavadna, zato je treba kot referenčni jezik uporabiti angleščino.
Predsednica. – (FR) Razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo jutri.
Pisne izjave (člen 142)
Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane menim, da bi bilo dobro, če sprejmemo šesti okoljski akcijski program v skladu s členom 251 Pogodbe ES, tj., s postopkom soodločanja. Varstvo okolja je zelo pomembno za EP, ki ne nazadnje zastopa približno 500 milijonov Evropejcev.
Vključitev Evropskega parlamenta v postopek soodločanja razločno kaže vlogo, ki jo ima Evropski parlament. Obdobje delovanja 10 let šestega okoljskega akcijskega programa zahteva redne ocene, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami. Res je, da so vključene tematske strategije v programu izboljšale sodelovanje zainteresiranih strani in razvile razsežnost okoljske politike, vendar so hkrati povzročile zamudo ali podaljšale postopek priprave zakonodaje na tem področju.
Nedokončana direktiva o kakovosti zraka je postala sramoten primer. Parlament je upravičeno komentiral, da je bil na teh podpodročjih programa opravljen največji napredek v zvezi s katerimi niso bile oblikovane nobene posebne tematske strategije (npr. podnebne spremembe). Čeprav se moramo, na drugi strani, zavedati, da nas šesti okoljski akcijski program z davčnimi ukrepi poziva k podpori trajnostnih proizvodnih metod in modelov porabe.
Čeprav je ta vmesni pregled težko obravnavati kot zelo zadovoljiv, je kljub temu edini mehanizem s katerim si lahko EU učinkovito prizadeva za doseganje zastavljenih ciljev. Pomanjkanje dosežkov na tem področju bi škodilo verodostojnosti EU in njenih članic, ki so resnično zaskrbljene zaradi poslabšanja stanja okolja.
Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Sporočilo Komisije o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa potrjuje dejstvo, da so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, zdravje in poraba virov najnujnejši okoljski izzivi, zato je bistveno, da ta program postane pomemben instrument v strategiji trajnostnega razvoja EU.
Ob upoštevanju do zdaj izvedenih ukrepov iz tega programa, uresničitev prednostnih okoljskih ciljev do leta 2012 ni mogoča. Na primer, cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 ni mogoče doseči, pri čemer predlagane strategije za varstvo morskega okolja in tal ne bodo omogočile nobenih dejanskih rezultatov do leta 2012. Hkrati ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in ukrepi iz tematske strategije o onesnaževanju zraka ter cilji v zvezi z zmanjšanjem okoliškega hrupa niso dovolj za doseganje ciljev okoljskega akcijskega programa. Prav tako se reševanje težav ali zadržanost nekaterih držav članic pri izvajanju direktiv o habitatih in programu Natura 2000 ne obravnava ustrezno v okviru sporočila Komisije.
Po določitvi območij programa Natura 2000 je nujno oblikovati, pospeševati in nadzorovati ohranjanje ciljev. Ta pregled opozarja na te težave in zahteva od Komisije, da si na področju varstva okolja prizadeva za ambiciozne rezultate.