Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 22. april 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Čas za vprašanja Komisiji
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0019/2008).

Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Del I

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 45 predložil Manolis Mavrommatis (H-0218/08).

Zadeva: Izmenjava informacij v zvezi z bančnimi računi

Nedavni davčni škandal v Lihtenštajnu je imel posledice v veliko državah članicah EU. Glede na preiskave, ki so jih izvedli pristojni organi, so državljani držav članic vpleteni v davčne utaje. Obveščen sem, da so finančni ministri 27 držav članic pozvali pristojne generalne direktorate Komisije, da izvedejo hitro raziskavo in predlagajo revizijo pravnega okvira, da se dovoli izmenjava informacij v zvezi z bančnimi računi državljanov.

Kako bodo zaščiteni osebni podatki državljanov v takšnem okviru, medtem ko je uvedena preglednost ter sta preprečena prenos in uporaba nezakonitih sredstev? Kakšen postopek bo predlagala Komisija za zagotovitev, da bo „odpiranje“ bančnih računov potekalo ob največjem mogočem upoštevanju zakonitosti? Na kakšen način je predvideno usklajevanje davčnih sistemov držav članic, da se v prihodnosti izognemo podobnim primerom, v katerih poteka prenos nezakonitih sredstev prek bančnih računov?

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boriti se moramo proti davčnim utajam. Če tega ne bomo storili, ne bo več podlage za našo demokratično družbo.

Vsak narod ima pravico, da sprejme predpise in s tem zagotovi, da so davki učinkovito določeni s privolitvijo predstavnika ljudi. Vendar posamezni ukrepi v tem sektorju pogosto nimajo želenega učinka na nacionalni ravni. Zato se zahteva mednarodno sodelovanje med davčnimi organi, ki vključuje izmenjavo informacij na bančnih računih. Finančni ministri 27 držav članic pri tem sodelujejo na ravni EU. Nekatere ukrepe so že uvedli na evropski ravni. V zvezi s tem je zlasti pomembna direktiva Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Poleg tega je Evropska unija sklenila sporazume s tretjimi državami, vključno z Lihtenštajnom, ki imajo isti cilj kot ta direktiva. Ti sporazumi jamčijo, da je za prejete in izplačane obresti državljanom EU v teh tretjih državah treba plačati davek od dohodka v svoji državi ali z odtegnitvijo na viru. Odtegnitev na viru se lahko povrne posamezniku, ki mora plačevati davke v svoji državi članici, v kateri ima stalno prebivališče, če je ustrezen dohodek posredovan v davčne namene.

Svet za ekonomske in finančne zadeve je 4. marca 2008 izvedel izmenjavo mnenj o uporabi direktive o obdavčenju prihodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Kot posledico te razprave je minister prosil Komisijo, da pospeši delo v zvezi s poročilom o izvajanju direktive, ker je začela veljati 1. julija 2005. V poročilu se mora obravnavati opredelitev izrazov „plačilo obresti“ in „upravičeni lastniki“.

Vprašanje, ki je bilo tukaj upravičeno postavljeno, je, koliko so sistemi za izmenjavo informacij skladni z varstvom osebnih podatkov. V zvezi s tem poudarjam, da pravila Skupnosti o varovanju podatkov, ki veljajo tudi v evropskem gospodarskem prostoru, državam članicam omogočajo, da zakonodajno ukrepajo. To ukrepanje lahko omeji vpletene pri nekaterih njihovih pravicah, kot je pravica do dostopa ali pravica do informacij, če je to potrebno za zaščito pomembnih finančnih in gospodarskih koristi Evropske unije ali držav članic. To velja tudi na področju financ, proračunov in obdavčitve.

Primerljive omejitve prav tako veljajo za učinkovito izvajanje tretje direktive o pranju denarja. Države članice morajo v vsakem primeru razumno zagotoviti, da so njihovi pristojni organi v skladu z ustreznimi predpisi EU in nacionalnimi predpisi o varovanju podatkov pri uporabi in obdelavi osebnih podatkov.

Tukaj je treba najti ravnotežje med zakonitim doseganjem cilja v zvezi z davčno politiko in varovanjem zasebnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, v davčni politiki je veliko ponarejenih bančnih računov, ki so celo bolj škodljivi takrat, ko se pojavijo takšni škandali v evropskih državah. Ko se zgodijo, takšne dogodke komaj opazimo, vendar se jih spomnimo vsakič, ko se ponovijo.

Gospod komisar, ali je vaše splošno stališče, da je sistem dejansko varen?

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. (DE) Na vprašanje poslanca se lahko odgovori s preprostim ne. Vemo, da sistemi, ki jih imamo zdaj, niso zanesljivi. Zato se jih trudimo izboljšati. Posebne uredbe za boj proti pranju denarja so zagotovo primerne za izboljšavo, pri čemer si pri doseganju zadevnih izboljšav prizadevamo za sodelovanje z evropskimi državami, ki so del evropskega gospodarskega prostora, vendar niso del Evropske unije.

Komisija je zahtevala in dobila pogajalski mandat Sveta, ki jo je pooblastil za pogajanje prav z Lihtenštajnom v zvezi s tem, kako lahko odpravimo obstoječe pomanjkljivosti v sistemu za bojevanje proti pranju denarja in davčnim prevaram. Upam, da nam bo odločno javno mnenje, ki je bilo v Evropi pred kratkim izraženo v zvezi s to zadevo, pomagalo, da dosežemo potrebne sporazume. Zelo se trudimo v zvezi s tem, vendar so, kot veste, davčne zadeve izredno občutljive. Tudi v državah članicah so izboljšave zagotovo še mogoče.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, upravičeno ste izpostavili, da se moramo nedvomno boriti proti davčni utaji in davčnim goljufijam. Izpostavili ste, da za to potrebujemo pravna sredstva v okviru pravne države Evropske unije.

Po poročilih iz medijev finančni organi zdaj dobivajo nekaj podatkov o lihtenštajnskem škandalu kot posledici tega, da so nemški organi plačali za podatke, pridobljene na nezakonit način. Ali je to prava pot?

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod predsednik, ne glede na to, ali je to prava pot ali ne, je dobro, da je javnost izvedela za to. Gospod komisar, oblikoval se je sistem, ki koristi tistim, ki so že poskrbeli, da velika podjetja plačujejo vedno manj davkov, in ki so zdaj očitno nehali plačevati davke. Menim, da takšen razvoj ni sprejemljiv. Zanima me, o čem točno se pogajate z Lihtenštajnom in kaj želite v prihodnosti storiti za ustavitev teh zločinov (besedo „zločini“ sem uporabil namenoma).

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. (DE) Na prvo vprašanje odgovarjam, da zagotovo ni naloga Komisije, da sodi o metodah, ki jih država članica uporablja za boj proti davčni utaji svojih državljanov.

Izpostavil sem, da splošna pravila veljajo tudi v davčnih zadevah za zaščito osebnih podatkov ter da so države članice upravičene do omejevanja teh pravil, če je to namenjeno zaščiti njihovih finančnih interesov.

Menim, da bi vprašanje, ki ste ga zastavili, morali nasloviti na nemško vlado. Kolikor mi je znano, je pred odločitvijo vprašanje zakonitosti postopkov v primeru, ki ste ga opisali, natančno preiskovala in ugotovila, da so nemški davčni organi upravičeni do pridobivanja zadevnih podatkov.

V zvezi z drugim zelo splošnim vprašanjem se strinjam z vami, da je neprijetno, da z obstoječo Pogodbo EU ni treba jamčiti, da bosta izogibanje plačilu davka in davčna utaja preganjana po vsej Evropi na enak način, ter da še vedno ne moremo jamčiti, da ne bo nihče pomagal pri davčni utaji ali izogibanju plačilu davka in ju podpiral.

V zadnjih letih smo dosegli veliko zlasti na področju potrebnega boja proti pranju denarja ter vsem vrstam mednarodnih kaznivih dejanj in terorizma. Vendar sem že poudaril, da Komisija meni, da na tem področju obstajajo možnosti za izboljšanje, medtem ko je to, kar želimo doseči z Lihtenštajnom in tudi drugimi državami, v celoti jasno. V zvezi z Lihtenštajnom bi želeli ohraniti enako sodelovanje in enako izmenjavo informacij, kot že obstaja med državami članicami EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 46 predložil Saďd El Khadraoui (H-0234/08)

Zadeva: Emisije delcev pri kolesih z motorjem

Raziskava utrechtske univerze je pokazala, da kolesa z motorjem in skuterji izpuščajo veliko delcev drobnega in zelo drobnega prahu. Raziskovalci so v 12 srednje velikih mestih izmerili emisije, ki jih vdihnejo kolesarji in motoristi. Pokazalo se je, da kolesarji vdihnejo znatno količino drobnih delcev, kadar so v bližini kolesa z motorjem. Kolesa z motorjem dejansko izpuščajo več delcev na sekundo kot težka tovorna vozila. Direktiva 2002/51/ES(1) določa emisijske standarde za takšne vrste vozil. Vendar sploh ne omenja delcev.

Ali Komisija ve za težavo onesnaževanja v zvezi s skuterji? Kaj bo Komisija naredila, da bo težavo rešila na ustrezen način?

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska komisija poziva k zmanjšanju drobnih in izredno drobnih delcev že več let. Komisija je od leta 2005 predlagala veliko zakonodajnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, za katere že veste. Vendar se že kot del sedmega okvirnega programa za raziskave pregledujejo pomembni vidiki okolju prijazne prometne politike.

Pri določanju standardov za emisije delcev pri vozilih je Komisija pozornost najprej namenila dizelskim avtomobilom in gospodarskim vozilom, ker je nabava teh vozil veliko večja kot nabava dvokolesnikov z motorjem. Zato smo se na začetku osredotočili na reševanje težave s tem, kje se pojavljajo v večjih količinah. V zvezi s tem smo dosegli pomembne mejnike.

Parlament in Svet sta leta 2007 sprejela uredbo o emisijah lahkih in gospodarskih vozil. To so standardi Euro 5 in Euro 6. Bili so že sprejeti in so že začeli veljati. Dodatne emisije delcev iz dizelskih vozil so zdaj s tema standardoma Euro 5 in Euro 6 znižane s sedanjih 25 miligramov na kilometer na 5 miligramov na kilometer.

Poleg tega je Komisija 21. decembra 2007 predložila predlog uredbe o emisijah iz težkih gospodarskih vozil, in to je standard Euro VI. V primerjavi s standardom Euro V, ki velja danes, ta zmanjša mejno vrednost dušikovega oksida za 80 % in emisije delcev za 66 %.

Težava emisij delcev iz dvokolesnikov dejansko izhaja iz dvotaktnih motorjev. Emisije delcev iz štiritaktnih motorjev so v primerjavi s tem zelo nizke, tudi če so v skladu s standardom Euro 5.

Komisija je leta 2004 naročila raziskavo z namenom, da se pojasni, ali so pravne določbe za omejitev emisij delcev iz dvotaktnih motorjev smiselne. Rezultati preiskave so pokazali, da so delci, ki se iz teh motorjev izločijo, večinoma ogljikovodiki. Mejne vrednosti za emisije ogljikovodika iz motorjev in koles z motorjem, tj. dvokolesnikov, so bile že znatno znižane leta 2004 in leta 2007, pri čemer so se razmere pri novih avtomobilih bistveno izboljšale. Poleg tega proizvajalci zamenjujejo dvotaktne motorje s štiritaktnimi motorji, zato da se mejne vrednoti ogljikovodika na splošno ne presežejo. Zaradi tega Komisija ni predlagala posebnih ukrepov za omejitev emisij delcev iz dvokolesnikov. Vendar moram povedati, da je stanje zagotovo bolj kritično pri starejših vozilih z dvotaktnimi motorji, pri katerih je izpust ogljikovodikov in delcev veliko večji. Vendar se lahko te emisije znatno zmanjšajo, če se za mazanje motorja uporabijo sintetična olja namesto mineralnih olj. Komisija zato podpira zadevni kampanji Združenja evropskih proizvajalcev motornih koles in Združenja motoristov. Kljub temu Komisija preiskuje, ali je potrebna revizija zakonodajnih določb za dvo- ali trikolesna motorna vozila.

Raziskava, v kateri se bodo preučile ugotovitve raziskave iz leta 2004 in upošteval najnovejši tehnični napredek, je bila naročena na začetku tega leta. Ugotovitve te raziskave bodo na voljo do konca tega leta. Če se bo ugotovilo, da je potreben zakonodajni predlog Komisije, ki sem ga pripravljen pripraviti, če bo potrebno, potem bo to potekalo leta 2009.

Ob upoštevanju okvirne direktive o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka ter zadevnih posameznih direktiv, ki določajo mejne vrednosti emisij za delce PM10 in benzen, morajo države članice zagotoviti primerne ukrepe, da se mejne vrednosti vzdržujejo na nacionalni ravni od določenega datuma. Države članice morajo določiti tudi izredne ukrepe, če se mejne vrednosti začasno presežejo. Na območjih, na katerih je znatno večja možnost, da dvotaktni motorji presežejo mejno vrednost, bodo v takšnih primerih države članice to dopuščale ob upoštevanju svojih načrtov za kakovost zraka in izrednih ukrepih, ko bo Komisija oceno že izvedla.

 
  
MPphoto
 
 

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaš temeljiti odgovor. Upravičeno ste navedli prizadevanja Komisije v zvezi z emisijami kamionov in dostavnih vozil, vendar zakonodajni predlog v zvezi s kolesi z motorjem še ni bil izoblikovan. Navedli ste prizadevanja industrije za menjavo dvotaktnih motorjev s štiritaktnimi motorji, kar bi prineslo pozitiven razvoj.

Najprej se sprašujem, koliko je to samo neobvezujoč dogovor. Ali je to pravi dogovor? Prav tako se moramo zavedati, da je onesnaževanje zelo lokalizirano in ima na primer velik učinek na kolesarje v neposredni bližini koles z motorjem, kar predstavlja težavo za javno zdravje.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. (DE) Vprašanje poslanca zelo dobro razumem. V tem primeru to ni dogovor z industrijo na pobudo Komisije, kot je bilo na primer pri zmanjšanju emisij CO2 iz motornih avtomobilov, ampak je to neke vrste samodejni napredek. Kot sem povedal, proizvajalci dvokolesnikov z običajnimi dvotaktnimi motorji ne morejo upoštevati strogih mejnih vrednosti, ki že veljajo za emisije ogljikovodika. Preprosto niso zmožni. Zato jih zamenjujejo s štiritaktnimi, zaradi česar nastane drugačna težava.

Raziskava, o kateri sem govoril, bo pokazala rezultate tega tehničnega razvoja, pri čemer še enkrat ponavljam: če se bo izkazalo, da se težava, o kateri sem pravkar govoril, ne bo rešila tako rečeno samodejno, potem bi bilo dejansko treba predložiti zakonodajni predlog. Ponovno ponavljam, da sem to pripravljen narediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 47 predložil Johan Van Hecke (H-0243/08)

Zadeva: 2,2 milijarde otrok, potrebnih pomoči

Po svetu zaradi revščine, nepismenosti, spolne zlorabe in vojaških spopadov trpi 2,2 milijarde otrok. Možnost za otroka, rojenega v podsaharski Afriki, da umre pred petim letom, je ena proti šest. Po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke Unicef vsak dan umre več kot 27 000 otrok, večinoma zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Zadnji podatki Unicefa kažejo, da po svetu 93 milijonov otrok osnovnošolske starosti šole ne obiskuje, vključno z 41 milijoni otrok v podsaharski Afriki, 31,5 milijona v južni Aziji in 6,9 milijona na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.

Ob upoštevanju dejstva, da je naslednje leto 20. obletnica konvencije o otrokovih pravicah, je te številke zelo žalostno prebirati. Ali bo Komisija jasno ukrepala glede boja proti izkoriščanju otrok v industriji spolnosti ali v primerih, ko morajo biti vojaki? Ali bo Komisija imela več vpliva na tem področju, ko bo začela veljati lizbonska pogodba, v katero so vključene pravice otrok?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija se strinja z analizo gospoda Van Hecka in zagotavljam mu, da je Komisija zelo dejavna v svojih prizadevanjih v boju proti zlorabi otrok. Pravice otrok so med glavnimi prednostnimi nalogami strateških ciljev Komisije za obdobje 2005−2009. Ta prednostna naloga je izražena v sporočilu Komisije „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ iz leta 2006 in nedavno v sporočilu Komisije „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“, sprejetem 5. februarja 2008 Cilj nedavno sprejetega sporočila je ustvariti okvir za skupni pristop EU za zaščito in spodbujanje pravic otrok v tretjih državah, kar bi se izražalo na vseh področjih naših zunanjih odnosih, vključno z razvojno pomočjo, humanitarno pomočjo in trgovinsko politiko.

Delovni načrt o pravicah otrok v zunanjepolitičnih dejavnostih EU, vključen v to sporočilo, določa glavna prednostna področja, na katerih je treba delovati na regionalni in nacionalni ravni: delo otrok, trgovina z otroki, nasilje nad otroki, vključno s spolnim nasiljem, in otroci, ki trpijo zaradi posledic oboroženih spopadov. Za uvedbo teh politik bo Komisija namenila 25 milijonov EUR iz tematskega programa z naslovom „Vlaganje v ljudi“ za podporo pobud na naslednjih področjih: trgovina z otroki, otroci, ki trpijo zaradi posledic oboroženih spopadov, spolno in reproduktivno zdravje ter pravice mladih. Komisija bo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice še naprej podpirala projekte, ki vključujejo osnovna načela EU za podporo in zaščito pravic otrok ter načela, ki zadevajo otroke, ki trpijo zaradi oboroženih spopadov. Čeprav lizbonska pogodba še ni bila ratificirana, je vredno omeniti, da pogodba določa, da v odnosih s preostalim svetom Unija prispeva k varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok. S takšnim ravnanjem daje Unija v svoji zunanji politiki prednost vprašanju človekovih pravic v zvezi z verjetno najranljivejšo skupino v družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, želim se zahvaliti komisarju in tudi Komisiji za prizadevanja, ki jih izkazujeta, zato da se pravice otrok čim bolj zaščitijo. Vendar želim posodobiti vprašanje. Unicef je pred kratkim objavil poročilo, v katerem piše, da je milica prejšnji teden v vzhodnem Kongu ugrabila od 2 000 do 3 000 otrok in jih sramotno zlorablja za vojaške spopade. Ali Komisija meni, da lahko še kaj naredi, da se izognemo takšnim razmeram na terenu? Cenim vsa prizadevanja in cenim, kar je v načrtu ukrepanja. Vendar če govorite z ljudmi na terenu, je videti, da za zaščito otrok v oboroženih spopadih ni na voljo dovolj ljudi in sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod predsednik, gospod Van Hecke, seveda se zaradi tako tragičnih in krutih dejanj sprašujemo, ali lahko naredimo še več. Menim, da je strategija Evropske komisije skladna in dosledna v okviru zmožnosti in pravne podlage, ki je na voljo Komisiji. V zvezi z ukrepanjem v primerih, ki se pojavijo na lokalni ravni, menim, da se je treba odločati v tistem trenutku in na tistem kraju, na katerem nevarnost obstaja, na podlagi struktur, ki so na voljo Komisiji, ter v skladu s političnimi in organizacijskimi možnostmi. Zato imate prav: za krepitev zaščite otrok pred podobnim nasiljem je vedno treba uporabiti strukture in dejavnosti, ki obstajajo tam, kjer se dogodki zgodijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). − Gospod predsednik, gospod komisar nedvomno ve, da je pred nekaj tedni družina McCann iz moje volilne enote prišla v Evropski parlament. Prej so si dopisovali z gospodom komisarjem Frattinijem o sistemu opozarjanja amber proti ugrabitvam otrok. Zanima me, kako daleč je ta projekt pri Komisiji, zdaj ko je gospod Frattini odšel in je Parlament zaseden s podpisovanjem pisne izjave o spodbujanju te zamisli. Sprašujemo se, ali Komisija to obravnava, ali to spodbuja in odgovornost katerega ministra je ta zadeva zdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Iz medijev vedno slišimo o trgovini z ljudmi evropskih ali celo ameriških organizacij. Posvojitvene agencije v Avstriji, Franciji in drugih državah so osumljene zaradi trgovanja z otroki. Dolgo se je poročalo o sumljivih primerih v posvojitvenih postopkih ter tudi o primerih trgovanja z organi otrok in kasnejše prostitucije. Katere ukrepe bo Komisija sprejela, da bo preprečila te primere?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Prvo vprašanje je bilo naslovljeno na komisarja Frattinija, ki se je odločil vrniti v nacionalno politiko. Zdaj je za to področje dela odgovoren komisar Barrot in on bo lahko odgovoril na to vprašanje ter predstavil vse najnovejše podrobnosti o pripravi projekta, ki ste ga navedli.

Drugo zelo pomembno vprašanje v zvezi z mednarodnimi posvojitvami je izredno občutljiva zadeva: pod nobenim pogojem ne smemo sprejeti zamisli, da je mednarodna posvojitev sama po sebi napačna, saj mnogi otroci dobijo primerno družino in primeren dom. Vendar je tudi res, da na skrajnih mejah mednarodne posvojitve naletimo na načine in politike, ki so nevarne in odvratne. Kakor koli že glede pristojnosti Evropske unije velja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili, da se mednarodna posvojitev izrablja. To seveda velja tudi za Republiko Avstrijo. Želim izpostaviti, da pravila o mednarodni posvojitvi v Evropski uniji niso enotna v vseh vidikih ter da vsaka država sprejme svoja nacionalna pravila v okviru mednarodnih konvencij o zaščiti otrok, vendar je mogoče nacionalna pravila spremeniti in izboljšati na različne načine. Gospe in gospodje, želim ponoviti, da z mednarodno posvojitvijo načeloma veliko otrok dobi priložnost najti družino in imeti običajno življenje, vendar je po drugi strani to zelo občutljivo področje in spada v pristojnost držav članic.

 
  
  

Del II

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 48 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0160/08)

Zadeva: Reforme socialne varnosti v Grčiji

Sklepi Sveta in dokumenti Komisije vedno znova navajajo potrebo po modernizaciji in reformi sistema socialne varnosti držav članic, prilagoditvi starosti upokojevanja in negativnim posledicam zgodnjega upokojevanja za gospodarstvo in družbo.

Ali Komisija sodeluje pri posvetovanju v procesu prilagoditve in ali izvaja ocenjevanje novih zakonodajnih ukrepov držav članic?

Zadnje reforme sistema socialne varnosti spadajo na področje nacionalne pristojnosti. Ali kljub temu Komisija izvaja njihovo ocenjevanje?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija se zaveda demografskih vprašanj, s katerimi se soočajo pokojninski sistemi. Ker stopnja rodnosti pada že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja in ker ljudje živijo dlje, bo vedno manj delovno aktivnih ljudi moralo podpirati vedno več ljudi, ki ne spadajo med delovno aktivne. Kot veste je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti socialna varnost v pristojnosti držav članic. Zato Komisija ne posega v pokojninske sisteme držav članic in nima svetovalne vloge v zvezi z nacionalnimi prilagoditvami. Zato so se države članice in Komisija dogovorile o sodelovanju na področju socialne varnosti in socialnega vključevanja na podlagi odprte metode usklajevanja, kar pomeni, da Komisija in Svet določita skupne cilje, države članice poročajo o teh ciljih in Komisija združi svoje ugotovitve v poročilu, ki ga Svet posledično sprejme.

Države članice so oddale prvi sklop nacionalnih strateških poročil leta 2002 in drugi sklop leta 2005. Drugi sklop je Komisija povzela v skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki ga je Svet sprejel leta 2006. Ocena kaže, da čeprav se je z zadnjimi reformami doseglo izrazitejše spodbujanje ljudi, da bi delali dlje, še obstaja potreba po dodatnih ukrepih za doseganje višje stopnje zaposlenosti zlasti med ženskami in starejšimi delavci. Doseganje višjih stopenj zaposlenosti je najboljši način za zagotovitev, da pokojninski sistemi ostanejo zadostni in trajnostni. V Grčiji je tveganje za revščino v starosti veliko večje od povprečja: 26 % leta 2005 za ljudi, ki so stari več kot 65 let, v primerjavi z 19 % za ljudi, stare 64 let. Grški pokojninski sistem je treba spremeniti, da bo primernejši in bolj trajnosten.

Reforme so potrebne za spodbujanje starejših ljudi in žensk, da delajo več in dlje. Ob upoštevanju nizke udeležbe žensk moramo vključiti politike, ki so namenjene doseganju višjih stopenj zaposlenosti med ženskami, da bomo zagotovili, da bodo pokojninski sistemi dolgoročno zadostni in trajnostni. Ker se pokojninski sistemi že zdaj ukvarjajo s finančnimi težavami, bo revščina med starostniki težava tudi še v prihodnosti, dokler tisti, ki niso vključeni v osnovni pokojninski sistem, ne pridobijo pravice do upravičenosti do pokojnin po daljšem časovnem obdobju.

Pričakuje se, da bo naslednji sklop nacionalnih strateških poročil pripravljen leta 2008. Komisija bo sestavila povzetek pomembnejšega napredka v državah članicah. To bo podlaga za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki bo predstavljeno leta 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaš informativni odgovor. Zdaj bom izpostavila področje predčasne upokojitve mater, ki se lahko upokojijo zaradi tega, ker imajo otroke, ki so še mladoletni. Meja za predčasno upokojitev je bila v Grčiji 50 let, za naslednje generacije so jo dvignili na 55 let, vendar ne v primeru mater z otroki. Kako ocenjujete to mejo s stališča Komisije ter v primerjavi s tem, kar veste o drugih državah članicah?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Kot sem omenil že na začetku, je po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti struktura pokojninskega sistema v celoti odgovornost posameznih držav članic in spada pod njihovo pristojnost. Države članice imajo različne metode za določitev upokojitvene starosti. Najpogostejša starost je 65 let, vendar je v nekaterih državah upokojitvena starost višja, medtem ko je v nekaterih državah nižja. Enako velja za upokojevanje žensk: različne upokojitvene starosti so določene na podlagi odločitev in političnih razprav v posameznih državah članicah. Temeljno načelo, ki ga zagovarja Komisija in je poudarjeno v pogodbi, je, da ti sistemi ne smejo na noben način nikogar diskriminirati. Ko so izpolnjeni ti pogoji, je določitev upokojitvene starosti v celoti odgovornost držav članic. Zato ne želim natančno pojasnjevati različne upokojitvene starosti v posameznih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 49 predložil Eoin Ryan (H-0179/08)

Zadeva: Boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti v Evropi

Ali lahko Evropska komisija poda izčrpno izjavo, s katero bo opisala, za katere nove pobude si letos prizadeva v boju proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti v Evropi ter zlasti katere sheme se spodbujajo za zagotovitev, da lahko tisti, ki so nezaposleni, pridobijo nova znanja na področju informacijske tehnologije?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija je izredno zaskrbljena zaradi velike stopnje brezposelnosti med mladimi v državah članicah, ki je bila konec leta 2007 15,2-odstotna, tj. skoraj dvakratna skupna stopnja brezposelnosti. Komisija je prav tako izredno zaskrbljena zaradi trdovratnosti dolgotrajne brezposelnosti, ki zadeva približno polovico (45 %) vseh nezaposlenih ljudi, čeprav moram poudariti, da smo v zadnjem času zaznali znatno upadanje dolgotrajne brezposelnosti. Upadanje se v vsaki državi članici razlikuje, vendar v EU zagotovo vlada trend upadanja.

Kljub temu so razmere še vedno skrb vzbujajoče. Veliko mladih prekine izobraževanje in ne pridobi spretnosti, potrebnih za vstop na trg dela. To je zato, ker se približno eden od šestih mladih v Evropski uniji iz šole predčasno izpiše in eden od štirih ne pridobi srednješolske izobrazbe.

Kljub precejšnjim prizadevanjem držav članic za zmanjšanje stopnje brezposelnosti med mladimi približno polovica držav članic ni dosegla cilja, da mladim brezposelnim ponudi možnost „novega začetka“ v šestih mesecih, kar je bil dogovor za leto 2007, ali v štirih mesecih, kar je cilj za leto 2010.

Prvotno so za izvajanje ukrepov za zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti odgovorne države članice. Evropska unija ima dopolnjevalno vlogo z usklajevanjem nacionalnih politik zaposlovanja držav članic in finančno podporo v okviru Evropskega socialnega sklada.

Kot veste, Komisija vsako leto sprejme letno poročilo o napredku o strategiji zaposlovanja. Na zasedanju marca 2008 je Evropski svet sprejel veliko predlogov za države članice. Na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja je bilo 17 predlogov ter na področju zaposlovanja 15.

Menim, da so trije ukrepi za izboljšanje vključevanja mladih na trg dela bistveni.

1. Izboljšanje izobraževanja in usposabljanja: pomembno je, da prizadevanja osredotočimo na razvoj ključnih spretnosti v otroštvu in ustvarimo mehanizem podpore za preprečevanje, da se mladi predčasno izpišejo iz šole. Program vseživljenjskega učenja, ki deluje že od leta 2007, prispeva k razvoju Evropske unije v napredno družbo, ki temelji na znanju, s podpiranjem posodobitev in prilagoditev izobraževalnih sistemov in poklicnega usposabljanja v državah članicah.

2. Podpiranje socialne vključenosti: v zvezi s tem bi morali pozornost nameniti zlasti izboljšanju razmer najranljivejših mladih in izkoreninjanju revščine otrok.

3. Izboljševanje geografske mobilnosti: na trgu dela zdaj soobstajata brezposelnost in pomanjkanje delovne sile. To je spodbudilo Komisijo, da podpre sodelovanje med državami članicami in spodbudi zlasti večjo mobilnost med mladimi v Evropski uniji.

Države članice dobijo za izvajanje svojih politik trga dela finančno pomoč iz strukturnih skladov in predvsem iz Evropskega socialnega sklada.

Države članice imajo od leta 2007 do leta 2017 na voljo 75 milijonov EUR. Evropski socialni sklad je zelo pomemben. Približno 25 % brezposelnih v Evropski uniji je bilo leta 2007 na neki način vključenih v projekte Evropskega socialnega sklada. To pomeni, da dobi vsako leto pomoč približno en milijon ljudi, ki trpi zaradi izključevanja, vključno z mladimi. Vsako leto vstopi na trg dela približno dva milijona ljudi, potem ko so prejeli pomoč iz Evropskega socialnega sklada.

Čeprav Evropski sklad za regionalni razvoj sam po sebi ni namenjen mladim, se iz njega sofinancirajo projekti, ki neposredno vključujejo mlade, kot je infrastruktura za izobraževanje in poklicno usposabljanje, univerzitetno raziskovanje ter podpora za podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja. V okviru pobude Regije za gospodarsko spremembo Komisija podpira izmenjavo najboljših praks z regionalno mrežo „Vključevanje družbeno izključenih mladih“.

Gospe in gospodje, boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti je prednostna naloga Evrope in držav članic. Vključevanje mladih v delovno življenje in družbo ter boljša izraba njihovih zmožnosti so glavni predpogoji za oživljanje močne in trajnostne rasti v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan (UEN). Hvala za vaš zelo izčrpen odgovor.

Ali države članice spodbujate ali podpirate, da se poslužujejo najboljše prakse ali primerov najboljše prakse drugih držav članic ter da poskusijo omejiti delež dolgotrajne brezposelnosti med mladimi ljudmi? Prepričan sem, da so nekatere države uspešnejše od drugih, in spraševal sem se, ali obstajajo načini, s katerimi bi se države lahko povezale med sabo, da bi se učile iz izkušenj drugih držav.

V preteklosti sem kritiziral odgovore na vprašanja in želim vam čestitati za zelo izčrpen odgovor.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod Ryan, izmenjava informacij in dobre prakse je eno največjih bogastev Evropske unije. Je stalni del odprte metode usklajevanja in našega dela; želim poudariti, da je na primer slovensko predsedstvo eno od svojih konferenc predsedstva posvetilo temi zaposlovanja mladih. To je značilna in odlična priložnost za primerjavo različnih pristopov posameznih držav članic. Prav imate, ko pravite, da so nekatere države članice pri iskanju rešitev hitrejše in učinkovitejše kot druge. Posledično sta stalna izmenjava ter primerjava izkušenj in praktičnega znanja zelo učinkovita načina za doseganje napredka.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Nova znanja, internet, tehnologija in podobno so na trgu dela zagotovo zelo pomembni. Vendar smo se vsi naučili, da je celo pri brezposelnosti mladih pravi razlog, zakaj mladi ljudje ne morejo vstopiti na trg dela na samem začetku svoje poklicne poti, pomanjkanje ključnih sposobnosti – branja, pisanja, računanja. Ali na tem področju obstajajo kakšne posebne osrednje točke?

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospod komisar, govorili ste o brezposelnosti mladih in v prejšnjem vprašanju o podzaposlenosti žensk.

Ali namerava Komisija vložiti predloge, ki združujejo družinsko in poklicno življenje ter ki zlasti upoštevajo porodniški in starševski dopust?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Dovolite mi, da na kratko povem nekaj v zvezi s tem, kar sem dejal na začetku. Zdaj se Komisija, zlasti prek dela komisarja Figla, osredotoča na stopnje osipa in pridobivanje osnovnih znanj. Prav imate: bistveno je, da ljudje pridobijo osnovna znanja in sposobnost za učenje v zgodnjem otroštvu in adolescenci, ker je tako njihova poklicna pot lažja in življenje uspešnejše. V okviru naših programov, na primer tistih, ki jih financira Evropski socialni sklad, se osredotočamo na „nove priložnosti“ ali z drugimi besedami – otrokom, ki so imeli težave (in teh je kar nekaj), damo priložnost, da se vrnejo v formalne strukture in dokončajo izobraževanje. To je za Komisijo ena od osrednjih točk, ker je, kot že omenjeno, ključna tema.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 50 predložil Robert Evans (H-0185/08)

Zadeva: Protidiskriminacijska zakonodaja EU

V okviru veljavne zakonodaje EU so državljani EU zaščiteni pred diskriminacijo na podlagi starosti, vere ali prepričanja, invalidnosti in spolne usmerjenosti le na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, medtem ko na področjih izobraževanja, socialne zaščite ter dostopa do blaga in storitev protidiskriminacijska zakonodaja velja le za diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti.

Kako je Komisija, glede na to, da se je zakonodaja razširila, da lahko vključuje več kategorij na področju blaga in storitev, upoštevala nepričakovane posledice, ki jih to lahko povzroči?

Katere zaščitne ukrepe je Komisija upoštevala v vseh novih zakonodajah, da bi zagotovila, da ni negativnega vpliva na nižje cene za starejše ljudi in skupine z ugodnostmi?

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot veste, je Evropska unija vzpostavila širok okvir za boj proti diskriminaciji in je lahko ponosna na dosežene rezultate. Vendar so nekatere skupine bolj zaščitene kot druge. Natančneje to pomeni, da so ljudje zaščiteni pred diskriminacijo na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali vere, vendar so na tako celovit način zaščiteni le na delovnem mestu. Večji je le obseg varstva proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola.

Kot je bilo objavljeno v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008, Komisija načrtuje predlog direktive na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pri čemer bi se uporabilo načelo enakega obravnavanja zunaj zaposlovanja in razširil obstoječi pravni okvir EU. Odločiti se je treba še glede podrobnosti: čakamo na primer rezultate študije o vplivih (ki še poteka), ki bodo kmalu na voljo. Vendar Komisija razume, da je treba doseči ravnovesje načel protidiskriminacijskega in prednostnega obravnavanja, ki je v nekaterih okoliščinah lahko upravičeno.

V državah članicah obstaja veliko več vrst prednostnega obravnavanja, s katerimi se nekatere skupine zaradi specifičnih razlogov obravnavajo na poseben, a nediskriminatoren način. Primer prednostnega obravnavanja je brezplačna uporaba javnih prevoznih sredstev za starejše ljudi, kar podpira mobilnost. Komisija meni, da takšne prakse niso nezakonite, če imajo v državni zakonodaji zakonito podlago zaradi socialnih, izobraževalnih, kulturnih ali drugih razlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za zagotovilo na koncu izjave, da po mnenju Komisije na to, kar je on opisal kot „prednostno obravnavanje“, ne bo negativnega vpliva. Menim, da je to dobrodošlo. Mislim, da bi bilo to dobrodošlo v vseh državah Evropske unije, če se bo delo, kot ga on opisuje, nadaljevalo in če on lahko doseže pravo ravnovesje. Za to zagotovilo se mu zahvaljujem.

Dokler imam besedo, želim spregovoriti o s tem povezani temi; zanima me, ali komisar sploh ve, kdaj bo objavljen njegov predlog o odločitvi za pristop h konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki seveda prav tako spada v to kategorijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Konvencija ZN o pravicah invalidov je bila končana med predsedovanjem Luksemburga, tudi zaradi usklajenih prizadevanj Evropske unije. Prepričan sem, da ta konvencija brez naših prizadevanj ne bi bila končana. Seveda so za ratifikacijo konvencije odgovorne države članice, cilj Evropske unije pa je podpirati in pospeševati to ratifikacijo prek razprav z državami članicami.

V zvezi z vašim vprašanjem, kdaj bom objavil predlog, naj povem, da je začasni rok konec junija letos, vendar je ta datum res začasen.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, komisarja bi želel usmeriti k temi verske diskriminacije in presenetljivemu dejstvu, da kljub zaščiti EU proti verski diskriminaciji v EU obstaja kraj, kjer je verska diskriminacija dovoljena. Na žalost je to moje volilno okrožje na Severnem Irskem, kjer je zaradi odstopanja od zakonodaje EU (kar EU dovoljuje) jasno navedeno, da je diskriminacija protestantov zakonita v primeru zaposlovanja v policijsko službo Severne Irske. Ali nam komisar lahko pove, kdaj se bodo te nemogoče razmere končale in kdaj bodo pravice, ki jih imajo drugi, ponovno veljale tudi za moje volivce?

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Tako kot spraševalec Robert Evans sem tudi jaz pomirjen glede tega, kaj namerava komisar storiti v zvezi s prihodnjo zakonodajo. Vendar je vprašanje zadevalo zlasti mogoče nevarnosti nepričakovanih posledic.

Glede na občutljivost tega področja prosim, da komisar, preden se dokonča kakršna koli nova zakonodaja na tem področju, potrdi, da bodo vse ocene učinka posebej stroge in opravljene predhodno.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Špidla, komisar. (CS) Veljavne direktive zagotavljajo posebne predpise v zvezi z verskimi skupnostmi in verskimi prepričanji. V tem smislu Komisija pri spremljanju ukrepov spremlja tudi izvajanje predpisov. Ta zadeva je zapletena in zelo občutljiva, ampak na splošno lahko rečemo, da je urejena v okviru evropskih direktiv in Komisija lahko presodi, ali posamezne države članice ustrezno izvajajo zakonodajo, ali kršijo načelo nediskriminacije ali ne.

Na drugo vprašanje lahko odgovorim na zelo enostaven način. Načelo enakega obravnavanja in nediskriminacije je temeljna evropska vrednota, ki jo je treba izvajati, med njenim izvajanjem pa moramo uporabljati vse instrumente, ki so Evropski uniji na voljo. Po drugi strani je jasno, da moramo, ko se odločamo o stvareh, ki so tako pomembne za tako veliko število ljudi, preučiti posledice in potrebujemo ocene učinka. Evropska komisija strogo uporablja to metodo na vseh področjih, vključno s področjem enakih možnosti, temeljnih pravic in nediskriminacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mantovani (PPE-DE). – (IT) Hvala, gospod predsednik, nimam več vprašanj. Vendar je Marie Panayotopoulos-Cassiotou postavila specifično vprašanje v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom. Ali bi prosim dovolili komisarju, da odgovori?

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Mantovani, čas za odgovore na ta vprašanja je potekel, zato to ni mogoče. Komisar je slišal vprašanje in če se mu zdi primerno, lahko odgovori v pisni obliki. Gospa Panayotopoulos-Cassiotou bi lahko to omenila, saj je pravkar imela besedo.

Na vprašanji 50 in 61 bo podan pisni odgovor. Na vprašanji 62 in 63 ne bomo odgovarjali, ker spadata k temi, ki jo bomo na tem delnem zasedanju obravnavali pozneje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 64 predložil Manuel Medina Ortega (H-0155/08)

Zadeva: Sporazum o ribolovu z Marokom

Ali je Komisija izvedla kakšno oceno rezultatov ribolovnih potovanj s plovili EU v okviru zadnjega sporazuma o ribolovu z Marokom?

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, spoštovani poslanci, poslancu Medini Ortegi se zahvaljujem za vprašanje, ki mi daje možnost, da razjasnim stališče Komisije v zvezi s pomembno temo sporazuma o ribolovu z Marokom.

Komisija spremlja sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Marokom. Podatki v zvezi s prvim letom izvajanja tega sporazuma še vedno niso končni, ker se je prvo leto končalo šele 28. februarja 2008 ter ker je med izvajanjem ribolovnih operacij ter prenosom in analizo podatkov šestmesečni zamik. Kljub temu časovnemu zamiku so že pridobljeni podatki v zvezi z ribolovnimi možnostmi, ki kažejo 80-odstotni izkoristek celotnih ribolovnih možnosti, pozitivni.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Komisarju se zahvaljujem za odgovor in priznavam, da je težko tako hitro pridobiti podatke, ampak ker živim blizu področja, kjer se izvaja ribolov, so mi ribiči povedali, da so na tem ribolovnem območju prisotni strukturni problemi kot posledica prevelikega števila mrež in drugega ribiškega orodja, ki je bilo na tem območju odvrženo, kar izredno otežuje ribolov.

Ne vem, ali se komisar zaveda strukturnih problemov, ki so se od zadnjega sporazuma pojavili na ribolovnem območju Sahare. V tem obdobju ni bilo evropske ribiške flote, vendar je to kot posledica pomanjkanja ohranjanja območja očitno povzročilo poslabšanje ribolovnih razmer.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Natančneje, v prvem letu izvajanja sporazuma za glavne kategorije je bilo ulovljenih več kot 90 % rib iz kategorij malega priobalnega ribolova in tunov ter okrog 80 % industrijskih pelagičnih rib.

Vendar je izkoristek za pridnene ribe veliko manjši. V tem smislu je izkoriščenost le približno 23-odstotna. To pa predvsem zaradi problemov, ki ste jih navedli, zlasti zaradi vprašanja glede obveznih iztovarjanj na zahtevo Maroka, ki je bilo vključeno v sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, in tudi zaradi problema v zvezi z zaposlovanjem maroških mornarjev na plovilih Skupnosti.

Pred dvema tednoma sem bil v Maroku in z maroškim ministrom sem imel priložnost razpravljati o teh začetnih težavah (kot bi jih lahko imenovali) v zvezi z izvajanjem sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Marokom. Mislim, da se na splošno strinjamo, da moramo vprašanje, ki zadeva obvezna iztovarjanja, ponovno obravnavati glede na to, da je bila namera sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, da bi se ta iztovarjanja zahtevala za namene ponovnega izvoza. Od plovil Skupnosti bi se zahtevalo, da iztovorijo ribe, ki so bile ulovljene v Maroku, po predelavi pa bi bile ponovno izvožene.

Dejansko so do zdaj ribe iztovarjali za lokalno porabo. To pomeni, da glede na to, da so ribe ulovljene zunaj ozemeljskih mej, veljajo za uvožene v Maroko in se zato zaračuna visoka dajatev.

Postavil sem to vprašanje in prisotno je soglasje, zato upam, da bomo v zelo kratkem času našli rešitev. Podobno smo z maroškimi organi (s samim ministrom) obravnavali vprašanje zaposlovanja maroških mornarjev in dosegli razširitev seznama vključenih oseb, s katerega lahko lastniki plovil Evropske skupnosti izbirajo.

Prizadevamo si še bolj razširiti ta seznam, da bomo tako kolikor bo mogoče zmanjšali neprijetnosti, ki jih povzroča zelo omejen seznam, s katerega lahko lastniki plovil izberejo ribiče za delo na njihovih plovilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, želim vprašati, kaj se je zgodilo z zamrzovalnim plovilom za ribolov tunov Playa de Bakio, ki je bilo s 26 člani posadke, od tega je bilo osem Galičanov, pet Baskov in trinajst Afričanov, v nedeljo ugrabljeno ob obali Somalije.

Gospod komisar, zanima me, kako Komisija v zvezi s tem ukrepa, ali je že ukrepala in ali sploh namerava ukrepati, ker nas zelo skrbi, kaj se lahko zgodi ljudem, ki so še vedno na tem zamrzovalnem plovilu za ribolov tunov.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − V zvezi s konkretnim primerom, ki ga je omenila gospa Miguélez Ramos, želim povedati, da je Komisija danes podala izjavo, da smo zaskrbljeni zaradi ugrabitve španskega ribiškega plovila v mednarodnih vodah ob obali Somalije.

Najpomembnejša skrb Komisije je varnost španskih mornarjev na plovilu. V nadaljevanju pove, da obžaluje vsa dejanja piratstva in oboroženega ropa. Somalijski organi ne morejo ustrezno zagotoviti ohranjanja varnosti v vodah ob obali Somalije. Zato obstaja resen problem piratstva.

V zaključku pove, da Komisija meni, da bi lahko usklajen pristop do zaščite trgovskih in ribiških plovil, ki križarijo v nezavarovanih pomorskih conah, upravičeno sestavljal del evropske pomorske politike, vendar je povezan tudi z evropsko varnostno in obrambno politiko. V vsakem primeru mora o tem odločati Svet.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 65 predložila Sharon Bowles (H-0175/08)

Zadeva: Mali ribiči

Ali se Komisija zaveda, da je bila po letos uvedenih ribolovnih kvotah v Združenem kraljestvu ustanovljena zveza malih ribičev? Ali se Komisija zaveda, da se je s temi novimi kvotami na nekaterih območjih Združenega kraljestva ulov za flote za mali priobalni ribolov omejil na eno trsko na dan za posamezno ladjo? Ali Komisija kljub temu, da o porazdelitvi ribolovnih kvot med velika in majhna plovila odloča vlada Združenega kraljestva, priznava pomembnost flot za mali priobalni ribolov v lokalnem in tradicionalnem smislu, od katerih so nekatere prejele nagrade za trajnost? Ali meni, da bi bilo v Evropi treba storiti več za njihovo zaščito? Če je odgovor pritrdilen, se postavlja vprašanje, kako?

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Zahvaljujem se poslanki, gospe Bowles, za vprašanje, ki mi daje možnost, da pojasnim stališče Komisije v zvezi s tem pomembnim vprašanjem plovil za mali priobalni ribolov.

Zavedam se oblikovanja zveze, ki v floti Združenega kraljestva združuje lastnike plovil, ki so krajša od 10 metrov. Prav tako se zavedam, da je dodelitev nizke kvote za trsko bistven razlog za nastanek te zveze, saj je delež kvote za trsko za ta del flote Združenega kraljestva le okrog 3 % celotne kvote kljub dejstvu, da bi lahko bila relativna možnost ulova tega dela flote bistveno večja.

Kot ste pravilno poudarili v svojem vprašanju, so za dodeljevanje ribolovnih možnosti svojim plovilom odgovorne države članice, v tem primeru Združeno kraljestvo. Poleg tega bi želel dodati, da so države članice odgovorne tudi za prilagajanje velikosti flote ribolovnim možnostim, ki so jim na voljo, pa naj flota vključuje mala ali velika plovila.

Naj poudarim, da Komisija ne priznava posebnih okoliščin za flote za mali priobalni ribolov, natančneje za plovila, ki v dolžino merijo do 12 metrov in ne uporabljajo vlečnega orodja. Za ta del flote Evropski sklad za ribištvo ponuja zelo ugoden finančni okvir, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za zaščito flote.

Poleg tega želim povedati, da informacije, ki jih imam v zvezi s plovili do 10 metrov v Združenem kraljestvu, kažejo, da je ta sektor flot nedavno razvil zmogljivost lovljenja, ki zelo presega tradicionalno dodeljene ribolovne možnosti tega območja. Ta problem morajo rešiti organi Združenega kraljestva.

 
  
MPphoto
 
 

  Sharon Bowles (ALDE). – Menim, da sem prav predvidevala. Vendar morda lahko odgovorite še na eno moje vprašanje. Včasih slišim, da trske v Rokavskem prelivu niso uradno priznane kot tamkajšnji avtohtoni stalež.

Če je to res, bo ribiče z angleške jugovzhodne obale še bolj vznemirila prepoved lovljenja trsk, ki teoretično ne obstajajo, čeprav je tamkajšnja zaloga v resnici kar velika.

Ali bi lahko razrešili to vprašanje in mi sporočili, v kolikšni meri ste v zadnji statistiki EU upoštevali trske v Rokavskem prelivu? Razumem, da zdaj mogoče nimate pripravljenih vseh teh informacij, zato bom sprejela odgovor v pisni obliki, če je potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Zdaj podatkov nimam na voljo, vendar bom zadevo zagotovo preučil in vam posredoval odgovor v pisni obliki.

V zvezi s trsko želim poudariti, da smo zdaj v postopku ponovne obravnave načrta za obnovitev staležev trsk, ki vključuje velik del morij okrog Združenega kraljestva.

V Svetu sem prejšnji ponedeljek, ko smo si izmenjali mnenja o načrtu, ki naj bi vključeval tudi Irsko morje, predstavil predlog za nov načrt za obnovitev staležev trsk.

Zato še naprej razširjamo obseg načrta za obnovitev staležev trsk. Vendar si prizadevamo, da bi načrt podrobneje določili, da bi bolj upošteval posebne dejanske okoliščine v različnih vodah, tako da se lahko sprejmejo nekateri ukrepi, če ima posamezno območje vod Skupnosti več staležev trsk. Na drugih območjih, kjer je stalež trsk veliko manjši, je seveda treba sprejeti strožje ukrepe, da se omogoči obnovitev trsk.

Na splošno so staleži trsk v zelo slabem stanju. Mislim, da so glede umrljivosti v najslabšem položaju, zato je treba sprejeti zelo stroge ukrepe, da se omogoči obnovitev teh zelo dragocenih staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 66 predložil Seán Ó Neachtain (H-0183/08)

Zadeva: Program za ukinitev tretjine sektorja za ribolov ozimice na Irskem.

Ali lahko Komisija natančno pojasni, kako napreduje 60 milijonov EUR vreden program za ukinitev tretjine sektorja za ribolov ozimice na Irskem?

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se poslancu, gospodu Ó Neachtainu, za vprašanje, ki mi daje možnost, da razložim umik ribiških plovil iz obratovanja.

Irski organi so s pismom z dne 6. avgusta 2007 Komisijo obvestili o shemi državne pomoči z naslovom „Prilagoditev ribolovnega napora“. Shema predvideva umik plovil, ki so registrirana kot večnamenska plovila ali plovila z vlečno mrežo z gredjo irske flote, ter prednostno obravnava staleže belih rib, čeprav so vanjo vključena tudi plovila za staleže pelagičnih vrst in lupinarjev. Celoten državni proračun za shemo znaša 66 milijonov EUR. Komisija je v skladu s pravili glede državnih pomoči shemo odobrila 13. novembra 2007. Irska shema predvideva, da se lahko pomoč dodeli do 1. oktobra 2009. Vendar je glede na irske organe rok za oddajo vlog v okviru sheme 30. april 2008, po katerem bo stopnja izvajanja sheme jasnejša.

Komisija pozdravlja pobudo Irske, da poskuša zmanjšati zmogljivost svoje ribolovne flote, da bo pritisk na obstoječe staleže rib manjši. Prilagajanje ribolovne zmogljivosti ribolovnim možnostim predstavlja glavni steber skupne ribiške politike. Poleg tega daje irska shema prednost umiku plovil, ki lovijo občutljive staleže belih rib, medtem ko lastnikom plovil, ki se že soočajo z nižjimi kvotami, višjimi cenami goriva itd., omogoča zapustitev sektorja. Preostali izvajalci bi morali imeti zanimivejši donos.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za odgovor in se strinjam, da je bil umik čolnov iz obratovanja zaradi premajhnih količin rib potreben in je še vedno.

Vendar želim komisarja vprašati, ali ima Komisija kakšne načrte ali predloge, s katerimi se bo tistim v ribiškem sektorju, ki so izgubili službo, zagotovila možnost nove zaposlitve in, če je mogoče, na podobnem delovnem področju. Ti ljudje, ki so skoraj celo življenje delali v ribiškem sektorju, imajo malo možnosti za drugo zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Kar zadeva člane posadk plovil, ki bodo umaknjena iz obratovanja, bi najprej rad povedal, da Evropski sklad za ribištvo omogoča pomoč za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti v zvezi z umikom plovil iz obratovanja. Vendar je od zadevnih držav članic odvisno, ali bodo v okvir operativnega programa za Evropski sklad za ribištvo vključile to postavko odhodkov. Razumem, da Irska meni, da sistem nadomestil nacionalne države zagotavlja nadomestilo za posadke.

Poleg prekinitve ribolovne dejavnosti z zvezi z umikom plovil iz obratovanja Evropski sklad za ribištvo zagotavlja tudi možnost socialno-ekonomske izravnave, diverzifikacije, prekvalifikacije in predčasne upokojitve. Tako je v okviru Evropskega sklada za ribištvo mogoče zagotoviti tudi pomoč, da se člane posadk ponovno usposobi za delo v drugačnih, a sorodnih, sektorjih, tako da se jim zagotovijo možnosti za diverzifikacijo in poiščejo nadomestne možnosti zaposlitve tudi v drugih sektorjih. Ponovno bi poudaril, da mora operativni program pripraviti država članica.

Komisija bo operativni program odobrila, če bo usklajen s parametri Evropskega sklada za ribištvo, vendar so dejanske prednostne naloge, dejanska področja, ki so opredeljeni, odvisni od zadevnih držav članic. Komisija nima pravice vztrajati, naj se države članice odločijo za določeno možnost. Zadostuje nam, da so vključeni v okvir ciljev ali namer Evropskega sklada za ribištvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ker vlagatelj ni prisoten, bomo vprašanje št. 67 preskočili.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 68 predložil Ioannis Gklavakis (H-0221/08)

Zadeva: Hujše kršitve pravil skupne ribiške politike leta 2005

V skladu z uredbo (ES) št. 1447/1999(2) morajo države članice Komisiji vsako leto poročati o kakršnih koli kršitvah pravil skupne ribiške politike in z njimi povezanih predpisanih denarnih kaznih. Nedavno je Komisija objavila šesto poročilo o resnih kršitvah pravil skupne ribiške politike (KOM(2007)0448).

V poročilu objavljeni podatki razkrivajo, da število kršitev narašča, medtem ko je naloženih kazni v celotni EU vse manj. Natančneje, leta 2005 so v primerjavi z letom 2004 zabeležili 8,1 % več kršitev, medtem ko se je stopnja kazni znižala za skoraj 45 %. Med državami članicami obstajajo tudi bistvene razlike, kar zadeva okoliščine, v katerih so kazni naložene, in stopnjo kazni.

Ali Komisija lahko pove, ali različni nacionalni sistemi nalaganja kazni zagotavljajo enakovredno konkurenco med evropskimi ribiči? Ali Komisija meni, da bi bilo primerno oblikovati usklajen sistem nalaganja kazni za resne kršitve pravil skupne ribiške politike? Na kakšen način se lahko okrepi zaupanje ribičev v nepristransko uporabo pravil skupne ribiške politike, da bodo spoštovali pravila glede ohranjanja ribjih staležev?

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Zahvaljujem se poslancu, gospodu Gklavakisu, za pomembno vprašanje, ki mi daje možnost, da opredelim svoje stališče glede tega ključnega vprašanja in povem kaj o reformi, ki se pripravlja na tem področju.

Zavedam se bistvenih razlik pri kaznih, ki jih nalagajo države članice za resne kršitve, kar vodi do nenehnih pomanjkljivosti v sedanjem nadzornem sistemu.

Kot ste pravilno poudarili v svojem vprašanju, so kazni, ki jih nalagajo države članice, nezadostno sredstvo odvračanja, ki ne spodbuja delovanja v skladu s pravili. Naj navedem primer: povprečna globa v Evropski uniji je bila leta 2005 nižja od 2 000 EUR, znašala je od 98 EUR do 8 876 EUR, odvisno od države članice.

Naj poudarim, da morajo po zakonodaji Skupnosti države članice zagotoviti, da je vsaka resna kršitev skupne ribiške politike predmet ustreznega nadaljnjega ukrepanja in da se po potrebi izreče ustrezna odvračilna kazen. Za določitev zneska in naložitev kazni za resne kršitve skupne ribiške politike so odgovorne in pooblaščene predvsem države članice. Komisija lahko ta postopek le nadzoruje in ocenjuje.

Želim vas obvestiti, da se je Komisija na podlagi analiz letnih poročil držav članic o resnih kršitvah v zadnjih letih in zlasti poročila Računskega sodišča št. 7/2007 odločila, da uvede reformo nadzornega sistema skupne ribiške politike, ki predvideva uskladitev kazni na ravni Skupnosti ter jasno opredelitev resnih kršitev, da se zagotovita enotnost in preglednost.

Verjamem, da bo ta nova, enostavnejša in učinkovitejša ureditev nadzora zagotovila enake konkurenčne pogoje za ribiče Skupnosti tako, da bo okrepila spoštovanje pravil skupne ribiške politike ter razširila kulturo skladnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, z vašim odgovorom sem zelo zadovoljen. Zadovoljen sem, da bomo imeli v vseh državah članicah EU enak pristop. Upam, da bo to veljalo za vse sektorje. Upam, da boste s tem načelom nadaljevali. Naj poudarim še nekaj: manjši kot je stalež morskih rib, strožji moramo biti, sicer bo prihodnost zelo žalostna.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospodu Gklavakisu se zahvaljujem za pripombe.

Pozivam poslance, naj podprejo Komisijo pri poskusu uvedbe ukrepa za uskladitev ureditve na področju kazni.

Prejšnji teden sem bil prisoten na izmenjavi mnenj v Svetu o podobnem področju – boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in neurejenemu ribolovu. V predlogu iz sporočila KOM(2007)448 poskušamo uskladiti določbe, tj. urediti kazni. Čeprav se vse države članice soglasno strinjajo z učinkovitejšim bojem proti nezakonitemu ribolovu, mislim, da so bile pri razpravljanju o podrobnostih o obsegu predloga, uskladitvi kazni in zagotavljanju nadzora uvoza nezakonito predelanih ribjih proizvodov skoraj soglasne tudi pri iskanju težav v zvezi z našimi predlogi.

Očitno bom o tem z državami članicami razpravljal v naslednjih mesecih. Predvidevam, da bo razpravljanje o celotni ureditvi nadzora, ki obsega tudi sporočilo KOM(2007)448, zelo zahtevno. Upam, da bo Parlament v poročilu, ki ga namerava pripraviti v zvezi z novim predlogom nadzora, katerega sprejetje bomo v kolegiju obravnavali pozneje v tem letu, izrazil svojo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Na vprašanje št. 69 bo podan pisni odgovor.

Vprašanje št. 70 predložila Giovanna Corda (H-0157/08)

Zadeva: Širjenje bolezni modrikastega jezika v severni Evropi

Nedavna študija dveh belgijskih univerz opozarja na veliko tveganje za bolezen modrikastega jezika, ki v severni Evropi postaja endemična. Ali ne bi morali, glede na to, da je širjenje bolezni modrikastega jezika povezano s premiki prenašalcev bolezni in krepitvijo virusnih sevov, zaradi možnega širjenja bolezni takoj uvesti izrednih ukrepov?

Ali Komisija lahko pove, kakšne ukrepe namerava uvesti za razvoj zdravljenja virusnih bolezni, za akcije cepljenja ter za njihovo financiranje glede na to, da se je samo v Belgiji skupno število čred goveda in tropov ovac, obolelih za to boleznijo, s 695 leta 2006 povečalo na 6 857 leta 2007?

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Poslanki se zahvaljujem za vprašanje. Menim, da se Komisija dobro zaveda izrednega stanja zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika v številnih državah članicah v zadnjih letih in si močno prizadeva za boj proti tej bolezni.

Januarja lani je bilo na konferenci o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika, ki jo je organizirala Komisija, jasno ugotovljeno, da je cepljenje glavni in najučinkovitejši veterinarski ukrep za boj proti bolezni modrikastega jezika. Da bi dosegli usklajen pristop EU, je Komisija hitro objavila smernice in merila načrtov za cepljenje, državam članicam pa je omogočila, da strategijo cepljenja prilagodijo svojim razmeram.

Komisija je nato ocenila načrte, ki so jih predložile države članice, jih odobrila ter zagotovila prvi finančni prispevek v višini do 64 milijonov EUR od skupno 130 milijonov EUR za celoten projekt. Vsa ta dejanja kažejo, kolikšno pomembnost Komisija pripisuje cepljenju.

Skupnost podpira tudi številne programe raziskav bolezni modrikastega jezika. V petem in šestem okvirnem programu sta bila dva posebna projekta namenjena razvoju strategije varnega in učinkovitega cepljenja proti virusu bolezni modrikastega jezika. EU je za projekta prispevala 1,7 milijona EUR in 804 000 EUR. Ta ukrepa se bosta nadaljevala v sedmem okvirnem programu. Vendar znanstveniki ne verjamejo, da bi razvoj protivirusnih zdravil učinkovito zmanjšal izgube zaradi te bolezni.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanna Corda (PSE). (FR) Gospa komisarka, najprej naj povem, da vem, da sem prva, ki vam danes postavlja vprašanje za ustni odgovor. Verjamem, da ste tako zadovoljni kot jaz, da ste danes tu. S tem sem se želela le za trenutek oddaljiti od teme, o kateri razpravljamo.

Posredovali ste nam veliko informacij, čeprav se je glede na nedavno zbrane podatke v državah Beneluksa in Nemčiji število okuženih čred v enem letu 25-krat povečalo, kar je veliko.

Naj omenim primer v Belgiji, saj tam delam. Okuženih je skoraj 7 000 čred. Zato to v finančnem smislu zelo vpliva na kmete.

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Verjamemo, da se bo leta 2008 bolezen razširila po celotni Evropi. Zato Komisija sprejema zelo stroge ukrepe za obvladovanje bolezni in kot sem dejala, je cepljenje najboljši način za boj proti tej bolezni. Za pomoč državam članicam v zvezi s cepivi in cepljenjem smo namenili veliko denarja in ga še vedno namenjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE). Gospod predsednik, komisarki želim povedati, da se je bolezen modrikastega jezika hitro razširila po celotni Evropski uniji in dejali ste, da je cepljenje najboljši način; vendar, ali ne bi Komisija, čeprav na tej stopnji, pretehtala možnosti, da se dovoli prepoved uvoza živali na vsa območja ali v vse regije, ki jih bolezen do zdaj ni prizadela, v primerih, v katerih je bilo dokazano in potrjeno, da so črede okužene s to boleznijo? Seveda bi bilo to pametno storiti, da ljudje, čeprav prostovoljno, ne bi uvažali z okuženega območja v neokuženo regijo, saj se bolezen hitro širi. Pravite, da je bolezen neizogibna, ampak mislim, da bi to morali storiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Kot veste, smo sprejeli ukrepe. Imamo primere Italije, Francije in Portugalske, ki so sprejele enostranske ukrepe za preprečitev uvoza okuženih živali. Zaradi sprejetja dodatnih ukrepov zdaj Italija in Francija umikata enostranske ukrepe, ki sta jih prej sprejeli. Zelo pozorno spremljamo razmere in če se nam bo zdelo potrebno, bomo sprejeli dodatne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ker naslednji vprašanji obravnavata enako temo, ju bomo obravnavali skupaj:

Vprašanje št. 71 predložila Marian Harkin (H-0164/08)

Zadeva: Uvoz brazilske govedine

Kakšne so sedanje zahteve v zvezi z uvozom brazilske govedine v EU?

Vprašanje št. 72 predložil Brian Crowley (H-0177/08)

Zadeva: Brazilska govedina

Ali lahko Komisija jasno opiše najnovejše razmere v zvezi z bistvenimi omejitvami glede uvoza brazilske govedine v Evropsko unijo?

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Kot veste, je imela EU veliko let učinkovito uvozno politiko za govedino iz Brazilije.

Za EU namenjena brazilska govedina je dovoljena le z območij, za katera velja, da v njih ni slinavke ni parkljevke. Zdaj so taka območja v šestih brazilskih državah: Espírito Santo, Goiás, Mato Grosso, Minas Gerais, Rio Grande do Sul in Santa Catarina.

Govedo, katerega meso je namenjeno za trg EU, mora pred tem najmanj 90 dni bivati na dovoljenem območju. Poleg tega mora govedo pred zakolom najmanj 40 dni bivati na kmetijskem gospodarstvu.

V klavnicah govedo ne sme priti v stik z drugimi živalmi, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, pred zakolom mora biti pregledano in 24 ur pred zakolom ne sme kazati nobenih kliničnih znakov bolezni.

V EU se lahko izvaža le sveže goveje meso, ki mora biti izkoščeno in zorjeno, da se zagotovi inaktivacija virusa slinavke in parkljevke, če je kljub vsem prej omenjenim ukrepom še vedno prisoten.

Vendar je inšpekcijska služba Komisije novembra 2007 odkrila resne primere neizpolnjevanja zahtev v zvezi z registracijo kmetijskih gospodarstev, identifikacijo živali in nadzorom premikov ter da Brazilija ne upošteva prejšnjih zavez za sprejetje ustreznih popravnih ukrepov.

Posledično je Komisija januarja letos sprejela ukrepe, ki so omejili uvoz brazilske govedine na kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo številne dodatne zahteve. Te dodatne zahteve vključujejo popolno registracijo in identifikacijo vseh živali v nacionalnem brazilskem sistemu za govedo. Poleg tega morajo kmetijska gospodarstva učinkovito nadzorovati brazilske veterinarske službe, brazilski organi pa morajo redno izvajati inšpekcijske preglede.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Tudi jaz pozdravljam komisarko.

Mogoče je moje vprašanje nekoliko nepravično, ker je vezano na preteklost. Vendar mi je vaš predhodnik, komisar Kyprianou, pred približno šestimi meseci poslal odgovor na vprašanje v zvezi s poročilom o hrani in veterinarstvu. Odgovoril je, da predhodne ugotovitve poročila niso upravičile takojšnje spremembe politike EU v razmerju do Brazilije. Še dva ali tri mesece pred uvedbo prepovedi so pooblaščene osebe s področja prehrane in veterinarstva v odboru za kmetijstvo in drugje vztrajale, da težave niso pomembne. Kljub temu je bila v roku dveh ali treh mesecev uvedena prepoved in zdaj uvažamo le s kmetij, ki predstavljajo 1 % prvotnega števila kmetij.

Moje vprašanje je: ali je Urad za prehrano in veterinarstvo k natančnejšemu pregledu razmer spodbudilo poročilo združenja irskih kmetov in ali je bil razlog za ukrepanje Komisije to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN). – Komisarki se zahvaljujem za odgovor in jo pozdravljam ob njeni prvi udeležbi v času za vprašanja v Evropskem parlamentu. Očitno ste z odgovori zelo zadovoljni.

Dodal bi še, da ste med razpravo v Parlamentu pred odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane dejali, da je varnost hrane ena naših ključnih skrbi, ampak da moramo biti kljub temu pošteni do trgovinskih partnerjev.

Vendar menim, da bi morali biti pošteni ne le v zvezi s predpisi, ki veljajo za evropske kmete in proizvajalce hrane, ampak tudi do tistih, ki uvažajo v Evropsko unijo in za katere bi morali veljati enaki predpisi. Kako bomo zagotovili, da bo oskrba s hrano varna in zanesljiva po standardih, ki veljajo za evropske proizvajalce, zlasti kar zadeva govedino iz Brazilije?

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami EU na področju zdravstvenega varstva so bile ugotovljene v misijah Komisije v Braziliji. Nekatere od teh pomanjkljivosti so obravnavali brazilski organi sami.

Vendar so bili med misijo novembra 2007 odkriti resni primeri neizpolnjevanja zahtev, zlasti v zvezi z registracijo kmetijskih gospodarstev, identifikacijo živali in nadzorom premikov ter neupoštevanjem prejšnjih zavez za sprejetje popravnih ukrepov.

Kot sem dejala, so bile posledično sprejete dodatne zahteve in zdaj zagotavljamo, da se zavezanost Brazilije resnično spoštuje. Na tej točki strokovnjaki iz Komisije omogočajo praktično usposabljanje inšpektorjev, vendar tudi zagotavljajo, da so inšpektorji, ki so se že udeležili usposabljanja, na kmetijah in usposabljajo svoje ljudi, tako da je vsaki državi članici, ki uvaža govedino iz Brazilije, zagotovljeno, da dobro usposobljeni ljudje nadzirajo upoštevanje naših zahtev in predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Dobrodošli, gospa komisarka. Vaša zadnja izjava me nekoliko moti, ker po izkušnjah irskih kmetov, evropskih kmetov inšpektorji Komisije kmetom ne pomagajo, temveč le preverjajo in nadzorujejo njihovo delo. Občutek imam, da naši uradniki na ravni Komisije pomagajo Brazilcem pri doseganju standardov. Želim, da bi tako ravnali tudi v zvezi z našimi proizvajalci.

Moje drugo vprašanje je: na kakšen način si Brazilija prizadeva ukrepati in ali lahko predvidite (in če lahko), kdaj bo uvoz govedine v Evropo spet takšen kot prej, kar si Brazilci želijo, v to sem prepričana. Vem, da je to področje za vas novo, vendar ali verjamete, da bodo njihovi standardi (če jih bodo kdaj dosegli) enakovredni našim glede na to, da zahtevajo le 90 in 40 dni? Mi upoštevamo predpise vse od skotitve do zakola.

 
  
MPphoto
 
 

  Elspeth Attwooll (ALDE). – Dobrodošli, gospa komisarka. Glede na to, kar ste povedali o zadnjem poročilu Urada za prehrano in veterinarstvo ter težavah z neprijavljenimi izbruhi bolezni, ugotovljenimi večjimi pomanjkljivostmi v zvezi s sledljivostjo in identifikacijo, sistemskimi napakami seveda, in dejstvu, da brazilski organi tega niso mogli zagotoviti kljub novim ukrepom, ki ste jih uvedli, je zagotovo nenavadno, da politika regionalizacije za nadzor slinavke in parkljevke v Braziliji sploh deluje, in sprašujem se, ali jo je sploh mogoče oblikovati tako, da bo delovala. Gospa komisarka, ali ni to malo verjetno?

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Najprej vam zagotavljam, da so zahteve, ki smo jih postavili, enakovredne tistim, ki veljajo za izvožene proizvode, in uradniki Komisije lahko zdaj na svojo željo usposabljajo ljudi, da bi zagotovili ustrezen nadzor in upoštevanje predpisov, vendar sem prepričana, da ne bi odklonili pomoči našim ljudem. Prizadevamo si, da bi bili pravični, in prepričana sem, da je glavna zahteva varnost naših proizvodov. Regionalizacija velja na enak način v Braziliji in EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 73 predložila Avril Doyle (H-0166/08)

Zadeva: Predlog v zvezi z zdravstvenimi storitvami

Ali lahko Komisija razloži zamudo objave osnutka predloga o čezmejnem zdravstvenem varstvu glede na politično zahtevo, da se to področje zakonsko uredi ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti, in obljubo ob črtanju zdravstvenega varstva iz direktive o storitvah (2006/123/ES(3))?)

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Spoštovani poslanci, Komisija se resnično namerava odzvati na odločitev Parlamenta in Sveta, da se zdravstvene storitve črtajo iz direktive o storitvah iz leta 2006 in obravnavajo ločeno.

Komisija namerava predstaviti predlog, ki bo kodificiral odločitve Sodišča Evropskih skupnosti na tem področju in tako razjasnil pravice pacientov pri zagotavljanju čezmejnega zdravstvenega varstva, ter predstaviti spremljajoče ukrepe za zagotovitev dostopnosti do kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva.

Zaradi nekaterih zaskrbljenosti, ki so bile v zadnjih mesecih izražene v zvezi z nekaterimi vidiki te zadeve, smo o njej podrobneje razmislili in se o njej posvetovali. Vendar bo do junija 2008 kolegij obravnaval osnutek predloga direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva.

Naš cilj je vložiti predlog s končnim ciljem pomagati državljanom pri uveljavljanju svojih pravic, ki jim jih je dodelilo Sodišče Evropskih skupnosti, namesto da se povzročajo še večje težave. Ta predlog bo osredotočen na pravice pacientov in večje možnosti dostopa do zdravstvenega varstva. Bo del socialnega svežnja, ki bo uveden v sodelovanju s komisarjem Špidlo ter bo spodbujal dostopnost, možnosti in solidarnost za vse državljane EU.

V tej pobudi bo največ pozornosti namenjene pacientom, kar je v skladu z vseobsegajočim in k državljanom usmerjenim pristopom Komisije.

Predlog ne bo zagotovil novih finančnih pravic za paciente. Pravice pacientov, ki jih je uvedlo sodišče, so povezane s finančnimi pravicami, ki so jih določile že države članice. Ta predlog bo enostavno oblikoval okvir, ki bo pacientom omogočal učinkovito uveljavljanje teh pravic z večjo pravno varnostjo, večjo preglednostjo in izboljšano predvidljivostjo.

Zaključujem s tem, da bo predlog vzpostavil tudi pravno in upravno podlago za izboljšan in prenovljen način sodelovanja med državami članicami na nekaterih v prihodnost usmerjenih zdravstvenih področjih, na katerih se pričakuje, da bodo dodana vrednost in sinergije EU odločilne.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Tudi jaz pozdravljam komisarko Vassiliou, saj prvič sprejema vprašanja. Lepo, da je tukaj z nami. Hvala za odgovor.

Zdravstveno varstvo je bilo prvotno izvzeto iz direktive o storitvah zaradi zelo dobrih razlogov, ker smo želeli direktivo o zdravstvenih storitvah. Že tako smo predlogo čakali in ne vem, kaj nam Komisija sporoča s svojimi izgovori. Jo skrbi preobsežna privatizacija? Jo skrbi, da bi ovirali zdravstvene storitve v državah članicah? Že tako obstajajo velika neskladja v zvezi s pristojnostmi na tem področju in razlike v standardih, v okviru enotnega trga so pacienti upravičeni do potovanja na zdravljenje, kot je določilo Sodišče Evropskih skupnosti, če jim je onemogočen sprejemljiv dostop do zdravljenja v njihovi državi članici. Gospa komisarka, kaj točno je povzročilo tolikšno zamudo?

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Če mi na vprašanje ne morete odgovoriti takoj, lahko to storite pozneje.

Nekateri imajo pripombe v zvezi z lizbonsko pogodbo glede zahtev kampanje na Irskem proti lizbonski pogodbi, da bo pogodba spodbudila privatizacijo zdravstvenega varstva in trgovanje s storitvami. Prosim, če lahko razjasnite to zadevo.

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou , komisarka. Zdaj lahko le poudarim, da bomo v tej smeri odločno nadaljevali. Ne govorimo o preteklosti. Odločitev je bila sprejeta in zagotavljam vam, da bomo junija predstavili predlog kolegiju. Verjemite mi, da bomo junija nadaljevali.

V zvezi s privatizacijo so nekateri zelo zaskrbljeni, vendar menim, da ta zaskrbljenost ni utemeljena. Predlog se osredotoča na potrebe pacientov. Pacientom, ki na zdravljenje potujejo v tujino, zagotavlja, da je to varno in kakovostno. Prav tako pojasnjuje, pod kakšnimi pogoji lahko nacionalni zdravstveni sistem ali izvajalec zdravstvene dejavnosti državljanom povrne stroške čezmejnih storitev zdravstvenega varstva. Ti pogoji za povračilo niso novi, ampak so kodifikacija odločitev Sodišča Evropskih skupnosti.

Ta predlog zagotavlja, da so državljani v tujini deležni le tistih storitev zdravstvenega varstva, ki so že bile uvedene s sodnimi odločbami. Cilj tega predloga je zagotoviti, da čezmejno zdravstveno varstvo deluje v jasno določenem okviru varnega, kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega varstva po celotni Evropski uniji. Cilj je vzpostaviti jasno določen okvir.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo)..

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − S tem se končuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 20.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

 
  

(1) UL L 252, 20.9.2002, str. 20.
(2) UL L 167, 2.07.1999, str. 5.
(3)UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov