Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 9. april 2008 - Bruselj

28. Orodja za upravljanje ribištva na podlagi pravic (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0060/2008) gospe Attwooll o orodjih za upravljanje ribištva na podlagi pravic.

  Elspeth Attwooll, poročevalka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalcem v senci in vsem v odboru za ribištvo, saj so pripravili dobro uravnoteženo poročilo o zelo zapletenem in občutljivem vprašanju.

V nekaterih javnih razpravah se upravljanje na podlagi pravic enači z uporabo individualno prenosljivih kvot. Poročilo zavzame precej širše stališče in izraz obravnava tako, da vključuje vsako od oblik, ki jih lahko povzame pravica do izkoriščanja ribolova, če se obravnavajo kot skupne javne dobrine. Na ta način je jasno, da se zdaj v EU uporabljajo številne različne oblike. Obseg pravice lahko na primer opredeli odnos do območja, na katerem se lovijo ribe, količino ulovljenih rib, dovoljen napor ali mešanico vseh pravkar naštetih dejavnikov. Čeprav je pravica prenosljiva, v tem smislu obstajajo tudi številne omejitve. Tista, ki jo Komisija dodeli državam članicam, je na primer pogojena z načelom sorazmerne stabilnosti. Nadalje, takih omejitev je precej. Posebna oblika razlike med državami članicami je obseg, do katerega je dovoljena prenosljivost ekonomske vrednosti, formalno ali neformalno, in tako nastajajo trgovinske pravice.

Ključno vprašanje je, kako se mora upravljanje ribištva vključiti v določanje pravic za izkoriščanje vira z namenom na najboljši način doseči cilje skupne ribiške politike. Sporočilo Komisije postavlja vprašanje obsega uvedbe enotnega sistema, na ravni Skupnosti ali z usklajevanjem prakse držav članic. Poročilo odbora za ribištvo navaja različne skrbi v zvezi s škodljivimi vplivi, ki bi jih lahko imele nekatere vrste upravljanja na podlagi pravic, vendar hkrati tudi obravnava način, kako se lahko preprečijo. Navaja tudi način, pri katerem lahko imajo nekatere vrste upravljanja na podlagi pravic pozitivne učinke, če so primerno načrtovane.

Poročilo omenja različne sisteme upravljanja na podlagi pravic, ki se zdaj uporabljajo, stopnjo, do katere so oblike zadevnih pravic mešane, in celovitost tega vprašanja. Zato je upravičena previdnost glede zamisli o prehodu na enoten sistem. Poleg potrebe po varovanju obalnega ladjevja izpostavljamo tudi vprašanje, ali bi bil na splošnejši osnovi enak sistem primeren pri ribolovu posameznih vrst in tudi mešanem ribolovu. Na koncu Komisijo pozivam, da obravnava številna različna vprašanja iz te študije in glede na vse dejavnike, ki jih je treba upoštevati, omogoči več časa za to razpravo.

Ob koncu bi se rada osredotočila na določen vidik tega poročila. Čeprav je upravljanje na podlagi pravic dejansko pravni koncept, menim, da so razpravo o tem vprašanju spodbujali predvsem ekonomisti.

Menim, da nihče tu ne more dvomiti o tem, da mora upravljanje ribištva upoštevati smiselna ekonomska načela. Dejansko poročilo izpostavlja nekatere od pozitivnih izidov, ki jih lahko spodbudi ekonomska učinkovitost.

Vendar moramo tako učinkovitost obravnavati kot uporabno sredstvo. Kot poročilo navaja, je zdaj še koristna, saj spodbuja cilje skupne ribiške politike. Osebno dvomim, da je ekonomska učinkovitost sama po sebi zadostna, da spodbuja vse te cilje do želenega obsega, in menim, da se bo pri nekaterih vidikih izkazala za neučinkovito.

Zato iščem zagotovilo, da bo Komisija izvajala resnično zaokrožen pristop v povezavi z vsebino in tudi izidom študije.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalki gospe Attwooll in vsem članom odbora za ribištvo za zelo izčrpno poročilo, katerega vsebino skoraj v celoti odobravam.

Poročilo priznava glavno prednost sistemov upravljanja na podlagi pravic, tj. povečano gospodarsko utemeljitev v ribištvu. To je odločilno vprašanje v zdajšnjem okviru, saj je slaba gospodarska storilnost prej pravilo kot izjema. Prizadevanje za večjo ekonomsko učinkovitost običajno pozitivno vpliva na presežek zmogljivosti in s tem na trajnost ribolovne dejavnosti.

Vendar poročilo natančno opredeli mogoče negativne posledice. Menim, da je treba take posledice omejiti, če že ne odpraviti, z uvedbo določb, namenjenih omejevanju koncentracije pravic, obravnavanju vprašanj dodeljevanja pravic in varovanju obalnega ladjevja, kot je predlagano v poročilu. Te zadeve se obravnavajo v okviru različnih ukrepov v tretjih državah, v katerih se sistemi upravljanja na podlagi pravic na splošno, in zlasti individualno prenosljive kvote, izvajajo že dalj časa. Kot je navedeno v poročilu, so taki sistemi bolj zapleteni, vendar težave, povezane z njimi, niso nepremostljive.

Menim, da so mogoče koristi večje od mogočih negativnih posledic. Vendar bi rad ponovno potrdil, da Komisija ne namerava predlagati sistemov upravljanja za Skupnost. Niti ni njen namen spodbujati določenega in splošnega sistema upravljanja na podlagi pravic. Različna ribištva bodo zahtevala različne sisteme. Poleg tega se v celoti zavedam občutljivosti tega vprašanja v zvezi s sorazmerno stabilnostjo.

Komisija bo nadaljevala delo v zvezi s tem vprašanjem. Kratkoročno si prizadevamo za povečanje splošnega znanja o upravljanju na podlagi pravic in opredelitev najboljših praks, ki jih bomo delili z nacionalnimi ali regionalnimi vladami držav članic, ki imajo ribiške pristojnosti. Poleg tega bomo preučili izdajanje smernic ali podobnih podpornih dokumentov.

Rezultati posvetovalnega postopka, vključevali bodo tudi poročilo Evropskega parlamenta, in izid potekajoče študije o sistemih upravljanja na podlagi pravic v državah članicah ter izkušnje v tretjih državah so pomembni prispevki k temu postopku.

Srednjeročno bomo upravljanje na podlagi pravic vključili v razmišljanja o naslednji reformi skupne ribiške politike.

Komisija vas bo obveščala o tem prihodnjem razvoju in veselim se nadaljnjih plodovitih razprav z vami o tem pomembnem vprašanju.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, pred več kot 10 leti je Parlament razmišljal o možnosti uvedbe ribolovnih pravic v skupno ribiško politiko.

Zato lahko le izrazimo zadovoljstvo glede odločitve Komisije, da končno preuči možnosti tega orodja za upravljanje ribištva, čeprav menim, zelo poenostavljeno in površinsko, da je to storila zaradi strahu pred izbruhom jeze Sveta v zvezi s temi zadevami.

Tisti, ki se najbolj upirajo spremembam in podjetništvu, v ribiškem sektorju in Svetu so se vedno bali kakršne koli spremembe v sistemih upravljanja, tudi če je bila dobra. To ne pomeni, da so razmere v teh sektorjih in državah članicah boljše ali da so iste kot pred 30 leti, vendar pomeni, da bolj dinamične sektorje vodijo za sabo v slepo ulico.

Res je, da upravljanje prek dodeljevanja pravic do ribolova spodbuja vprašanja v zvezi z izvajanjem, vendar jih je državam, v katerih je ribištvo pomemben sektor prihodnosti, uspelo rešiti in so tako pokazale, vsaj za del flote, da se lahko razvije v smeri sodobnejših, učinkovitejših in bolj trajnostnih pristopov ter ima prednosti, ki še zdaleč niso zanemarljive.

Zato pozdravljamo poročilo gospe Attwooll, ki mu je poleg zadevnih skrbi uspelo izraziti vse mogoče prednosti, ki vključujejo izboljšanje nadzora, zmanjšanje zmogljivosti, zmanjšanje zavržkov in manjšo odvisnost od državne pomoči.

Gospe Attwooll bi rada povedala, da je ribolov gospodarska dejavnost in mora biti donosna, vendar je to zanjo vedno manj značilno, zato morda potrebujemo več ekonomistov v ribištvu za podrobnejšo analizo vprašanj.

Ob tem želim, da bo Komisija pri tej razpravi uspešna, in upam, da lahko model upravljanja, ki ni bil uspešen, v prihodnosti izboljšamo.

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine PSE. – (PT) Čestitam gospe Attwooll za njeno trdo delo pri doseganju največjega mogočega soglasja o njenem poročilu. To je zelo zapleteno in sporno vprašanje, vendar je izredno pomembno za vse, ki so zaskrbljeni zaradi trajnosti virov, kar vključuje tudi trajnost najbolj dragocenega vira za vse, ki so del številnih evropskih ribiških skupnosti.

Zato menim, da poročilo zagotavlja pravilno ravnovesje med različnimi stališči. Rezultat glasovanja v odboru za ribištvo – 21 glasov za od 24 glasov – potrjuje mojo izjavo. Pomembno je, da se tej razpravi ne izogibamo, enako pomembno je, da se ne odločimo prehitro. Kot poslanec, izvoljen v državi članici, v kateri sta mali ribolov in mešano ribištvo, ki prevladujeta na jugu Evrope, zelo pomembna, sem zaskrbljen zaradi uvedbe sistemov upravljanja, ki vključujejo trgovanje s pravicami do ribolova, ki bi lahko koristile lastnikom plovil z večjo kupno močjo v škodo malim lastnikom plovil.

Poleg tega sem zaskrbljen, da bo splošna uvedba takega sistema neproduktivna in bo mogoče povzročila celo večje ulove kot nadomestilo za stroške pridobitve pravic do ribolova. Zato ponavljam, da podpiram splošne sklepe poročila, vendar se odločitev ne sme sprejeti, dokler se ne končajo študije v vseh državah članicah in različnih vrstah ribištva ter tudi obširna razprava za ocenitev vseh spremenljivk v zvezi s tem vprašanjem.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Najprej želim izkazati spoštovanje predanosti poročevalke gospe Attwooll, ki je pripravila uravnoteženo poročilo o vprašanju, ki je tako bistveno kot suverenost držav članic pri upravljanju lastnih ribiških virov ter pripravljanju zasebnih lastninskih pravic za dostop in izkoriščanje teh javnih dobrin.

Vendar čeprav spoštujemo odstavek 11, poročilo vsebuje številne točke, s katerimi se ne strinjamo v celoti, na primer obravnavanje te razprave kot pričakovanja potrebnih sprememb obstoječe politike upravljanja ali vključevanja točk, ki bolj ali manj izrecno zahtevajo sprejetje mehanizmov za upravljanje ribolovnih pravic na ravni Skupnosti.

Menim, da mora biti vsaka država članica odgovorna za upravljanje svojih morskih virov, zlasti kot način za varovanje neodvisnosti lastne oskrbe s hrano. Zato zavračamo vsak postopen proces, ki bi lahko v prihodnosti v ribištvu Skupnosti sprožil uvedbo sistema upravljanja na podlagi pravic, tj. trženja ribolovnih dovoljenj, dni na morju ali kvot, kar bi nedvomno povzročilo prisvojitev in koncentracijo javnih dobrin zasebnih akterjev.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, to je zapleteno področje, zato čestitam gospe Attwooll za njeno poročilo in trud v zvezi s tem.

Ker predstavljam regijo, katere splošne izkušnje na področju skupne ribiške politike so daleč od pozitivnih, moram povedati, da zelo nasprotujem uvedbi kakršnega koli sistema upravljanja s strani EU. Še več, prepričan sem, da se morajo države članice same odločiti za sistem upravljanja, ki jim ustreza.

Poleg tega se bojim, da lahko resno ogrozimo ohranjanje stabilnosti v industriji, če bomo sprejeli nenadzorovane prenosljive kvote, ki bodo zlasti ogrozile samostojne in male upravljavce. Menim, da bi bilo prava pooblastila za ribištvo bolje vrniti državam članicam in se osredotočiti na oblikovanje uspešnih lokalnih sistemov upravljanja, ki jim bodo tisti, na katere bodo vplivali, zaupali.

Prav tako sem zaskrbljen, da se bo nova študija izkazala za še en razvlečen izgovor ter bo ovirala uvedbo pravih in koristnih sprememb. Upam, da se ne bo izkazala za tako, vendar so se take stvari v preteklosti že dogajale.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Tudi sam čestitam poročevalki gospe Attwooll in menim, da je treba ohranjati naravno morsko dediščino, pri čemer jo morajo ribiške skupnosti, katerih življenja so že tradicionalno povezana s tem okoljem, uporabljati na trajnosten način, zato je ne smemo obravnavati kot posel. Zato se ne strinjam z vizijo, da so morski ekosistemi in z njimi povezane ribiške skupnosti del trga, na katerem se s pravicami do ribolova lahko prosto trguje in je morda celo podoben trgu z delnicami, ker bi to povzročilo industrializacijo ribištva ter ogrozilo ravnovesje med ekosistemi in ribiškimi skupnostmi. Še več, zdi se mi, da enostavno ne smemo dovoliti, da kar koli ogrozi načelo sorazmerne stabilnosti, zato menim, da mora biti Komisija v tej razpravi čim bolj previdna.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Attwooll za njeno delo in pozdravljam to poročilo, saj je spodbudilo zelo potrebno razpravo o nadomestnih upravljalnih ukrepih.

Močno se strinjam s poročilom, ki izpostavlja, da zdajšnji sistemi upravljanja ribištva v EU, zlasti na področju celotnega dovoljenega ulova in kvot, ne zagotavljajo odgovorov na naša vprašanja ter da je obsežna razprava nujna.

V zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike Komisija navaja: „Alternativni upravljalni mehanizmi lahko imajo pomembno dopolnilno vlogo pri upravljanju ribištva Skupnosti.“ Vendar bi si upala predlagati, da morajo imeti nadomestni upravljalni ukrepi obvezno vlogo v prihodnosti, saj moramo upoštevati številne dejavnike, vključno s podnebnimi spremembami in najsodobnejšimi raziskavami na morskem in ribiškem področju, ki temeljijo na pravi znanosti.

Kot sem že poudarila v svojem zdaj že odvečnem mnenju odbora za ribištvo za poročilo začasnega odbora za podnebne spremembe, ne dvomim o tem, da bodo podnebne spremembe vplivale na ribolovne predpise EU, saj bo treba dodelitve kvot, ki temeljijo na zgodovinskih vzorcih ulova, ponovno pregledati zaradi spremenjene razporeditve staležev rib. Ob tem bo moralo upravljanje ribištva vedno bolj temeljiti na prilagodljivih pristopih, saj bodo zgodovinski podatki vedno manj vredni.

Ker podnebne spremembe in ostali dejavniki vedno bolj vplivajo na staleže rib, bo moralo biti naše upravljanje čim bolj prilagodljivo, tako da bo temeljilo na ustreznih raziskavah strokovnjakov, da se bo lahko prilagodilo novim razmeram in zagotovilo trajnost virov.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, menim, da imamo skupen cilj: doseči želimo ravnovesje med ekonomsko učinkovitostjo takih sistemov, vendar želimo hkrati zaščititi mali ribolov.

Strinjam se s poročevalko, zlasti v zvezi z njeno izjavo, da o ribištvu ne smemo razmišljati izključno v ekonomskem okviru. Tu moram poudariti, da je predmet razprave zelo zapleten. Strinjam se, da so taki sistemi zapleteno vprašanje. Kot sem že povedal, moramo pri razmisleku o tem upoštevati mogoče omejitve glede koncentracije pravic, rešitev vprašanj dodeljevanja in ukrepe za varovanje priobalnega ribolova, pri čemer se moramo tega vprašanja lotiti postopno.

Kratkoročno se moramo naučiti več, opredeliti moramo najboljše prakse in preučiti področja, na katerih so se sistemi upravljanja na podlagi pravic v nekaterih državah članicah izvajali uspešno, ter preučiti izkušnje v tretjih državah.

Vse to bo očitno zelo pomembno za razpravo v okviru naslednje reforme. Zlasti se veselim prispevka odbora za ribištvo v zvezi s tem vprašanjem. Zabeležil sem vse komentarje poslancev, ki so govorili o tej temi.

  Elspeth Attwooll, poročevalka. − Gospa predsednica, ne morem reči, da me je odgovor gospoda komisarja v celoti pomiril, ker menim, da je dejansko dajal prednost določeni obliki upravljanja na podlagi pravic, medtem ko si poročilo prizadeva za pregled različnih oblik ter oceno njihovih dobrih in slabih strani.

Menim, da se vsi strinjamo, da skupna ribiška politika potrebuje reformo. Časnik v mojem volilnem okrožju, ki je objavil sporočilo za javnost Evropskega parlamenta, me omenja kot previdno glede reforme skupne ribiške politike. To jasno ne drži, če to pomeni, da dvomim o nujnosti reforme. Previdna sem, menim, da smo vsi, saj si želim zagotovila, da je reforma usmerjena v pravo smer.

Med pisanjem poročila sem pomislila na vprašanje, koliko so različni načini opredeljevanja obsega pravice do ribolova skladni. Menim, da medtem ko sta omejitvi kvot in napora skladni z ozemeljskimi omejitvami, med seboj nista dobro usklajeni. Na podlagi tega sem ugotovila, da čeprav je poročilo o upravljanju na podlagi pravic na videz tehnično, vprašanja, ki jih izpostavlja, obravnavajo bistvo skupne ribiške politike.

Medtem ko na splošno odobravam usmeritev zdajšnje reforme, upam, da bo ta razprava spodbudila bolj temeljito ponovno oceno orodij, ki jih uporabljamo, ter tako dosegla najboljše ravnovesje med izboljšanjem življenja tistih, ki se ukvarjajo z ribištvom, trajnostno morsko ekologijo, v kateri imamo stalne ribje staleže, in ohranitvijo uspešnosti skupnosti, ki so odvisne od ribištva. Ne bi želela misliti, da je bila pred temeljito študijo sprejeta kakršna koli odločitev, za katero je bilo mišljeno, da bo pomagala doseči najboljše ravnovesje.

  Predsednica. − Ta razprava je končana. Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek.