Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 21. april 2008 - Strasbourg

18. Darovanje in presajanje organov: politični ukrepi na ravni EU (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Adamosa Adamouja v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU (2007/2210(INI)) (A6-0090/2008).

  Adamos Adamou, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem Evropski komisiji za sporočilo in odlično sodelovanje z nami. Prav tako se zahvaljujem vsem svojim kolegom, zlasti poročevalcem v senci, za zelo težko delo, ki smo ga skupaj opravili, da smo se dogovorili o sporazumnih spremembah, ki smo jih soglasno sprejeli.

Glavna vprašanja, ki jih Komisija obravnava v svojem sporočilu in s katerimi sem se ukvarjal kot poročevalec, so: tveganje in varnost pri presajanju, na primer prenos bolezni, pomanjkanje organov in nezakonito trgovanje z organi. Dovolite mi, da zapovrstjo spregovorim o teh vprašanjih.

V zvezi s kakovostjo in varnostjo: pri presajanju organov obstaja nevarnost, da se bolezni prenesejo na prejemnika organa. Za zmanjšanje nevarnosti za prejemnika je torej pomembno testiranje darovalcev. Darovalce je treba pregledati in testirati, da se ugotovi, ali obstaja nevarnost prenosa bolezni. Da se določi standard za varnost darovalca, je treba izvesti minimalni sklop preiskav. Vendar moramo poudariti, da države članice o teh testih zdaj med seboj niso dogovorjene.

Veliko pomanjkanje darovalcev organov ostaja za države članice glavni izziv v zvezi s presajanjem organov. Vedno daljši čakalni seznami so resna težava. Oblikovanje učinkovitega sistema za določitev oseb, ki bi po smrti lahko postale darovalci, če so seveda izpolnjene vse obvezne zahteve glede soglasja v državah članicah, je ključni element pri preprečevanju pomanjkanja organov.

Druga pomembna možnost za razširitev kroga darovalcev je morebitno spodbujanje nesebičnega darovanja živih darovalcev. Podrobno je treba preučiti tudi vse morebitne darovalce, ki običajno ne bi veljali za najustreznejše kandidate; to se imenuje razširjeni krog darovalcev. Pri tem gre na primer za dovolitev presaditve organov bolnikov, okuženih z virusom HIV, drugim bolnikom, okuženim z virusom HIV.

Gospa komisarka, vsi vedo, da trgovina z organi obstaja. Vsi vemo, da bogati turisti z zahoda izkoriščajo gospodarske potrebe ljudi iz najrevnejših držav. Vsi smo že slišali za cenovne sezname organov, da obstaja črni trg z organi, zlasti v državah Daljnega vzhoda, kot so Indija, Pakistan in Kitajska, ter da se takšne stvari dogajajo tudi v razširjeni Evropi. Zato podpiram predlog spremembe 7 k odstavku 57, ki so ga predložili moji kolegi poslanci gospa Brepoels, gospod Liese in gospod Bowis v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, poleg tega je pomembno, da izboljšamo nadzor nad primeri trgovanja z organi ter s tem končno pridemo do potrebnih zaključkov.

Obenem poudarjam, da mora biti altruizem glavni element darovanja in presajanja organov. Zato ekonomska terminologija, ki se uporablja v sporočilu Komisije, ni primerna, zlasti z vidika načela nekomercializacije človeškega telesa. Zato tudi nisem mogel podpreti predloga spremembe 2 k odstavku 38, ki sta ga predložila gospod Martin in gospod Matsakis. Po mojem temeljitem pogovoru z gospodom Matsakisom, se je seveda – kot vam bo povedal tudi sam – odločil, da ga umakne in bo jutri predložil drug ustni predlog spremembe, ki ga podpiram.

Vendar menim, kot sem že dejal, da se organov ne sme obravnavati kot blago na notranjem trgu, zato se ne strinjam z umikom tega dodatka. Poleg tega je načelo nekomercializacije človeškega telesa in njegovih delov izrecno navedeno v členu 3(2) listine EU o temeljnih pravicah.

Gospe in gospodje, nimam več časa, ker so štiri minute potekle. Nadaljeval bom v zaključku, ko bom ponovno odgovarjal na vaše pripombe.

  Androulla Vassiliou, komisarka. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čestitam gospodu Adamouju za odlično pripravljeno poročilo o darovanju in presajanju organov. Zlasti sem zadovoljna, da poročilo podpira stališče Komisije, po katerem se morajo ukrepi za darovanje in presajanje organov osredotočiti na: prvič, izboljšanje kakovosti in varnosti organov, drugič, povečanje razpoložljivosti organov, in tretjič, zagotovitev varnih presaditev.

Zagotavljanje visokih standardov kakovosti in varnosti za človeške organe koristi vsem. Vemo, da se med državami članicami izvaja veliko izmenjav organov. Trenutno na področju zagotavljanja organov primanjkujejo enotni standardi kakovosti in varnosti, zato je zelo pomembno, da se ta zahteva izpolni.

S tem se ne bo zagotovila le uporaba primerljivega standarda varnosti po vsej EU, temveč se bo v sistemu presajanja razvil tudi občutek varnosti in solidarnosti.

Komisija načrtuje predlog zakonodajnega okvira o temeljnih načelih varnosti in kakovosti v zvezi z darovanjem in zagotavljanjem človeških organov.

Te zahteve bodo široke in prožne, da se bo čim bolj povečalo število izvedenih presaditev. Konec koncev gre za reševanje življenj. Zlasti moramo upoštevati, da je trenutno na čakalnih listah v Evropi 50 000 bolnikov.

Za povečanje razpoložljivosti organov je potrebno okrepiti javno ozaveščenost o tem vprašanju. Državljani morajo vedeti, da so sistemi za presajanje varni in zanesljivi. V nasprotnem primeru ne bodo pristali na darovanje.

V državah članicah obstaja nekaj pozitivnih primerov, ko je na primer dodatno število koordinatorjev presaditev pozitivno vplivalo na stopnje darovanja. Komisija namerava predlagati akcijski načrt z 10 prednostnimi ukrepi, da bi se soočila z izzivi darovanja in presajanja organov v EU. Komisija priznava pomen boja proti trgovini z organi, kar je izrazila v sporočilu o darovanju in presajanju organov.

Prav tako sem upoštevala pripombe doktorja Adamouja in bom o njih resno razmislila. Njegovo poročilo jasno navaja, da moramo biti zelo previdni pri načinu odzivanja na grožnje trgovanja z organi v EU.

Komisija bo spremljala sodelovanje z našimi mednarodnimi partnerji, Svetom Evrope in Svetovno zdravstveno organizacijo. Prav tako bomo podprli Interpol, da bo še naprej spremljal to težavo.

Poleg tega sem prepričana, da se bomo s povečanjem razpoložljivosti organov v Evropski uniji neposredno borili proti presaditvenemu turizmu in trgovini z organi.

Poleg tega bo trgovina z organi tudi vključena v letošnje poročilo Komisije o akcijskem načrtu EU za boj proti trgovini s človeškimi organi.

  Edit Bauer, pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − Gospod predsednik, darovanje in presajanje organov je občutljivo in pomembno vprašanje, pri katerem lahko dobra zakonodaja skupaj z dobro prakso vsako leto reši tisoče človeških življenj. Vprašanja o tanki črti med življenjem in smrtjo so resnično občutljiva. Zakonodaja pri tem težko pomaga, vendar z lahkoto škoduje. Zato je izredno pomembno, da spoštujemo dobre prakse v državah članicah.

Po drugi strani je tudi bistveno, da odkrijemo vse prakse, ki povzročajo pomanjkanje zaupanja in preglednosti pri vodenju čakalnih seznamov, ali vodijo do škandaloznih primerov zlorab zakonodajnih vrzeli.

V mnenju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve bi rada izpostavila tri točke. Prvič, živeči darovalci večinoma niso sorodniki. Pri tem morajo zakonodajni postopki čim bolj zmanjšati možnost za nezakonito prodajo organov. Za vprašanje povračila socialnih stroškov darovalcev še ni ustrezne rešitve.

Drugič, zakonodaja mora v primerih, ko je v postopek presaditve vključeno mednarodno sodelovanje, zagotoviti enako jasna pravila, kakor veljajo znotraj držav članic. Kot je dejala komisarka, presaditveni turizem odpira nova vprašanja. Kako naj obravnavamo takšne primere?

Tretjič, mednarodno sodelovanje pri odkrivanju primerov trgovine z organi mora biti bolj organizirano in resnejše, ker lahko skrita trgovina in njene posledice uničijo upe tisočev bolnikov, ki čakajo na življenjsko pomembne organe. Evropska zakonodaja o trgovini z ljudmi mora vključevati tudi prodajo organov in trgovanje z njimi, čeprav je to še vedno skrito, vendar postaja vedno večja svetovna težava.

Čestitam poročevalcu in poročevalcem v senci ter se jim zahvaljujem za uspešno sodelovanje.

  Frieda Brepoels, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, gospa komisarka, presajanje organov v Evropi dejansko vsak dan rešuje človeška življenja. Na žalost pomanjkanje darovalcev pomeni, da vsako leto umre na tisoče Evropejcev, medtem ko so na čakalnem seznamu. Izziv je, kako povečati število darovalcev na varen način. Kot poročevalka v senci skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov sem zelo vesela, da Parlament danes v celoti podpira pobudo Komisije in priznava, da ima lahko Evropa pomembno vlogo pri tem.

Kot so dejali že ostali govorniki, je darovanje in presajanje organov zelo kompleksna in občutljiva tema, o kateri imajo države članice zelo različna stališča. Med pripravo poročila sem se osebno pogovarjala z veliko zdravniki, bolniki in organizacijami. Obravnava, ki smo jo imeli, ter študijski obisk Španije sta nam prav tako omogočila zanimive vpoglede; poročevalcu pa se moram danes iskreno zahvaliti, da je v svoje poročilo vključil vse naše prispevke.

Štiri točke. Prvič, zlasti moramo zagotoviti, da bo direktiva o kakovosti in varnosti, ki jo bo predložila Komisija, dovolj prožna in ne bo ustvarjala dodatnih upravnih obremenitev ali celo zmanjšala števila razpoložljivih organov. Menimo, da mora končno odločitev o kakovosti in varnosti sprejeti zdravnik. Da se zagotovita kakovost in varnost, prav tako pozivamo države članice, naj spremljajo in ocenjujejo rezultate po opravljeni presaditvi in darovanju. Ker je primerljivost podatkov med državami članicami pri tem zelo pomembna, moramo morda razmisliti o skupni metodologiji za analizo podatkov.

Drugič, menimo, da je najpomembnejši dejavnik pri pridobivanju več darovalcev, ki je še pomembnejši od zakonodaje, način organizacije sistema za darovanje. Zato tudi želimo, da bolnišnice dodelijo več osebja za določanje možnih darovalcev, vendar tudi za svetovanje in pomoč najbližjim sorodnikom. V državah, ki imajo takšne koordinatorje presaditev, se število darovalcev povečuje.

Tretjič, to tudi kaže, kako zelo je pomembno, da se med državami članicami izmenjujejo dobre prakse. Evropska unija lahko to z lahkoto podpre. Prav tako je pomembno, da bolnišnice objavijo pozitivne rezultate presaditev in imajo proaktivno vlogo pri stikih z mediji.

Četrtič, menimo, da je treba upoštevati žive darovalce in tudi darovalce po smrti. Diskriminacija živih darovalcev, na primer s strani zavarovalnic, se ne sme ponoviti.

Nazadnje, darovanje organov mora ostati strogo nekomercialen, altruističen in prostovoljen postopek. Menimo, da morajo biti vsa plačila omejena na povračilo za stroške in neprijetnosti v zvezi z darovanjem. Komisija mora biti skupaj z državami članicami veliko bolj proaktivna pri boju proti trgovini z organi in njihovi prodaji ter presaditvenemu turizmu. Pri tem je zelo pomembna sledljivost, poleg tega mora tudi Europol bolje spremljati stvari ter razkrivati primere prodaje organov in/ali trgovanja z njimi.

Prepričana sem, da Parlament s tem poročilom pošilja zelo uravnoteženo in močno sporočilo, ter pozivam Parlament, naj v jutrišnjem glasovanju podpre to poročilo.

  María Sornosa Martínez, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, veselim se prihodnjega predloga Komisije o direktivi, ki bo vzpostavila standarde kakovosti in varnosti za darovanje in zagotavljanje organov po vsej Evropski uniji.

V zvezi s preglednostjo tega postopka naj povem, da kot socialisti podpiramo ukrepe za zaščito darovalcev ter zagotavljanje altruističnega in prostovoljnega darovanja organov, pri čemer so plačila namenjena izključno povračilom za stroške in neprijetnosti v zvezi z darovanjem.

Prihodnji zakonodajni okvir ne sme ustvariti prekomerne upravne obremenitve držav članic ali ogroziti uporabe obstoječih dobrih praks.

V zvezi s praktičnim postopkom kot takim poudarjam, da nekaj zelo strogih standardov kakovosti ne sme povišati stroškov in zlasti ne sme zmanjšati števila organov, razpoložljivih za presaditev. Jasno je, da se ukrepov ne sme sprejeti, če preprečujejo presajanje organov, kar bi se danes štelo za sprejemljivo, ker poskušamo reševati človeška življenja in bolnim zagotoviti čim večjo kakovost življenja.

Žal se je z odličnimi rezultati presaditev, kar zadeva podaljšanje življenja in boljšo kakovost življenja, povečalo povpraševanje po tej obliki zdravljenja.

Prihajam iz Španije, države, ki je vodilna na svetu v darovanju in presajanju organov. Da nam je uspelo doseči to zasluženo mesto, se moramo nedvomno zahvaliti nacionalni organizaciji za presaditve, ki koordinira vse ekipe strokovnjakov v zadevnih bolnišnicah, od katerih ima vsaka svojega koordinatorja za presaditve, zdravstvenega strokovnjaka, ki usklajuje celotno ekipo in postopek za darovanje.

Upam, da bo Evropska komisija v predlagani zakonodaji upoštevala ta model, ker se je izkazal za tako uspešnega.

Na koncu poudarjam željo, da se v kulturo darovanja vključi potreba po sodelovanju državljanov iz tretjih držav, ki imajo drugačno kulturo in vero, s posebnimi ukrepi ozaveščanja, kampanjami v njihovem maternem jeziku, kulturnimi posredniki itd., ter da se države članice pozove k čim bolj prizadevnemu boju proti trgovini z organi s sprejetjem ukrepov za kazensko odgovornost proti evropskim državljanom, ki se ukvarjajo z zdravstvenim turizmom z namenom pridobivanja organov v tretjih državah.

Na koncu se le še zahvaljujem poročevalcu in vsem poročevalcem, ki niso posebej navedeni, ker je bilo sodelovanje in doseganje sporazuma zelo enostavno.

  Jules Maaten, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, poskušam se postaviti v položaj staršev triletne deklice s srčno okvaro, za katero v njeni državi niso našli triletnega darovalca srca, ki ga tudi sicer ni lahko najti. Morda je na voljo v kateri drugi evropski državi, vendar ta država ne želi sodelovati z ostalo Evropo. V tem primeru bi od Evrope zahteval, da ukrepa. In za evropsko ukrepanje so dobri razlogi. Trenutno je v Evropi na čakalnem seznamu za presaditev organov 400 000 ljudi, od katerih jih vsak dan umre okrog deset, ker je darovanih organov premalo.

V zvezi z merili varnosti in kakovosti odlično poročilo gospoda Adamouja pravilno opozarja pred kakršno koli dodatno upravno obremenitvijo, ki bi jo naložila zakonodaja iz Bruslja. Prav tako predlagana zakonodaja, za katero me veseli, da jo je komisarka ravnokar podprla, ne sme povečati birokracije. Ta sektor je izredno dojemljiv za birokracijo. Prav tako me je veselilo, da želite spodbuditi čim več presaditev in preprečiti zmanjšanje njihovega števila, kakor ste ravnokar dejali. Menim, da je to pomembno načelo.

Ne potrebujemo zagotovil o tesnejšem sodelovanju med državami članicami. Čezmejno sodelovanje pomeni, da postopek presajanja vodijo bolnišnice in zdravniki, ki morajo upoštevati različne pravne sisteme. Lani se je nekdanji komisar za zdravje Markos Kyprianou zavzemal za uvedbo evropske darovalske kartice. In Ciper je, kot vemo, gospod Adamou in gospod Vassiliou, vir modrosti. Ta kartica, ne glede na to ali je združena z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, lahko zagotovi, da se organi, ki so na voljo, uporabijo čim bolj učinkovito. Raziskave Eurobarometra kažejo, da 81 % Evropejcev podpira uporabo kartice darovalca organov, vendar jih le 12 % to kartico dejansko ima. Adamoujevo poročilo poziva k prostovoljni evropski darovalski kartici, zato ob tej priložnosti pozivam komisarko, naj do konca leta predloži zakonodajo, s katero se bo uvedla tovrstna kartica kot dopolnitev nacionalne kartice.

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Adamouju za zelo dobro poročilo in dosedanje odlično sodelovanje med pripravljanjem tega poročila. Potrebujemo več organov – glede tega se zagotovo strinjamo. Vendar je pomembno, da se zagotovijo na ustrezen način. Sodelovanje je koristno in osebno sem prepričana, da so potrebne ustrezne informacije, boljše informacije, da bodo ljudje z zaupanjem postali darovalci organov. Tako bodo ljudje vedeli, da se vse izvaja s spoštovanjem, kar velja tudi za najbližje sorodnike, ki se seveda soočajo z najtežjim položajem v življenju, poleg tega so ljudje tudi pomirjeni, če vedo, da so njihovi bližnji v dobrih rokah. Če jim to omogoči, da se med seboj pogovarjajo, potem je to pozitivno.

Vendar potreba po organih pod nobenim pogojem ne sme skomercializirati postopka. Prepričana sem, da so vsi zelo zadovoljni in se strinjajo, da je treba zdaj to vprašanje obravnavati, poleg tega bomo obravnavali tudi obstoječe trgovanje z organi. Nesprejemljivo je, da nismo dovolj vključili Europola, ker resnično gre za kazensko zadevo. Tudi, kjer trgovanje ni nezakonito, je prepričevanje ljudi, naj prodajo svoje ledvice, da lahko preživijo družino, seveda kriminalno dejanje.

Na koncu naj poudarim, koliko zagotovil bomo morali dati; tega se moramo zavedati, ker bomo pod ogromnim pritiskom. Na primer, menim, da so fraze, kot je ljudje umirajo „zaradi kroničnega pomanjkanja organov“, zelo škodljive. Ljudje umirajo, ker so bolni. Poleg tega nikoli ne bo dovolj organov. Nekaj ljudi ima srečo, da prejmejo organ, kar jim reši življenje. Da bomo lahko uresničili več takšnih primerov, moramo sprejeti to poročilo. Vendar nikoli ne bomo nikoli imeli dovolj organov. Tudi če po vsej Evropi odpravimo hitrostne omejitve, to ne bi bilo dovolj.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot zdravnik in poslanec tega Parlamenta bi rad najprej čestital svojemu kolegu gospodu Adamosu Adamouju za odlično poročilo. Vprašanja v zvezi s presajanjem in darovanjem organov lahko včasih povzročijo spore iz povsem jasnih razlogov: po eni strani moramo upoštevati etična vprašanja, po drugi strani pa ne smemo dovoliti, da se napredek v zdravstvu ustavi, s čimer bi omejili ali ovirali našo sposobnost pomagati ljudem.

Pozdravljam dejstvo, da poročilo temelji na stebrih, ki jih cenim. Prvi od teh stebrov so pravni instrumenti: zagotoviti morajo, da bo darovanje organov še naprej prostovoljno in ne bo postalo komercialna dejavnost. Dobro bi bilo imeti standarde, vendar ti standardi ne smejo vplivati na izvajanje ter možnosti v posameznih državah članicah. Drugi steber zajema sodelovanje med državami članicami, ki je ključno, tako kot na drugih področjih. Tretji steber se nanaša na dejstvo, da ukrepov ni mogoče sprejeti brez sodelovanja državljanov. Zato pozdravljam ukrepe za zagotovitev večje javne ozaveščenosti in preglednosti. Skupni cilj, ki je v poročilu jasno izražen, je na vsak način odpraviti nezakonito trgovanje. Poročilo gospoda Adamouja je vsekakor začetek tega.

  Urszula Krupa , v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, plemeniti cilji sporočila Komisije o darovanju in presajanju organov ter političnih ukrepih na ravni EU skupaj s poročilom gospoda Adamouja, ki poudarja, da je darovanje organov darilo ter da je izjemno pomembno spoštovati in varovati svobodo pri odločanju o tem, ali bo nekdo daroval organe ali ne, so nezadostni.

Prav tako bodo uredbe, ki določajo uvedbo evropske darovalske kartice nezadostne, če bodo zavrnjeni vsi predlogi sprememb glede upoštevanja etičnih in moralnih načel iz dokumentov Evropskega parlamenta. Pomanjkanje moralnih načel in njihovo neupoštevanje v zakonodaji povzročata izgubo moralnih vrednot v naših družbah ter različne zlorabe na vseh področjih družbenega življenja, vključno z znanostjo in zdravstvom.

Poleg tega so širjenje liberalizma in komercializacije ter velike socialne razlike vzrok za trgovino z organi in druge zlorabe. Obstajajo zelo bogati ljudje, ki lahko kupijo kar koli, tudi organe za presaditev. Obstajajo tudi ljudje, ki so obubožani. Dogaja se, da v skrajni sili darujejo svoje organe ali pa so prisiljeni v to, s čimer se zmanjšajo njihove možnosti za dobro zdravje in preživetje.

Takšen položaj se ne bo spremenil z zagotovili o enakih možnostih in enakem dostopu do zdravstvenih storitev. Potrebna je dejanska socialna zaščita in zakonska zaščita človeškega zdravja in življenja.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Gospe in gospodje, tudi jaz čestitam doktorju Adamosu Adamouju za to poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Niti en član ni glasoval proti, prav tako mu ni nasprotoval nobeden od odborov, ki so bili zaprošeni za mnenje. To enotno soglasje se je doseglo tudi po zaslugi pogostih in dolgih razprav o tem poročilu, ki jih je organiziral poročevalec, za kar se mu zahvaljujem.

Naša naloga na področju presajanja organov je dvoplastna. Na eni strani želimo pomagati ljudem, za katere je presaditev edina možnost preživetja, po drugi strani pa je naša dolžnost preprečiti trgovino z organi, ki je eno najresnejših kaznivih dejanj. Vemo, da je trgovina z organi trenutno posebej dejavna v revnejših delih sveta, kjer je darovanje organov edina možnost preživetja za revne.

Zato se mi zdi nesprejemljivo, da v današnji Evropski uniji, ki temelji na vrednotah, morali in etiki, nekateri ljudje pozivajo k legalizaciji te trgovine. Ker je povpraševanja po organih neprimerno več, kot je razpoložljivih organov živih ali umrlih darovalcev, je treba povečati število darovalcev.

Komisija je v zdravstveni program 2008–2013 med prednostne naloge v zvezi z zdravstveno varnostjo vključila ocenjevanje rezultatov presaditve, kar pomeni, da se lahko v ta namen dodelijo sredstva. Čeprav zelo pozdravljam možnost financiranja projektov iz dodeljenih sredstev, imam nekaj pomislekov.

Vem, da tema te razprave ni zdravstveni program 2008–2013, vendar moram poudariti naslednji vidik. V zvezi z zadevnimi projekti me je presenetilo matematično neskladje med številom odobrenih projektov in zaključenih projektov: leta 2004 je bilo odobrenih 72 projektov, od katerih jih je bilo zaključenih 9; leta 2005 je bilo odobrenih 61 projektov in 7 zaključenih; leta 2006 je bilo odobrenih 87 projektov, od katerih ni bil zaključen niti eden; in leta 2007 je bilo odobrenih 6 projektov ter noben zaključen. Ali so na voljo kakšni mehanizmi, ki bi preverjali učinkovitost projektov, ki jih sofinancira Evropska unija?

  Glenis Willmott (PSE). - Gospod predsednik, uporaba človeških organov za presaditev se je v zadnjih desetletjih postopno povečevala. Presajanje organov je zdaj stroškovno najučinkovitejši način zdravljenja pri popolni odpovedi ledvic. Presajanje organov je edini način zdravljenja, ki je na voljo v primeru popolne odpovedi organov, kot so jetra, pljuča in srce.

Presaditve so med najbolj čudežnimi dosežki sodobne medicine, vendar je v Združenem kraljestvu manj kot 25 % prebivalcev prijavljenih kot darovalci organov. Lani je presaditev organa pomagala približno 2 400 ljudem v Združene kraljestvu, vendar vsako leto umre več kot tisoč ljudi, medtem ko čakajo na takšno presaditev.

Pomanjkanje organov je skupna dilema vseh evropskih držav; jasno je, da je v EU treba izboljšati sistem za podporo darovanja organov. Zato toplo pozdravljam to poročilo in zlasti pozdravljam razširjeni del o trgovini z organi.

Pomanjkanje darovalcev je povzročilo naglo rast presaditvenega turizma v državah v razvoju. Mednarodni črni trg z organi privablja ljudi, ki potrebujejo ledvico ali drug organ, za kar se izkoriščajo ljudje, ki živijo v skrajni revščini ali v drugače občutljivih razmerah. Postali so skladišče rezervnih delov za bolne. Vendar se pri nezakonitih presaditvah organov varnost pogosto ne upošteva, pri čemer sta ogroženi življenji darovalca in prejemnika. Britanski časopisi so že razkrili več grozljivih spletnih strani za t.i. „presaditvene turiste“, ki vključujejo ponudbo ledvic usmrčenih zapornikov na Kitajskem.

Tega ne smemo obravnavati kot oddaljen kriminal. Veliko evropskih narodov je vključenih v trgovino z organi, med njimi Moldavija, Srbija, Turčija in Rusija. Evropske vlade morajo storiti več za preprečitev tega sramotnega kriminala, zato čestitam gospodu Amadouju za obsežno in premišljeno poročilo.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, čestitam poročevalcu za resnično odlično poročilo.

Naj ob tej priložnosti opozorim na pomembno, a zelo sporno vprašanje, ki ga je treba nekoč obravnavati, kljub temu, da se o njem trenutno ne odloča: gre za koncept domnevnega soglasja. Večina organov potencialnih darovalcev ni nikoli na voljo, ker sistem pridobivanja privoljenja darovalca v času njegovega življenja ali od njegovih sorodnikov ne more uspešno preseči omejitev zaradi kratkega časa, občutljivih psihosocioloških pojavov ob izgubi bližnjega ter zapletenih tehničnih zahtev pri pridobivanju in prevozu organov.

Odgovor na ta problem razpoložljivosti organov je vsekakor predpostavka, da so vsi umrli ljudje darovalci, razen če temu izrecno in pravočasno nasprotuje bližnji sorodnik ali je darovalec v času življenja temu jasno nasprotoval. Zavedam se, da je zakonodajalcem to težko sprejeti, vendar upam, da bo to v prihodnosti spodbudilo resno in zrelo razmišljanje, ki bo temeljilo na realizmu in upoštevanju ogromnega števila življenj, ki bi se lahko rešila, če bi takšen sistem deloval.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE) . – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Adamou, vemo, da je povpraševanje po organih veliko večje od njihove razpoložljivosti. Vendar tudi vemo, da je edini način za povečanje virov organov zagotovitev načela nekomercializacije. Zato je treba trgovino z organi v celoti odpraviti, poleg tega ne smemo dovoliti, da se nadomestila za stroške in povračila stroškov sprevržejo v prikrite oblike plačila.

Težava trgovine z organi se v Evropski uniji ne obravnava resno. Veseli me, da se bo po komisarkinih besedah trgovina z organi vendarle vključila v poročilo o trgovini z ljudmi. Vendar, kaj se zgodi, če evropski državljan dobi organ v tretji državi, kot so Filipini? Noben zdravnik ali bolnišnica ne bosta podvomila v izvor organa. Evropskemu državljanu ne bo treba dokazati, da ga ni dobil prek trgovine z organi. Zato moramo zagotoviti sledljivost, če želimo učinkovito odpraviti trgovino z organi. Pri tem ima Evropska unija veliko odgovornost, ker ne smemo dopuščati razmer, ko morajo ljudje na Kitajskem, v Ukrajini ali drugih državah živeti v strahu pred mafijo, ki trguje z organi.

Žalostno je, da revščina in obup ljudi prisilita v prodajo svojih organov. Prav tako je žalostno, da morajo ljudje umreti, ker ni dovolj razpoložljivih organov za presaditev, vendar moramo upoštevati obe strani medalje.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, rešitev pred smrtjo in boleznijo s prejetjem organa je čudovita stvar, vendar je razpoložljivost organov premajhna. Omeniti je treba obetaven napredek pri raziskavah zarodnih celic odraslih. Veliko ljudi, ki bi sicer potrebovali presaditev, je bilo umaknjenih s seznama, ker se za obnovo tkiva njihovih poškodovanih organov uporabljajo njihove zarodne celice. Poleg tega so v raziskovalnih laboratorijih ustvarili nove organe za živali z uporabo njihovih zarodnih celic. Takšni nadomestni organi ne predstavljajo nevarnosti, da bi jih telo prejemnika zavrnilo.

Poročevalcu se zahvaljujem za podporo predlogov sprememb o enakopravnosti pri darovanju organov za invalide. Raziskave komisije za pravice invalidov kažejo, da je pri invalidih štirikrat več možnosti, da umrejo zaradi ozdravljive bolezni, med katere spada tudi odpoved organov. Boriti se moramo proti takšni institucionalizirani diskriminaciji ter vsem zagotoviti pravičen, prost in enakopraven dostop do darovanih organov.

Prav tako čestitam gospodu Dereku Rowu in vsem pri irski zračni reševalni službi, ki bodo kljub temu, da ne prejemajo nobene podpore od irske vlade, do konca leta končno vzpostavili prvo zračno reševalno službo na Irskem. Zasnovali so jo po zgledu cornwallske zračne reševalne službe. Prva naloga cornwallske zračne reševalne službe je vključevala človeka, ki je utonil in daroval štiri organe – organe, ki bi bili brez zračne reševalne službe izgubljeni.

  Maciej Marian Giertych (NI). - (PL) Gospod predsednik, transplatologija trpi zaradi pomanjkanja organov. Povpraševanje je veliko, zato je vpletenega veliko denarja. Kjer je veliko denarja, se pojavljajo zlorabe. Posledično se pojavlja nova oblika kriminala. Poznamo primere kupovanja organov od revnih darovalcev – za nekaj drobiža se lahko kupijo ledvice za presaditev. Slišimo za primere, ko se organi pridobivajo od usmrčenih ljudi, ki jih nihče ni vprašal za dovoljenje. Slišimo za ugrabitve in umore potencialnih darovalcev, da se lahko pridobijo njihovi organi. Obstajajo primeri, ko se za pridobivanje organov pospeši smrt. Želim, da se to obravnava.

Odkar obstaja transplatologija, se je opredelitev smrti spremenila. Pojavil se je kriterij možganske smrti, ki je bil prvič opredeljen leta 1968 v Bostonu. Ta kriterij je znan kot harvardski kriterij. Odkar poznamo nov kriterij za možgansko smrt, je bil vsak sledeči kriterij manj omejevalen. Prenehanje delovanja možganov se ne ugotovi z opazovanjem. To je prognoza. Da se ta potrdi, se izklopijo naprave za ohranjanje življenjskih funkcij, kar lahko samo po sebi povzroči smrt. Včasih pri odvzemu organov možgansko mrtve osebe sodeluje anestezist, da se zagotovi neboleč odvzem organov.

Potrebujemo strožjo in ne liberalnejšo opredelitev smrti. Odvzem enega življenja, da se reši drugo, ni sprejemljiv.

  Harald Ettl (PSE) . – (DE) Gospod predsednik, če želimo skupno zdravstveno politiko, prihaja poziv Komisiji, naj predloži predlog direktive o darovanju in presajanju organov v pravem času. Izredno slaba razpoložljivost organov v nekaterih državah članicah pomeni, da je veliko tamkajšnjih bolnikov več let na čakalnem seznamu in veliko jih medtem umre. Če bi bilo število živih in mrtvih darovalcev med 20 in 30 na milijon prebivalcev, bi bilo v Evropski uniji na voljo dovolj organov.

Vendar je to mogoče doseči le z zakoni o presajanju, ki načeloma določajo odstranitev organov po smrti, razen če zadevna oseba ni izrazila nasprotovanja. Le države članice s takšno zakonodajo, trenutno jih je 11, lahko upajo, da bodo to težavo pravično rešile na evropski ravni. Člen 38 ali predlog spremembe tega člena je v nasprotju s takšno rešitvijo. V Avstriji se kljub temu, da je načelo odstranjevanja organov vključeno v zakonodajo, z družino umrlega darovalca pogovori ustrezno usposobljen specialist s področja intenzivne nege; ta sistem je zelo uspešen. Če sorodniki nasprotujejo odstranitvi organa, se to upošteva.

Drugi pristopi – kot jih je sprejela največja soseda Avstrije – povzročajo velike težave glede oskrbe z organi, zaradi česar postane to vprašanje evropski problem. Funkcionalen sistem pridobivanja organov je odvisen od enakega sklopa pravil po vsej Evropi in dogovorov za distribucijo organov, ki so pregledni, pravični in jih je mogoče nadzorovati na nacionalni ravni. Vsak pristop, ki ne more zagotoviti teh elementov, bo le izguba časa in bo v najslabšem primeru povzročil sumljive oblike poslovanja v revnih in pretežno neevropskih državah.

Vem, o čem govorim, ker sem bil kot avstrijski minister za zdravje pristojen za to vprašanje; naše dosedanje izkušnje s tem so pozitivne. Predlog, ki je danes predložen Parlamentu, ni dovolj za rešitev tega problema na evropski ravni. Gospa komisarka, upam in pričakujem, da boste storili več.

  Johannes Blokland (IND/DEM). - (NL) Gospod predsednik, prejšnji govorniki so že poudarili, da je darovanje organov občutljiva tema. Poleg tega menim, da je to tema, ki bi se morala obravnavati predvsem na ravni držav članic. Vendar je evropski pristop lahko smiseln, predvsem kar zadeva merila kakovosti in posredovanje informacij. V zvezi z nezakonito trgovino z organi moramo zavzeti trdno stališče. Gospodu Adamouju se zahvaljujem za poročilo na lastno pobudo, ki bistveno prispeva k temu.

Nekateri poslanci zagovarjajo uvedbo sistema izključevanja, vendar imam glede tega resne pomisleke. Nikogar ne moremo prisiliti k odločitvi glede darovanja organov, če potencialni darovalec ni jasno in odgovorno pretehtal zadevnih vprašanj. Veseli me, da resolucija, ki jo imamo pred sabo, to točko določa za pristojnost držav članic.

Nazadnje, podpiram predloge sprememb gospe Sinnot, gospodov Lieseja in Bowisa ter ostalih o dokazanih koristih uporabe zarodnih celic odraslih.

  Anne Ferreira (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, najprej čestitam gospodu Adamouju za opravljeno delo.

Če je eden od ciljev tega poročila odstraniti omejitve pri darovanju organov in zagotoviti varnost presajanja organov, je seveda največja težava samozadostnost znotraj posamezne države članice in znotraj Evropske unije. S pomanjkanjem organov se v različni meri srečujejo vse države članice. Takšne razmere, ki imajo za ljudi na seznamu za presaditev organa tragične posledice, so morda eden od vzrokov za trgovino z organi, vendar ne edini. Zdi se, da je glavni vzrok za trgovanje s človeškimi organi njihova tržna vrednost.

To je vsaj znotraj Evropske unije mogoče rešiti s tremi osnovnimi načeli darovanja organov: biti mora neplačano, prostovoljno in anonimno. Če komercializacija človeških organov ne bo mogoča, bo z njimi težje trgovati. Kot je poudarjeno v poročilu, je treba za rešitev temeljnega problema pomanjkanja organov izvajati učinkovite kampanje javnega ozaveščanja ter povečati ozaveščenost med potencialnimi darovalci. Nekatere države članice to že izvajajo.

Treba je poudariti, da smo v primeru darovanja krvi, ki je v Evropi prav tako primanjkuje, že pred leti pozvali vse države članice k izvajanju kampanj za darovanje krvi. Kakšen je bil rezultat tega poziva? Ali se lahko učimo iz te izkušnje, jo razširimo in po možnosti izboljšamo, tako da vključimo darovanje organov?

Vseeno bi opozoril še na nekaj točk, ki me skrbijo: prvič, darovalska kartica ne ustreza svojemu namenu in drugič, vprašanje živega darovalca mora biti učinkoviteje urejeno. Pri teh dveh točkah naj imajo osrednjo vlogo zdravniki in kirurgi.

Končno, poročilo se sklicuje na različne možnosti zdravljenja z uporabo zarodnih celico odraslih. Naj omenim tudi možnosti, ki jih pri zdravljenju krvnega raka ponuja uporaba zarodnih celic iz krvi popkovine kot nadomestilo za presaditev kostnega mozga. Ne zavržimo tega pristopa. To sem že omenjala na vaši razpravi, gospa komisarka.

  Hélène Goudin (IND/DEM). - (SV) Gospod predsednik, vprašanje darovanja organov je etično občutljiva tema, katere temelj morajo biti nacionalne vrednote. Sodelovanje prek nacionalnih meja lahko zagotavlja kakovost in varnost, vendar mora biti izbira glede darovanja ali prejemanja organov v rokah posameznika ali njegove družine. Izbira je pogosto pogojena s kulturnim ozadjem.

Predlagana evropska darovalska kartica je neprimerna, ker so pravila o soglasju, dodelitvi in organizacijski strukturi v vsaki državi članici različna. Zdravje mora še naprej ostati nacionalno vprašanje. Vendar švedska Junijska lista podpira prostovoljno izmenjavo organov in strokovnega znanja med obstoječimi organizacijami v državah članicah.

Ukrepi, ki jih predlaga Parlament za spodbujanje razprave o darovanju organov, nacionalnih dežurnih telefonskih linijah za presajanje, pozitivni izpostavljenosti darovanja organov v medijih in sodelovanju znanih športnikov, so mogoče upravičeni, vendar se morajo o teh pobudah odločati države članice same na podlagi prevladujočih družbenih razmer v zadevni državi.

  Anna Záborská (PPE-DE). - (SK) Tudi jaz iskreno čestitam kolegu poslancu, gospodu Adamouju. Zaradi pomanjkanja organov nekateri ljudje uporabljajo kriminalne metode. Skrb za ljudi so preoblikovali v donosno trgovino s človeškimi organi, pri čemer so v največji nevarnosti otroci.

Pred dvema tednoma sem pozvala Slovake, zdaj pa pozivam Evropski parlament in Evropsko komisijo k intenzivni kampanji za povečanje ozaveščenosti staršev o nevarnostih, ki grozijo njihovim otrokom. Začeti moramo vseevropsko kampanjo z naslovom „Ali veste, kje je vaš otrok zdaj?“.

Takšna kampanja mora povečati občutek odgovornosti staršev do svojih otrok. To vprašanje moramo obravnavati zelo resno in Evropska unija mora sprejeti ukrepe proti nadnacionalni naravi nezakonite trgovine s človeškimi organi.

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) Nerazumno veliko število ljudi umre ali trpi, ker organ za presaditev ni na voljo pravočasno. Vendar veliko ljudem uporaba njihovih organov po smrti ne predstavlja etičnega problema, če vedo, da se to lahko stori, vendar zaradi pomanjkanja ustreznih informacij, svojih organov ne darujejo. Seveda mora vsak sam sprejeti odločitev, ki jo je treba upoštevati in h kateri ga ne more nihče prisiliti. Vendar je pomembno, da državljani različnih držav razumejo, da bodo zaradi različnih pravil v različnih državah članicah presajanje dovolile le nekatere, če se ne bodo posebej odločili za darovanje svojih organov. Pozdravljam predlog Evropskega parlamenta za določitev pravnega predstavnika, ki bi odločal o uporabi organov po smrti, če umrla oseba ni želela drugače. Nezakonita trgovina z organi je najbolj grozljiv zločin v zvezi s presajanjem organov. Proti temu je treba odločno ukrepati, zlasti kadar pri trgovanju sodelujejo države, ki se štejejo za zaveznike zahoda; prikrivanje takšnih zločinov je skupna sramota.

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Presaditve organov morajo potekati hitro. Med odstranitvijo in presaditvijo ne sme preteči več kot nekaj ur. Zato imata javna ozaveščenost in javno mnenje pomembno vlogo pri spodbujanju darovanja organov.

Darovanje in presajanje organov sta zdravstvena postopka, ki za svoj nadaljnji razvoj potrebujeta polno vključenost javnosti in njeno večjo ozaveščenost. Zdi se, da je najučinkovitejše sredstvo za boljšo javno pripravljenost boljše poznavanje vprašanj v zvezi s presaditvijo v javnosti in medijih. To mora biti prvi korak.

Drugič, poudarjam tudi, da je treba glede na to, da izmenjava organov v Evropi trenutno ni usklajena, razmere na tem področju izboljšati, zlasti v zvezi z uskladitvijo trenutnega sistema izmenjave organov med državami članicami, na primer z evropsko darovalsko kartico ali dežurno telefonsko linijo.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, kot lahko vidim, se vsi strinjamo, da presaditve organov ne smejo biti komercialna dejavnost. Komercialna uporaba organov je enostavno neetična in v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami. Veliko povpraševanje po organih za presaditev lahko vodi v patologijo in celo kriminal. Celotna Evropa je bila pred kratkim zgrožena nad tistimi deli knjige Carle Del Ponte, v katerih piše o albanskih teroristih, ki so srbske državljane na Kosovu izrabljali za komercialne presaditve. Evropski parlament in države članice bi to vprašanje morali obravnavati. Menim, da mora biti prostovoljno soglasje darovalca zmeraj podlaga za darovanje in presajanje organov. Obstaja potreba po zagotovitvi take rešitve, ki mora biti v Evropi norma.

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, morda ne veste vsi, da je prvo presaditev organa leta 1902 na Dunaju izvedel Madžar Imre Ulmann. Od takrat obstaja ta posebna povezava z avstrijsko prestolnico in je tako močna, da se kljub skoraj enakemu osebju in tehničnim sredstvom presaditve pljuč Madžarom še zmeraj izvajajo na Dunaju. In zakaj? To je trikrat držaje in celo takrat je število pacientov omejeno. Ni dvoma, da morajo biti koordinatorji presaditev imenovani na oddelkih intenzivne nege evropskih bolnišnic. Na Madžarskem jih trenutno ni, medtem ko jih je v Španiji 156. Glede presaditev srca v moji državi dosegajo izjemne rezultate in so zelo uspešni v primerjavi z ostalimi državami, vendar smo v Evropi na koncu seznama. Razlog je pomanjkanje darovalcev, opreme, letalskega prevoza in potrebnih človeških virov. Upam, da bo to poročilo pripomoglo pri obravnavi teh nepravilnosti, saj težava ni v naši predanosti, ampak v našem načinu razmišljanja. Hvala; predlagam, da se poročilo sprejme.

  Catherine Stihler (PSE). - Gospod predsednik, poročevalcu bi se rada zahvalila za njegovo poročilo.

Danes je na Škotskem 700 ljudi, ki čakajo na presaditev organa: to pomeni, da 700 družin čaka na klic, ki bi njihovim bližnjim lahko zagotovil preživetje.

Potreba po soglasju glede te občutljive teme je bistvena in žalostno je, da ga države članice ne morejo doseči. Želim, da je sistem darovanja organov sistem, v katerem so po smrti darovalci vsi, razen če so zaprosili za izvzetje, kot je povedal že gospod Matsakis. To bi pomagalo v zvezi z zalogami, zlasti glede mladih in tistih iz etničnih manjšin, v katerih je pomanjkanje najbolj očitno. Tak sistem bi v Evropi pomagal reševati življenja. Medtem ko pozdravljam akcijski načrt Komisije, poskrbimo, da ne bomo ukrepali prepozno.

  Androula Vassiliou, komisarka. − Gospod predsednik, to je bila zelo zanimiva in živahna razprava, kar ni presenetljivo glede na resnost in pomembnost te težave.

Izpostavljenih je bilo veliko vprašanj. Glede nekaterih imam nekaj pripomb. Nekomercializacija organov je zelo pomembno vprašanje ter menim in se strinjam, da bi darovanje organov moralo biti izvedeno na nesebičen in prostovoljen način. Zato bi kartice darovalcev seveda morale biti prostovoljne, kar velja tudi za evropsko kartico darovalca, ki jo nameravamo uvesti v okviru svojega akcijskega načrta.

Države članice z najboljšimi obstoječimi praksami bi te prakse morale deliti z ostalimi državami članicami, da bi tako od njih imeli korist vsi. Zagotavljam vam, da bo direktiva Komisije o kakovosti in varnosti dovolj prožna ter tako ne bo vplivala na darovanje, medtem ko bo v Evropski uniji zagotovila osnovne zahteve. Prav tako potrjujem, da bo v direktivo vključena tudi sledljivost.

Soglasje z darovanjem je zlasti občutljiva tema, v okviru katere je treba upoštevati lokalne in kulturne odnose do darovanj in presaditev. Na tej točki bi rada izpostavila, da so za odločitve glede pravnih zahtev in praks v zvezi s soglasjem z darovanjem v lastni državi članici ter za zagotavljanje, da so državljani obveščeni glede pravic na tem področju, odgovorne nacionalne oblasti.

Rada bi povedala, da se je uporaba izvornih celic iz popkovnične krvi izkazala kot uporabna pri zdravljenju nekaterih malignih bolezni, kot je rak. Komisija podpira razvoj shranjevanja popkovnične krvi in uporabo te tehnologije.

Prav tako je zelo pomembno, da povečamo ozaveščanje med evropskimi državljani in tako spodbudimo povečanje števila darovanj organov pred smrtjo in po njej, saj se lahko tako posredno borimo proti trgovini z organi, kot sem povedala že na začetku. Zelo je pomembno, da ozavestimo državljane glede obeh nevarnosti v zvezi z varnostjo in varovanjem organov ter morebitnimi etičnimi vprašanji, zato da preprečimo presaditveni turizem. Kot vemo, v mnogih tretjih državah revne in ranljive ljudi izkoriščajo za pridobivanje organov.

Nazadnje, spoštovani poslanci, bi se vam rada še enkrat zahvalila za tako konstruktivno poročilo. Zlasti sem želela poudariti temeljni cilj reševanja življenj ob priznavanju pomembnih znanstvenih prednosti pri darovanju organov.

Zato se veselim našega nadaljnjega tesnega in konstruktivnega sodelovanja ter predstavitve predloga Komisije temu parlamentu v drugi polovici tega leta.

  Adamos Adamou, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, naj se zahvalim vsem, ki so govorili o tej zlasti občutljivi temi, in dovolite mi, da izrazim nekaj pripomb.

Gospod Maaten in drugi so govorili o evropski kartici darovalca, ki smo jo sprejeli kot dodatek k temu, kar je določeno v državah članicah. Gospod Maaten je navedel nekaj pravilnih številk: 80 % zajetih državljanov odobrava kartico darovalca, vendar jo ima le 12 %. Vendar bi nas moralo skrbeti še v zvezi z drugimi statističnimi podatki: 50 % tistih, ki imajo kartico darovalca, v ključnem trenutku organov niso darovali, saj so njihove družine temu nasprotovale. Tako obstajajo težave, za katere mislimo, da z evropsko kartico darovalca ne bodo rešene.

„Domnevno soglasje“, ki ga je izpostavil gospod Matsakis, je stvar same države članice. Po besedah kolegice poslanke, ki je govorila o Škotski, domnevno soglasje problem reši. Države članice se morajo same odločiti, ali bodo tak ukrep sprejele. Ne smemo pozabiti na načelo subsidiarnosti. V tem primeru moramo videti, kateri sistem je uspešen, da bomo tako lahko izmenjali izkušnje in postopke, kot na primer tiste iz Španije, ki jih je omenila gospa Sornosa Martínez. Zakaj v različnih bolnišnicah nimamo koordinatorjev, specializiranih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko prepoznali potencialne darovalce, da bi se presaditve lahko nadaljevale in bi tako povečali dostopnost organov? Gospa Auken, ki je trenutno ni tukaj, je povedala, da nam nikoli ne bo uspelo odpraviti pomanjkanja glede darovanja organov. Kot zdravnik in znanstvenik naj povem, da sam tega morda ne bom doživel, vendar bodo prihodnje generacije v naslednjih desetletjih iz kožnih ali katerih drugih celic posameznika lahko ustvarile organ, ki ga potrebuje.

Gospa komisarka, govorili ste o krvnih celicah iz popkovnice ter o njihovem shranjevanju. Izpostavim naj, da nikakor ne smemo dovoliti, da se v to vključijo zasebna podjetja, ki si prizadevajo za dobiček. Na Cipru to storitev brezplačno nudi fundacija Karaiskakio. Prav tako obstajajo tri zasebna podjetja, ki staršem zaračunavajo shranjevanje krvnih celic iz popkovnice. Te celice so prav tako predhodna sestavina in izvorne celice, ki so, kot veste, zelo dragocene.

Kaj lahko povem glede trgovine? Kolega poslanec se je skliceval na poročilo Carle Del Ponte. Če sem odkrit, sem pričakoval, da bom to poročilo videl prej. Seveda to pomeni še dodaten dokaz, da se trgovanje z organi pojavlja tudi v razširjeni Evropi.

Še enkrat se vsem zahvaljujem. Prišel je čas, da ukrepamo kot evropski državljani. Ljudi okoli nas moramo vključiti, koordinirati in povečati njihovo ozaveščenost ter biti dober primer: darovalci organov moramo postati tudi mi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 22. aprila 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Zelo sem zadovoljen s poročilom gospoda Adamouja. Podpiram mnenje, da je glede presajanja organov največji izziv držav članic EU odpravljanje pomanjkanja organov.

Z Dimitarjem Stojanovom in Desislavom Čukolovom, kolegoma iz stranke ATAKA, sem 9. aprila 2008 predložil pisno izjavo, v kateri smo podprli prostovoljno soglasje pri darovanju organov, tkiv ali celic v Bolgariji ter v kateri smo Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi predlog o kakovosti in varnosti darovanja organov. Uveljavljanje evropske kartice darovalca kot dodatek k obstoječim nacionalnim sistemom bo prispevalo k hitri identifikaciji darovalcev in tako povečalo dostopnost potrebnega materiala za presajanje. Ozaveščanje javnosti glede darovanja in presajanja organov, uvajanje enotne zakonodaje EU ter ukrepi kazenskega pregona zoper tiste, ki se ukvarjajo s trgovino z organi, vključno z zdravstvenim osebjem, se bodo uporabili za zaščito postopkov darovanja in prostovoljnega soglasja.

Gospod, še enkrat vam čestitam za vaše poročilo.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. – (RO) Podpora predloga resolucije Evropskega parlamenta o političnih ukrepih na ravni Evropske unije o darovanju in presajanju organov.

Evropsko komisijo pozivam, naj predlaga celovitejšo direktivo, ki bo določila zahteve glede kakovosti in varnosti v zvezi z darovanjem in prevozom organov v Evropski uniji. Ta direktiva bi prav tako zagotovila načine za preprečevanje možne zlorabe.

Nov zakonodajni akt mora dopolniti in okrepiti prizadevanja držav članic za izboljšanje trenutnih razmer ter na evropski ravni ob upoštevanju napredka v medicini predpisati načine ravnanja.

Vztrajam pri tem, da države članice, vključno z državo članico, iz katere prihajam, tj. Romunijo, sodelujejo pri izobraževanju državljanov tako, da predstavljajo prednosti darovanja organov in priznavajo dejstvo, da darovanje in presajanje organov pomenita reševanje življenj.

Prav tako podpiram vključevanje Evropske komisije v organizacijo javnih razprav z ustreznimi evropskimi nevladnimi organizacijami, da bi tako določili najboljše rešitve glede komunikacijskih kampanj ter upoštevanja izkušenj in najboljših obstoječih praks držav članic.

V takih primerih je bistvena hitrost odziva. Potrebna je boljša organizacija zdravstvenega sistema na nacionalni ravni in občutljivost paramedicinskega osebja za take izredne primere

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. – To poročilo je bistveno in prava priložnost za reševanje življenj. Kronično pomanjkanje organov po Evropi povzroči 60 000 nepotrebnih smrti.

Zato je nujno treba ukrepati:

1. Odstranitev omejitev glede darovanja organov ter povečanje sodelovanja med državami članicami in števila kakovostnih varnih organov, ki so na voljo za presaditev. Potrebna je direktiva Komisije, ki dodaja vrednost in v Evropi postavlja skupne standarde glede kakovosti in varnosti, ki nadomeščajo obstoječe ureditve držav članic.

2. Spodbujanje držav članic, da glede darovanja organov sprejmejo sistem „vključevanja“ namesto „izključevanja“. To bi omogočilo boljše ozaveščanje glede pomanjkanja in bi več ljudem dovolilo dejavno preučevanje njihovega položaja glede tega vprašanja.

3. V celoti podpiram poudarek tega poročila na nezakoniti trgovini z organi. Zlasti sem zaskrbljena zato, ker so najbolj revni pogosta tarča darovanja organov. To kruto izkoriščanje revščine moramo preprečiti in varovati nedolžne žrtve, ki jih zavedejo v darovanje organov. To ni težava le v državah v razvoju, ampak tudi v Vzhodni Evropi. Želim si uvedbe strogih ukrepov v okviru Europola in Interpola za preprečitev nezakonite trgovine.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Pozdravljam poročilo gospoda Adamosa Adamouja o darovanju organov in trgovanju z njimi. Čeprav so v državah članicah strokovne izkušnje in znanje na tem področju pogosto žal na zelo različnih stopnjah, se je uporaba človeških organov za presaditve v zadnjih desetletjih zelo povečala. V Zahodni Evropi je na čakalni listi približno 40 000 ljudi, zato je trgovanje z organi kot oblika preživetja zelo uspešno na revnejših območjih vzhodnih evropskih držav.

Evropska kartica darovalca je dobra rešitev pravnih vprašanj glede darovanja, vendar je na področju prekupčevanja in trgovanja z organi treba uvesti ostre ukrepe. Glede na to, da kljub posameznim poskusom v zvezi z organi, ki so na voljo za presajanje, ni enostavnega sistema niti na nacionalni ravni, je pomembna uvedba certifikata, podobnega schengenskemu sistemu, ki je dostopen v spletu, veljaven v celotni Evropi ter ki ga podpira medicina in se zanj uporablja enotna zbirka podatkov o presaditvah v Uniji. Ustanove s certifikatom, vključene v zakonito presajanje človeških organov, bi imele dostop do teh pomembnih informacij in bi lahko sestavljale dvostranske sporazume, medtem ko bi bili revni in ranljivi zavarovani pred tem, da postanejo žrtve trgovine z organi.

Uvedba zbirke podatkov je zelo pomembna, da se bodo tako lahko organi, ki so na voljo, uporabljali v več državah, zato je bistveno, da države članice prenehajo izvajati zakonodajo, ki to prepoveduje.

Prav tako je zelo pomembno, da darovanje organov ostane strogo nekomercialno, vendar morajo biti določeni pogoji, pod katerimi se lahko ponudi denarno nadomestilo.

  Joseph Muscat (PSE), v pisni obliki. – (MT) Kakršno koli pomanjkanje ali odlašanje z dejanji v sektorju darovanja organov pomeni izgubo življenj, ki bi lahko bila rešena.

Kot Evropejci se lahko drug od drugega veliko naučimo. Poleg tega lahko države, ki imajo v tem sektorju izkušnje in infrastrukturo, pomagajo drugim državam, kot je Malta, ki morda nimajo kritične mase, zlasti glede redkih primerov.

Nedavno je ljudi na Malti in Gozu ganil primer Jamieja Zammita. Jamie je imel težave, ker ni našel darovalca, ki bi ga rešil pred boleznijo, imenovano Fanconijeva anemija, saj na Malti nimamo registra darovalcev kostnega mozga.

Malteška vlada je napovedala, da bo uvedla tak register. To je dobra novica. Vendar za uvedbo potrebujemo specializiran postopek testiranja histološke kompatibilnosti, ki se na Malti še ne izvaja, prav tako za uveljavitev tega potrebujemo dolgoročno usposabljanje v drugih državah.

Evropo pozivam, da Malti iz solidarnosti ponudi vso potrebno pomoč, dokler se ta sistem ne uvede tudi v naši državi, da bomo tako lahko rešili čim več nedolžnih življenj.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Pomanjkanje organov, ki je privedlo do hitrega razvoja merkantilizma in trgovine z organi, predstavlja ključni zdravstveni problem Evropske unije. Kombinacija dejavnikov, kot so revščina, korupcija in kriminal, je razlog za trgovino z organi in za to, da so temu najbolj izpostavljene države Vzhodne Evrope. Da bi preprečili ta „presaditveni turizem“, poročilo odbora za okolje predlaga, da se darovanje organov izvaja nesebično in prostovoljno ter da za darovalce ne postane vir dobička. Države članice bi morale zavarovati najbolj revne in ranljive darovalce, da ne postanejo žrtve trgovine z organi.

Vendar med državami članicami EU obstaja pomembna razlika glede načina organizacije darovanja in presajanja, skupnosti darovalcev ter virov pridobivanja organov. Na primer, v Romuniji je zaradi neučinkovitega sistema določevanja darovalcev in pomanjkanja zdravnikov, pripravljenih za koordiniranje organizacije presajanja, število darovalcev majhno. Zato je v Romuniji povprečno število darovalcev le 0,5, medtem ko je v Evropi 20. Potrebujemo ustrezno tehnično in logistično infrastrukturo ter psihološko in organizacijsko podporo za zmanjševanje razlik med povpraševanjem in ponudbo.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Danes je v Avstriji registriranih skoraj tisoč bolnikov, ki potrebujejo presaditev. Žal vsi ti resno bolni ne bodo dobili presadka, ki bi jih lahko rešil.

Na leto zaradi zelo omejenega števila organov, ki so na voljo za presaditev, umre okoli 150 bolnikov, medtem ko čakajo na presaditev. Pomanjkanje organov je za Evropo velik izziv. Zato potrebujemo direktivo o kakovosti in varnosti darovanja organov. Vendar sta prav tako potrebna sodelovanje med državami članicami in izmenjevanje najboljših obstoječih praks. V Evropi trenutno obstajajo velike razlike glede števila darovanih organov in količine presaditev. Sodelovanje med državami članicami bi moralo biti osredotočeno na odkrivanje najučinkovitejših sistemov, izmenjevanje izkušenj in spodbujanje dobro uveljavljenih postopkov. Države članice se morajo učiti druga od druge.

Prepričan sem, da bi darovanje pred smrtjo moralo le dopolnjevati darovanje po smrti. Poleg tega je pomembno, da darovanje ostane prostovoljno in neplačano. Prenosi denarja med darovalcem in prejemnikom so nesprejemljivi. Komisija in države članice morajo sprejeti ukrepe za učinkovitejši boj proti presaditvenemu turizmu in nezakoniti trgovini z organi.