Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 9. april 2008 - Bruselj

27. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostop plovil tretjih držav do voda Skupnosti (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Philippa Morillona v imenu Odbora za ribištvo o predlogu Uredbe Sveta o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (KOM(2007)0330 – C6-0236/2007 – 2007/0114(CNS)) (A6-0072/2008).

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu za njegovo delo v zvezi s poročilom. Od sprejetja uredbe Sveta o ribolovnih dejavnostih zunaj voda Skupnosti leta 1994 je bilo spremenjenih veliko pogojev, pri čemer so se povečale mednarodne obveznosti za odobritev plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti.

Ta predlog je bil zato predložen kot del akcijskega načrta za obdobje 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike. Cilji predloga kažejo na ta duh z vključitvijo veljavne zakonodaje v eno uredbo, medtem ko se zagotovi, da se pravila, ki veljajo za plovila Skupnosti v vodah tretjih držav, uporabljajo tudi za plovila tretjih držav v vodah Skupnosti.

Veliko določb v zvezi s sedanjim sistemom izdaje dovoljenj za ribolov je nespremenjenih. Najpomembnejše nove točke predloga so povzete v nadaljevanju. Prvič, vsi ribiški sporazumi, na podlagi katerih plovila Skupnosti opravljajo ribolovno dejavnost, so vključeni v področje uporabe predloga, in sicer ribiški partnerski sporazumi, sporazumi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in zasebni sporazumi. To široko področje uporabe je bistveno, ker so vse države zastave na podlagi konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu odgovorne za plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami. Zato je treba vključiti plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na podlagi različnih sporazumov.

Drugič, mehanizem za ponovno dodelitev premalo izkoriščenih ribolovnih možnosti je bil uveden za optimizacijo porabe ribolovnih možnosti v okviru sporazumov o ribištvu. Ta točka je bila izpostavljena med razpravami o večini ribiških partnerskih sporazumov in je zdaj vključena v vse te sporazume, da bi se povečala stroškovna učinkovitost na podlagi posameznega sporazuma.

Na koncu izpostavljam predlagano začasno izvajanje ribiških sporazumov, na podlagi katerih bo Komisija dobila potrebno pravno podlago za pošiljanje zahtevkov za izdajo dovoljenj tretji državi pred sprejetjem uredbe Sveta o sklenitvi sporazuma. S tem se bo v večini primerov zagotovilo, da bodo lahko plovila Skupnosti nemoteno nadaljevala s svojo ribolovno dejavnostjo v vodah tretjih držav.

Kar zadeva poročilo, bi rad komentiral predloge sprememb. Komisija se lahko strinja s predlogi sprememb 1, 3, 5, 11 in 16. Kar zadeva predloge sprememb 7 do 9 v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev, je bil ta seznam v prvem kompromisnem besedilu Komisije spremenjen v pozitiven seznam in ne v negativen. Na splošno pa kompromisno besedilo zajema pomisleke Komisije, razen razširitve meril o izpolnjevanju pogojev v zvezi s kršitvami v zadnjih 12 mesecih, tj. predlog spremembe 8. Komisija meni, da mora ta določba ostati nespremenjena in da je to pomemben previdnostni ukrep v primeru morebitnih resnih kršitev.

Komisija ne more sprejeti predloga spremembe 2 o opredelitvi kršitev, ker je opredelitev resnih kršitev jasna in je določena v Uredbi št. 1447/99. V zvezi s predlogom spremembe o zavrnitvi prenosa vseh zahtevkov, tj. predlog spremembe 12, je treba povedati, da je bil člen 10 črtan kot del kompromisnega besedila predsedstva. To je bilo narejeno na podlagi mnenja pravne službe Sveta, ki je navedla, da Komisija nima pravne podlage za kaznovanje plovil držav članic, kot je predlagano v zadevnem členu.

Komisija prav tako meni, da je možnost, da države članice povedo svoje mnenje o kateri koli odločitvi, že določena v členu 9(2) in da noben uradni postopek pred pogajanjem ali po njem ne bi smel biti vključen v zadevno uredbo. Zato predloga sprememb 6 in 10 ne moreta biti sprejeta.

Preden končam, bi rad izpostavil naslednje. Prvič, vsakodneven prenos podatkov o ulovu se zahteva v skladu z uredbo o elektronskih ladijskih dnevnikih. Drugič, prekinitev ribolova posredno pomeni, da dovoljenja za ribolov ne veljajo več za zadevne staleže ali območja. Tretjič, obravnavati je treba, da vse ribiške dejavnosti pri mešanem ribolovu vplivajo na zadevne staleže. Četrtič, nacionalna zakonodaja določa, kaj se lahko uporabi kot dokaz na sodišču. Zato Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 13, 14, 15 in 17. Predlogov sprememb 4 ter 18 in 19 ni mogoče sprejeti, ker je besedilo, ki ga predlaga Komisija, ustrezno – v primeru predloga spremembe 4 – ali dovolj jasno – v primeru predlogov sprememb 18 in 19.

Prav tako ne morem sprejeti predlogov sprememb 20 do 24, ker naj bi področje uporabe predloga vključevalo vse sporazume in ne le sporazume tretjih držav, kot sem povedal na začetku. Poleg tega je ponovna dodelitev neizkoriščenih ribolovnih možnosti potrebna za zagotovitev čim boljše porabe ribolovnih možnosti v skladu s sporazumom. Taka ponovna dodelitev se najbolje obravnava v smislu izdaje in podaljšanja dovoljenj.

Končno, izpostavljam, da je ta predlog del paketa, ki vsebuje predlog o boju proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu (IUU) ter reviziji uredbe o nadzoru, ki naj bi se opravila pozneje letos. Kot je navedel Odbor za ribištvo, bo cilj Komisije ob upoštevanju preglednosti in poenostavitve uskladitev teh predlogov in preprečevanje prekrivanja med njimi.

  Predsednica. − Le pojasnilo: ker je to predlog Komisija, ima najprej besedo Komisija. Menim, da je bil gospod Morillon videti tako zmeden kot jaz.

  Philippe Morillon, poročevalec. − (FR) Gospa predsednica, nič me ne preseneča, zlasti pa me ni nič presenetilo v sporočilu komisarja.

Komisar, hvala za zelo izčrpno izjavo. V zvezi s tem izpostavljam, da je predvideni cilj predloga uredbe Sveta poenostavitev in izboljšanje postopkov za upravljanje dovoljenj za ribolov. Šlo je za uvedbo splošnih določb, ki veljajo za vse zahtevke za izdajo dovoljenj, kot ste povedali sami, gospod komisar.

Predlagan je bil enoten postopek za upravljanje vseh dovoljenj za ribolov. Opredeljena je delitev odgovornosti med Komisijo in državami članicami. Prav tako so predlagana nova merila o izpolnjevanju pogojev v primeru kršitev in določbe v zvezi s poročanjem. Skladnost z mednarodnimi predpisi, ki je določena v različnih sporazumih, je okrepljena z uvedbo ukrepov, ki zahtevajo, da države članice izključijo plovila iz ribolova, če so sodelovala v resnih kršitvah ali so uvrščena na seznam plovil, ki so udeležena v nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

Gospa Stihler je bila imenovana za pripravo tega poročila, vendar ker se večina članov Odbora za ribištvo z njo ni strinjala o dveh točkah, ki sta po njenem mnenju ključni, je odstopila od priprave poročila. Zato moram jaz predstaviti ta predlog kot predsednik odbora. Vendar bi se ji rad mimogrede zahvalil za njeno delo in ko bo predstavila svoje predloge sprememb, bo lahko sama pojasnila razloge za svojo odločitev.

V okviru posvetovalnega postopka je v njenem poročilu, ki je zdaj moje, Odbor za ribištvo predlagal veliko predlogov sprememb k predlogu Sveta za uredbo, vi, gospod komisar, pa ste navedli njihov izčrpen seznam – ne seznam, ampak številke. Ti predlogi sprememb so bili sprejeti z veliko večino 19 glasov za in 2 vzdržanima. Zdaj bom predstavil le najpomembnejše.

Prvič, uredba ne sme veljati za čezmorska ozemlja držav članic EU. Drugič, kršitev se lahko obravnava kot resna le, če je bila potrjena z uspešnim pregonom v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo.

Tretjič, seznam IUU je treba obravnavati kot seznam ribiških plovil, opredeljenih v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali Komisije v skladu z uredbo Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje – te zelo pomembne naloge, komisar, ki vam je osebno zelo pri srcu.

Četrtič, Komisija ne bo zavrnila prenosa zahtevkov pristojnemu organu, ne da bi imele države članice priložnost predložitve svojih pripomb.

Petič, Komisija lahko zavrne prenos zahtevkov le, če na podlagi ustrezno utemeljenih dejstev izve, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z nekim sporazumom.

Šestič in zadnjič, ribiška plovila Skupnosti, ki jim je bilo izdano dovoljenje za ribolov, svojemu pristojnemu nacionalnemu organu predložijo podatke v zvezi z ulovom in ribolovnim naporom dovolj pogosto v skladu z zadevnim sporazumom in ribolovom. Zahteve v zvezi z prenosom so skladne z zahtevami iz uredbe o elektronskem ladijskem dnevniku.

Moji kolegi bodo zdaj lahko povedali kaj več o teh predlogih sprememb, ker so nekateri izmed njih njihovi avtorji.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, na splošno razen nekaterih vidikov, v zvezi s katerimi je Odbor za ribištvo po dogovoru s Svetom popravil Komisijo, da bi se preprečila pretirana diskrecijska pravica, podpiramo temeljne vidike tega predloga, cilj katerih je vzpostavitev enotnega okvira za sistem dovoljenj Skupnosti za plovila, ki plujejo zunaj voda Skupnosti.

Skupina evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in evropskih demokratov bo zato glasovala proti predlogom sprememb, ki jih je že zavrnil Odbor za ribištvo in jih je ponovno vložilo 40 podpisnikov, ki gredo točno v nasprotno smer, ker vztrajajo pri tem, da morajo sporazumi o izmenjavah kvot ostati zunaj splošne zakonodaje o dovoljenjih za ribolov.

Glede na to, da je poročilo Računskega sodišča o pomanjkljivostih politike nadzora še vedno na naslovnicah, in da je bilo sklenjeno, da se enkrat za vselej obravnava boj proti nezakonitemu ribolovu, menim, da ni sprejemljivo trditi, da bi morali biti nekateri sporazumi zunaj splošnega okvira, ki je zelo potrebno kot osnovno pravno zagotovilo za enakopravno in nediskriminacijsko obravnavo med izvajalci in državami članicami.

Prav tako je treba izpostaviti, da smo zatopljeni v delo na področju celovitega in usklajenega poudarka za različne politike Skupnosti, zlasti pomorsko politiko, tj. poudarka, ki ga je v celoti podprl Parlament, ter še bolj potrebnega procesa poenostavitve zakonodaje Skupnosti.

V zvezi s tem ne smemo pozabiti, da gre za več kot 9 000 ladij, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi različnih sporazumov in v okviru regionalnih ribiških organizacij, kar pomeni, da je treba obdelati več kot 16 000 dovoljenj za ribolov, ker ni noben sporazum na severu ali na jugu izvzet iz te obveznosti.

Če je čas za kar koli, je čas za uskladitev in poenostavitev okvira, da bi bil čim bolj standardiziran in da ne bi na njegovi podlagi še naprej nastajale razlike, ki le otežujejo spremljanje in povzročajo nezaupanje v pravila.

  Catherine Stihler, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, vesela sem, da imam priložnost komentirati poročilo Morillon o dovoljenjih za ribolov – ali bolje rečeno nekdanje poročilo Stihler. Kot prvotna poročevalka sem morala odstopiti od priprave poročila, potem ko je Odbor za ribištvo zavrnil moja ključna predloga sprememb. Cilj poročila je bila poenostavitev dovoljenja za ribolov. Namesto tega je Komisija presegla sama sebe z nepotrebnim členom, na podlagi katerega lahko ponovno dodeli ribolovne kvote.

Če bo to poročilo podprto brez sprememb, se bo povzročila neupravičena diskriminacija severnih držav in njihovih zgodovinskih pravic za ribolov ter ogrozila relativna stabilnost. Dovoljenje, da bi lahko Komisija ponovno dodelila ribolovne možnosti, je malo verjetno, zlasti ker je vedno manj ribolovnih možnosti. Vprašati se moramo, ali se v Severnem morju srečujemo z brezplačnim ribolovom za vse. To ni v interesu škotskih ribičev ter v interesu zaščite in ohranjanja staležev. Naslednji pregled skupne ribiške politike naj bi bil narejen do leta 2012, pri čemer je to poročilo opozorilo, da so zgodovinske pravice za ribolov v Severnem in Baltskem morju ogrožene. Ponovno sem vložila ključne predloge sprememb za plenarno zasedanje in pozivam kolege, da jih podprejo. Če ti predlogi sprememb ne bodo sprejeti, vas pozivam, da glasujete proti temu poročilu.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospa predsednica, najprej čestitam gospodu Morillonu, ker je prevzel to poročilo v imenu odbora, vendar resnično sočustvujem z gospo Stihler, ker je naredila zelo veliko, potem pa je morala, kot smo slišali, odstopiti od priprave poročila. To je vedno zelo stresno, potem ko poročevalec vloži toliko trdega dela v pripravo tako zapletenega dela, kot je to. Vendar lahko zelo dobro razumem razloge, zaradi katerih je to naredila.

Čeprav bi se malo članov tega parlamenta strinjalo s katerim koli predlogom, katerega cilj je povečanje skladnosti ribištva, sem zelo zaskrbljen, da bo člen 13 poročila, ki obravnava nezadostno izkoriščenost ribolovnih možnosti, zagotovil Komisiji pravico do ponovne dodelitve ribolovnih možnosti iz ene države članice v drugo. S tem bi se jasno ogrozila celotna zamisel relativne stabilnosti in bi se destabilizirala bistvena načela skupne ribiške politike. Pravzaprav je člen 13 podoben trojanskemu konju, ker se zdi, da je bolj povezan s pridobivanjem dostopa do ribolovnih možnosti, ki so bile v preteklosti dodeljene drugim državam članicam, kot z zmanjšanjem birokracije in izboljšanjem skladnosti, kar je bilo po mojem mnenju bistvo poročila.

Vem, da so ribiški sveti v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in na Danskem izrazili podobne pomisleke, zato je to, kot je povedala gospa Stihler, ponovna oživitev razlik med severom in jugom, za katere sem mislil, da so že zdavnaj izginile, to pa je nekaj, česar si ne želimo več. Močno upam – v nasprotju z besedami komisarja Borga v njegovih prejšnjih pripombah – da bo jutri Parlament glasoval za predloge sprememb 20, 21, 22 in 23, ki jih je vložila gospa Stihler in jih je podpisalo 40 poslancev.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Hvala, gospa predsednica. Gospod Stevenson, prepričana sem, da bomo glasovali proti predlogom sprememb, ki ste jih pravkar omenili, in ne dvomim o tem, da so za vas razmere med severom in jugom popolnoma nove. Do zdaj ste izkusili le razmere na severu, mi pa poznamo le tiste na jugu. Zdaj bi radi izkusili del razmer na severu, ker se nam zdi, da dobro delujete, zato bi od vas radi delno prevzeli vaš način dela.

Najprej bi rada čestitala Komisiji, ker se strinja s poenostavitvijo besedila predloga spremembe, saj je prva različica vsebovala elemente, ki so bili težko sprejemljivi. Pregled urejanja nadzora, sporazum z Grenlandijo in zadeva, ki jo je omenil gospod komisar, tj. predlog uredbe o nezakonitem ribolovu, vsi omejujejo področje uporabe tega predloga.

Prepričana sem, da bo jutri moja skupina, kot je storil tudi odbor, glasovala proti predlogom sprememb, katerih cilj je izogibanje sprejetju splošnega mehanizma za uporabo presežkov ribolovnih možnosti, kar smo vedno spodbujali, kot smo tudi vedno podpirali potrebo po enotnem sistemu za uporabo presežkov ribolovnih možnosti, ki se nanaša na vse sporazume, ne le z južnimi državami, kar je bila zaveza Sveta ob ratifikaciji partnerskega sporazuma z Grenlandijo. Zato menim, da bo moja skupina glasovala proti tistim predlogom sprememb, ki predlagajo, da se ta sistem uporablja le v okviru sporazumov z južnimi državami in ne severnimi. Zato menim, da ga moramo uporabiti za vse sporazume, tako se bomo počutili veliko bolje.

Glede člena 12 se strinjamo z vmesnim postopkom za dodeljevanje dovoljenj, preden Svet sprejme odločitev za ratifikacijo sporazuma, ker menimo, da je v zvezi s tem vprašanjem treba poiskati pravno rešitev. Zato se strinjamo s Komisijo glede potrebe po mehanizmu, ki zagotavlja neogroženost ribolovnih možnosti, kot je navedeno v členu 12, če postopek ratifikacije sporazuma o ribištvu ni bil končan.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, glede na Komisijo je ta predlog namenjen ciljem skupne ribiške politike in Skupnosti omogoča boljše usklajevanje z njenimi mednarodnimi obveznostmi.

Ribiška flota Skupnosti je dejavna v teritorialnih vodah okrog 20 držav na podlagi dvostranskih sporazumov. Medtem ko želimo trajnostno upravljati svoje ribištvo z omejevanjem ribolova v vodah Evropske skupnosti, moramo biti previdni v zvezi z izvozom tega problema čezmernega ribolova v vode tretjih držav, ki jih z dodeljevanjem dovoljenj lahko plovila prosto izkoriščajo.

Kot sem prejšnji teden izpostavila komisarju Borgu, moramo posebno pozornost nameniti svojim mednarodnim in moralnim obveznostim v zvezi z Afriko. Velik obseg netrajnostnega izkoriščanja morskih virov v morjih okoli Afrike povzroča razpad ribolova, izgubo pomembnih ekosistemov in izumrtje morskih prostoživečih živali. Velik del problema je neprijavljen, nezakonit in nenadzorovan ribolov EU in ostalih ribiških družb. Samo leta 2005 je bilo od ulovljenih rib v vodah Gvineje Bissau predvidoma 40 % takšnih, ki so bile ulovljene brez dovoljenj ali na način, s katerim so bili kršeni predpisi.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej glede vprašanja vključitve čezmorskih držav in ozemelj, razjasniti želim, da ta predpis za njih ne velja, saj področje uporabe predloga ne vključuje plovil pod zastavo čezmorskih držav in ozemelj. Vendar predpisi vključujejo tudi najbolj oddaljene regije, ki se obravnavajo kot vode Skupnosti.

Strinjam se s tistimi, ki so podprli ta predlog, kot je bil predložen, s širokim obsegom za boljšo učinkovitost vseh sporazumov in za zagotavljanje večje stroškovne učinkovitosti, v skladu s splošnimi cilji, ki jih je določil sam odbor za ribištvo in ostali, kot je Računsko sodišče.

Glede predlogov sprememb še enkrat poudarjam, da so nekateri predlogi sprememb sprejeti, kot sem predvidel. Ostali se niso upoštevali zaradi prvega kompromisnega besedila predsedstva ali zaradi tega, ker so predlagani predlogi sprememb že vključeni v druge dele uredbe ali nekatere ostale pravne določbe.

Ponavljam, da bodo vsi sporazumi o ribolovu, v okviru katerih plovila Skupnosti lovijo ribe, vključeni v področje uporabe predloga. To je bistveno, ker so države pogodbenice konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu odgovorne za plovila pod svojimi zastavami, kot sem že omenila.

Drugič, nova dodelitev premalo izkoriščenih ribolovnih možnosti obstaja za optimizacijo porabe ribolovnih možnosti v okviru sporazumov o ribištvu. To je ne nazadnje edino pravilno upravljanje sporazumov o ribištvu in ne bo ogrožalo sorazmerne stabilnosti glede na člen 13(6) predloga: „Prenos zahtevkov v skladu s tem členom na noben način ne vpliva na prihodnjo dodelitev ribolovnih možnosti med države članice.“ Torej bo to ponovna dodelitev za povečanje dodeljenih ribolovnih možnosti ali možnosti, uporabnih v skladu s sporazumi o ribištvu, in ne način, pri katerem se uveljavi precedens, ki bi ogrozil sorazmerno stabilnost.

Na koncu bi rad povedal, da ta določba postaja stalni del partnerskih sporazumov o ribištvu, sklenjenih s tretjimi državami, prav tako je vključena tudi v sporazum s Svetom, v sporazum z Grenlandijo.

  Philippe Morillon, poročevalec. − (FR) Gospa predsednica, verjetno ne bom porabil vsega časa za to, da povem, da bo ta razprava koristna in da so jo omogočili nekateri naši kolegi, ki so predložili predloge sprememb kljub skoraj soglasnemu sklepu.

Gospod komisar, ugotovili boste, da obstajata v zvezi s to zadevo dve skrb vzbujajoči točki. Delno ste odgovorili na vprašanje v zvezi s prvo točko, ohranjanjem sorazmerne stabilnosti. To je namen predlogov sprememb 20 do 24, ki so jih predlagali naši kolegi. Drugo točko je obravnavala gospa Stihler, in sicer da se lahko zaradi revizije predpisov pojavi nerazumno izkoriščanje ribolovnih virov, zlasti ribolovnih virov tretjih držav. Nekateri od kolegov poslancev so se s tem prav tako strinjali, zato so podpisali predloge sprememb.

Menim, da v zvezi s tem lahko rečem, da v besedilu poročila, o katerem bomo jutri glasovali, ni skrb vzbujajočih delov, vendar bodo o tem odločali kolegi poslanci, ker menim, gospa predsednica, da boste za jutri določili glasovanje o tem poročilu.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. aprila 2008.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica