Razprave

Torek, 22. april 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: HANS-GERT PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 9.05.)

2. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

3. Letno poročilo EIB za leto 2006 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Jean-Pierre Audyja v imenu odbora za proračunski nadzor o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2006 (2007/2251(INI)) (A6-0079/2008).

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, komisar, predsednik Evropske investicijske banke, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem gospodu Maystadtu za odličen odnos, ki ste ga vzpostavili s poslanci iz odbora za proračunski nadzor, kar je bistveno prispevalo k pripravi poročila o katerem bomo razpravljali. Zahvaljujem se tudi vaši skupini osebja in zlasti podpredsedniku Philippu de Fontaine Vivu, s katerim sem lahko popolnoma pregledno sodeloval na sedežu banke v Luxembourgu.

Gospod Maystadt, pri svojem delu ste zelo sposobni ter ga opravljate s toplino, odločnostjo in pogumom, vendar tudi razumno in prefinjeno.

Evropska investicijska banka, ki je bila ustanovljena z rimsko pogodbo, praznuje leta 2008 svojo petdeseto obletnico. Njene članice so države članice Evropske unije, njihovi finančni ministri pa sestavljajo svet guvernerjev. Naloga banke je, da prispeva k razvoju skupnega trga z uporabo trga kapitala in lastnih sredstev. Banka je instrument Skupnosti, vendar se njene pristojnosti izvajajo na medvladni ravni.

Dobro je, da medtem, ko državljani sami zahtevajo rezultate Evropske unije, predstavniki državljanov razpravljajo o teh vprašanjih, pri čemer imajo državljani od storitev EIB velikokrat koristi, ki se jih ne zavedajo. Najprej želim čestitati banki za svoje delovanje, ambiciozen načrt dejavnosti in projektov, pri čemer zlasti pozdravljam odličnost nove strategije za obdobje 2007–2009, vključno s preglednostjo, okrepitvijo dodane vrednosti in postopnim povečanjem prevzemanja tveganja, dejavnostmi za mala in srednje velika podjetja ter lokalno vlado, uporabo novih finančnih instrumentov ter pospeševanjem sodelovanja z Evropsko komisijo. Prav tako je treba poudariti pomembno vlogo banke v sosedski politiki, pri čemer poročilo natančneje poziva k nadaljnjem razvoju dejavnosti Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP) v okviru evro-sredozemske politike.

Seveda menim, da je v smislu nadzora in podpore Evropske unije pri financiranju svojih naložb čas za nadaljnje, hitrejše in boljše ukrepe. V smislu nadzornih mehanizmov menim, da je čas za vzpostavitev pravega nadzora nad bančnim poslovanjem, in predlagam, da EIB odboru evropskih bančnih nadzornikov, s sedežem v Londonu, predloži zahtevo za preučitev pogojev za to nalogo in se zlasti odloči, kdo bo izvajal to nalogo v odsotnosti uradnega evropskega bančnega regulatorja.

V zvezi s podporo Evropske unije pri financiranju naložb, kjer so bile potrebe ocenjene na 600 milijard EUR le za vseevropska prometna omrežja, predlagam, da se razmisli o vlogi Evropske unije v zvezi z razvojem ozemlja. Sredstva, ki jih dodelijo države članice in EU, še zdaleč ne morejo izpolniti vseh teh potreb. Gospod komisar, ali ni razumljivo, da bo imela Evropska unija težave pri iskanju 3,4 milijarde EUR za strateško financiranje projekta z industrijskega, znanstvenega in vojaškega stališča, kot je Galileo, v teh razmerah?

Predlagam, da Komisija, ob upoštevanju kakovosti človeških virov EIB, njene nevpletenosti in njenih izkušenj na področju financiranja obsežnih infrastruktur, zaupa banki nalogo izvajanja strateške študije glede financiranja naložb, brez izključitve katere koli možnosti: subvencije, sprostitve zneskov, ki so jih države članice vpisale za kapital EIB, posojila (vključno s posebnimi posojili držav članic iz člena 6 statuta EIB), inovativni instrumenti, kot so delitev tveganja in instrumenti garancij za posojila, finančni inženiring, prilagojen dolgoročnim projektom, ki nimajo takojšnjega donosa, razvoj jamstvenih sistemov, oblikovanje oddelka za vlaganje v proračunu Evropske unije, finančni konzorciji med evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi organi, javno-zasebna partnerstva itd.

Gospod predsednik, gospod Maystadt, gospe in gospodje, to so predložene zamisli iz tega poročila. Veselim se poslušanja razprave, ki bo sledila, in se vam zahvaljujem za pozornost.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Audyju, ki je pripravil in predstavil odlično poročilo o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2006. Menim, da je ustvarjalen dialog, kot se kaže v poročilu, med Evropsko investicijsko banko in Parlamentom, vzpostavljen v zadnjih letih, zelo pomemben, ker koristi demokratični preglednosti, ki je zelo pomembna za Parlament in za finančne institucije.

EIB bistveno prispeva k uvajanju in razvoju veliko evropskih politik, zato moramo pozdraviti kakovost tega dialoga, ki ga nedvomno krepita Philippe Maystadt in uprava banke.

Dejavnost Evropske investicijske banke se krepi tudi z novim finančnim okvirom, z novimi finančnimi perspektivami za Evropsko unijo za obdobje 2007–2013. Očitno razpravljamo o poročilu za leto 2006. Napredka teh perspektiv v začetnem obdobju 15 ali 16 mesecev to poročilo še ne zajema, vendar bo z novim instrumentom za financiranje, uvedenim zaradi novih perspektiv, to sodelovanje še naprej potekalo in postalo bolj ambiciozno ter učinkovito na veliko področjih: v politiki za raziskave in razvoj, regionalni razvoj, vseevropska omrežja, podpore malih in srednje velikih podjetij itd.

Prav tako je bil v zvezi z zunanjimi ukrepi Evropske investicijske banke na podlagi teh finančnih perspektiv novi zunanji mandat EIB že sprejet. Prav tako se sodelovanje z Evropskim investicijskim skladom ne povečuje le v sami banki, ampak tudi v okviru skupine Evropske investicijske banke. Dokaz za to je program Jeremy.

Razen tega smo zadovoljni s tristranskim sporazumom med Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Komisijo, z ukrepi vsake institucije v državah, ki mejijo z Evropsko unijo na vzhodu, in z razvojem novega Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), kar je omenjal gospod Audy, ki opravlja veliko delo, pri čemer so to primeri vedno tesnejših povezav med dejavnostmi banke in zunanjimi dejavnostmi Evropske unije.

Poročilo gospoda Audyja po mojem mnenju upravičeno poudarja potencial Evropske investicijske banke za razvoj inovativnih instrumentov za financiranje, ki imajo lahko velik vpliv v smislu povečevanja sredstev, ki so na voljo v evropskem proračunu za izvajanje celotnega niza politik.

Komisija se tega potenciala zaveda. Z Evropsko investicijsko banko smo že sklenili nekaj sporazumov, ki sta jih potrdila Svet in Parlament, da storimo več z enakimi proračunskimi sredstvi na področjih kot so vseevropska omrežja ali politika za raziskave in razvoj, prav tako tudi v smislu pregleda proračuna Skupnosti, ki ga bomo za razpravo predlagali konec leta 2008 ali v začetku leta 2009, obravnavamo širitev novih mehanizmov financiranja in posledično povečanje sposobnosti za ukrepanje z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi na drugih prednostnih področjih, kot sta energetika in podnebne spremembe.

V zvezi z mehanizmi sodelovanja z banko vas prav tako želim obvestiti, da zaključujemo pogajanja z banko o novem memorandumu o soglasju, ki bo zajel vse odnose sodelovanja, pri čemer upamo, da bodo lahko ti odnosi še bolj učinkoviti.

Na predlog poročevalca, gospoda Audyja, s katerim soglašam glede zaskrbljenosti, v zvezi s pravo rešitvijo za nadzor Evropske investicijske banke kot finančne institucije, ne morem podati odgovora. Sam nimam rešitve, vendar menim, da je to ustrezno vprašanje pri katerem moramo sodelovati vsi, da zagotovimo primeren odgovor.

Končno, gospod predsednik, ponavljam zadovoljstvo Komisije z visoko ravnijo sodelovanja med Parlamentom in Evropsko investicijsko banko, in upam, da bo v to v prihodnosti vsem, vsem evropskim institucijam, omogočilo prispevanje k boljšemu doseganju ciljev Unije.

  Marusya Ivanova Lyubcheva, v imenu skupine PSE. – (BG) To poročilo je primer dobrega sodelovanja med Evropskim parlamentom in to finančno institucijo, ki ima nalogo prispevati k uravnoteženemu in trdnemu razvoju Skupnosti z uporabo orodij kapitalskega trga in lastnimi sredstvi. Poročevalcu čestitam za dobro predstavitev Evropske investicijske banke ter za smiselne predloge za okrepitev sodelovanja, učinkovitosti in preglednosti delovanja. Poročilo banke navaja veliko primerov doseganja glavnih ciljev in prednostnih nalog Unije, kot so geografska porazdelitev naložb, strateška usmeritev in projektne prijave. Prihodnje prizadevanje je treba osredotočiti na več področij kot so spodbujanje zasebnih podjetij za izvajanje naložbene politike, vključno s projekti socialne odgovornosti v skladu s socialno kohezijo EU in politiko ozemeljskega ravnovesja, za opredelitev notranje revizije in mehanizmov notranjega nadzora, vzpostavitev uradov v novih državah članicah in določitev novih finančnih mehanizmov. Podpiram predloge sprememb s plenarnega zasedanja, ki obravnavajo strožji nadzor nad kapitalom.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, komisar, gospod Maystadt, gospe in gospodje, Evropski parlament je oblikoval veliko priporočil, pri čemer se strinjam s tremi od navedenih. Prav tako prosim gospoda Maystadta, da se na to odzove v svojem odgovoru.

Zadovoljni smo, da Evropska investicijska banka izvaja politiko popolne netolerance v zvezi z goljufijami in korupcijo. Evropski parlament si dejansko želi še bolj okrepiti to politiko. Priporočamo ukrepe, na primer, za izvajanje mehanizma izključitve v zvezi s podjetji, ki so osumljena ali so bila spoznana za kriva korupcije. Podpiramo okrepitev politike o ljudeh, ki opozarjajo na nepravilnosti v podjetjih, in zagovarjamo revizijo sedanjih razpisnih postopkov. Kaj gospod Maystadt meni v zvezi s tem?

Druga točka: veliko milijard eurov se vlaga v vseevropska omrežja. Kot Evropski parlament si moramo prizadevati za podporo tem projektom, zlasti tistim, ki imajo emisije CO2 nizke ali jih nimajo.

Končno, si v zvezi z operacijami zunanjega posojila prizadevamo za izvajanje nadzora, da se zlasti na afriški celini zagotovi usklajenost takšnih dejavnosti z evropskim soglasjem glede razvoja in ciljev tisočletja.

Kakšen je odziv gospoda Maystadta, kot predsednika Evropske investicijske banke, na priporočila Parlamenta?

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, odobravamo dejstvo, da to poročilo poudarja politiko popolne netolerance v zvezi z goljufijami in korupcijo ter prav tako poudarja vedno večje število preiskav, ki jih izvaja urad OLAF. Vendar so izkušnje pri sklepanju posojil pokazale, da EIB ni brez napak. Na primer, nedavno je bilo posojilo 100 milijonov EUR za obsežen rudarski projekt v Kongu močno kritizirano zaradi velikih nepravilnosti vseh vrst, kot sta pomanjkanje preglednosti v procesu pogajanja in končna dodelitev naročila. V tem primeru je bilo močno navzkrižje interesov. Evropska investicijska banka je od leta 2000 vložila že več kot 700 milijonov EUR v rudarske projekte vsake vrste v Afriki.

Pri tem želim poudariti, da te milijone prispevajo evropski davkoplačevalci in da mora zato za politiko posojil in najema posojil naših institucij veljati najstrožji možen nadzor, zlasti pri projektih financiranja zunaj Evrope.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik Maystadt, čestitam gospodu Audyju, ker je lepo poudaril, da imajo vseevropska omrežja za nas poseben pomen. V zvezi s tem si predstavljam, da EIB zagotavlja tudi spodbujevalni instrument za lastniško ločevanje podjetij.

Pred nami je predlog Komisije za večje osredotočanje na lastniško ločevanje podjetij v energetskem sektorju in sektorju telekomunikacij. Moj predlog je osredotočanje na ustvarjanje spodbud in ne na oblikovanje z zakonom določenih obveznosti.

Druga točka je, da ima zdaj izvozna industrija težave pri ohranjanju uspešnosti, zlasti v obdobju močnega eura. Ali se bo zdaj mogoče osredotočiti na posebne programe za zagotavljanje zajamčene podpore za izvoz evropskih podjetij?

  Philippe Maystadt, predsednik Evropske investicijske banke. − (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, naj se vam najprej zahvalim za še eno priložnost, da nadaljujemo dialog z Evropskim parlamentom. Menim, da je pomembno, da institucija, kot je EIB, redno pojasnjuje svoje delovanje predstavnikom državljanov EU.

Zlasti se zahvaljujem gospodu Audyju za poročilo. Lahko potrdim, da je v pripravo tega poročila vložil veliko osebnega prizadevanja. Sodeloval je na veliko delovnih srečanjih v Bruslju in Luxembourgu, pri čemer se je zavzel za ustvarjalen dialog, ki smo ga začeli z njegovimi predhodniki. V jutranji predstavitvi je poudaril dve točki.

Prvo je vprašanje o katerem smo že govorili v prejšnjih poročilih, spominjam se poročil gospoda Schmidta in gospoda Lipietza, pri čemer je to vprašanje, ali mora za Evropsko investicijsko banko, ker je banka, veljati bančni nadzor. Tega sedanja besedila ne zagotavljajo. Seveda se izvajajo revizije Evropske investicijske banke: revizija Računskega sodišča, v obsegu sredstev EU, ki jih uporablja EIB, in revizija revizijske komisije, sestavljena iz strokovnjakov, ki jih imenujejo guvernerji in ki neposredno poročajo guvernerjem. Vendar je res, da je zagotovo zaželeno, če želimo uporabiti najboljše bančne prakse za EIB, da strokovni organ preveri pravilno uporabo teh praks za EIB.

Teoretično lahko razmišljamo o treh možnostih. Prva je zapisana v maastrichtski pogodbi, v členu 105(6). To bi bila možnost za Evropsko centralno banko, da izvaja nadzor. Pogodba določa, da lahko Svet s soglasjem podeli bonitetni nadzor Evropski centralni banki. To je teoretična možnost, vendar dejansko ni gotovo, ali so države članice, vsaj zdaj, enotne v zvezi s podelitvijo nove vloge Evropski centralni banki.

Druga možnost je ta, ki smo jo neuradno obravnavali, in sicer poziv nacionalnemu regulatorju. Zdaj luksemburški regulator, nadzorni svet luksemburškega finančnega sektorja, opravlja to vlogo v zvezi z Evropsko investicijsko banko, zlasti v primeru preverjanja pravilne uporabe direktive Basel II.

Tretja možnost za raziskovanje bi bila okrepitev revizijske komisije iz našega statuta in njeno preoblikovanje v navideznega bančnega nadzornika. Reformna pogodba omogoča širitev revizijske komisije. Prvi korak je lahko imenovanje veliko bančnih nadzornikov, ki bi revizijski komisiji zagotovili nujne izkušnje za preverjanje, ali EIB dejansko uporablja najboljše prakse na tem področju.

Druga točka, ki jo je poudaril gospod Audy, je bila posebna vloga za Evropsko investicijsko banko na področju infrastrukture, zlasti v vseevropskih omrežjih. Kot veste, EIB že ima razmeroma pomembno vlogo pri tem. Prejšnje leto smo financirali vseevropska omrežja v višini približno 9 milijard EUR. Uporabljamo različne instrumente, vključno s strukturiranim skladom za financiranje, ki nam omogoča večje tveganje, kot je praviloma običajno. Na primer, nedavno smo to izvedli za avtocesto v Grčiji. To je dober, resničen primer uporabe tega posebnega sklada za spodbujanje zasebnega sektorja, da prevzame večje tveganje v zvezi z delovanjem avtoceste.

Skupaj z Evropsko komisijo smo nedavno razvili nov mehanizem jamstva za vključitev posebne vrste tveganja, in sicer tveganje nezadostnega prometa v prvih nekaj letih delovanja infrastrukturnega objekta. Izkušnje kažejo, da je prvih štiri ali pet let pogosto najbolj težavnih. To so leta, ko dohodek ni nujno na pričakovani ravni. To povzroča težave zasebnim izvajalcem, zato smo skupaj s Komisijo za spodbujanje zasebnega sektorja, da prevzame financiranje takšne infrastrukture ne glede na te težave, razvili nov mehanizem jamstva.

Dodal bi, da je Evropska investicijska banka prevzela pobudo vzpostavitve evropskega strokovnega centra za javno-zasebno partnerstvo za izmenjavo izkušenj na tem področju z nacionalnimi predstavniki. Gospod Audy, to je zagotovo področje na katerem si EIB želi nadaljevati svoje delovanje.

Gospod Staes je postavil vprašanje o politiki boja proti prevaram. Pravkar smo objavili svojo politiko boja proti prevaram po posvetovalnem postopku, ki je zahteval več krogov pogovorov. V zvezi z zastavljenim posebnim vprašanjem o sistemu izključitve, ki podjetjem, ki so kriva prevare ali korupcije, prepoveduje nadaljnje sodelovanje v projektih, ki smo jih financirali, v tej politiki objavljamo, da si prizadevamo za uporabo enakega sistema, kot ga poskuša vzpostaviti Komisija. Če zaradi pravnih razlogov ne bomo mogli uporabljati enakega sistema, kar bomo izvedeli do konca tega leta, potem bomo vzpostavili svoj sistem izključitve.

V zvezi s financiranjem v energetskem sektorju smo pregledali politiko o financiranju energetskih projektov ob upoštevanju evropskih smernic o boju proti podnebnim spremembam. Zato smo se odločili nameniti prednost naložbam, ki bodo zmanjšale emisije CO2, kar se že kaže v številkah za leto 2007, ker financiranje proizvodov za proizvodnjo električne energije z uporabo fosilnih goriv pomeni le 25 % našega financiranja v energetskem sektorju. Leta 2007 je znesek, namenjen obnovljivim virom energije, močno presegal znesek, namenjen bolj tradicionalnim oblikam proizvodnje energije.

Končno si v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja kolikor je mogoče jasno prizadevamo zagotoviti, da naši projekti prispevajo k njihovi uresničitvi. Vendar opozarjam na dejstvo, da pri posredovanju zunaj Evropske unije delujemo na podlagi posebnih mandatov, ki nam jih podeli Evropski svet. Razvojni cilji tisočletja v mandatih, ki smo jih prejeli od Evropskega sveta, nimajo takšnih značilnosti. Zato ni mogoče oblikovati takšne neposredne povezave, kot bi si želeli.

Končno, če sem prav razumel je gospod Dillen omenil projekt, ki naj bi ga financirali v Demokratični republiki Kongo, pri čemer lahko rečem, da zdaj že nekaj let nismo zagotovili nobenega financiranja v Demokratični republiki Kongo. Naš upravni odbor je načeloma odobril financiranje za rudarski projekt v Katangi, vendar za ta projekt še ni bilo ničesar izplačanega. Sporazum o posojilu še ni bil podpisan. Zakaj? Zato, ker je nova vlada v Kongu upravičeno zahtevala ponovna pogajanja o pogojih za izdajo dovoljenj, da zagotovi vračanje večjega dohodka nazaj v državo, pri čemer smo začasno prekinili podpis sporazuma dokler se ne doseže zadovoljiv sporazum med promotorjem in vlado Konga.

Gospod predsednik, to je nekaj odgovorov, ki jih lahko ponudim prejšnjim govorcem, pri čemer se še enkrat zahvaljujem Parlamentu in zlasti odboru za proračunski nadzor za odlično sodelovanje.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Maystadt. Hvaležni smo vam za sodelovanje na današnji razpravi, za poročilo in zlasti za delo, ki ga opravljate za Evropsko unijo kot predsednik Evropske investicijske banke. Hvala še enkrat in veliko uspeha.

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, po vrsti se zahvaljujem komisarju gospodu Almuniji in predsedniku Evropske investicijske banke gospodu Maystadtu za posebne odgovore. Prav tako se zahvaljujem poročevalcem iz političnih skupin, ki so podprli pripravo tega poročila.

Želim opozoriti na nekaj zamisli o tekoči razpravi, najprej o nalogi ureditve. Menim, da je vzpostavitev bančne ureditve te vrste vsem v interesu. Očitno sam nimam rešitve. Zamisel, da to nalogo prevzame Evropska centralna banka, se mi zdi dobra. Kratkoročna rešitev je tudi večja, neodvisna, prava regulativna vloga luksemburškega regulativnega organa. Kljub temu menim, da bo Parlament zanimalo mnenje odbora evropskih bančnih nadzornikov, če ga bo banka zahtevala, kot predlaga poročilo.

Končno v zvezi s financiranjem infrastrukture menim, da je Evropska unija očitno na razpotju in da financiranje zdaj ni dovolj, vendar se dolga seveda ne sme uporabiti za financiranje operacije, kar se na žalost dogaja v nekaterih državah članicah. Vendar je spretna uporaba dolga za naložbe ključni del gospodarske in socialne uspešnosti v Evropi, ki tekmuje z vsemi drugimi svetovnimi gospodarskimi regijami. Menim, da je čas za veliko razvojno politiko ozemlja z delno podporo naložb. Javne naložbe so nujne, ker ob njihovi odsotnosti ne moremo pričakovati zasebnih naložb. To je težava skupnega zaupanja v prihodnost Evropske unije in veseli me, da lahko Evropska investicijska banka ponudi strokovno znanje na podlagi svojih izkušenj in kakovosti človeških virov.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes.

Pisne izjave (člen 142)

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Gospod predsednik, predsednik Maystadt, gospod Audy, gospe in gospodje, najprej se toplo zahvaljujem poročevalcu in mu čestitam za dobro, uravnoteženo opravljeno delo. EIB čestitam za uspešne dejavnosti in ambiciozen poslovni načrt. V zvezi z energetiko in inovativnostjo EIB pomaga EU pri izvajanju politike. Brez EIB ne bi mogli tako uspešno začeti Programa za konkurenčnost in inovacije.

Strategija EIB za obdobje 2007–2009 omogoča okrepitev dodane vrednosti, postopno povečanje prevzemanja tveganja, uporabo novih finančnih instrumentov ter pospeševanje sodelovanja s Komisijo. Iskreno odobravam to strategijo.

Vrednotenje dejavnosti poročevalca EIB in predlagani naslednji ukrepi so pravilni. Vendar ne smemo pozabiti, da je vloga Parlamenta omejena. Čeprav je EIB ena od institucij Skupnosti, se njene pristojnosti izvajajo v okviru Skupnosti v skladu z medvladnimi pravili, kar pomeni, da so države članice najbolj vplivni delničarji. Evropski parlament redno obravnava poročila o dejavnosti EIB od leta 1999, kar se je razvilo v tesno, zaupno in uspešno sodelovanje. Zlasti bi rad pohvalil sodelovanje s predsednikom Maystadtom, ki pomeni zgled za odnose z drugimi institucijami.

4. Razrešnica za leto 2006 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu Dana Jørgensena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija

(SEC(2007)1056 – C6 0390/2007 – 2007/2037(DEC)
(SEC(2007)1055 – C6 0362/2007 – 2007/2037(DEC) (A6-0109/2008),

– poročilu Joséja Javierja Pomésa Ruiza v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek I – Evropski parlament (C6-0363/2007 - 2007/2038(DEC) (A6-0091/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek II – Svet C6-0364/2007 – 2007/2039(DEC)) (A6-0096/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0365/2007 – 2007/2040(DEC)) (A6-0097/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek V – Računsko sodišče (C6-0366/2007 – 2007/2041(DEC)) (A6-0093/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (C6-0367/2007 – 2007/2042(DEC)) (A6-0098/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VII – Odbor regij (C6-0368/2007 – 2007/2043(DEC)) (A6-0095/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (C6-0369/2007 – 2007/2036(DEC)) (A6-0092/2008),

– poročilu Nilsa Lundgrena v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0370/2007 – 2007/2044(DEC)) (A6-0094/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006 (C6-0372/2007 – 2007/2047(DEC)) (A6-0111/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 (C6-0381/2007 – 2007/2056(DEC)) (A6-0114/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 (C6-0371/2007 – 2007/2046(DEC)) (A6-0110/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006 (C6-0378/2007 – 2007/2053(DEC)) (A6-0124/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 (C6-0386/2007 – 2007/2060(DEC)) (A6-0117/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 (C6-0375/2007 – 2007/2050(DEC)) (A6-0116/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 (C6-0374/2007 – 2007/2049(DEC)) (A6-0113/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 (C6-0373/2007 – 2007/2048(DEC)) (A6-0112/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 (C6-0376/2007 – 2007/2051(DEC)) (A6-0122/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 (C6-0377/2007 – 2007/2052(DEC)) (A6-0128/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 (C6-0379/2007 – 2007/2054(DEC)) (A6-0125/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006 (C6-0384/2007 – 2007/2059(DEC)) (A6-0120/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 (C6-0382/2007 – 2007/2057(DEC)) (A6-0115/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 (C6-0383/2007 – 2007/2058(DEC)) (A6-0118/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za železniški promet za proračunsko leto 2006 (C6-0387/2007 – 2007/2062(DEC)) (A6-0123/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2006 (C6-0385/2007 – 2007/2061(DEC)) (A6-0119/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2006 (C6-0389/2007 – 2007/2214(DEC)) (A6-0126/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2006 (C6-0380/2007 – 2007/2055(DEC)) (A6-0129/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2006 (C6-0388/2007 – 2007/2063(DEC)) (A6-0121/2008),

– poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006 (KOM(2007)0458 – C6-0118/2007 – 2007/2064(DEC)) (A6-0106/2008),

(prejšnji poročevalec: gospod Stubb)

– in o poročilu Hans-Petra Martina v imenu odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006 (C6-0049/2008 – 2008/2000 (DEC)) (A6-0127/2008),

  Dan Jørgensen, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, začeti moram z opozorilom za vse, da se približujemo zaključku zelo pomembne naloge. Na splošno, je morda mogoče reči, če se preuči vloga Parlamenta v zvezi z vlogo drugih institucij, da imamo tri glavne naloge. Vključeni smo v pripravo zakonodaje za evropske države in njihove državljane. Vključeni smo v ustanovitev proračuna, tj. določanje za kaj je treba uporabiti sredstva EU. Končno, zadnja naloga je delovanje v smislu nadzornega organa. Parlament je nadzornik v imenu državljanov, če se lahko tako izrazimo. Naloga, ki jo bomo danes izpolnili, je verjetno najpomembnejši del vloge nadzornega organa: v tem delu natančno pregledujemo Komisijo in druge institucije v zvezi z upravljanjem sredstev in ne nazadnje ocenjujemo potek delovanja v državah članicah, pri čemer vemo, da upravljajo z 80 % sredstev EU.

Ob tem je prav tako naravno, da pohvalim svoje kolege poslance iz drugih skupin. Danes bo o poročilu glasoval Parlament kot celota. Verjamem, da smo v okviru odbora za proračunski nadzor odlično sodelovali. Zlasti želim omeniti poročevalce v senci, ki so po mojem mnenju zelo ustvarjalno prispevali k zadevi. Zato smo seveda lahko na Komisijo izvajali tako velik pritisk in imeli zelo ustvarjalen dialog.

Naj najprej navedem nekaj pozitivnih točk. Zagotovo bom govoril tudi o negativnih vidikih, vendar naj začnem z nekaj pozitivnimi točkami v zvezi s prejšnjimi leti. Ni dvoma, da smo v okviru kmetijskega sektorja opravili velik napredek v povezavi z nadzorom nad sredstvi. Integrirani sistem finančnega nadzora seveda pomeni, da je bil uveden popolnoma nov in veliko bolj prožen način nadzora nad kmetijskimi sredstvi EU, kar verjetno ni stališče mnogih državljanov v Evropi, ki spremljajo ta govor. Ta sistem je zelo učinkovit. Evropsko računsko sodišče je to pogosto poudarilo. Že zdaj vemo, da bodo v nekaj letih vsa glavna sredstva v okviru kmetijske politike zajeta v tem zelo učinkovitem sistemu, kar zagotovo zasluži pohvalo. Vendar smo v zadnjih letih poslušali ostre kritike v zvezi s točkami, ki so povezane z raziskovalno politiko. Razen tega je treba ob tem opozoriti, da je Komisija zelo resno obravnavala našo kritiko in izvedla akcijski načrt, ki je zagotovil reševanje veliko težav. Komisija si za to zasluži veliko pohvalo. Nazadnje smo seveda zelo zadovoljni zaradi pobud, ki so bile predstavljene. Zdaj je v zvezi s prejemniki podpore EU večja odprtost v povezavi s socialnimi skladi in kmetijskimi stroški. Razen tega bomo spoznali imena sodelujočih iz različnih delovnih skupin v Svetu in Komisiji, za kar si je ta parlament prizadeval veliko let. Komisija je zdaj soglašala, da razkrije te informacije.

Omeniti je treba, da je to zelo pozitiven razvoj. Seveda je jasno, da ta postopek zadeva področja na katerih je bilo nekaj kritik. Vsak, ki je spremljal postopek, ve, da to posebej zadeva dve področji: strukturne sklade in vprašanja zunanje politike, tj. zunanje zadeve. V zvezi s strukturnimi skladi je Računsko sodišče zelo jasno ugotovilo, da se 12 % sredstev, ki so bila izplačana, nikoli ne bi smelo izplačati: 12 % ali skoraj 4 milijarde EUR. Jasno je, da je to popolnoma nesprejemljivo.

To je bilo izhodišče za nalogo, ki jo bomo danes končali. Potekalo je več posvetovanj, pri čemer sem sam skupaj z odborom užival v tesnem dialogu s Komisijo. Le zato, ker smo dosegli veliko rezultatov, lahko zdaj kot poročevalec zaključim s podelitvijo razrešnice. Komisija je dejansko izvedla veliko število reform, pri čemer se je izkazalo, da bo izvedenih 37 posebnih točk. To je kolegij komisarjev sprejel. Na nekaterih področjih se pojavlja vprašanje uvedbe več in strožjega nadzora, medtem ko je na drugih področjih vprašanje poenostavljanja nadzora zaradi večje učinkovitosti. Na vseh področjih so bili uvedeni zelo jasni skrajni roki. V zvezi z načinom odzivanja smo dobili zelo jasna merila, zato imamo mi in javnost možnost preveriti, da ima to zares pozitiven učinek. Ne smemo pozabiti dveh vprašanj: prvič, dejstvo, da je treba denar, ki je bil nepravilno izplačan leta 2006, vrniti, kar je predmet tega postopka. Menimo, da je to zdaj zagotovljeno. Vendar je treba prav tako zagotoviti, da se to v prihodnje ne bo ponovilo. Verjetno je to ravno tako pomembno. Menimo, da je bil ta cilj s predložitvijo novih postopkov Komisije dosežen.

Jasno je, da le lepe besede niso dovolj. Čeprav smo dejali, da sprejemamo predložene reforme, bomo to vprašanje spremljali in zelo natančno opazovali postopek. Zato želim danes predložiti predlog spremembe, ki ga je, kot razumem, Komisija pripravljena podpreti. Gospod Kallas mi je namignil, da bi bilo sprejemljivo, če se Komisija enkrat na mesec sestane z odborom za proračunski nadzor in nam omogoči razpravo o opravljenem napredku na tem področju. To bi bilo za obe stranki izjemno koristno.

Naj povem še nekaj o drugem področju na katerem smo imeli velike težave. To zadeva vprašanja zunanje politike. Podrobneje, to zadeva vprašanje o Iraku. Vemo, da EU prispeva nekaj sredstev za obnovo Iraka, za to zagotovo obstaja veliko dobrih političnih razlogov. Kot primer smo izbrali Irak. Želeli bi seznam posebnih projektov v Iraku, ki jih delno ali v celoti financira EU prek ZN in Svetovne banke. Pridobivanje takšnega seznama je bilo izjemno težavno. Potekalo je več mesecev. Že znane informacije bi morale biti na seznamu, vendar jih ni bilo, o čemer je potekala dolgotrajna razprava, dokler nismo nedavno končno pridobili informacij, ki bi jih morali že na začetku. Zato zdaj lahko končno dejansko podelimo razrešnico na tem področju. Najpomembnejše vprašanje v zvezi s tem je seveda, kaj storiti v prihodnosti? Irak je le en primer. Kaj pa druge države, ki jih je več kot 100 in v katerih EU zagotavlja podporo za različne dejavnosti? Komisija se je zdaj zavezala, da bo končnim upravičencem, tj. končnim upravičencem podpore, zagotavljala javni dostop od leta 2007 naprej, kar odobravam in menim, da je v celoti nujno.

Zaradi vseh teh razlogov priporočam, da podelimo razrešnico. V zvezi s Komisijo in načini opravljanja zadev v državah članicah lahko opozorimo na veliko kritik. Prav tako želim povedati, da smo z dobrim dialogom s Komisijo dosegli rezultat. To pomeni, da lahko predlagamo podelitev odobritev za finančna poročila za leto 2006. Vendar so še vedno področja na katerih si želimo nadaljnjega napredka. Zelo si želimo pridobiti nacionalne izjave o zanesljivosti, kot jih imenuje Parlament, tj. nacionalne letne izjave o reviziji, ki jih podpiše finančni minister zadevne države. Še vedno menimo, da bi bilo to zelo koristno orodje za boj proti zavajanju, goljufijam in tajnosti v zvezi s sredstvi EU v posameznih državah. S to sklepno željo se želim zahvaliti za priložnost, da sem spregovoril v prvem krogu.

  José Javier Pomés Ruiz, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, pozdravljeni v tej razpravi, ki se je udeležuje generalni sekretar, pri čemer pozdravljam tudi gospoda Kallasa. Nikogar iz Sveta ne morem pozdraviti, ker se zdi, da ga finančna poročila in prevzemanje odgovornosti za politično razpravo o razrešnici ne zadevajo. Upam, da bomo, ko bo Svet imel predsednika po lizbonski pogodbi, dobili zagotovila za prisotnost Sveta na tej razpravi.

Najprej čestitam kolegu Danu Jørgensenu za odlično poročilo in poudarjam njegove besede o dobrem delovanju Evropske unije in o vsakoletnem izboljšanju tega delovanja. Večkrat je omenil pobudo komisarja Kallasa in Komisije o preglednosti. Pred dvema mesecema sem bil poročevalec za poročilo na lastno pobudo o podpori politike preglednosti. Komisija seveda napreduje glede politike preglednosti, tako kot Parlament.

Poudariti želim, da ima Parlament pri podeljevanju razrešnice politično vlogo ter da nismo in niti ne smemo biti računovodje. To je politična vloga, pri čemer moramo za državljane odgovoriti na naslednje vprašanje: ali smo z denarjem Parlamenta lahko izpolnili proračunske izzive za proračunsko leto 2006? Izzivi, kot so priprave Parlamenta na širitev, za sprejem novih držav članic, širitev informacijske politike, boljše opravljanje dela, lastne priprave na lizbonski izziv, pri čemer bomo morali to bolj in na najboljši možen način zakonsko urediti.

Kakšen je politični sklep glede teh finančnih obveznosti? Pozitiven. Dobro smo opravili. Poudaril bi nekaj točk iz tega proračunskega leta. Prvič, na pobudo predsednika Hansa Pötteringa smo začeli politični dialog med predsedstvom in postopkom podelitve razrešnice, ki se do zdaj ni zdel možen. Zdaj je možen, pri čemer je bil podpredsednik prisoten na razpravi in se soočil z vprašanji, ki mu jih je v živo in neposredno postavil odbor. Prav tako bo na pobudo predsednika v Predsedstvu potekal redni postopek dela z odborom za proračun in odborom za proračunski nadzor, zato se vam zahvaljujem.

Veliko vidikov preglednosti v Parlamentu se je izboljšalo, kot je razvidno iz poročila. Izboljšali smo predstavitev vlog naših pomočnikov. Letos ni bilo mogoče končno oblikovati statuta za pomočnike, kar smo zahtevali. Res je, da smo kot poslanci Evropskega parlamenta potrebovali dolgo časa za svoj statut. Skratka, prosimo za potrpežljivost, vendar moramo poudariti, da tega cilja še nismo dosegli. Vendar je bilo leta 2006, v referenčnem letu, 99 % dokumentov predloženih pravilno, zato menim, da se to vprašanje usmerja v pravo smer.

Imamo velike težave, pri čemer se bolj ali manj trudimo po najboljših močeh. Državljani ne razumejo, zakaj mora biti Parlament na treh lokacijah, pri čemer tega ne razumejo in ne bodo razumeli, ker ni enostavno za razumevanje. To je še en izziv za Svet, ko bo imel predsednika: iskanje rešitve. Seveda je Parlament opravil svojo dolžnost in zmanjšal stroške vseh treh lokacij z 203 milijonov EUR iz leta 2002 na 155 milijonov EUR. Račun smo zmanjšali za 24 %, kar je dobro.

Katere izzive, ki jih omenjam v poročilu, bomo obravnavali? Kot sem navedel, oblikovanje dokončnega statuta za pomočnike, kot ga imamo tudi sami. Prav tako obstaja izziv boljše pravne ureditve. Parlament bo imel veliko večjo kvalitativno vlogo in veliko večjo delovno obremenitev z lizbonsko pogodbo, ko se bo pojavila.

Upajmo, da bo belgijska vlada, zdaj ko jo imamo, delovala malo bolje v smislu nepremičninske politike kot do zdaj, ker je bilo njeno delovanje povprečno.

Zaključiti želim s tem, da je bilo leto v smislu proračunskih obveznosti varčno, zato vas pozivam, da glasujete za poročila za leto 2006.

  Nils Lundgren, poročevalec. − (SV) Gospod predsednik, bil sem poročevalec drugih institucij, kot so imenovali sedem od njih, torej Sveta, Sodišča, Računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropskega varuha človekovih pravic.

Pri obravnavi nisem imel nobenih resnih pripomb. Oblikoval sem običajne pripombe, kaj je mogoče in kaj je treba izboljšati. Odkril nisem nobenih posebnosti, ki bi lahko kakor koli povzročile dvome o podelitvi razrešnice kateri koli od teh sedmih institucij.

Kljub temu želim to priložnost izkoristiti za opozorilo vsem, da je podelitev razrešnice, ki zahteva odgovornost, temeljna za demokracijo. Načinu obravnave te naloge v tem parlamentu ne zaupam, ker sem imel pred dvema letoma natančno enako delo pri preučevanju teh sedmih institucij, pri čemer sem takrat, gospe in gospodje, odkril precej grozno dogajanje v Odboru regij. Ugotovil sem, da je bila v tej instituciji zagrešena najhujša prevara. Zbral sem gradivo, ki ste ga lahko vsi prebrali v skrivni čitalnici.

V zvezi s tem so potekale tri ločene preiskave: ena v Evropskem uradu za boj proti goljufijam, OLAF, druga v Računskem sodišču, notranjo preiskavo pa je sprožil tudi sam Odbor regij. Odpustili so svoje notranje revizorje. Seznam pritožb je bil neskončen.

Seveda sem zato predlagal, da v teh razmerah ne podelimo razrešnice. To sem povedal v odboru. Odbor je še vedno glasoval za razrešnico. Enako sem povedal tukaj, v Parlamentu, pred dvema letoma, pri čemer ste z veliko večino glasovali za razrešnico.

To pomeni, da če bi danes na moje priporočilo glasovali za razrešnico, tega ne boste storili zaradi mojega priporočila, ampak le iz navade. Ta skupščina ne prevzema svoje odgovornosti. Bolj jo skrbi ugled EU. Bolj razmišljate o zavajanju državljanov, volivcev. Državljani ne smejo vedeti, kaj se dogaja. Zato zelo žalostno izjavljam, da je tokrat mogoče tem drugim institucijam podeliti razrešnico. To lahko storim s čisto vestjo. Večina od vas tega ne zmore.

  Hans-Peter Martin, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, kakšen tiran ste. Danes je moj govor namenjen vsem tistim …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Predsednik. − Že drugič ste spregovorili na ta način. Pravico imam, da proti vam ukrepam.

  Hans-Peter Martin (NI), poročevalec. – (DE) Danes bom predstavil šolski primer za vse tiste, ki vas zanima dejanski način političnega odločanja, poučno igro o neuspešnem nadzoru nad delovanjem v tem parlamentu. Ko se bodo prihodnji študenti političnih ved ali državljani, ki se zanimajo za politiko, naveličali, bo to postal klasičen primer. Kot del poročila o razrešnici, smo dobesedno prevzeli odstavke, ki so jih posredovali člani glavnih skupin in ki izražajo kritična mnenja za agencije. Na primer, jasno je, da sta bila decentralizacija in prenos pristojnosti ena od glavnih rezultatov postopka reforme Komisije, ki se je začel leta 1999, vendar Komisija še vedno ni pripravila študije ali poročila ali vmesnega finančnega izkaza o tej obliki upravnega poslovodenja. To sem nato vključil v glavne pripombe.

Avtorica tega besedila, gospa Gräßle, prihaja iz velike skupine. Namen njenega predloga spremembe k poročilu je bilo točno odstraniti te navedbe. Obstaja veliko drugih primerov, vključno s prispevkom gospe Haug, ki prav tako zadeva kritične pripombe o agencijah in na primer poudarja, da sta le dve agenciji popolnoma neodvisni od subvencij EU, medtem ko se večina financira izključno s sredstvi EU, kar navaja eden od dokumentov gospe Haug. Vendar je bilo to tukaj izločeno.

Predsednik odbora za proračunski nadzor, gospod Bösch, ima pogosto zelo kritične pripombe o agencijah, vendar ne v odboru. Potem, ko je zares pomembno in je čas primeren, ko je dejansko prava priložnost, da se opozori na neodgovorno širjenje med agencijami in na veliko stvari v slabem stanju, pa se na zahtevo velikih skupin to preprosto izbriše. Kot da to ni dovolj, si sam kot poročevalec ne smem dovoliti tega, kar si lahko drugi dovolijo,. Tako je celotna obrazložitev preprosto cenzurirana, zato si bom dovolil prebrati, kar sicer javnosti po zasedanju ne bo več omogočeno.

Del, ki je bil izbrisan, je naslednji: „Decentralizacija in prenos pristojnosti sta bila ključna cilja reformnega procesa Komisije, ki se je začel leta 1999. Do danes niso predložili še nobene ocene tega procesa. Razen tega Komisija ni nikoli podala prepričljive razlage o dodani vrednosti, ki so jo zagotovile decentralizirane agencije, zakaj njihovih nalog ni mogoče enako dobro opraviti v okviru Komisije ali, v veliko primerih, zakaj se je na zadevnem področju sploh zahtevalo ukrepanje Evropske unije.

Namesto tega je bila posledica neodgovorno širjenje. Na podlagi nenavadnih političnih odločitev so bile ustanovljene nove agencije. Nove agencije niso nadzorovane in jih pogosto ni mogoče nadzorovati, so večinoma neučinkovite in predvsem obremenjujejo evropske davkoplačevalce.

Hkrati uslužbenci uživajo toliko privilegijev kot še nikoli. Drugače povedano, reformna prizadevanja Komisije, ki so imela cilje povezane z zagotavljanjem zanesljivosti, odgovornosti, učinkovitosti, nove evropske službe za kulturo in preglednost, so se izkazala kot popoln neuspeh. Nesprejemljiva zmeda na področju prenosa pristojnosti in politike decentralizacije je zdaj vsem razvidna. To ni odgovorno ukrepanje.“

Tudi poročevalcu ni dovoljeno vključiti tega v obrazložitev. Seveda se ujema s političnim scenarijem, da vsakič ko je govoril nekdo drug, ko se je začela razprava o dvajsetih poročilih, ki sem jih predstavil odboru, so bili predlogi sprememb pripravljeni in tudi cenzorirani brez vednosti govorca.

  Christofer Fjellner, poročevalec. − (SV) Gospod predsednik, začenjam z razpravo v zvezi z razrešnico za Evropski razvojni sklad. Veliko vas je morda pričakovalo, da bo to delo opravljal drugi, visok Nordijec, in sicer naš kolega Alexander Stubb, vendar, kot nekateri veste, Alexander danes ne more biti prisoten, ker je bil imenovan za novega finskega ministra za zunanje zadeve. Zato me je prosil, da prevzamem to nalogo in danes predstavim njegovo delo ter to poročilo. Verjamem, da govorim v imenu večine, če povem, da smo žalostni zaradi odhoda Alexandra, vendar je to dobro zanj in zlasti za Finsko.

Seveda želim najprej čestitati njemu za delo, ki ga je opravil v zvezi z Evropskim razvojnim skladom. Delo v odboru je potekalo zelo dobro, pri čemer združeni odbor razpravlja o današnji razrešnici za razvojni sklad. Evropski razvojni sklad je seveda eno od sredstev za spodbujanje demokracije in gospodarskega razvoja v državah AKP (afriških, karibskih in pacifiških državah). Zato menim, da je razveseljivo, ko lahko vidimo, kako se denar porablja pravilno in odgovorno. Leta 2006 je bilo na voljo veliko sredstev, 3 milijarde EUR za dodelitev sredstev, pri čemer so uspeli plačati le malo pod 90 % tega zneska.

Vendar dejstvo, da smo danes zadovoljni z možnostjo podelitve in predlagamo podelitev razrešnice Komisiji, ki je upravljala te razvojne sklade, pri čemer smo s tem resnično zadovoljni, ne pomeni, da ni več izzivov ali nobenega področja, ki ga moramo v prihodnosti izboljšati. Opozoril bi le na nekaj od teh področij. Na primer, za razliko od lanskega leta, lahko trdimo, da Računsko sodišče ni predstavilo popolnoma jasne izjave o zanesljivosti, ampak je poudarilo veliko težav, na primer, v zvezi z dokazom o prenosih, ki bi lahko bili bolje dokumentirani, in v zvezi s plačili iz različnih delegacij. Seveda želim pohvaliti Komisijo za resno obravnavo teh težav in predstavitev dejanskih, pravilnih in pomembnih rešitev za te izzive.

Razen tega v našem poročilu poudarjamo tudi težave zaradi zamude pri izvajanju sodobnega informacijskega sistema. To je vprašanje, ki ga resno obravnavamo, pri čemer upamo, da ga bo Komisija še naprej obravnavala.

Dovolj je govorjenja o upravnih in gospodarskih vidikih, ker je veliko pomembnih političnih vprašanj, ki jih želim sprožiti. Najprej dejstvo, da bi bilo delo Evropskega razvojnega sklada bistveno enostavnejše, če bi bil vključen v redni proračun. Podobno menimo, da bi se delo prav tako olajšalo, če bi imeli eno finančno uredbo, ki bi nadzorovala vse sedanje in prihodnje razvojne sklade.

Dovolj o Evropskem razvojnem skladu. Ob tej priložnosti želim na kratko omeniti nekaj o razrešnici neodvisnih agencij. Delno to omenjam zato, ker sem bil odgovoren za to delo v Skupini Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov, vendar predvsem zaradi poročevalca, ki se milo rečeno, kot smo ravno slišali, nenavadno vede, in ni natančno upošteval smernice, ki jo je izbral odbor. Menim, da je zelo čudno, da Hans-Peter Martin ni odstranil svojega imena z vseh teh poročil, glede na to, da danes na plenarnem zasedanju ne bomo glasovali o njegovem mnenju.

Če vseeno povem nekaj o samem delu, o nekaterih pomembnih mnenjih, ki so kljub vsemu v teh poročilih, pri čemer smo jih pridobili zaradi uspešnega in tesnega sodelovanja med našo skupino socialdemokratov, skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze, želim le poudariti dejstvo, da podeljujemo razrešnico zato, ker menimo, da v izjavi Računskega sodišča obstajajo vzroki za odobritev upravljanja financ teh neodvisnih agencij. Vendar so ob tem tudi težave, ki jih bomo, upamo, v prihodnje obravnavali. To zlasti zadeva vse institucije, Svet, Komisijo in Evropski parlament, da bolje preučijo zahteve agencij. Upam, da bomo za to vsi prevzeli odgovornost.

Prihodnje leto, ko bom poročevalec za to vprašanje, se bom vrnil in upam, da bom lahko o tem poglobljeno razpravljal s Komisijo.

  Siim Kallas, podpredsednik Evropske komisije. − (ET) Gospod predsednik, gospod Jørgensen, poročevalci, spoštovani poslanci Parlamenta, dovolite mi, da se zahvalim Parlamentu, odboru za proračunski nadzor, poročevalcu gospodu Jørgensenu in njegovim kolegom poročevalcem za poročilo, ki so ga pripravili, in za priporočilo odbora, da je treba proračunu za leto 2006 podeliti razrešnico. Prav tako se zahvaljujem Alexandru Stubbu za poročilo o razrešnici v zvezi z uporabo instrumentov v okviru Evropskega razvojnega sklada.

Kljub dejstvu, da Evropsko računsko sodišče ni uspelo podati izjave o polni zanesljivosti, zaradi zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij za leto 2006, so rezultati te revizije najboljši od začetka izvajanja prakse podajanja izjav o zanesljivosti. Računsko sodišče je potrdilo napredek, ki smo ga dosegli. Veseli me, da je to potrdil tudi odbor Parlamenta za proračunski nadzor.

Letošnja razprava je osredotočena na strukturne sklade, obveznosti držav članic, izterjave in prilagoditve ter na občutljiva področja zunanje pomoči. Prizadevati si je treba za napredek na vseh teh področjih. Strinjamo se, da je treba redno sprejemati spremljevalne ukrepe, ne le zaradi postopka razrešnice, ampak tudi zaradi pogojev iz ustanovne Pogodbe in njihovega pomena.

Predlagam, da se člani ali predstavniki Komisije redno udeležujejo parlamentarnih srečanj za razpravljanje o enem od treh področij v središču letošnjega postopka razrešnice in o tem poročajo. Ta področja so: večja odgovornost držav članic na področjih, kjer si odgovornost delijo z Evropsko unijo, izvajanje strukturnih skladov in spremljanje financiranja zunanjih ukrepov (prvotno nadzor nad financiranjem, ki je usmerjeno prek mednarodnih organizacij).

Meseca maja se načrtuje odprtje običajne razprave o politični strategiji za prihodnje leto v sektorjih, ki so v moji pristojnosti.

Junija morajo komisarji, odgovorni za strukturne sklade, ali njihovi predstavniki in odbor za proračunski nadzor preučiti predhodne rezultate v okviru akcijskega načrta za strukturne sklade. Prvo četrtletno poročilo o akcijskem načrtu za strukturne sklade bo Parlamentu posredovano maja.

Julija ali septembra morajo komisarka za zunanje odnose ali njen predstavnik spoštovanim poslancem posredovati nekaj novejših informacij o skrbniških skladih, ki so namenjeni izboljšanju zunanjim ukrepom, preglednosti financiranja Evropske unije, usmerjenega prek mednarodnih organizacij, in nadzora, ki se nad tem izvaja.

V zvezi z zbirnim poročilom Komisije za leto 2007 in rezultati poročila notranjih revizorjev za leto 2007 bom lahko posredoval informacije julija ali septembra, pri čemer moramo nadaljevati z razpravo o razrešnici proračuna, izterjavah in stroških preverjanj skupaj s tem. Komisija bo oktobra izdala poročilo o teh področjih. To poročilo bo temelj za razvoj medinstitucionalne razprave o vprašanju dopustnega tveganja za napake.

Uradni odgovori Komisije na priporočila Parlamenta in Sveta bodo Parlamentu in Svetu posredovani jeseni, kot je običajno.

Moja kolega Danuta Hübner in Vladimír Špidla sta Parlamentu že posredovala pregled akcijskega načrta za izboljšanje upravljanja sredstev za strukturne ukrepe.

Komisija in države članice načrtujejo izvajanje prilagojenih ukrepov za zmanjšanje večkratnih napak pri izvajanju strukturnih ukrepov.

V zvezi s strukturnimi skladi je bila Komisija z državami članicami, ki so odgovorne za preverjanje stroškov, odločna in je po potrebi ustavila plačila ter izvedla finančne popravke. Komisija je zavezana h krepitvi teh ukrepov in k doseganju stvarnih, izmerljivih rezultatov.

Na področju deljenega upravljanja so države članice predstavile povzetke izjav in revizij. Za države članice, ki niso uspele predstaviti poročil, veljajo pravni ukrepi iz člena 226 ustanovne Pogodbe.

Dosledna zahteva, da države članice predstavijo te povzetke na začetku vsakega leta že prinaša rezultate.

Komisarka Benita Ferrero-Waldner je Parlamentu razložila načela financiranja Evropske unije prek pomoči za Irak in je vložila predloge o tem, kako je treba oblikovati boljša preverjanja za posebno financiranje in kako zagotoviti večjo sledljivost in preglednost pri financiranju. Direktor, ki je zadolžen za ta postopek, bo poleti poročal Parlamentu.

Nekateri rezultati so se že pojavili.

Na začetku aprila je v Ženevi potekalo srečanje med Komisijo in ZN, pri čemer so bile pred srečanjem razprave med poslanci Parlamenta in predstavniki Komisije, kjer je bil dosežen dogovor o skupnih smernicah, ki se bodo upoštevale v vseh zunanjih uradih, s ciljem povečanja prepoznavnosti skupnega dela. ZN in Komisija sta se zavezala izvajanju posebnih smernic in natančnemu spremljanju izvajanja.

Komisija pripisuje veliko vrednost odločitvam, ki jih potrdi Parlament. Te odločitve državljanom sporočajo o komunikaciji in praktični uporabi finančnih instrumentov. Na tej poti moramo vztrajati in javnost prepričati, da je njen denar, ki sestavlja proračun Evropske unije, v dobrih rokah.

  Ralf Walter (PSE) , pripravljavec mnenja odbora za razvoj. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poslanci, zahvaljujem se Danu Jørgensenu in Alexandru Stubbu, da sta v celoti povzela namene odbora za razvoj. Za to smo jima zelo hvaležni, ker smo v odboru za razvoj trdo delali na tem vprašanju.

Evropska unija – proračuni Evropske unije skupaj s proračuni držav članic – je največja dajalka razvojne pomoči na svetu. Kljub temu glede na trenutne razmere menimo, da moramo storiti še več. Ne moremo čakati, da nas doleti pomanjkanje hrane in energije v svetu, ter biti nato presenečeni, da ljudje protestirajo. Denar moramo namenjati – kot sem že rekel, smo največja dajalka pomoči na svetu – bolj ciljno usmerjeno, zato, da se ne porabi za druge namene in izgine, ampak da ga prejmejo tisti, ki ga potrebujejo. Zato smo veliko pozornosti namenili preverjanju, ali se sredstva, ki jih namenjamo, dejansko porabijo za predvidene namene. Parlament in odbor poudarjata, da je treba 20 % sredstev nameniti za osnovno zdravstveno oskrbo ter osnovno in nadaljnje izobraževanje, da se ustvari podlaga za prihodnost. Tako smo dosegli napredek, ampak Komisija še ni izpolnila naših pričakovanj. V zvezi s tem morate še veliko storiti, pri čemer bomo vztrajali.

Pozvali smo vas k zmanjšanju zaostankov plačil iz preteklosti in dejansko so se zaostala plačila iz obdobja pred letom 2001 zmanjšala za 39 % za program Europe Aid in 49 % za evropski razvojni sklad. To so zadovoljive številke, ampak le začasne. V zvezi z razvojno politiko smo večkrat poudarili, da ni smiselno vzdrževati vzporedna sistema – enega za evropski razvojni sklad in drugega za razvojno pomoč. Treba ga je vključiti v proračun. To zahtevamo zdaj in bomo zahtevali na prihodnjih pogajanjih o finančnih napovedih.

Na koncu bom spregovoril o proračunski pomoči. Komisija vedno pogosteje državam dodeljuje splošno proračunsko pomoč. To je izvedljivo, vendar bodite previdni, da se vam ne bo zgodilo tako kot nam s sedanjimi državami članicami v zvezi s strukturnimi skladi, pri čemer smo najprej odgovornost prenesli, ker jo morajo države prevzeti, ter nato ugotovili, da sistemi ne delujejo in „nihče“ za to ni odgovoren. Zato vam svetujem, da ste že od začetka prepričani, kaj počnete.

Spremljali vas bomo kritično, ampak tudi pozitivno. Na splošno čestitam poročevalcem in se jim najlepše zahvaljujem za sodelovanje.

  Jamila Madeira, pripravljavka mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. − (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve naj v zvezi z upravljanjem proračuna najprej povem, da smo zaskrbljeni, da se neporavnane proračunske obveznosti povečujejo, pri čemer lahko to, skupaj z zamenjavo pravila n+2 s pravilom n+3, kar bodo nekatere države članice uvedle za obdobje 2007-2013, povzroči poslabšanje razmer, zaradi česar bodo prejemniki na sredstva morda čakali dlje. Obravnavamo politike, kot je evropski socialni sklad, ki neposredno vplivajo na državljane, pri čemer bi lahko imele zamude katastrofalne posledice za učinkovito in uspešno uporabo sredstev.

V zvezi s strukturnimi politikami se strinjamo z Računskim sodiščem, da je treba izboljšati kontrolne sisteme za preprečevanje napak pri projektih na področju strukturnih skladov. Za pravočasno odpravo pomanjkljivosti ali napak so potrebni okrepljen nadzor, učinkovitejše revizije in uspešno spremljanje projektov od začetka do konca. Zato mora imeti Evropska komisija logistične zmogljivosti in ustrezna sredstva, da zagotovi resnično delovanje mehanizmov povratnih informacij in ustrezen pregled revizijskih postopkov.

Bistveno je, da se kratkoročno uporabijo pomembni kazalniki in cilji, ki so primerni za primerjavo, ter, kolikor je mogoče, seštevanje, zato da se lahko izvede takšna analiza trendov na področju strukturne politike, ki ne vključuje grobih in nejasnih ocen, saj takšne ocene ne omogočajo učinkovite uporabe teh sredstev.

Pomembno je omeniti, da je Komisija državam članicam pravočasno predložila priporočilo, da morajo uporabiti poenostavitve, predpisane z novo zakonodajo na področju strukturnih skladov, na primer z uporabo pavšalnega zneska za posredne stroške v okviru evropskega socialnega sklada.

Evropski komisiji čestitam tudi za naložbo v omrežje EURES in pozdravljam organizacijo evropskega leta mobilnosti delavcev. Izpostavljena so bila vprašanja, ki jih vsi priznavamo in s katerimi se še vedno spopadamo. Kar zadeva evropske agencije, ki jih analizira odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, se jim zahvaljujem za opravljeno delo, pri čemer lahko, kot smo videli, na splošno zelo pozitivno ocenimo njihove dejavnosti.

Vendar na koncu opozarjam, da je treba povečati proračunska sredstva za agencijo v Dublinu, ki analizira predvidene razmere na področju zaposlovanja in poslovnega sveta, pri čemer je namen družbenogospodarskem projektu zagotoviti podporo z ocenjevanjem vlog v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Vsi vemo, kako pomembno bi to lahko bilo. Zato je to zelo občutljivo in pomembno področje, ki mu mora Evropska unija nameniti posebno pozornost, in sicer s to analizo dublinske agencije, ki lahko pripomore k napovedovanju možnih kriz, ki lahko nastanejo v kateri koli državi od 27 držav članic.

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospod predsednik, komisar, odbor za okolje je bil zadovoljen z delom generalnega direktorata za okolje in generalnega direktorata za zdravje. Vem, da to ni v moji navadi. Običajno kritiziram Komisijo, vendar v tem primeru ni nobenega razloga za to. Odgovorni za proračun pri obeh generalnih direktoratih dobro sodelujejo. Najlepša hvala.

Zahvaljujem se tudi poročevalcu Danu Jørgensenu. Trdo je delal na celotnem postopku razrešnice za proračun, predložil izjemno poročilo in upošteval vse sklepe odbora za okolje v zvezi s podelitvijo razrešnice za leto 2006. Odbor za proračunski nadzor je s tem priznal to, kar je odbor za okolje sprejel soglasno. Najlepša hvala tudi za to.

Nekaj besed bom namenila našim agencijam. Tudi v odboru za okolje smo bili zadovoljni z delom in upravljanjem proračuna štirih agencij: Evropske agencije za okolje, Evropske agencije za varnost hrane, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za zdravila.

Odločitev, da odboru za proračunski nadzor svetujemo, da podeli razrešnico za proračunsko leto 2006, ni bila sprejeta zlahka. Ravno nasprotno. Člani upravnega odbora in direktorji v odboru so pogosto izmenjali informacije.

Poleg tega je več delegacij iz našega odbora obiskalo agencije, da so se sami prepričali o dejavnostih. Zato je bilo toliko bolj nerazumljivo, da poročevalec odbora za proračunski nadzor ni želel podeliti razrešnice trem od štirih agencij iz najbolj neverjetnih razlogov, zlasti zato, ker tudi če bi bili resnični, agencije niso odgovorne za tiste točke, na primer kadrovske predpise v zvezi z začasnimi uslužbenci institucij, lokacijo sedeža zadevne agencije ali celo način upoštevanja načela subsidiarnosti. Fraze, kot so: „prišlo je do neodgovornega širjenja“, „na podlagi nenavadnih političnih odločitev so bile ustanovljene nove agencije, ki niso nadzorovane, jih pogosto ni mogoče nadzorovati, so večinoma neučinkovite in predvsem obremenjujejo evropske davkoplačevalce“ ter „hkrati uslužbenci uživajo toliko privilegijev kot še nikoli“– so namenjene le šokiranju. Vsi dobro vemo, da gre za načrtno spodbujanje škandala v zvezi z delom na evropski ravni. Ostro obsojam to podpihovanje k škandalu.

Kljub svoji edinstveni naravi so agencije evropske upravne enote. Ne ustanovijo se same in ne umisli si jih Komisija sama, ampak se ustanovijo z ustreznim regulativnim postopkom, tj. soodločanjem ali posvetovanjem ali, odvisno od področja politike, z uredbo, tj. zakonodajo. To pomeni, da te agencije ustanavlja evropski zakonodajalec, kar pomeni, da smo omenjeni „pustolovci“ mi. Proračun agencij je del proračuna Evropske unije. Vsako proračunsko leto direktorju podelimo razrešnico. Menim, da noben del uprave ni tako dobro nadzorovan kot agencije, zato sem vesel in hvaležen, da je odbor preprečil poskus povzročitve škandala.

  Luca Romagnoli, pripravljavec mnenja odbora za promet in turizem. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poudarjam, da lahko v zvezi z izvajanjem proračuna evropskih agencij za proračunsko leto 2006 podpremo besede Računskega sodišča, saj so računovodski izkazi in transakcije zakoniti in pravilni.

Vendar kot sem povedal v odboru za promet in turizem, predlagam večjo skladnost z načeli in pravili v naslednjih letih. V primeru Evropske agencije za pomorsko varnost je bilo 43 % odobritev plačil razveljavljenih, pri čemer je bilo največ transakcij zabeleženih konec proračunskega leta. Izrazil sem tudi zaskrbljenost zaradi nizke stopnje uporabe odobritev plačil za ukrepe proti onesnaževanju morja, kljub temu da Parlament nenehno podpira te ukrepe.

V zvezi z agencijo za varnost v letalstvu sta bili ugotovljeni tudi visoka stopnja prenosov sredstev, ki je znašala 40 % odhodkov za poslovanje, ter uporaba prenosov nediferenciranih odobrenih sredstev, kar je v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti. Zato pozivamo Komisijo, naj pregleda strukturo pristojbin agencije, da bodo stroški in prihodki za dejavnosti potrjevanja uravnoteženi.

Končno, kar zadeva agencijo za železniški promet, zaradi uporabe pogodb, ki so se iztekle, in nepravilnih podaljšanj veljavnih pogodb ni mogoče trditi, da so bile vse transakcije zakonite.

Zato predlagam večjo preglednost in natančnost v prihodnosti; vendar glede na ugotovitve Računskega sodišča predlagam, da Parlament podeli razrešnico izvršnim direktorjem agencij.

  Helga Trüpel, pripravljavka mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu odbora za kulturo poudarjam, da je naš cilj spodbujati kulturno raznolikost v Evropi. Naši kulturni programi se izvajajo tam, kjer državljani živijo, kar je naš omenjeni cilj. Zato od nacionalnih kulturnih agencij pričakujemo izredno dobro upravljanje, pri čemer dodajam, da bomo lahko z revizijo finančne uredbe bolj ciljno usmerjeno financirali in podpirali manjše projekte, za katere državljani zaprosijo v svojem območju.

Vendar to prav tako pomeni, da moramo najti pravo ravnovesje med zmanjševanjem birokracije in preprečevanjem goljufij, kar pomeni, da potrebujemo ustrezne predpise. Da državljanom, ki za izvajanje kulturnih projektov potrebujejo manjše zneske, ne bi bilo treba izpolnjevati obsežne prijavne dokumentacije, moramo poenostaviti postopke in preiti na pavšalno financiranje. Tako bodo evropski državljani bolj sprejemali naše kulturne programe.

  Bárbara Dührkop Dührkop, pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (ES) Gospod predsednik, odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se je odločil podpreti podelitev razrešnice Komisiji na tem področju ter petim agencijam, za katere je odgovorna.

V zvezi s poslovodenjem Komisije pozdravljamo znatno povečanje izvajanja plačil ter upamo, da se bo ta trend nadaljeval v letu 2007, čeprav vemo, da se bo to leto začelo novo programsko obdobje, pri čemer nam izkušnje kažejo, da je težje izpolniti ta cilj in da prihaja do zamud.

Odbor za državljanske svoboščine pozdravlja dejstvo, da se je v zvezi s petimi agencijami, za katere je pristojen odbor za državljanske svoboščine, Računsko sodišče – citiram – „lahko ustrezno prepričalo, da so računovodski izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2006, zanesljivi“.

Ob tem imam v zvezi z izvrševanjem proračunov nekaj pripomb o nekaterih točkah, ki so še vedno nejasne. Prva pripomba zadeva agencijo Frontex, ki je imela nizko stopnjo izvrševanja dodeljenih sredstev, vendar zaradi tega ne smemo biti pesimistični. Upoštevati moramo, da je šele leta 2006 začela dejansko delovati ter je v naslednjem letu dokazala, da lahko porabi celoten proračun.

Obisk odbora za državljanske svoboščine na sedežu agencije Frontex je bil zelo pozitiven. Zato upamo, da ji bo v naslednjih proračunskih letih razrešnica podeljena brez pridržkov, kljub dejstvu, da je zaradi pomanjkanja politične vizije Sveta in Komisije proračun te agencije v nevarnosti.

Čeprav morda ta razprava ni najbolj primerno mesto, jo bom izkoristil ter poudaril, da je glede na hibridno naravo agencije Frontex njeno pravilno delovanje v veliki meri odvisno od sodelovanja držav članic. Če države članice ne bodo zagotovile ustreznih sredstev, agencija Frontex ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti.

Kar zadeva agencijo Eurojust, imam samo eno negativno pripombo v zvezi z velikim številom prenosov med postavkami, ki bi morali biti bolje utemeljeni.

Kritizirali smo tudi nekatere težave v zvezi z zaposlovanjem pri Evropski agenciji za temeljne pravice ter obžalujemo, da Računsko sodišče meni, da vprašanje, izpostavljeno leta 2005, v zvezi s članom osebja Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki je bil za opravljanje dolgoročne naloge napoten v Bruselj brez jasno določenega cilja, še ni rešeno.

Na koncu bom omenil še primer Evropske policijske akademije, v zvezi s katero imamo nekaj dvomov. Gospod Kallas, Evropsko komisijo smo pozvali, da pozorno spremlja izvrševanje proračuna te akademije, saj se sumi, da ne upošteva popolnoma in dosledno evropske zakonodaje o javnih naročilih.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (PL) Gospod predsednik, kar zadeva letošnji postopek razrešnice za proračun, smo lahko zadovoljni z napredkom Komisije v zvezi z učinkovitejšo uporabo sredstev EU, zlasti na področju skupne kmetijske politike. Podporo si zasluži tudi pobuda, ki so jo sprejele nekatere države članice, v zvezi z oblikovanjem in objavo nacionalnih izjav, ki predstavljajo nov element v okviru procesa upravljanja sredstev Skupnosti, pri čemer morajo tudi preostale države čim prej sprejeti to pobudo.

Pomembno je tudi prizadevanje Komisije, da reši vse primere kršitve postopkov oddaje javnih naročil, omenjene v letnem poročilu Računskega sodišča, ter uvede politiko začasne ustavitve plačil v primeru resnih prekrškov v sistemu.

Kot strokovnjakinja v odboru za pravice žensk in enakost spolov poudarjam, da se pri načrtovanju proračuna vprašanje enakosti spolov ne upošteva, pri čemer znova pozivam k vključitvi tega vprašanja v načrtovanje proračuna in financiranje programov Skupnosti. Informacije o ukrepih, namenjenih spodbujanju enakosti spolov, ki so prejeli sredstva iz socialnega sklada, je treba vključiti v prihodnja poročila o izvrševanju proračuna.

(Ploskanje.)

  Ingeborg Gräßle, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisar, najprej bom govorila o razrešnici Parlamentu, pri čemer se zahvaljujem našemu poročevalcu in vsem poslancem, ki so si prizadevali za napredek na področju dodatka za pisarniško pomoč, ker je ta točka za javnost bistvena, zato mora biti tudi v središču naše razprave. Vsi poslanci Evropskega parlamenta si prizadevamo za rešitev vprašanja korupcije.

Evropska ljudska stranka je predlagala, kako bi lahko v prihodnosti učinkoviteje upravljali z dodatki za pisarniško pomoč. Ti predlogi so bili odobreni z veliko večino v odboru za proračunski nadzor, vključno s predlogom, da mora plačilne posrednike v državah članicah obvestiti Parlament, pri čemer se s tem zagotovi večja strokovnost. Ti plačilni posredniki bi nato upravljali tudi pogodbe o storitvah ter zagotovili, da so davki plačani in prispevki za socialno varnost odšteti. Ti predlogi sprememb, vključno s točko, da poslanci Evropskega parlamenta v prihodnosti ne smejo več zaposlovati družinskih članov, ščitijo ugled Parlamenta.

V skladu s predpisi EU gre za močno navzkrižje interesov. Zato pozivam vse poslance, da v prihodnosti ne ogrožajo več svojega ugleda ali ugleda Parlamenta. Zaskrbljena sem, da želi skupina socialdemokratov, vključno z nekaterimi liberalci, glasovati proti temu odlomku besedila. Če bodo imeli večino, to pomeni, da bomo končali postopek razrešnice brez napredka na tem zelo pomembnem področju, kar bi bil za vse nas najslabši izid, ker se z veselim „še tako naprej“ ne bomo mogli izogniti negativnemu poročilu Računskega sodišča o dodatku za pisarniško pomoč.

V zvezi z dodatkom za parlamentarne pomočnike, ki smo ga sprejeli skupaj, menimo, da ni rešitev za vse težave. Predlagam, da vsi preberete droben tisk. Nič še ni dorečeno, zato bi lagali – tudi javnosti – če bi na tej točki trdili, da bomo z dodatkom za parlamentarne pomočnike rešili vse težave.

Na koncu še pripomba v zvezi s proračunom Komisije. Komisar, šlo je za las in upam, da so vas kolegi povabili na pijačo, ker ste si jo zaslužili. Najlepša hvala za dobro sodelovanje.

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, podpredsednik Komisije, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu, vsem kolegom iz skupine socialdemokratov in tistim iz drugih skupin, ki so sodelovali pri tem postopku razrešnice in so zagotovili, da je bil zaključen. Prav v zvezi s tem vprašanjem glede Evropskega parlamenta imam nekaj pripomb. Menim, da so iz poročila o notranji reviziji razvidne resne pomanjkljivosti sistema plačil za parlamentarne pomočnike. Nedvomno je treba uvesti statut za pomočnike, medtem ko mora odgovornost za naloge finančnega poslovodenja v zvezi s plačili prevzeti uprava Evropskega parlamenta.

V naslednjem parlamentarnem mandatu ni dovolj, da bodo le poslanci imeli statut, ampak mora biti tudi delo njihovih pomočnikov urejeno in financirano v okviru evropskega institucionalnega okvira, pri čemer obstoj prostovoljnega pokojninskega sistema, financiranega iz javnih sredstev, ni več upravičen; poleg tega je treba bolj pojasniti tudi pravila v zvezi s potnimi stroški in drugimi splošnimi stroški. Svet mora glasovati za to zadevo ter preprečiti, da nepomembne ugodnosti funkcije ne bodo omejevale delovanja Evropskega parlamenta. Prav tako je bistveno, da se poslancem zagotovijo najboljši delovni pogoji, pri čemer mora biti to področje urejeno s predpisi o popolni preglednosti ter v skladu s splošnimi pravili, ki veljajo za družbo.

Pozivam zlasti kolege iz Evropske ljudske stranke (Krščanske demokrate) in Evropske demokrate, da ne ovirajo tega reformnega procesa. Bistveno je, da dosežemo soglasje v tem Parlamentu o statutu za pomočnike, ki je jasen in ureja vprašanje, zaradi katerega je naša institucija po nepotrebnem izgubila ugled. Zelo pomembno je, da to dosežemo, pri čemer bomo potrebovali podporo vseh.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem poročevalcem, ki so prispevali k temu postopku razrešnice. Dve minuti, ki jih imam na voljo, bom izkoristil za komentiranje poročila o razrešnici Komisiji, ki ga je sestavil gospod Jørgensen. Računsko sodišče je novembra lani objavilo poročilo, ki je bilo boljše od prejšnjih, zato ker so bili v njem tokrat navedeni odstotki. To morajo vključevati tudi prihodnja poročila. Ob objavi poročila se je zdelo, da je Komisija zmagala. Poročilo še nikoli ni bilo tako dobro. Računsko sodišče je odobrilo 44 % odhodkov Komisije. Menil sem, da si ne smemo zadovoljno odpočiti in reči: „še nikoli nismo bili tako uspešni“. Ne, še več lahko storimo.

Presenetljivo je, da Komisija ni upoštevala priporočil Parlamenta v prejšnjih resolucijah o razrešnici. Kaj je bilo za Parlament pomembno v zadnjih treh letih? Nacionalne izjave. Medtem ko se je Komisija odločila, da ne bo upoštevala nacionalnih izjav. To ni sprejemljivo. Poleg tega je to vključeno v finančni perspektivi, medinstitucionalnem sporazumu. Na srečo je Komisija preklicala svoj ukrep, pri čemer bodo nacionalne izjave zdaj upoštevane.

Izpostavil bom še eno vprašanje. Komisarji ne smejo sopodpisati izjave generalnih direktorjev. Ne razumem, zakaj ne. Komisarji lahko sodelujejo na sestankih odbora za proračunski odbor, kot omogoča Komisija, ter poročajo o napredku, medtem ko jim ni dovoljeno podpisati ničesar s Parlamentom. Kakšna je pravna obrazložitev? Gospod predsednik, upamo, da bomo naslednje leto še uspešnejši. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bo k temu sprejela konstruktiven pristop tako kot v preteklosti.

  Mogens Camre, v imenu skupine UEN. – (DA) Gospod predsednik, že devetič sodelujem pri postopku, s katerim Parlament odobri računovodske izkaze Komisije, Sveta, Parlamenta in drugih organov EU. To leto smo znova ugotovili velike nepravilnosti. Razmere so slabe zlasti v zvezi z upravljanjem denarja Komisije v okviru strukturnih skladov, pri čemer je bilo skoraj 4 milijarde EUR izplačanih nepravilno. Zato se bom osredotočil na to vprašanje.

Letos znova opozarjamo na napake in znova nam zagotavljajo, da se bodo stvari izboljšale. Takšna zagotovila prejmemo vsako leto, kljub temu se stanje ni izboljšalo, ker je celoten sistem podpore zapleten in nerazumen, pri čemer ga je nemogoče upravljati. V odboru za proračunski nadzor smo postavili ključno vprašanje: kakšen je učinek prerazporeditve velikih količin denarja med državami članicami na EU kot celoto? Navsezadnje v državah, ki prejemajo podporo, ni vidnega napredka. Naslednje leto bodo znava zaostajale in znova bodo prejele podporo. Od 15 starih držav članic EU Grčija, Španija, Portugalska in Irska vsako leto od pristopa k EU prejemajo podporo. Celotno neto razliko plačuje 11 starih držav članic. Seveda tudi vse nove države članice prejemajo podporo.

Države, ki izvajajo gospodarske reforme in delujejo učinkovito ter v katerih so državljani pripravljeni plačati visoke davke, morajo podpirati države, ki ne želijo reformirati zastarelih struktur ali zlasti zahtevati visoke davke. Politika podpore EU je v veliki meri neučinkovita. Zakaj bi države izvajale reforme, če lahko račun za neukrepanje izstavijo državljanom drugih držav? Prerazporeditev je nesmiselna. Veliko milijard konča v napačnih rokah, pri čemer je filozofija podpore zgrešena, ker nagrajuje države, ki ne izvajajo reform in kaznuje tiste, ki jih izvajajo, tj. države, ki jih EU potrebuje. EU bi lahko naloge opravljala s 15 % sedanjega proračuna. Poleg tega bi se izognili vsem tem primerom gospodarskega škandala. Zato bom glasoval proti sprejetju računovodskih izkazov Komisije.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem kolegom iz odbora za proračunski nadzor za dobro opravljeno delo.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, govoril bom o razrešnici Komisiji in Parlamentu.

V zvezi z razrešnico Komisiji se soočamo s težavami, ki so jih natančno razložili zlasti poročevalci: dejstvo, da je Računsko sodišče navedlo veliko težav v zvezi s strukturnimi skladi, pri čemer 12 %sredstev ne bi smelo biti izplačanih (tj. 4 milijarde EUR, kar je ogromna vsota), ter dejstvo v zvezi z zunanjimi odnosi, da je med drugim sodelovanje z Združenimi državami slabo in okorno. To so težave, o katerih smo razpravljali.

To je bila pomembna razrešnica, ker je zadnja pred volitvami. Naslednje leto nas čaka še en postopek razrešnice, vendar bo potekal v predvolilnem obdobju. Zato je bila to pomembna razrešnica, pri čemer smo morali vzpostaviti dialog. Vesel sem, da je bil ta dialog med skupinami zelo konstruktiven. Organizirali smo dve razpravi s komisarjem Špidlo in komisarko Hübner ter – gospod Jørgensen, gospod Mulder, gospa Gräßle in jaz – od Komisije pridobili informacije na podlagi skupnega pisma, kar je omogočilo, da je bil dosežen odličen rezultat. Iskreno upam, da bomo naslednje leto dosegli boljši rezultat.

V zvezi s Parlamentom se bom osredotočil na dva velika problema. Kar zadeva statut za pomočnike, imamo notranjo revizijo, ki jo izvaja notranji revizor. Čestitati mu moram za odličen dokument. Gospod predsednik, še vedno ne razumem, zakaj niste vi in predsedstvo objavili tega revizijskega poročila. Razlogi ostajajo skrivnost, kar ni potrebno, ker smo se mi kot Parlament vedno zavzemali za izvedbo te revizije ter preiskave o upravljanju dodatkov sekretariata. Prepričan sem, da moramo uvesti ta statut. Predložil sem številne druge predloge sprememb za okrepitev obstoječega besedila gospoda Pomesa Ruiza. To je treba doseči v sodelovanju s Komisijo ter zlasti Svetom, kajti če v bližnji prihodnosti Svet soočimo s problemom, ki ga ne reši, ne bomo dosegli to, za kar si prizadevamo. Zato je treba to doseči v sodelovanju s Komisijo in Svetom.

Zadnja točka je prostovoljni pokojninski sklad, v zvezi s katerim sem zelo zaskrbljen. Prvič, aktuarski primanjkljaj še naprej narašča, in drugič, želim, da se končno objavi seznam oseb, vključenih v prostovoljni pokojninski sklad.

  Umberto Guidoni , v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, celoten Parlament in vsi moji kolegi so zadovoljni z napredkom na področju učinkovitejše uporabe odobrenih evropskih proračunskih sredstev. Vendar je treba hkrati izpostaviti nekatere velike nepravilnosti. Komisija mora začeti postopke za ugotavljanje kršitev in uvesti kazni za države članice, ki ne uporabljajo, ali le delno uporabljajo predpisov v zvezi s strukturnimi skladi. Države članice morajo zagotoviti vse informacije o popravkih in finančnih izterjavah, zlasti za prihodnje finančno poslovodenje.

Komisija mora Parlamentu predložiti oceno kakovosti letnih poročil posameznih držav za področja intervencije in različne politike. Najpomembnejše področje so strukturni skladi, pri čemer neustrezna poplačila znašajo 12 %.

Komisija mora pojasniti, kako bo zagotovila izterjavo tega denarja, zlasti v primerih, ko projekti niso bili izbrani v razpisnem postopku. Proti državam, ki ne izvajajo ustreznega nadzora, je treba uvesti hitrejše in učinkovitejše postopke ukinitve.

Menim, da so največja pomanjkljivost tega proračuna zunanji ukrepi, o katerih ni navedenih dovolj informacij, kljub temu da prejemajo podporo v okviru številnih evropskih dejavnosti. Komisija mora zagotoviti zlasti večjo preglednost projektov, namenjenih obnovi v Iraku leta 2006, ki jih je financirala Evropska unija, pri čemer mora na primer navesti projekte, njihov namen, predvidene stroške in zadevne agencije.

Te informacije so bile predložene prepozno, pri čemer menim, da še vedno niso dovolj izčrpne. Menim, da bi za tovrstno uporabo sredstev morali preučiti možnost financiranja v okviru Evropske agencije za obnovo, kot je Parlament poudaril v preteklosti.

Na kratko bom komentiral razrešnico Parlamentu. Prvič, poročevalec je izpostavil vprašanje v zvezi s tremi območji, za katere je treba okoljske stroške prišteti finančnim. Zadnja pripomba zadeva notranje poročilo o upravljanju odhodkov za pomočnike. Menim, da je bila odločitev v zvezi z zaupnostjo poročila napačna, ker so bili zato objavljeni številni časopisni članki, ki škodujejo preglednosti in delovanju Parlamenta. Zato pozivamo k objavi tega poročila o notranji reviziji.

  Jeffrey Titford, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, v tem omejenem času, ki ga imam na voljo, bom v zvezi s tem dolgim poročilom podal dve ugotovitvi. Prvič, vsebuje veliko praznih besed o tem, da morajo poslanci za nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem predložiti ustrezna dokazila. Glede na nedavne dogodke je jasno, do so veljavni predpisi popolnoma neustrezni, saj jih veliko poslancev redno zlorablja. Prav tako je jasno, da se v zvezi s temi zlorabami ne bo ukrepalo, saj se sistem pred sklicem novega Parlamenta jeseni 2009 ne bo spremenil. Zato kritike poročila ne jemljem resno.

Drugič, poslance opozarjam na določbo 55 poročila, ki določa, da se lahko evropske politične stranke od leta 2008 dalje financirajo iz proračuna Parlamenta do višine 85 %. V nadaljevanju poudarja, da imajo stranke zaradi takega odstotka denarne pomoči Parlamenta večjo odgovornost za svoje dejavnosti. Z drugimi besedami, EU financira politične stranke ter nadzoruje njihove dejavnosti.

To še dodatno dokazuje, da zaradi vedno bolj totalitarne Evropske unije demokracija v Evropi propada. Kot demokrat obsojam to poročilo, medtem ko je lahko tiste, ki ga podpirajo, sram.

  Ashley Mote (NI). – Gospod predsednik, prav je, da Parlament in Evropsko investicijsko banko, katerih računovodske izkaze danes pregledujemo, obvestimo, da je v zvezi z njihovimi 200 milijonov vrednimi ugodnimi posojili britanski javni radioteleviziji British Broadcasting Corporation (BBC) – zdaj znani kot Brussels Broadcasting Corporation – britanska policija uvedla kazensko preiskavo. BBC obtožujejo kršitve njegove kraljeve ustanovne listine Royal Charter, zlasti zaradi neuravnoteženega in neobjektivnega poročanja o dnevnih novicah.

Ne gre verjeti trditvam Evropske investicijske banke, da ta posojila niso vplivala na uredniško politiko BBC-ja. Rezultati dolgoletnih raziskav, vključno z raziskavami Lorda Pearsona, ki jih je izvedel na lastne stroške, so pokazali, da je Evropska investicijska banka dejansko kupila BBC v imenu EU. Zaradi tega višje vodstvo BBC zdaj meni, da je nad zakonom. Kmalu bo znano, ali se s tem strinja britanska kriminalistična policija Scotland Yard.

  Gabriele Stauner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, govoril bom o poročilu o razrešnici drugim institucijam, pri čemer se zahvaljujem poročevalcu gospodu Lundgrenu za sodelovanje.

V zvezi z institucijami poudarjam, da moramo za podelitev razrešnice najprej zagotoviti pravno podlago v okviru finančne uredbe. Sedanja praksa, da Parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Sveta in drugim institucijam, ni določena v finančni uredbi in je v nasprotju s členom 274 Pogodbe.

Zlasti za občutljiva področja, kot je proračunski nadzor, sklicevanje na „neformalni sporazum“ iz sedemdesetih let 20 stoletja ni več ustrezno ter je v nasprotju z načeloma pravne jasnosti in pravne resnice. Zato pozivamo Komisijo, da do septembra 2008 predloži ustrezen predlog za odpravo te pomanjkljivosti. Prav tako pozivam vse poslance, da podprejo naš predlog spremembe št. 1 v zvezi s podelitvijo razrešnice Svetu.

Zdaj bom znova spregovoril o odhodkih za skupno zunanjo in varnostno politiko. Nujno je, da za zagotavljanje čim večje preglednosti Svet v prihodnosti ne da prednosti upravnim odhodkom v škodo teh odhodkov.

Kot vsako leto se je tudi letos proračunski nadzor izkazal kot koristen na področju nepremičninskih politik institucij. Računsko sodišče na primer za gradnjo prizidka ni izvedlo javnega razpisa ali se pogajalo o sklenitvi pogodb, čeprav je pristojno za financiranje.

Znova opozarjam tudi na predpise v zvezi z javnimi naročili. Težko bomo državljanom povedali, da mora vsaka majhna občina za naročilo nad 200 000 EUR objaviti javni razpis na ravni EU, če institucije ne spoštujejo predpisov o javnih naročilih.

Dovolite mi, da na koncu povem nekaj besed o Računskem sodišču. Obžalujem, da mora biti v skladu z našim poročilom Računsko sodišče organizirano po vzoru Evropske centralne banke. Bojim se ponovne nacionalizacije te institucije, na katero države članice ne bi smele imeti političnega vpliva.

  Herbert Bösch (PSE). – (DE) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravi te pomembne razrešnice za leto 2006 in podpirali našega poročevalca.

To je morda najpomembnejša razrešnica v tem mandatu. Poznamo probleme in še vedno je čas, da jih rešimo. Posebej se zahvaljujemo Evropskemu računskemu sodišču, katerega poročila vsako leto dobivajo vse večjo veljavo. Dobro bi bilo, da bi se računsko sodišče občasno izognilo populizmu. Spomnimo se združenj kobilarn in golf klubov ter vsega, kar spada zraven. To so bile bolj politične ocene kot ocene računskega sodišča.

Zahvaljujem se Evropski komisiji, ki je tudi pod pritiskom neomajnega poročevalca na koncu pogajanj z nami dosegla dogovor o nadaljnjem ukrepanju. Komisar Kallas je že omenil naše načrte za prihodnje mesece. Nacionalne izjave držav članic so pomembne. Kot vidimo Sveta danes ni tukaj, pri čemer ga ne zanima, kako se porabi denar davkoplačevalcev, zato se mora s tem ukvarjati mi.

Napredovali bomo na področju strukturnih politik. Komisar Kallas, še naprej bomo imeli težave na področju zunanje politike. Že prvič smo poudarili, da zunanja politika ni ustrezno nadzorovana, čeprav za njo namenjamo milijarde EUR. Na področju mednarodnih financ je običajno, da se glasovalne pravice dodelijo glede na obveznosti o plačilu prispevkov. Če na primer Evropska unija prispeva več kot 40 % za obnovo Iraka, potem pričakujem, da bomo imeli več kot 40 % pravic do sodelovanja in soodločanja. Do uresničitve tega je še zelo daleč, pri čemer je treba za to še veliko narediti.

Danes bomo glasovali o dobrih poročilih, ki jih moramo podpreti.

  Kyösti Virrankoski (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcem in predsedniku odbora za proračunski nadzor. Pred nami je 30 poročil o razrešnici za leto 2006. Najbolj pomembno je poročilo Komisije, ki zadeva 97 % proračuna EU. Preostala zadevajo druge institucije EU in posamezne agencije.

Menim, da je treba izboljšati način, na katerega Parlament obravnava vprašanje razrešnice. Odbor za proračunski nadzor ne more delovati kot računsko sodišče, še manj pa kot računovodsko podjetje. Z vidika osebja je neizvedljivo, da bi podrobno obravnaval upravljanje in izkaze 30 organov. Parlament mora zaupati strokovnjakom in mnenju uradnih organov, zlasti Evropskemu računskemu sodišču, organom za notranje spremljanje in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

Tudi najstrožji in najpodrobnejši pregled izkazov in upravljanja je le na videz točen, pri čemer rezultat ni zanesljivejši. Med načinom obravnavanja razrešnice in številom predloženih poročil ni neposredne povezave. Nasprotno, razrešnica, ki jo podeli Parlament, še ni ustrezno zagotovilo za natančno obravnavo računovodskih izkazov in upravljanja.

Če želi Parlament dejansko okrepiti svojo vlogo v okviru postopka razrešnice, mora spremeniti svoje delovanje. Drugače bo odbor za proračunski nadzor preobremenjen z delom.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Jørgensena pravilno opozarja – v skladu z mnenjem računskega sodišča – na problem v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike, pri čemer se nekateri upravičenci ne ukvarjajo s kmetijstvom. Nič ni narobe, da golf klubi, kriket klubi, šole jahanja in rekreacijski parki uspešno poslujejo, vendar ne na podlagi sredstev skupne kmetijske politike.

Popoldan bomo v tem Parlamentu razpravljali o krizi s hrano in povišanju cen hrane, pri čemer je eden od razlogov za to krizo zagotovo dejstvo, da se sredstva EU namesto za podporo kmetijstvu namenjajo za podporo popolnoma drugim dejavnostim, ki teh sredstev ne potrebujejo. Zato v celoti podpiram sklepe iz člena 99 in člena 100 poročila gospoda Jørgensena, ki opozarjajo, da je treba spremeniti financiranje skupne kmetijske politike, da bodo sredstva dodeljena dejanskim kmetom, ki zemljo uporabljajo za kmetijske namene, pri čemer je treba te spremembe uvesti čim prej.

  Paul van Buitenen (Verts/ALE). – (NL) Najbolj učeni človek vseh časov, Einstein, je rekel, da svet ni nevaren zaradi ljudi, ki so zlobni, ampak zaradi tistih, ki v zvezi s tem ne naredijo ničesar. Tako je tudi v tem parlamentu. Že desetletja vemo za nepravilnosti v zvezi z dodatki za pomoč poslancem, potnimi stroški, nadomestili splošnih stroškov, dnevnicami, sredstvi za gostujoče skupine in sredstvi za politične skupine. Upam, da bo Parlament v zvezi s tem ukrepal pred volitvami leta 2009 in da to za razliko od prejšnjih nekaj desetletij ne bodo le prazne obljube. V pričakovanju tega menim, da bi morali podelitev razrešnice preložiti. Menim, da volivci podelitve razrešnice Parlamentu ne bi odobravali.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, pod vodstvom Siima Kallasa, podpredsednika Evropske komisije, je bilo opravljeno odlično delo za zagotovitev, da bodo računovodski izkazi EU bolj odprti in preglednejši. Posebej je treba pohvaliti poziv k objavi enotnih plačil. Na Finskem državne subvencije kljub temu znašajo dvakrat več od pomoči EU. Na žalost podatki o prejemnikih pomoči EU ne odražajo dejanskega stanja o enotnih plačilih.

Komisija je pod pritiskom odbora za proračunski nadzor izboljšala pregled računovodskih izkazov in obljubila, da si bo bolj prizadevala za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov. Prav tako so zdaj na voljo kvalitetnejše informacije o financiranju v okviru zunanjih ukrepov, za kar so zaslužni poročevalci in poročevalci v senci.

Upam, da bosta v prihodnosti zagotovljena strožji pristop k spremljanju vseevropskih političnih strank ter skladnost s pravili o teh strankah, pri čemer lahko na podlagi ravnanja Parlamenta ugotovimo, da to zdaj ni vedno zagotovljeno.

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM). – (DA) Gospod predsednik, v EU smo dosegli velik napredek na področju odprtosti in boja proti goljufijam. Ko sem bil leta 1979 prvič izvoljen, je imel predsednik skupine glavno vlogo pri zapravljanju denarja. Privoščil si je limuzino s šoferjem, ki jo je plačal Parlament, ter nato s sredstvi držav članic še potovanje v prvem razredu za isto pot, povrh pa še dodatek. Zdaj ima predsednik vodilno vlogo pri reševanju teh problemov. Vendar nas čaka še veliko dela, pri čemer je odločitev večine, da se poročilo o notranji reviziji ne objavi, velik korak nazaj. Kako lahko nadzorujemo druge, če si ne upamo rešiti svojih problemov. Velike skupine imajo veliko odgovornost, saj lahko volilna udeležba na naslednjih evropskih parlamentarnih volitvah znaša manj kot 40 %, kar bi resno ogrozilo legitimnost volitev.

Upal sem, da bom lahko nekoč glasoval za letne računovodske izkaze, ker ne bo več odprtih vprašanj. Vendar velike skupine znova predlagajo, da odobrimo računovodske izkaze Komisije, čeprav še vedno nimamo popolnega dostopa do njih, da bi jih lahko pregledali. Kako bi revizor ocenil izkaze, če ne bi imel dostopa do vseh prilog? Računsko sodišče je v zadnjih 14 letih vsakič izjavilo, da ne more potrditi pravilnosti poslovnih dogodkov, zato bom na žalost že 29. leto po vrsti glasoval proti odobritvi.

Zahvaljujem se kolegom poslancem iz odbora za proračunski nadzor in drugim v Parlamentu za njihovo dolgoletno prizadevanje za odpravo nepravilnosti v EU. Ko sem začel delati v Parlamentu, sem med obravnavo proračuna srečal človeka, znanega pod imenom „Posneto mleko“. Prejel je 1,3 milijone danskih kron, pri čemer je bil največji prejemnik sredstev EU na Danskem. Na voljo ni bilo niti statističnih podatkov o višini sredstev, dodeljenih največjim prejemnikom. Naslednje leto bodo vsi prejemniki kmetijske podpore objavljeni v internetu. Pred štirimi je bilo delo delovnih skupin Komisije velika skrivnost. Zahvaljujoč našim skupnim naporom bomo zdaj lahko v internetu preverili, kdo so svetovalci. Poleg tega nam je gospod Kallas v okviru Komisije nudil dobro podporo, za kar se mu zahvaljujem. Pogrešal bom sodelavce, ko bom 9. maja zapustil Parlament. Hvala lepa, gospe in gospodje. Veliko smo dosegli, ampak ne dovolj. Vendar prepričan sem, da boste delo nadaljevali.

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, Friedrich Hayek je leta 1944 podal daljnosežno ugotovitev, da je dodelitev posebnih tehničnih nalog različnim organom sicer nekaj običajnega, ampak hkrati prvi korak, s katerim se demokracija postopoma odpove svojim pristojnostim.

Kolegi se morajo vprašati, v kolikšni meri se izvaja demokratični nadzor nad različnimi evropskimi agencijami. Mogoče bi jih lahko obiskali v okviru odbora ali podali splošna mnenja o tem, katere so njihove pristojnosti, vendar je na splošno vloga tega Parlamenta, da vsako leto in brezpogojno glasuje o potrebnih sredstvih. Tako Evropsko unijo vodi stalni aparat.

Če smo odkriti, ni edina. V veliko državah članicah, tudi v moji, poteka podoben proces, pri čemer so izvoljeni predstavniki predali svoje pristojnosti. Vendar je v zvezi z EU nenavadno to, da ti različni organi nimajo prave pravne podlage. Drži, da bi jo dobili z evropsko ustavo. Vendar so to ustavo volivci zavrnili, na kar je treba ta Parlament večkrat spomniti. Zato je delovanje teh agencij, tj. agencije za človekove pravice, obrambne agencije, agencije Frontex itd., v najboljšem primeru nepravilno in v najslabšem nezakonito.

Če želite urediti njihov status ter jim določiti ustrezen mandat, potem prepustite ljudem, da o ustavi odločajo na referendumu, kot ste obljubili. Pactio Olisipio censenda est.

  Esther De Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, danes smo že veliko slišali o razrešnici Parlamentu. Zato bom le pripomnila, da kot nekdanja pomočnica upam, da bo statut za pomočnike, o katerem smo že podrobno razpravljali, končno uveden, kajti če smo iskreni, veljavni predpisi omogočajo preveč manevrskega prostora. Prav to je težava. Veliko poslancev ravna ustrezno, vendar trenutno ni nobenega zagotovila. Predpise je treba poostriti, pri čemer bodo morali oddelki Parlamenta skladnejše ukrepati v primerih nepravilne uporabe predpisov. Na tem področju so tudi v preteklosti naši oddelki včasih naredili napake.

V nadaljevanju se bom osredotočila na podelitev razrešnice Komisiji ter glavno težavo, s katero se spopadamo vsako leto, tj. težak položaj med evropsko in nacionalno ravnjo, v katerem smo se znašli zato, ker je za evropske odhodke v celoti odgovorna Komisija, medtem ko 80 % teh odhodkov upravljajo države članice. Rečeno je že bilo, da je bil dosežen pozitiven napredek, na primer na področju kmetijstva. Vendar lahko to težavo rešimo le z izjavami o nacionalnem upravljanju, ki so jih štiri države članice že predložile. V poročilu gospoda Jørgensena, Parlament jasno določa, da so v tem smislu veljavni letni povzetki le začeten previden korak k tem izjavam o upravljanju. Vendar se prav tako zavedam, da so za izvajanje nacionalnih izjav potrebne spremembe medinstitucionalnega sporazuma in finančne uredbe. Na splošno sem trenutno zadovoljna z obljubo, ki jo je Komisija dala prejšnji mesec, da bo tudi ostale države članice spodbudila k predložitvi nacionalnih izjav. Komisar, namenoma sem rekla „trenutno zadovoljna“, ker je treba počakati, ali bodo države dejansko predložile izjave, pri čemer bo moja skupina spremljala, ali bo Komisija v prihodnjih mesecih z dejanskimi ukrepi izpolnila to obljubo. Poleg tega današnja odsotnost Sveta kaže, da je treba še veliko doseči. Te sklepe bomo preučili, če bomo tudi naslednje leto sodelovali pri obravnavi razrešnice za leto 2007. Ta zadeva torej še ni končana.

  Edit Herczog (PSE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Govorila bom o poročilu v zvezi z evropskimi agencijami. Vsako leto Evropski parlament na podlagi dela, ki ga opravita Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam, pregleda upravljanje evropskih agencij. Zaradi našega skupnega, natančnega, analitičnega in pripravljalnega dela smo zdaj pripravljeni sprejeti odločitev o upravljanju agencij Skupnosti v letu 2006, pri čemer lahko s soglasjem Evropskega računskega sodišča predlagamo podelitev razrešnice agencijam. To ne pomeni, da pri upravljanju nismo našli nobenih napak, ampak, da nismo našli dovolj resnih napak, ki bi onemogočale podelitev razrešnice. Prav tako poudarjam, da so politične skupine z veliko večino že glasovale za, pri čemer zdaj na plenarnem zasedanju predlagam, da sprejmemo delo agencij, čeprav se poročevalec v celoti ne strinja s poročilom. Hvala za vašo pozornost.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Gospod predsednik, vse od začetka mandata v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo analiziram rezultate dela agencij EU. Poudarjam, da se je v tem letu število agencij skoraj podvojilo. Kljub nekaterim kritičnim pripombam poročevalca, ki jih je izpostavil v svojem govoru, menim, da je treba v primerjavi z lanskim letom omeniti nekatere pozitivne spremembe v primerjavi z lanskim letom. Zaradi izvajanja predloga Parlamenta, da naj delo agencij ocenijo ustrezni odbori, sta se povečali preglednost in demokratična odgovornost.

Kljub temu nekatere težave ostajajo. V zvezi s tem moramo določiti položaj dejavnosti agencij v okviru sistema upravljanja EU. Kot sem že omenila, se je število agencij zelo povečalo, pri čemer smo za to krivi mi; celo Parlament včasih meni, da se na ta način posredno povečuje birokracija. Vendar mogoče opozarja, da je treba pregledati sistem upravljanja EU, vključno s sistemom upravljanja Evropske komisije, zlasti sistem vodenja in upravljanja. Trenutno se izvajajo številni projekti, katerih namen je izboljšati sistem. Zdi se, da moramo razmisliti o bolj koreniti reformi, ki bi prinesla pozitivne rezultate ter prispevala k večji preglednosti dela agencij in Komisije.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, komisar, v tej razpravi želim opozoriti na tri zadeve.

Računsko sodišče je sicer potrdilo, da finančno poročilo Evropskih skupnosti v splošnem prikazuje dejansko finančno stanje konec decembra 2006, pri čemer niso bile ugotovljene nobene očitne nepravilnosti v zvezi s sredstvi in odhodki, vendar je ugotovilo veliko napak v zvezi z navedenimi zneski v računovodskih knjigah in poročilih, ki so jih predložile države članice. Zlasti zaskrbljujoče je, da se nekatere nepravilnosti kljub kritičnim pripombam računskega sodišča in Evropskega parlamenta ponavljajo vsako leto.

Prav tako zaskrbljujoče je, da se vedno bolj povečujejo neporavnane proračunske obveznosti, zlasti kar zadeva stare države članice.

Tretjič, v zvezi s temi pripombami naj povem, da sem na splošno zadovoljen z izboljšavami na področju odhodkov za skupno kmetijsko politiko, ki so bile dosežene zlasti z uporabo sistema AJAX, ki znatno zmanjša tveganje neustreznih odhodkov.

  Antonio De Blasio (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, Evropska unija je leta 2006 za strukturne sklade namenila 39 % proračuna, tj. 38,9 milijard EUR. Letno poročilo Evropskega računskega sodišča navaja, da je Evropska komisija v okviru daljnosežnega nadzora sprejela številne ukrepe v zvezi z uporabo strukturnih in kohezijskih skladov. Medtem ko se je finančna absorpcija vidno izboljšala, poročilo opozarja, da leta 2006 vsaj 12 % sredstev, dodeljenih za strukturne projekte, ni bilo mogoče izterjati. To znaša približno 4 milijarde EUR, poleg tega je bilo 20 % projektov izvedenih nepravilno.

Že več let imamo številne težave z večplastnim in deljenim upravljanjem strukturnih skladov. Vzrok za razmeroma velik delež ugotovljenih nepravilnosti in nepravilnih nadomestil so zlasti neučinkoviti kontrolni sistemi držav članic in nadzorni sistemi, ki na njih temeljijo. Menim, da je največja težava, da nimamo enotnega modela vrednotenja in sistema meril ali primerjalnih analiz, pri čemer nimamo učinkovitega načina vrednotenja projektov.

Čeprav so strukturni skladi zelo pomemben vir sredstev za skupni razvoj, lahko zagotovimo zmanjšanje števila zlorab skupne blagajne le, če si bodo države članice in Evropska komisija skupaj in usklajeno prizadevale za zmanjšanje nezakonite porabe denarja. Izboljšati in standardizirati je treba tudi nadzorne sisteme držav članic. Poleg tega je pomembno, da Komisija izboljša učinkovitost nadzora nad uporabo strukturnih sredstev, pri čemer mora vzpostaviti postopke za prilagoditev in začasno opustitev ter razviti nov sistem poročanja držav članic ob upoštevanju, da 40 % revizij Komisije ni brez nepravilnosti. Glede na povedano, naša delegacija predlaga podelitev razrešnice. Hvala za vašo pozornost.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, zadovoljni smo, da se je tudi to leto preglednost v zvezi z računovodskimi izkazi EU izboljšala, kljub temu, da nam računsko sodišče še vedno pomaga pri bolj temeljnih vidikih sistema. Vendar je treba priznati, da je bil na podlagi težavnega, a zelo konstruktivnega dialoga s Komisijo, pri čemer moramo priznati zlasti napore komisarjev za regionalni razvoj in zaposlovanje, dosežen napredek pri izboljšanju spremljanja vseh vidikov v zvezi z zaposlovanjem in strukturnimi skladi.

Enakega sodelovanja si želimo tudi s komisarko za zunanje odnose, pri čemer upamo, da bo prispevala k tem naporom ali pri njih sodelovala.

V zvezi z odborom regij smo zelo zadovoljni, ker smo dosegli pomemben napredek, pri čemer ob nadaljnjem spremljanju in vrednotenju zadev menimo, da je bil dosežen velik napredek.

V zvezi z računskim sodiščem si želimo večje preglednosti na področju njegove izjave o interesih, medtem ko se v zvezi s Svetom strinjamo, da je treba zagotoviti učinkovitejšo in preglednejšo notranjo revizijo, vendar ne s povečanjem birokratskih ovir, kot to predlaga predloženi predlog spremembe.

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, imam nekaj vprašanj. Zakaj organi Parlamenta, ki je zavezan odprtosti in preglednosti, hranijo tajna, sramotna poročila, ki razkrivajo nepošteno ravnanje poslancev? Zakaj poslanci niso odgovorni za svojo porabo splošnih stroškov? Koliko denarja se steka v zasebne žepe? Zakaj se ne objavijo imena 407 poslancev, vključno z mojim, ki imajo koristi od 27 000 EUR, ki jih vsako leto vsak prispeva v prostovoljni pokojninski sklad? Zakaj ne izvajamo nadzora nad tistimi poslanci, ki vsako leto poneverijo skoraj 14 000 EUR, pri čemer v ta pokojninski sklad vlagajo denar iz javne blagajne? Kaj, razen pohlepa, preprečuje tistim, od katerih pričakujemo, da nas bodo usmerjali – predsedstvu in včasih celo konferenci predsednikov – da uvedejo resnične reforme, ki bi jih bilo treba uvesti že veliko prej. Ta neuspeh sramoti nas in ta Parlament.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospodu Daviesu želim le reči, da je on tisti, ki „sramoti ta parlament“.

Kljub temu, gospod predsednik, bom glasovala za razrešnico 2006. Žal so v priloženem predlogu resolucije vprašanja in pripombe, ki so samoumevni (odstavek 58) ali pa nepravilni, kot so odstavki v zvezi s prostovoljnim pokojninskim skladom.

Kljub stalnemu prizadevanju, da bi predsednik sklada zagotavljal pravilne informacije, se še naprej ponavljajo laži o aktuarskem primanjkljaju sklada. Zaradi zglednega upravljanja sklad zdaj lahko zagotavlja pridobljene pravice do leta 2060. Po mojem bomo mnogi od nas do takrat že mrtvi!

V zvezi s posodobitvijo aktuarskega stanja (odstavek 71) lahko rečem, da obstaja, vendar bo najprej predstavljena upravnemu odboru sklada. V zvezi s tem naj opozorim, da je Parlament zapravil 36 000 EUR za pripravo tako imenovanega neodvisnega aktuarskega poročila. Kje je? Kakšni so njegovi sklepi? Kot vem, niso nič drugačni od sklepov, ki so jih navedli aktuarji sklada.

Pri odstavkih 72 in 73 je treba ločiti med željami nekaterih članov Odbora za proračunski nadzor in realnostjo, ki izhaja iz statuta poslancev. Trditev, da niti sedanji poslanci Evropskega parlamenta niti drugi zavarovanci ne morejo še naprej prispevati v sklad, je preprosto nezdružljiva s členom 27 statuta. Na srečo tukaj ne štejejo želje manjšine, čeprav gre za odločanje v okviru resolucij, ampak statut.

Delovna skupina predsedstva za statut poslancev, katere članica sem, je opravila svoje delo in pripravila ustrezne ukrepe, ne v skladu z željami, izraženimi v resolucijah, ampak v skladu s členom 27 statuta poslancev, objavljenega 7. oktobra 2005 v Uradnem listu.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, dodal bi svoj glas tistim, ki so podprli razrešnico za leto 2006. Komisija in komisarji so se odlikovali z visoko in stalno naraščajočo ravnijo sodelovanja. Velika zahvala gre Računskemu sodišču. Preprosto rečeno, sodišče je dobro opravilo svoje delo.

Ocenili smo uresničevanje ciljev v EU skupaj z upravljanjem virov. To je prav tako zelo pozitiven znak. Zelo poudarjam, da Parlament dejansko sodeluje pri postopku razrešnic s presojanjem zahtevkov in prek posameznih odborov, ki obravnavajo določena področja. Zahvaljujem se predsedniku Odbora za proračunski nadzor, gospodu Böschu, za njegovo celotno delo in potrpljenje, ter tudi poročevalcem, gospodu Jørgensenu, gospodu Pomés Ruizu in gospodu Stubbu.

Izredno težko se je izogniti nepravilnostim, še pomembneje pa jih je odkriti in jih preprečiti. Uspešno smo opravili to nalogo.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Kot poročevalec v senci za mnenje ENVI (Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane) o izjemah za leto 2006 se zahvaljujem Jutti Haug in poročevalcu za zelo dobro delo. Menim, da je delo štirih agencij, ki smo jih obravnavali, izredno pomembno, da je njihovo delo brez dvoma velika pomoč Evropskemu parlamentu in različnim organom EU ter da se tako izboljšuje kakovost življenja državljanov EU.

Evropski center za preprečevanje in nadziranje bolezni ima pomembno vlogo pri oblikovanju stališč o nadziranju bolezni ter o tveganju za nove in nastajajoče nalezljive bolezni. Vesel sem tudi, da je bila Madžarska letos na prvem mestu glede preprečevanja bolezni, saj je bilo pri nas število oseb, okuženih z boleznimi, za katere se je izvajala akcija cepljenja, najnižje.

Delo Evropske agencije za okolje je nepogrešljivo pri zbiranju in primerjavi informacij o varstvu okolja, medtem ko ima Evropska agencija za zdravila pomembno vlogo pri varstvu javnega zdravja in zdravja živali. Menim, da je sodelovanje agencije pri razvoju novih zdravil izredno pomembno. Evropska agencija za varnost hrane zagotavlja nepogrešljivo podporo na področju zdravja živali in varstva rastlin.

Pomembno je, da so vse agencije prerazporedile razpoložljiva letna proračunska sredstva. Kot poudarja poročevalec, je razlog v zapletenosti nalog. Pri prihodnjem načrtovanju bi bilo dobro to bolj poudariti. Pozdravljam predloge poročevalca o pomenu notranjega nadzora in potrebi, da se ta okrepi. Končno želim opozoriti na pomen gradiva odbora, ki pojasnjuje vlogo agencij. Agencije imajo nujno vlogo, vendar je treba zaradi preglednosti in učinkovitosti pojasniti njihov položaj pri upravljanju Unije. Hvala.

  Szabolcs Fazakas (PSE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Prispeli smo do konca dolgega in napetega postopka ter do dolgo pričakovanega današnjega glasovanja o razrešnici 2006, ki se lahko zasluženo obravnava kot znamenit dan in mejnik v zgodovini Evropskega parlamenta. Znamenit dan, ker je to prvič, da nas je Evropsko računsko sodišče soočilo z 12-odstotno stopnjo napak za strukturne sklade, kar so senzacij željni tabloidi seveda servirali kot štiri milijarde manjkajočih eurov. Odbor za proračunski nadzor, ki je za to odgovoren, je deloval ob popolnem upoštevanju svojih političnih in poklicnih odgovornosti s pomočjo gospoda Jørgensena, danskega poročevalca. Njegov cilj ni bil povzročiti škandal ali narediti senzacijo z nepredvidljivimi posledicami, ampak uporabiti načela preglednega razkritja in pripraviti predloge, ki bi zagotovili preprečevanje takšnih težav v prihodnosti. Pri tem nam je zelo pomagal podpredsednik Siim Kallas, ki se mu še posebno zahvaljujem, in prepričan sem, da bomo v prihodnosti najverjetneje lahko rešili vsa takšna vprašanja. Hvala.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, omenil bi pomemben vidik v zvezi z razrešnico, to je ocena ukrepov z vzorčenjem.

Ko sem pripravljal delovni dokument o upravljanju programa CARDS za pomoč Balkanu s strani Komisije, v okviru razrešnice, je Računsko sodišče lahko revidiralo le 2,32 % delovanja, da bi ocenilo metode upravljanja, ki jih je Evropska unija uporabila za zunanje ukrepe v tej evropski regiji. Ena od posledic majhnega vzorca je bila, da Računsko sodišče ni moglo analizirati učinka zunanjih ukrepov za Črno goro, ker od 256 financiranih ukrepov niti eden ni bil preučen.

Kako se lahko v takšnih okoliščinah učinki dejansko izmerijo? Kakšno znanstveno in finančno zanesljivost naj pripišemo tem ocenjevalnim poročilom? Čeprav se s statističnega vidika lahko majhni vzorci uporabljajo za oceno vedenja sistemov, morajo biti vzorci vseeno reprezentativni, kar pa se ni zgodilo v primeru proračunskih sredstev za finančne ukrepe v Črni gori v okviru programa CARDS. Na splošno bi izboljšanje metod Računskega sodišča za analizo vzorcev, s katerimi bi se bolje opredelila učinkovitost sredstev iz našega proračuna, za evropske davkoplačevalce pomenilo pridobitev.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Poudarila bi dve vprašanji, za kateri menim, da sta zelo pomembni v zvezi z razrešnico Evropske komisije.

Prvo vprašanje se nanaša na sodelovanje držav članic pri izvajanju evropskega proračuna. Čeprav se postopek skupnega upravljanja Komisije in držav članic uporablja za 80 % evropskega proračuna, menim, da je treba uvesti nove ukrepe za povečanje sodelovanja na vseh stopnjah proračunskega postopka.

V zvezi z nadzorom podpiram uvedbo nacionalnih izjav, ki bi jih potrdila računska sodišča posameznih držav ter bi prisilile vlade in plačilne agencije, da prevzamejo odgovornost za pravilno in objektivno dodelitev sredstev Skupnosti.

Vseeno je treba ukrepe opustitve vseh plačil v primeru odkritja pomanjkljivosti uporabljati zelo pazljivo in le če se pri upravljanju evropskih sredstev ugotovijo hude težave.

Zaskrbljujoče nizke stopnje absorpcije v novih državah članicah so drug izredno pomemben vidik proračunske razrešnice. Neobičajno je, da imajo vse nove države članice za 30 % manjše stopnje absorpcije od povprečnih stopenj, pričakovanih na začetku.

Po mojem mnenju to ne kaže na njihovo nesposobnost črpanja evropskih sredstev, ampak na morebitno čezmerno birokracijo evropskih institucij.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, znašel sem se v zelo neobičajnem položaju, saj se delno strinjam s tem, kar je malo prej povedal gospod Hannan, ko je izrazil zaskrbljenost o širjenju agencij. Zdi se, da ustanavljamo agencije bolj v skladu z željo vsake države članice, da bi imela eno na svojem ozemlju, in jih delimo kot konfete po vsej Uniji, ne pa v skladu z dejansko in pravo potrebo po njih.

Če se bo ta trend nadaljeval, bo zagotovo povzročil upravljanje s strani agencij na račun, iskreno rečeno, Komisije, ki je naš izvršilni organ in je odgovorna Parlamentu veliko bolj neposredno kot agencije, čeprav imamo več sredstev za njihov nadzor, kot priznava gospod Hannan.

Moje strinjanje z njim pa se seveda konča, ko začne kot običajno pretiravati in trditi, da so bile te agencije ustanovljene nezakonito. To je seveda popoln nesmisel. Vse so bile ustanovljene na podlagi veljavnih pogodb, s pravilno in ustrezno pravno podlago. Če je bilo to pametno, je drugo vprašanje in zagotovo moramo biti zelo previdni, preden v prihodnosti ustanovimo nove agencije.

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospod predsednik, Evropski parlament je politični organ in menim, da moramo vprašanja, o katerih razpravljamo, obravnavati politično. Ukrep, ki bi moral povezati naše dejavnosti, nam po mojem mnenju prikazuje dve stvari. Navedel bom primera iz naših razprav. V prvem primeru gre za neodvisne organe ali agencije. Seveda se postavlja vprašanje velikega širjenja vseh teh agencij, vendar ni mogoče reči, da decentralizacija neodvisnih agencij ni posebno koristna. Ali bomo zato, ker imamo težavo zaradi velikega širjenja, odklonili vse neodvisne agencije? To seveda ne bi bilo mogoče.

Drug primer se nanaša na nizkotno vprašanje plač naših kolegov. To seveda je težava in tako smo tudi povedali v odboru. Vendar obstaja velika razlika med tem, da rečemo, da obstaja težava in da Parlamentu celo leto ne priznamo izvzetja, ter tudi med tem, da dajemo zelo populistične pripombe, kot na primer, da smo vsi odgovorni, in da trdimo, da ni preglednosti. Kako ni preglednosti? Člani odbora smo videli poročilo.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se poslancem, poročevalcu in članom Odbora za proračunski nadzor.

Razprava o razrešnici je bila letos zelo intenzivna in Komisija se je večkrat zavezala, da bo upoštevala ugotovitve in priporočila Parlamenta. S tem intenzivnim procesom bomo nadaljevali maja, ko bo v Odboru za proračunski nadzor potekala razprava o naših načrtih za prihodnje leto.

To je intenziven proces in Parlamentu zagotavljam, da svoje zaveze jemljemo zelo resno ter da nadaljujemo s skupnimi predlogi in zamislimi o večji odgovornosti, sodelovanju z državami članicami in večji odgovornosti držav članic pri vprašanjih deljenega upravljanja. To je naš skupni pristop in resno bomo delali na vseh teh akcijskih načrtih in predlogih.

Obstajajo različne vrste agencij. Prvič, imamo izvršilne agencije, za katere je jasno odgovorna Komisija in za katere damo razrešnico Komisiji. Imamo nekaj izvršilnih agencij, vendar smo se odločili za moratorij na ustanavljanje novih izvršilnih agencij.

Kakšne so težave v zvezi s tradicionalnimi agencijami? Problem upravljanja je resen in obstaja več šibkih točk v zvezi z upravljanjem in obravnavanjem teh agencij. Verjetno bi morali imeti resne razprave o vprašanjih upravljanja, vendar tudi političnih ugotovitev v zvezi z njihovim delom ne smemo podcenjevati – kaj delajo in kakšne so dejanske koristi –, pri čemer ima Parlament zelo pomembno vlogo pri ocenjevanju in vrednotenju njihove uspešnosti. Prav tako ne smemo podcenjevati pozitivnih vidikov decentralizacije in razširjenosti evropskih organov po vsej Evropi. To ni tako slaba zamisel, če vsak gleda z vidika svoje države.

Še enkrat se vam zahvaljujem za vse prispevke, pripombe in razprave. Nadaljevali bomo s svojimi obveznostmi in akcijskimi načrti.

  Dan Jørgensen, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju Kallasu. Jasno je, da smo šli skozi proces, v katerem je bilo morje včasih razburkano. Imeli smo konflikt med Parlamentom in Komisijo. Vendar smo ta konflikt uspeli preoblikovati v dialog. Dosegli smo nekaj dobrih rezultatov in nekaj dobrih obljub Komisije ter tudi nekaj zelo konkretnih akcijskih načrtov z določenimi roki in določenimi merili uspešnosti. Vztrajati moramo v času, ko nekateri poslanci iz skupin, ki so skeptične do EU, pravijo: „to so le besede in besede smo slišali že prej“. To ne drži! Zagotovo ne gre le za besede, ampak za posebne ukrepe, za katere Komisija zdaj obljublja, da jih bo izvajala. Nekateri ukrepi so se že izvajali. Poleg tega so bili zelo natančno določeni nekateri roki, ki jih bomo lahko spremljali. Ključni element je, da se bo komisar zdaj enkrat mesečno srečeval z odborom in spremljal ta proces. To je zares velik korak naprej.

Vendar želim za konec opozoriti, zakaj te težave nastajajo. Eden od razlogov je, da se znaten delež sredstev upravlja z deljenim upravljanjem, tj. 80 % sredstev EU upravljajo države članice. Odgovornost Komisije je, da upošteva Pogodbo, in to je križ, ki ga mora nositi. Zato ostro kritiziramo Komisijo. Vendar so dejansko za velik del težave odgovorne države članice. To je razlog, zakaj tukaj v Parlamentu tako zvesto podpiramo zamisel o letnih nacionalnih revizijskih izjavah, ki jih podpiše oseba na ustrezni politični ravni, tj. finančni minister. To se že izvaja v številnih državah: na Danskem, Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in na Švedskem. Če bi lahko nekaj podobnega dosegli v vseh državah EU, bi videli, da bi se v posameznih državah te revizijske obveznosti resneje obravnavale. Menim, da bi dejansko pridobili zelo dobro orodje za odpravo področij, na katerih v posameznih državah stvari ne delujejo.

  José Javier Pomés Ruiz, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, včasih zaradi dreves ne vidimo gozda. V postopku razrešnice moramo povedati, kaj je narobe, in včasih pozabimo, koliko stvari poteka dobro, koliko izredno usposobljenega osebja imamo v Komisiji in v tem parlamentu, vključno z osebjem v dvorani, različnimi službami, prevajalci, tolmači, ki opravljajo odlične storitve. Pozabljamo, kako znamo raztegniti naš proračun, zato da bi uresničili cilje, ter kako Parlament in Komisija dosegata vedno večji napredek glede politike preglednosti.

Še vedno obstaja izziv, zelo pomemben izziv za Parlament, to je komunikacijska in informacijska politika. Ta politika je bila eden od ciljev Parlamenta za leto 2006 in z njenim razvojem nisem zadovoljen. Čez eno leto bomo imeli volitve in vedeti moramo, kako jo bomo dosegli, kar pomeni izboljšati postopke obveščanja in imeti še naprej takšno preglednost, kot jo imamo sedaj. Preglednost, in bil sem poročevalec za to poročilo, je združljiva s tem, da imamo dokumente, ki niso javni, kot se dogaja v državah članicah, za novinarje, v podjetjih in družinah. Za naše delo je dobro, da imamo stopnje meril za osnutke, ki niso uspeli priti skozi sito javne odobritve, in morajo zato seveda ostati skrivnost tistih, ki so zadevo obravnavali.

Popolnoma sem zadovoljen z dostopom, ki sem ga imel do vseh informacij, in menim, da je poročilo o računovodskih izkazih Parlamenta, ki ga predstavljam, odgovorno poročilo. Menim, da bi bilo treba računovodske izkaze Parlamenta zaključiti, ker Parlament, če smem povedati, deluje zelo dobro in veliko bolje od nekaterih nacionalnih parlamentov, veliko bolj pregledno in z osebjem, ki dela po več ur, kot se dela v podobnih parlamentih.

Vendar to še ne pomeni, da je popoln: z delom moramo nadaljevati. Še veliko moramo narediti, vendar lahko v tem političnem letu pozitivno gledamo na to, kako smo uporabili denar, ki so nam ga dali naši državljani; uporabili smo ga dobro, pregledno in skladno.

  Hans-Peter Martin, poročevalec. − (DE) Jutta Haug je za moje kritične pripombe v obrazložitvi in glavnem delu besedila navedla, da so zoprne in da podpihujejo škandale. Prebral bom nekaj citatov: „Predsedniki držav in vlad ustanavljajo eno agencijo za drugo. Agencije trošijo naš denar. Ustreznega preverjanja, ali so agencije dejansko potrebne, ni. Gre za veliko področje brez nadzora, kjer nihče ni zares odgovoren. Načrtovanja ni videti. Ustanavlja se ena agencija za drugo, da se zadevnim agencijam plača za soglasje o težkih temah.“

Vse to so besede Herberta Böscha. Veliko bolj kritične so od mojih. Aha! Če to napišem jaz, podpihujem škandale, Herbert Bösch pa je seveda član stranke in zato si to lahko privošči. Da, to se mi je že zgodilo. Na to mislim, kadar govorim o „dvojnem govoru“, ki tukaj vlada. To je hinavščina posebne vrste, ko ljudje rečejo „grozno je, da se škandal izrecno omeni v uradnem parlamentarnem dokumentu“, vendar potem javno dajejo kritične pripombe. To je eden od temeljnih problemov tega parlamenta.

Seveda imamo lahko različna mnenja o tem, ali podeliti razrešnico ali ne, vendar odlomki, ki sem jih prebral na začetku, niso bili namenjeni temu – sploh ne. Namenjeni so bili osnovnim razmislekom glede tega, da ljudje, če se ponudi dejanska priložnost za prikaz resnice, vedno znova prikrivajo, kaj se dogaja. Velik problem za demokracijo v Evropi je, da sistem ni samoregulativen, da vključuje le vzajemno dobrikanje.

Gospod predsednik, prosim še za dovoljenje, da na koncu razprave podam osebno izjavo v skladu s členom 145.

  Christofer Fjellner, poročevalec. − (SV) Ob tej priložnosti bi podal majhno konstruktivno kritiko Komisije in decentraliziranih agencij, ker še vedno menim, da poročevalec Hans-Peter Martin tega ni uspel narediti. Kot poročevalec, ki bo za to vprašanje odgovoren naslednje leto, se želim osredotočiti na tri glavna vprašanja. Navedena so tudi v poročilih.

Pri prvem vprašanju gre za oceno možnosti združevanja upravnih funkcij večine manjših agencij, s čimer bi se sprostila sredstva ter znanje in izkušnje ob upoštevanju zapletenega regulativnega okvira, ki se uporablja za agencije. Veliko decentraliziranih agencij ima na primer težave z upoštevanjem glavnih proračunskih načel ali finančne uredbe, zakonodaje javnih naročil itd. To stališče je bilo tukaj večkrat izraženo in upam, da bo Komisija ukrepala.

Predlagamo tudi, da se neodvisnim agencijam tako kot pri ostalih institucijah odobrena proračunska sredstva za zaposlene zmanjšajo za odstotek, ki ustreza delovnim mestom, za katera se predvideva, da ne bodo zasedena. Menim, da bi se tudi tako sprostilo veliko sredstev.

Nenazadnje predlagamo tudi, da se namenski prejemki, ki jih agencije vsako leto plačajo Komisiji in se potem povrnejo, odbijejo od predloga v proračunu, glede katerega Evropski parlament sprejema odločitev.

To so tri vprašanja, v zvezi s katerimi želim stalno razpravljati s Komisijo in decentraliziranimi agencijami, dokler ne prevzamem postopka razrešnice.

Končno želim nekaj povedati o posebnem poročilu Računskega sodišča o sistemih nadzora, inšpekcij in sankcij v zvezi s pravili o ohranjanju ribolovnih virov Skupnosti. Konec koncev gre za pomemben sestavni del razrešnice Komisije, ki jo obravnavamo danes, in Računsko sodišče je izredno kritično, kar mora povzročiti obsežne reforme skupne ribiške politike.

Trije sklepi, ki sem jih ugotovil in jih je mogoče najti tudi v poročilu, o katerem bomo glasovali, so, prvič, da je nesprejemljivo za države članice, da se leto za letom določajo kvote na višji ravni, kot jo priporočajo raziskovalci na področju trajnostnega ribolova, drugič, da morajo biti Komisija in države članice odločnejše pri preprečevanju kršitev ali goljufij v zvezi s kvotnim sistemom, ter tretjič, da moramo oblikovati novo ribiško politiko, ki bo povečala spodbude in razloge za to, da poklicni ribiči varujejo staleže. To so tri dodatne misli, za katere želim, da jih v poročilu, o katerem danes glasujemo, resno preučite.

  Hans-Peter Martin, poročevalec. − (DE) Prekinili ste me, gospod predsednik, ko sem vas imenoval despot. Želim razložiti, zakaj sem to rekel.

Že od marca 2007 čakam na ta odgovor, ki je povezan z izjemno pomembno zadevo v zvezi z napako tega parlamenta, ki je pomembna zame osebno in za moje politično delo – ko sem bil dodeljen skupini, proti kateri sem se vedno boril, ker zanje menim, da so prikriti nacisti – in na vas osebno sem se obrnil obsežno vlogo. Medtem sem vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Pri enominutnih govorih, gospod predsednik, znate na pamet vsa pojasnila, ko pa pridem jaz na vrsto, mi ne daste možnosti, zato sem vas imenoval despot. Despotski predsednik sem vas imenoval tudi zato, ker ste samovoljno izbrali nekatere poslance v tako imenovanih incidentih 12. decembra, ne tistih, ki so bili člani stranke, kateri ste takrat še pripadali, ampak očitno tiste, ki so vam padli v oči.

Despot vas imenujem tudi zato, ker me stalno prekinjate, medtem ko govorim, in pravite „ne, ne boste mi dali tega odgovora“. Čudi me, da mi zdaj pustite dokončati govor.

Poleg tega vas imenujem despotski predsednik zato, ker se na podlagi te dodatne razlage, pri čemer nisem edini, ki meni, da je to nevzdržno, tukaj lahko izvajajo postopki, ki dejansko ne spadajo v pravi parlament, vsaj kot sem se jaz o tem učil v šoli. Vendar je bilo to že pred davnimi leti – če ste prebrali moj življenjepis. Veliko se je moralo zgoditi, da je do tega prišlo.

Vseeno sem prepričan, da tak despotski pristop dovolite natanko zato, ker dejansko ni šlo za iskanje pojasnila v zvezi z vprašanjem dodatka za pisarniško pomoč. Dovolili ste, da sem bil v posmeh zaradi smešnih napak, ki se lahko zgodijo vsakomur – da, vsakomur, in prepričan sem, da se zgodijo vsem poslancem tega parlamenta. Vendar prikrijejo dejstvo, da bi bilo treba v skladu z notranjimi preiskavami od poslancev Parlamenta zahtevati nazaj vsaj 80 milijonov EUR, če bi veljala enako obravnavanje in sorazmernost sredstev. To dvoje ne obstaja in zato vztrajam, da ste po mojem mnenju dejansko – kot politični predstavnik 14 % avstrijskih volivcev – na žalost despotski predsednik, ki povzroča nepotrebno škodo temu parlamentu in pomembni temeljni ideji Evrope. Želim si videti pravičen, pošten in demokratičen Parlament, v katerem ne bo niti potrebno niti zaželeno uporabiti takšnega izraza.

  Predsednik. − Gospod Martin, to je svoboden parlament. Zato sem vam po svoji dolžnosti dovolil govoriti v skladu s členom 145. Ne želim presojati vaše razlage, pripomnil bi le, da sem pravično upošteval Poslovnik in vam dal možnost povedati, kar ste povedali. Zase bi povedal, da poskušam biti pravičen in objektiven – in to mi uspeva – pri obravnavanju vseh poslancev Parlamenta.

Ta razprava je končana. Glasovanje bo potekalo danes.

(Seja je bila prekinjena ob 11.35 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

5. Čas glasovanja

  Predsednik. − Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

5.1. Upravljanje in partnerstvo na nacionalnem in regionalnem nivoju ter osnova za projekte na področju regionalne politike (člen 117 Poslovnika) (glasovanje)

5.2. Upravljanje in partnerstvo na nacionalnem in regionalnem nivoju ter osnova za projekte na področju regionalne politike (člen 118 Poslovnika) (glasovanje)

5.3. Vidiki regionalne in kohezijske politike Lizbonske pogodbe (glasovanje)

5.4. Čezmejno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (A6-0099/2008, Bárbara Dührkop Dührkop) (glasovanje)

5.5. Statut evropskega varuha človekovih pravic (A6-0076/2008, Anneli Jäätteenmäki) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Anneli Jäätteenmäki, poročevalka. − (FI) Gospod predsednik, ali lahko Parlamentu predlagate naslednji postopek, ki so ga koordinatorji Odbora za ustavne zadeve soglasno podprli na zasedanju 31. marca.

Glasovanje, ki bo potekalo zdaj, se nanaša le na osnutek sklepa, medtem ko je glasovanje o predlogu resolucije preloženo, dokler Komisija ne predloži svojega mnenja in Svet ne odobri predloga. Predsednik Parlamenta mora uradno predložiti besedilo osnutka sklepa, ki ga Parlament potrdi z glasovanjem, Komisiji in Svetu, da ga preučita, v skladu s členom 195 Pogodbe ES. Končno mora od Odbora za ustavne zadeve zahtevati, da ustrezno sodeluje s Svetom in Komisijo ter Parlamentu pravočasno predlaga, kako nadaljevati s to zadevo.

(Parlament je odobril predlog o postopku glasovanja.)

5.6. Darovanje in presajanje organov: politični ukrepi na ravni EU (A6-0090/2008, Adamos Adamou) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Adamos Adamou, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čeprav se je uporaba človeških organov za presajanje v zadnjih desetletjih stalno povečevala, je število posameznikov, ki potrebujejo presaditev, večje od števila organov, ki so na voljo. Na čakalnih seznamih v Evropi je več kot 50 000 bolnikov in vsak dan umre 10 ljudi, ki čakajo na organe. Odločno sporočilo moramo poslati Komisiji ter predvsem državam članicam in vladam.

Čas je, da ukrepamo kot evropski državljani. Mobilizirati, usklajevati in ozaveščati moramo ljudi okoli sebe ter sami postati darovalci.

(Ploskanje.)

– Pred glasovanjem o odstavku 38:

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, zelo na hitro, to je kratek predlog spremembe, s katerim bo predlog spremembe 2 odstavka 38 odločnejši v smislu spoštovanja pravic darovalcev. Predlog spremembe je, da se za besedama „daroval organ“ doda besedilo „izključna pravica darovalca in“.

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

5.7. Prispevek prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (A6-0070/2008, Marian Harkin) (glasovanje)

5.8. Letno poročilo EIB (2006) (A6-0079/2008, Jean-Pierre Audy) (glasovanje)

5.9. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek III – Komisija (A6-0109/2008, Dan Jørgensen) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 4:

  Dan Jørgensen, poročevalec. − Gospod predsednik, imamo ustni kompromisni predlog sprememb za nadomestitev predlogov sprememb 4 in 2. Glasi se takole: „pozdravlja zavezo Komisije, da odboru, ki je odgovoren za izvajanje nadaljnjega spremljanja razrešnice 2006, predloži mesečno poročilo, pri čemer bo vsak mesec en pristojni komisar predstavil razvoj na svojem področju pristojnosti, kar bo zajemalo nacionalne izjave in letne povzetke, zunanje ukrepe in izvajanje akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Skupnosti v okviru skupnega upravljanja strukturnih ukrepov;“

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

5.10. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek I – Evropski parlament (A6-0091/2008, José Javier Pomés Ruiz) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, imam majhen predlog za vas in za vse predsednike, ki vodijo glasovanja. Velikokrat glasujemo poimensko in mislim, da Poslovnik od predsednika ne zahteva, da prebere številke. Vsak lahko pogleda na zaslon. Dovolj je, da rečete „sprejeto“ ali „zavrnjeno“.

Če se boste s tem strinjali, bomo prihranili nekaj časa.

  Predsednik. − Če se vsi strinjajo, se strinja tudi predsednik.

– Pred glasovanjem o odstavku 65:

  José Javier Pomés Ruiz, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, prišlo je do napake pri številkah; najprej bomo z ločenim glasovanjem glasovali o odstavku 65, razen o alinei 4, potem pa bomo poimensko glasovali o alinei 4. Številke so bile preprosto zamenjane.

  Predsednik. − Tako je, gospod Pomés, zato bomo nadaljevali z glasovanjem o odstavku 65, razen o alinei 4.

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 9:

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik pri odstavku 65 nismo glasovali o alinei 5. Ločeno smo glasovali o alinei 4, o alinei 5 pa ne.

  Predsednik. − Gospod Andersson, obstajajo različne jezikovne različice in o čemer smo glasovali, na kar namigujete, je že bilo vključeno.

Da ne bo dvomov, bomo zdaj glasovali izključno o tem, o čemer je govoril gospod Andersson, to je, da „se ne zaposlujejo sorodniki poslancev“.

– Pred glasovanjem o odstavku 72:

  Alexander Alvaro (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, čeprav je morda prepozno, menim, da je bila pripomba poslanca morda narobe razumljena. Želel je glasovanje o alinei 5 odstavka 65. Vi ste napovedali glasovanje o tem, ali se lahko zaposlijo družinski člani. Alinea 5 odstavka 65 ne določa tega, ampak ureja, ali se lahko plačila opustijo v primeru suma malomarnosti. Nismo glasovali o tem ali pa ste nekaj nepravilno napovedali. To moramo razjasniti, zato da bomo vsi vedeli, kaj se dogaja.

  Predsednik. − Gospod Alvaro, težava je v tem, da je bila ta fraza v različnih jezikovnih različicah različno oblikovana. Zato je nastala težava. Zato smo glasovali tako, da smo točno povedali, o čem glasujemo, in s tem preprečili dvome. Ali razumete, gospod Alvaro?

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, opozarjam, da so se tisti, ki so pripravljali sezname glasovanja, zavedali težave, zato oznake, ki so na seznamu glasovanja, že upoštevajo različne jezikovne težave. To pomeni, da je bilo povsem jasno, kako so skupine glasovale. Ni res, da nihče ni vedel, o čem se glasuje. O popravku smo obvestili vložišče in zadeva je bila popravljena.

  Predsednik. − V vsakem primeru je bilo glasovanje jasno, tako da ni nobenih težav.

5.11. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek II – Svet (A6-0096/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.12. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (A6-0097/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.13. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek V – Računsko sodišče (A6-0093/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.14. Razrešnica 2006: splošni proračun Evropske unije, Oddelek VI – Ekonomsko-socialni odbor (A6-0098/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.15. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek VII – Odbor regij (A6-0095/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.16. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (A6-0092/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.17. Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (A6-0094/2008, Nils Lundgren) (glasovanje)

5.18. Razrešnica 2006: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (A6-0111/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Herbert Bösch (PSE), predsednik Odbora za proračunski nadzor. – (DE) Gospod predsednik, Parlament opozarjam, da bodo resolucije o razrešnici agencij sprejete brez obrazložitev. Kot predsednik sem v skladu s členom 48 Poslovnika črtal obrazložitev poročevalca, ker ni bila povezana z besedilom, ki ga je sprejel odbor. Toliko v vednost.

  Hans-Peter Martin, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, tega vam ne bi naredil, če se ne bi javil Herbert Bösch. To preprosto ne drži. Sami lahko preverite v ustreznih resolucijah: najprej je bil za cenzuro predlagan le majhen del. Temu sem nasprotoval ravno na podlagi Poslovnika, potem pa je gospod Bösch – po mojem mnenju povsem samovoljno in nepravilno – črtal celotno obrazložitev, ki je vključevala kritiko, ki jo je, mimogrede, z enakimi besedami v javnosti izrazila njegova skupina. To so dvojna merila, da je sprejemljivo, če nekdo nekaj sam pove, ni pa ustrezno, če to reče nekdo drug.

5.19. Razrešnica 2006: Evropska fundacija za usposabljanje (A6-0114/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.20. Razrešnica 2006: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) (A6-0110/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.21. Razrešnica 2006: Prevajalski center za organe Evropske unije (A6-0124/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.22. Razrešnica 2006: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (A6-0117/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.23. Razrešnica 2006: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (A6-0116/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.24. Razrešnica 2006: Evropska agencija za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) (A6-0113/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.25. Razrešnica 2006: Evropska agencija za obnovo (A6-0112/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.26. Razrešnica 2006: Evropska agencija za okolje (A6-0122/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.27. Razrešnica 2006: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (A6-0128/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

- Po glasovanju:

  Jutta Haug (PSE). – (DE) Gospod predsednik, poslancem le sporočam, da smo desetkrat delovali in glasovali proti evropski direktivi o označevanju – in to bomo še desetkrat naredili. Pravzaprav smo vedno glasovali z oznako Hans-Peter Martin, vendar Hans-Peter Martin ni vključen.

5.28. Razrešnica 2006: Evropska agencija za zdravila (A6-0125/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.29. Razrešnica 2006: Evropska agencija za varnost hrane (A6-0120/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.30. Razrešnica 2006: Evropska agencija za pomorsko varnost (A6-0115/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.31. Razrešnica 2006: Evropska agencija za varnost v letalstvu (A6-0118/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.32. Razrešnica 2006: Evropska železniška agencija (A6-0123/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.33. Razrešnica 2006: Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) (A6-0119/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.34. Razrešnica 2006: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) (A6-0126/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

5.35. Razrešnica 2006: EUROJUST (A6-0129/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

6. Dobrodošlica

  Predsednik. − V imenu Parlamenta z veseljem pozdravljam delegacijo iz Indonezije, ki je prišla na 5. medparlamentarno srečanje med našim parlamentom in parlamentom Indonezije. Povedali so nam, da je bilo srečanje, ki je potekalo danes zjutraj, zelo koristno in produktivno. V skupnem interesu obeh strani je cela vrsta zadev in poudarjam tudi interes, ki so ga v zvezi z našim delom pokazali kolegi iz Indonezije. Prisrčno se vam zahvaljujem in vam želim nadvse prijeten obisk pri nas.

(Ploskanje.)

7. Čas glasovanja (nadaljevanje)

7.1. Razrešnica 2006: Evropska policijska akademija (CEPOL) (A6-0121/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

7.2. Razrešnica 2006: šesti, sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad (ERS) (A6-0106/2008, Christofer Fjellner) (glasovanje)

7.3. Razrešnica 2006: Evropski nadzorni organ za GNSS (A6-0127/2008, Hans-Peter Martin) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 1:

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka se le sprašujem, ali sploh kdo v tej dvorani ve, kaj pomeni „GNSS“.

  Predsednik. − V vsakem primeru, gospod Heaton-Harris, ste lahko prepričani, da bomo od danes naprej vsi vedeli, kaj pomeni ta kratica.

S tem se glasovanje konča.

8. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Bárbara Dührkop Dührkop (A6-0099/2008)

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, nove oblike kriminala in specializirane kriminalne skupine mednarodnega značaja predstavljajo ogromen izziv za organe pregona v državah članicah.

Učinkovit pregon storilcev in boj proti najbolj zaskrbljujočim oblikam kršitve zakona nista mogoča brez oblikovanja ustreznih orodij, ki jih lahko policija uporablja za izvrševanje zakonodaje. Pri problemu, kot je čezmejni kriminal, je hitra izmenjava informacij med službami v posameznih državah bistvena za identifikacijo storilcev in uskladitev delovanja. Zbirke podatkov o DNA in digitalne evidence prstnih odtisov so zelo pomembno orodje v boju proti kriminalu. Z njimi je mogoče identificirati storilca ne glede na to, kje je bil zločin storjen.

Poročilo gospe Dührkop Dührkop o pospešitvi sodelovanja med organi pregona v boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu je pomembna pobuda, ki krepi delovanje v korist večje varnosti za državljane Združenih držav, ki se je začelo leta 2005 s prümsko pogodbo.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot vemo, to poročilo poziva k razširitvi prümske pogodbe v boj proti čezmejnemu terorizmu. Vsi se strinjamo, da je boj proti terorizmu nujen. Tega ni treba posebej poudarjati. Vsi se strinjamo, da je potrebno čezmejno sodelovanje. Vendar gre v prümski pogodbi za prisilno izmenjavo podatkov, pri kateri vprašanje varstva in varnosti teh podatkov ni pomembno. Če sklepamo po časopisnih zgodbah o poštenosti policije v nekaterih državah članicah, bi morali biti glede takšne izmenjave podatkov zaskrbljeni.

Dejanska vsebina poročila bi v resnici znatno kršila državljanske svoboščine državljanov po vsej EU, ker bi zbiranje in posredovanje podatkov o DNA drugim državam članicam EU prvič postala obvezna.

Počasi drsimo v Evropo „Velikega brata“, medtem ko naši politiki ne naredijo nič. Zato smo glasovali proti temu poročilu.

– Poročilo: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, vloga varuha človekovih pravic se povečuje, zlasti v zvezi z rešitvami in izzivi lizbonske pogodbe in Listine o temeljnih pravicah. Zgraditi želimo Evropo za državljane, Evropo, ki je blizu državljanom, Evropo, ki bo model za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, zato je treba poenostaviti postopke za vzpostavljanje stika ter za sodelovanje med državljani in institucijo varuha človekovih pravic. Čas za preučitev zadev na ravni varuha človekovih pravic je treba čim bolj skrajšati.

Prav tako opozarjam na sodelovanje med nacionalnimi varuhi in evropskim varuhom, ki temelji na načelu subsidiarnosti. Razdelitev vlog in nalog bo izboljšala učinkovitost teh institucij.

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0090/2008)

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Glasoval sem za poročilo kolega poslanca gospoda Adamoua o darovanju in presajanju organov. Treba je obravnavati problem pomanjkanja organov za presaditev v Evropi, ker je to ključni dejavnik, ki vpliva na presaditveni program.

Na čakalnih seznamih po vsej Evropi je okoli 60 000 bolnikov, ki potrebujejo presaditev. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev srca, jeter ali pljuč običajno znaša od 15 % do 30 %. V skladu z anketo Eurobarometra iz leta 2006 želi 56 % Evropejcev po smrti darovati svoje organe za presajanje. Ljudi je treba spodbujati, da govorijo o darovanju organov in da sorodnikom sporočajo svoje želje. Prav tako je treba izboljšati usposabljanje medicinskih strokovnjakov.

Statistika kaže, da 81 % državljanov držav članic Evropske unije podpira uporabo kartice darovalca organov, s katero je lažje opredeliti darovalca. Kljub temu ima takšno kartico zdaj le 12 % Evropejcev. Podpiram pobudo Komisije za uvedbo evropske kartice darovalca organov.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, človeško življenje in zdravje sta največja vrednota za tiste, ki so odgovorni za zdravstvene storitve v državah članicah. Vse ukrepe, namenjene njihovemu varstvu, mora izrecno potrditi Evropski parlament.

Transplantologija je ena od najhitreje rastočih vej medicine. Na tisoče ljudi dobi možnost za vrnitev v življenje ali kar za drugo življenje. Število presaditev, izvedenih v Evropski uniji, je v primerjavi s številom ljudi, ki čakajo nanje, še vedno neustrezno, pri čemer veliko bolnikov, ki čakajo na presaditev, zaradi pomanjkanja organov umre, preden je mogoče izvesti operacijo.

Ukrepi za povečanje števila izvedenih presaditev so posebno pomembni. Med ključni metodi spadata promocija transplantologije v javnosti in spodbujanje potencialnih darovalcev, da izrazijo svoje soglasje o odvzemu organov po smrti. Prav tako je pomembno vzpostaviti in spremljati obsežen sistem za nadzor izvedenih presaditev, da se prepreči nezakonita trgovina z organi, ki ne poteka le v revnih regijah sveta.

Po mojem mnenju je Adamouvo poročilo pomembno sporočilo za države članice, ki poudarjajo resnost problema.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, ker obravnava izredno pomemben, čeprav zapleten problem. Izjava nekoga, da je pripravljen po smrti dati svoje organe, da se presadijo v nekoga drugega, je darilo življenja; to rešuje življenja drugih ljudi; to je nekaj izjemno dragocenega za človeštvo.

Poudariti je treba, da obstaja povezava med pomanjkanjem organov in nezakonito trgovini z njimi. Pomanjkanje organov včasih spodbudi ljudi, da kršijo zakone in organe pridobijo nezakonito, zato da bi rešili življenje. To je etični in moralni ter tudi pravni problem.

Visoke zahteve v smislu kakovosti in varnosti na področju darovanja ter sprejemanja, preskušanja, shranjevanja in prevoza organov niso predmet razprave, ker so osnova za uspeh presaditve.

Končno moramo upoštevati, da je treba izvajati učinkovito politiko obveščanja na ravni EU, da se poveča ozaveščenost državljanov v zvezi s tem. Zadevni problem mora biti temeljni izziv za države članice. Končno, problem, o katerem danes razpravljamo, zahteva ustrezno razpravo, dodatne raziskave ter tudi rešitve moralnega in etičnega značaja.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Zahvaljujem se kolegom poslancem za predloge evropske ljudske stranke v zvezi z Europolom in raziskavami. Razočarani smo, ker je Europol podcenjeval pomembnost spremljanja mednarodne trgovine s človeškimi organi. Celo v Evropi otroci izginjajo zaradi trgovine z organi, medtem ko se ne le na Kitajskem, ampak tudi v Moldaviji človeški organi kupujejo in potem po visokih cenah na črnem trgu prodajajo Evropejcem. Zato mora Europol spremljati položaj. Mednarodnega presaditvenega turizma ne moremo preprečiti brez boljšega usklajevanja presaditvenih programov po vsej Uniji. Če želimo to doseči, se moramo najprej dogovoriti o skupnem pristopu v zvezi s prostovoljnim soglasjem za darovanje organov. Osebno menim, da so poskusi na področju prenosa človeških zarodkov neetični in neodgovorni. Na drugi strani klinične raziskave odraslih zarodnih celic dajejo odlične rezultate pri presajanju tkiva, na primer pri srčnih bolnikih, pri čemer ta postopek ne krši spoštovanja edinstvenosti človeških bitij. Naše poročilo pošilja odločno sporočilo Komisiji, ki bo kmalu predlagala zavezujoče besedilo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, ob obravnavanju poročila o darovanju organov želim izraziti spoštovanje mojemu nekdanjemu pomočniku Jamesu Sullivanu, ki je, kot je večini znano, tragično umrl 10. februarja.

V naši pisarni sta se 8. februarja James in Aoife, tudi pomočnik, pogovarjala o domnevnem soglasju in se strinjala, da bi, če bi se komu od njiju kaj zgodilo – oba mlada človeka – darovala svoje organe. Nismo mogli vedeti, da se bo Jamesu to noč zgodila nesreča in da bo v nedeljo njegova naprava za oživljanje izklopljena. Izražam spoštovanje Jamesu, ker zaradi njegove plemenitosti nekateri drugi v Evropski uniji zdaj živijo. Za njegove starše Edno in Toma iz Corka na Irskem, ki žalujeta za njim in ne bosta nikoli prebolela te izgube, je edino upanje, na katerega se lahko opreta, da čeprav Jamesa ni več med nami, zaradi njegove plemenitosti živijo drugi.

Jasno je, da je to za našo pisarno zelo osebno poročilo, in v celoti ga podpiram.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, darovanje in presajanje organov je eden od temeljnih problemov, ki ga je treba preučiti in v zvezi z njim doseči soglasje tako v Evropski uniji kot zunaj nje. Na eni strani imamo več deset tisoč ljudi, ki čakajo na presaditev. Na drugi pa imamo resen medicinski, pravni in etični/moralni problem.

Vsi se strinjamo, da je treba razviti učinkovit presaditveni sistem. Presaditveni sistem ne sme postati gospodarska kategorija in povzročiti, da se organi obravnavajo kot blago na notranjem trgu. Če bi se to zgodilo, bi se pojavile kriminalne skupine, ki bi izkoristile revščino in stisko ter tako še bolj izkoriščale ljudi, zlasti v regijah, prizadetih zaradi velike brezposelnosti, pomanjkanja in lakote.

– Poročilo: Dan Jørgensen (A6-0109/2008)

  Predsednik. − Gospod Heaton-Harris, glede pomena kratice „GNSS“ imamo zdaj dve možnosti: ena je „sistem za satelitsko navigacijo Galileo“ in druga je „sistem za globalno satelitsko navigacijo“. Katera vam je bolj všeč, gospod Heaton-Harris?

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, še nikoli prej nisem imel kakršne koli moči tukaj! Mislim, da bom izbral „velikobritansko“ – ne, naj bo raje „globalno“. Skoraj prepričan sem, da je „globalno“. To sem nameraval omeniti v obrazložitvi glasovanja agencije.

Zdaj bom le eno minuto govoril o razrešnici Komisije. Kot vsakič, odkar sem prišel sem, sem glasoval proti razrešnici za Evropsko komisijo. Zavedam se, da je imela Komisija veliko dela z urejanjem svojih računovodskih izkazov. Vendar je bilo delo opravljeno pri sistemih, ni pa bilo opravljeno pri kulturi, ki je značilna za Evropsko komisijo. Na Evropski komisiji še vedno vlada kultura v smislu „naredimo se neumne in ne poročajmo o napakah“. Občasno vsi srečamo ljudi, ki delajo na Komisiji in nam lahko neuradno povejo stvari, ki se tam ne bi smele dogajati, vendar jih ne bodo uradno povedali in sporočili vodjem generalnih direktoratov.

Vem, da zavrnitve razrešnic tukaj niso zaželene. Velika sramota je, da ni političnih posledic. V zvezi s tem smo pred sedmimi leti imeli pravno mnenje. Kot sem rekel, glasoval sem proti in bom tudi v prihodnje, dokler bom na tem položaju.

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0091/2008)

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za razrešnico 2006 za Evropski parlament, vendar proti maratonski resoluciji, ki ji je priložena, ker vsebuje pripombe in vprašanja, ki so samoumevni (odstavek 58) ali pa ne podpirajo vrednot, ki so zame pomembne (odstavek 65). Če pomislimo, da je večina tega parlamenta pravkar glasovala, da poslanci ne smejo zaposliti svojega zakonca, lahko pa zaposlijo svojega ljubimca ali ljubico. Sama koga takega nimam, ampak vseeno želim poudariti, kako neumno je to.

Ko sem se prej javila, sem želela popraviti nenatančne trditve o prostovoljnem pokojninskem skladu, kot je med postopkom delal tudi predsednik sklada. Žal je bilo vse zaman.

V odstavku 71 avtorji kritizirajo dejstvo, da sklad ni posodobil dejanskih izračunov, ki zajemajo obdobje do konca decembra 2007, do 15. marca 2008. Ne glede na to, da je nesmiselno zahtevati, da se v poročilu za leto 2006 predstavijo računovodski izkazi za leto 2007, lahko avtorje pomirim. Posodobitev za leto 2007 je bila narejena, vendar bo najprej predstavljena upravnemu odboru sklada, ki je luksemburška neprofitna organizacija. Gospod predsednik, naj še dodam, da se je motiti človeško; vztrajati je hudičevo. Ker nisem hudičeva, sem glasovala proti.

  Titus Corlăţean (PSE). – (RO) V zvezi z oddelkom I poročila gospoda Pomésa Ruiza o Evropskem parlamentu sem glasoval za predlog spremembe, ki poslancem Evropskega parlamenta prepoveduje, da zaposlijo svoje družinske člane. Menim, da je besedilo ustrezno, in pozdravljam dejstvo, da ga je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju.

Razlogi so zelo preprosti: v nekaterih državah članicah Evropske unije, vključno z državo, iz katere prihajam, to je Romunija, poteka razprava o verodostojnosti parlamentarnih institucij in celo parlamentov.

Menim, da je to pravo stališče, zlasti ker je na primer, tudi v Romuniji, predsednik države pogosto imel politični cilj, da naredi institucijo parlamenta in parlamentarno delovanje manj verodostojna, na primer z napakami ali pomanjkljivostmi, povezanimi s poslanci.

Zato še enkrat pozdravljam sprejetje tega besedila, ki bi skupaj z drugimi ukrepi lahko povečalo ugled in verodostojnost parlamentarnih institucij v državah članicah in na evropski ravni.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Glede na več medijskih poročil, ki so izhajala iz poročila o notranji reviziji, ki so ga pripravile službe Parlamenta, sem glasoval proti razrešnici Parlamenta. To poročilo je treba še objaviti in dati na voljo v javno uporabo. Poročilo navaja, da obstajajo težave v zvezi s tem, kaj poslanci naredijo z različnimi nadomestili.

Menim, da bi morali biti kot poslanci čim bolj odprti in jasni. Najboljši način za obravnavanje poročila bi bil, da se ga da na voljo javnosti, zato da bodo ljudje videli, da ne gre za milijone funtov, ampak za zelo majhen znesek denarja – v zvezi s katerim je še vedno treba ukrepati ter pritisniti na poslance, ki zlorabljajo sistem, in jih predati sodiščem –, ter da vse skupaj vseeno ni tako grozno, kot splošna javnost zdaj misli.

Zato sem glasoval proti, ker menim, da bi morali objaviti to poročilo. Upam, da bodo službe Parlamenta pri obveščanju predsednika Parlamenta o kakršnih koli prihodnjih poročilih izbrale največjo preglednost in v prihodnosti čim več objavile.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0111/2008)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, lahko bi navajal obrazložitve za glasovanje v zvezi z vsako agencijo, vendar ste v času glasovanja dejansko namesto mene povedali bistvo. Zdaj imamo toliko agencij, da vsi od nas ne vemo, kaj so in kaj delajo. Pravzaprav se čudim, da je sploh kdo v dvorani, razen tistih, ki so bili v ustreznem odboru, vedel, kaj dela nadzorni organ za GNSS ali celo, kakšen je njegov proračun. Zelo sem zaskrbljen glede tega, da nekatere od teh agencij, pri katerih smo glasovali za razrešnico računovodskih izkazov, dejansko nimajo pravne podlage, dokler lizbonska pogodba ne bo sprejeta v vseh državah članicah. Sprašujem se, kaj je pravna podlaga za Evropsko agencijo za temeljne pravice, na primer.

Zdaj sprejemamo računovodske izkaze za agencije, ki nimajo pravne podlage, in to nikogar preveč ne skrbi. Meni se to zdi precej zaskrbljujoče. Po mojem mnenju bodo evropski davkoplačevalci precej zmedeni in z veseljem glasujem proti tem agencijam, ker menim, da so protidemokratične. Če nameravamo prevzeti odgovornost za stvari, je to treba narediti v tej dvorani in ne z oddajanjem pooblastil navideznim nevladnim organizacijam, ki jih ne upravljamo ustrezno.

– Poročilo: Marian Harkin (A6-0070/2008)

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, očitno sem postal neznan obraz, ker ne navajam obrazložitev glasovanja na vseh sejah. Zaprosil sem za možnost, da razložim vzrok za svoje glasovanje o poročilu Marian Harkin, in uslužbenec si je to zabeležil, vendar nisem bil poklican. Morda ni vedel, kdo sem. Gospod predsednik, vi ste najboljši od vseh podpredsednikov in zahvaljujem se vam, ker mi omogočate, da izrazim podporo poročilu Marian Harkin, ki poudarja pomen prostovoljstva v Evropski uniji.

Starejši ljudje in upokojenci imajo na voljo veliko prostega časa in pogosto ga namenijo za dobro svojih sosedov, v Evropi in drugje. Veseli me, da je Komisija pozvana, da programu Mladi v akciji doda program Starejši v akciji, kot sam že več let govorim v dvorani tega parlamenta, zato lahko z veseljem rečem, da se v Evropskem parlamentu končno deluje v dobro sektorja prostovoljstva in starejših.

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Fatuzzo. Ali želite, da se vaša pripomba, da sem najboljši podpredsednik, zabeleži v zapisniku? No, če vztrajate, jo bomo zabeležili v zapisniku.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Bárbara Dührkop Dührkop (A6-0099/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo za poročilo, ker je nujno treba krepiti in izboljšati učinkovitost sodelovanja med državami članicami pri boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Poročilo Parlamenta izboljšuje besedilo o pravicah državljanov z visoko stopnjo varstva podatkov v primerjavi z nemško pobudo. To je dobro. Vendar poročilo žal vsebuje besedilo o obdelavi posebnih podatkov o rasi ali etničnem poreklu ter o pristojnostih tujih uradnikov v zvezi z aretacijo in zasliševanjem med skupnimi operacijami. V odboru smo si zelo prizadevali za odstranitev tega besedila iz poročila, vendar na žalost nismo bili uspešni.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Dührkop Dührkop, ki je ob upoštevanju predlogov sprememb potrdila pobudo Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja sklepa Sveta o izvajanju sklepa o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

Čestitam Nemčiji za to pobudo, ki zagotavlja, da države članice upoštevajo skupne tehnične specifikacije v zvezi z vsemi zahtevami in odgovori, povezanimi z iskanjem in primerjavo profilov DNA, daktiloskopskih podatkov (prstni odtisi, odtisi dlani itd.) in podatkov o registraciji vozil.

Podpiram izjavo poročila, ki navaja, da bi se morale posebne kategorije podatkov o rasnem ali etničnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju obravnavati le, če je to za posamezne primere nujno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativci so glasovali proti temu poročilu, ker razširja načela prümske pobude na dodatna področja, ki jih je mogoče bolje obravnavati z medvladnim delovanjem kot z usklajevanjem. Poročilo poziva k enotnim pravnim praksam na evropski ravni, ki povsem nasprotujejo uveljavljenim pravnim sistemom Združenega kraljestva. Poročilo prav tako poziva k praksam, kot sta obvezno posredovanje podatkov o DNA drugim državam članicam, ne glede na to, ali je oseba obtožena ali osumljena zločina, in zasledovanje s strani tuje policije, ki bi imela pristojnost, da izvaja nadzor, aretacije in zasliševanja posameznikov, kar je kršenje državljanskih svoboščin.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Zmerna stranka je danes glasovala za poročilo gospe Dührkop Dührkop (PSE-ES) (A6-99/2008) o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Na splošno podpiramo vsebino poročila.

Vendar poročevalkinega predloga spremembe 3 ne moremo podpreti. Razlog za to je, da smo zelo odklonilni do vseh oblik registracije in obdelave podatkov o rasi in etničnem poreklu. Čeprav je namen uvodne izjave omejiti uporabo zadevnih podatkov, ne moremo podpreti besedila, ker kljub temu omogoča registracijo in obdelavo takšnih podatkov.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Policijsko in pravosodno sodelovanje spada v tretji steber in je zato izključno medvladno. Junijska lista podpira večje sodelovanje med državami članicami v boju proti terorizmu in drugim hujšim oblikam čezmejnega kriminala. Zato odločitev na tem področju ne sme sprejemati Evropski parlament ali kateri drugi nadvladni organ.

Minimalna pravila o dostopu posameznika do pravne pomoči in varstva podatkov so določena v vsaki državi članici. Osnovno in širše varstvo je že zagotovljeno prek Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo podpisale vse države članice. Izmenjava podatkov o DNA že poteka prek Interpola.

Prav tako je treba poudariti vidik zasebnosti, ki ga zahteva uporaba podatkov o DNA. Glede te točke že upoštevamo poročilo v zvezi z zahtevanjem DNA od oseb, ki so bile oproščene ali odpuščene.

Vendar gre poročilo v več vidikih predaleč, ko obravnava uvedbo okvirnih sklepov na več področjih, kot so postopkovna jamstva in sprejetje splošnega pravnega instrumenta, ki bi zajemal celotno področje policijskega in pravosodnega sodelovanja. Obravnava celo ustanovitev skupnih projektnih skupin. Vojaški viri neke države so strogo nacionalna zadeva in se ne smejo urejati na ravni EU. Junijska lista je zato glasovala proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo je del procesa prenosa prümske pogodbe v pravni red Skupnosti. Ta pogodba je osrednji del čezmerne varnosti, ki je bila uvedena pod pretvezo „boja proti terorizmu“ z namenom krepitve čezmejnega sodelovanja na ravni EU na področju „boja proti terorizmu“, čezmejnemu kriminalu in priseljevanju.

Čeprav vsebuje nekatere predloge sprememb, ki izboljšujejo prvotni predlog, poročilo ne obravnava ali odpravlja uvedbe skrb vzbujajočega okvira policijskega sodelovanja (vključno z „oblikovanjem skupnih enot za hitro posredovanje“, ki policijskim enotam iz ene države članice omogoča delovanje na ozemlju druge države članice), vzpostavitve „osebne zbirke podatkov“ (vključno z informacijami o DNK ali političnem mnenju državljanov, če je to „potrebno“) in lažjega dostopa do teh podatkov za obveščevalne službe, kar predstavlja resne kršitve pravic, svoboščin in zagotovil državljanom različnih držav članic.

Na nevarnosti, ki so povezane s takšnim procesom, je opozoril tudi sam „evropski nadzornik za varstvo podatkov“, kar poudarja dejstvo, da se takšni instrumenti že bolj dolgo izvajajo brez varstva osebnih podatkov državljanov.

Zato smo glasovali proti temu poročilu.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menim, da je boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu eno od področij, ki zahteva sodelovanje na ravni EU. Vendar menim, da poročilo vsebuje veliko delov, ki jih ne podpiram, zato sem glasovala proti temu poročilu.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija si mora zaradi naraščajočega kriminala in vse večje ogroženosti svoje varnosti zastaviti dva glavna cilja. Prvi cilj je krepitev boja proti terorizmu, ki presega meje ter ne pozna omejitev glede nasilja in nevarnosti, povezane z njim. Drugi cilj ostaja varstvo temeljnih pravic EU.

Prümsko pogodbo, ki jo je leta 2007 predlagala Nemčija, so sprejele vse države članice, kar predstavlja del nujno potrebnega izboljšanja policijskega sodelovanja v EU. Izmenjava profilov DNK in koristnih informacij med različnimi nacionalnimi sistemi, kot so na primer prstni odtisi in registrske tablice vozil, je že prispevala k reševanju številnih preiskav. Ti ukrepi so bistveni za boj proti ugrabitvam in mednarodnemu terorizmu ter za organizacijo nadnacionalnih dogodkov.

Vendar si mora evropska politika prizadevati za boj proti kriminalu in ne za oblikovanje sistema, ki ogroža pravno državo in destabilizira demokracijo. Za dostopnost in uporabo osebnih podatkov mora veljati evropska zakonodaja, za katero lahko le upamo, da bo čim prej sprejeta.

To poročilo jasno prikazuje pomen ravnovesja med uporabo in varstvom podatkov.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo o čezmejnem sodelovanju, boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, saj gre za zelo pomembno težavo, ki obstaja že od nastanka državnosti.

Do zdaj so zločinci, ki delujejo na mejnih območjih, izkoriščali nepripravljenost držav v zvezi z izmenjavo zaupnih informacij, vključno z osebnimi podatki, in pravico do zasebnosti. Poleg organiziranega kriminala in zločincev, ki delujejo na lastno pobudo, se je v zadnjem času pojavila še ena težava, in sicer mednarodni terorizem.

Sedaj se lahko pod okriljem Evropske unije v skladu z načelom subsidiarnosti ter z naprednimi in varnimi telekomunikacijami končno učinkovito bojujemo proti kriminalu in preprečujemo teroristične napade. Zaradi izmenjave takšnih informacij, kot so profili DNK, daktiloskopski podatki in podatki iz nacionalnih registrov vozil, ter večjega policijskega in sodnega sodelovanja lahko zagotovimo, da se zločinci in teroristi v nobeni državi članici EU ali zunaj njih ne počutijo na varnem. Menim, da je to ena od prednostnih nalog, ki jo mora EU nujno obravnavati.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo Bárbare Dührkop Dührkop o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

Nove oblike kriminala, ki so nastale po odprtju meja in širitvi EU, zahtevajo večje sodelovanje med državami članicami za obvladovanje kriminala in nezakonitega priseljevanja. Pomembno je, da to sodelovanje ni omejeno na sedem držav, ki so podpisale prümsko pogodbo, ampak je treba v skladu s prvim predlogom spremembe v poročilu določiti enotna postopkovna jamstva na ravni EU. Menim, da je zelo pomembno, da ima Evropska unija visoko in usklajeno raven varstva podatkov, ki lahko zagotovi kazenski pregon in učinkovito zaščito državljanov.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Poročilo gospe Bárbare Dührkop Dührkop o čezmejnem sodelovanju ter boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (A6-0099/2008) je zelo pomembno zaradi nujnosti učinkovitega boja proti prej omenjenim pojavom ter zaradi vprašanja varstva državljanskih pravic in svoboščin. Zato je treba te težave obravnavati zelo pazljivo. Ponovno moramo preučiti predlog spremembe 3 k osnutku sklepa Sveta, ki navaja, da bi se morale posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju obravnavati le, če je to za specifične primere nujno potrebno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi. Menim, da je to zelo pomanjkljivo. Kdo bo odločal o tem, kaj je potrebno in sorazmerno, ter kako bodo to odločitev sprejeli? Ali bo o tem odločal nekakšen „veliki brat“? Ali morda anonimni policist, ki se mu varstvo človekovih pravic ne zdi pomembno? Kako sta zdravje in spolna usmerjenost povezana z bojem proti terorizmu? To so nekateri od razlogov, zaradi katerih priporočam, da osnutek resolucije, kakršen je zdaj, zavrnemo, saj kot izhodišče potrebujemo veliko natančnejše besedilo.

– Poročilo: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospe Jäätteenmäki o predlogu sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja sklep Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic. Tudi varuh človekovih pravic je pozval k obravnavi teh vidikov.

Pozdravljam predlog iz poročila, da se prilagodi statut varuha človekovih pravic in tako odpravi kakršna koli morebitna negotovost glede sposobnosti varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja. Ob upoštevanju varovanja poslovne skrivnosti pozdravljam obveznost v zvezi s pričanjem uradnikov. Poleg tega podpiram, da se dostop do zaupnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave, omogoči le, če varuh človekovih pravic upošteva pravila, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevne institucije ali organa.

Čestitam poročevalki, ker je poudarila, da varuh človekovih pravic in njegovo osebje ne smejo širiti informacij ali dokumentov občutljive narave, za katere velja zakonodaja Skupnosti o varstvu osebnih podatkov. Uporabo teh pravil bo treba spremljati, kar ne bo lahko.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za to poročilo, ki izboljšuje predlog Evropske komisije, čeprav še ni jasno, kaj bo sprejeto. Vendar se bo po mnenju poročevalke glasovanje končalo takrat, ko bo znano, kaj bo sprejeto.

Evropski varuh človekovih pravic, gospod Diamandouros, je v pismu z dne 11. julija 2006, naslovljenem na predsednika Pötteringa, zahteval, da Evropski parlament začne postopek za spremembo statuta varuha človekovih pravic glede številnih določb, za katere meni, da niso najustreznejše, in ki zadevajo naslednje točke: pristojnost za sodelovanje v postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti; dostop do dokumentov institucij; pričevanja uradnikov; podatki o morebitnih kriminalnih dejavnostih; sodelovanje z mednarodnimi institucijami na področju človekovih pravic/temeljnih pravic.

Parlament je nekatera od teh vprašanj že obravnaval leta 2001 na pobudo takratnega varuha človekovih pravic gospoda Södermana. Nato je Parlament 6. septembra 2001 sprejel resolucijo na podlagi poročila odbora za ustavne zadeve, ki je predložilo številne predloge sprememb, precej podobne predlogom, ki so bili predstavljeni zdaj. Ob tej priložnosti je bil sporazum s Svetom, ki ga podpira Komisija, videti dosegljiv, vendar se pogajanja nikoli niso končala zaradi izteka mandata gospoda Södermana.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe Jäätteenmäki o opravljanju nalog varuha človekovih pravic in zlasti pozdravljam spremembe obveznosti institucij, v skladu s katero morajo varuhu človekovih pravic posredovati informacije, ki so potrebne za njegovo delo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se z gospo Anneli Jäätteenmäki, ki poziva k spremembi statuta evropskega varuha človekovih pravic. Poročilo vsebuje ukrepe, ki bodo povečali preglednost EU, zato jih je treba pozdraviti. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0090/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospoda Adamouja, v katerem pozdravlja sporočilo Komisije o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU ter predlaga integriran pristop za zagotavljanje kakovosti in varnosti organov, povečanje dostopnosti organov ter boj proti trgovini z organi.

Pozdravljam ukrepe, ki jih poročilo določa, in sicer: izboljšanje kakovosti in varnosti, povečanje dostopnosti organov ter učinkovitosti in dostopnosti sistemov presajanja, mehanizem za krepitev sodelovanja med državami članicami ter sprejetje zakonodajnega instrumenta Skupnosti, ki določa zahteve glede kakovosti in varnosti darovanja, pridobivanja, testiranja, shranjevanja, prevoza in dodeljevanja organov po vsej EU ter sredstva za izvajanje teh zahtev.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Podpiramo poročilo, ker je mednarodno sodelovanje v zvezi z uporabo pomembnih organov za presaditev dobro. Prizadevamo si za spodbujanje dodane vrednosti, ki jo lahko pridobimo od nadaljnje koordinacije, vendar ne podpiramo usklajevanja.

Zato menimo, da se poročilo ne sme obravnavati kot pretveza za ustanovitev ločenega usklajevalnega organa EU, ter poudarjamo oblike sodelovanja, ki že obstajajo in so omenjene v poročilu.

Poleg tega ne podpiramo predloga v zvezi z evropsko kartico darovalca. Odločitve v zvezi s pravili o soglasju, ki veljajo za darovanje in presajanje, morajo ostati v pristojnosti držav članic, saj večinoma temeljijo na moralnih vrednotah, ki so pogosto lokalno in/ali kulturno pogojene.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasovala sem za poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ker menim, da so krepitev javne ozaveščenosti glede darovanja in presajanja organov, ohranitev nekomercialne narave darovanja in boj proti svetovni trgovini z organi pomembni ukrepi za zagotavljanje kakovosti in varnosti darovanja v Evropi.

Če upoštevamo vedno večjo potrebo po presaditvi organov, vedno daljše čakalne sezname in posledično več smrti zaradi pomanjkanja organov za presaditev, je spodbujanje politik v zvezi s presajanjem v EU bistveno za reševanje življenj in zagotavljanje boljše kakovosti življenja evropskim državljanom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Terapevtska uporaba človeških organov, ki vključuje nadomestitev nedelujočega organa z drugim, ki se pridobi od darovalca, lahko ljudem, ki bi sicer pogosto potrebovali intenzivno nego, omogoči polno, zdravo in dolgo življenje.

Čeprav se je uporaba človeških organov za presajanje v zadnjih desetletjih v državah EU postopno povečala, je število ljudi, ki potrebujejo presadek, večje od števila organov, ki so na voljo za presaditev. Uradne raziskave navajajo, da je na čakalnih seznamih v Zahodni Evropi trenutno 40 000 ljudi. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev srca, jeter ali pljuč običajno znaša od 15 % do 30 %.

Testiranje darovalcev je pomembno za zmanjšanje nevarnosti za prejemnika. Kot je navedeno v poročilu, je bistveno, da se darovalci pregledajo in testirajo ter da se tako ugotovi, ali nevarnost prenosa bolezni obstaja ali ne, kar vključuje sklop preiskav. Vendar za zdaj o teh testih med državami članicami še ni soglasja. Zato je to poročilo pomembno za spodbujanje večjega sodelovanja.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) To glasovanje bom izkoristil, da poudarim trajno neskladje, ki obstaja med besedami in dejanji Evropske unije na nekaterih področjih.

Poziv držav članic k boju proti trgovini z organi in uvedbi odvračilnih sredstev kazenskega prava je eno, vendar kako naj razumemo to, da so Komisija in številne države članice priznale Kosovo in njegove voditelje, pri čemer so po besedah gospe Del Ponte, nekdanje predsednice Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nekateri od teh voditeljev osebno vpleteni v trgovino z organi, odvzetimi srbskim zapornikom, ki so bili zaradi tega usmrčeni?

Kako naj razumemo to, da nobena država članica ne uvede ukrepov proti Kitajski ali javno kritizira Kitajske, medtem ko priče in preiskave kažejo na dejstvo, da so na Kitajskem usmrtitve načrtovane glede na zahteve po organih, včasih tudi glede na zahteve tujih pacientov? Kaj se bo zgodilo tem bogatim Evropejcem, ki se izognejo pomanjkanju organov tako, da se vpletajo v presaditveni turizem, ki spodbuja takšna dejanja?

Poročilo gospoda Adamouja je v zvezi s temi vprašanji zelo dvoumno. Pozitivno mišljenje navznoter in molk navzven. To smo videli vse že prej pri nekaterih drugih državah.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo. Darovanje organov rešuje življenja; to je darilo posameznika, kar je največje dejanje solidarnosti. Žal organov stalno primanjkuje, pri čemer v Evropi vsak dan umre skoraj 10 ljudi s čakalnih seznamov.

EU mora pomagati pri zbliževanju nacionalnih organizacij za presajanje. Povečanje sodelovanja bi ponujalo zagotovila bolnikom, ki darujejo ali prejmemo organe zunaj lastne države članice. To bi lahko koristilo nekaterim novim državam članicam z manj bogatimi zdravstvenimi sistemi.

Pomanjkanje organov se prepogosto povezuje s trgovino z organi. Pojavljajo se različne oblike „presaditvenega turizma“, ki izkoriščajo revščino zunaj meja EU. Ta „trgovina“ z ljudmi ogroža zaupanje državljanov in stopnjuje pomanjkanje prostovoljnega darovanja organov in tkiv.

Načelo prostovoljnega darovanja je temeljno, čeprav bi bilo treba živim darovalcem plačati nadomestilo za stroške odstranitve organa.

Za konec moramo spodbujati biotehnološke raziskave, ki bodo raziskovalcem zagotovile način pridobivanja organov iz obstoječih tkiv bolnikov ali darovalcev.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Adamouja, ki obravnava vprašanje, zelo pomembno za vso Evropo, in spodbuja sodelovanje med državami članicami v zvezi s presajanjem organov. Moja država Škotska ima eno od najnižjih stopenj darovanja organov v EU, zato škotska vlada sodeluje z zdravstvenimi organi drugih držav Združenega kraljestva, da bi se to stanje izboljšalo.

Trdno verjamem v sodelovanje po vsej EU, ki bo dopolnilo sisteme presajanja, ki delujejo v vsaki državi, ter spodbujalo najvišje standarde v zvezi z zahtevami glede kakovosti in varnosti. Takšno sodelovanje lahko izboljša službe za presaditve po vsej Evropi in zagotavlja večji dostop do darovanih organov na nekomercialni ravni.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Pozdravljamo stališča, ki jih poročevalec zagovarja v zvezi z razvojem darovanja in presajanja organov v EU, prepovedjo kakršne koli oblike finančne transakcije med darovalcem in prejemnikom ter komercializacije presajanja, bojem proti presaditvenemu turizmu v državah, v katerih poteka trgovina z organi, ter priznanjem, da je trgovina z organi povezana s socialno neenakostjo.

Presajanje je treba razvijati, saj rešuje življenja in spremeni kakovost življenja številnih ljudi s kroničnimi boleznimi, kot je obolenje ledvic.

V tem primeru je treba spodbujati tudi humanitarno ozaveščenost o darovanju organov, kar zahteva posebno družbeno okolje.

Zato je dobro, da zadevna resolucija priznava, da trgovina z organi sama po sebi ogroža darovanje organov in preprečuje pogostejše presajanje.

Okoliščine kažejo, da je treba za povečanje ozaveščenosti o darovanju organov nasprotovati politiki EU ter komercializaciji zdravja, blaginje in človeških potreb.

Z namenom povečanja dobička večnacionalnih podjetij ta politika sili milijone Evropejcev pod prag revščine ter v brezposelnost in podzaposlenost, tudi v naši državi. Ti ljudje so prisiljeni, da prodajo vse imetje, da bi njihovi bližnji ozdraveli.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Ponavljam pozive gospoda Adamosa Adamouja k političnim ukrepom na ravni EU na področju darovanja in presajanja organov. Lani je presaditev organov pomagala okrog 2 400 ljudem v Združenem kraljestvu, vendar vsako leto med čakanjem na primeren darovan organ umre več kot 1 000 ljudi. Zato morajo države članice sprejeti ukrepe za širjenje kroga darovalcev, in sicer z izmenjavo najboljših praks in povečanjem ozaveščenosti o zelo pomembnem vprašanju v zvezi z darovanjem organov. Poleg tega morajo evropske vlade in institucije povečati svoje prizadevanje, da preprečijo sramotno trgovino s človeškimi organi. Poročilo poziva k ukrepom, ki so bistveni za odvračanje od presaditvenega turizma in za splošnejše težave, s katerimi se soočamo v zvezi s tem vprašanjem, zato sem glasoval za poročilo.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. − (FR) Darovanje organov v Evropski uniji se bo v prihodnjih letih srečevalo s tremi velikimi izzivi.

Prvič, v EU ni na voljo dovolj organov. Zaradi tega pomanjkanja vsak dan umre skoraj 10 bolnikov s čakalnih seznamov.

Drugič, nevarnosti, povezane s presajanjem organov, ostajajo še naprej glavna skrb. Prenos bolezni, kot so HIV, nekatere vrste hepatitisa ali celo rak, je še naprej resničnost, ki vpliva na evropske državljane.

Končno, države članice EU morajo ustrezno in usklajeno obravnavati vprašanje trgovine z organi. Čeprav je trgovina z organi sorazmerno redek pojav v Skupnosti, še vedno velja za vprašanje, ki je politično in etično sporno.

Priporočila iz poročila gospoda Adamouja, in sicer izmenjava najboljših praks, povečanje sodelovanja, pogostejša izmenjava organov med državami članicami, boljša ozaveščenost javnosti ter potreba po ohranitvi prostovoljne in nekomercialne narave darovanja organov, so korak v pravo smer.

Če bodo ti predlogi sprejeti, bodo znatno in hitro prispevali k izboljšanju razmer, povezanih z darovanjem in presajanjem organov.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Varno, uspešno in dostopno darovanje in presajanje organov so bistvena vprašanja današnje Evrope.

Več kot 60 000 bolnikov čaka na presaditev srca, jeter, pljuč ali ledvice. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev običajno znaša od 15 % do 30 %.

Danes sem glasoval za poročilo kolega poslanca gospoda Adamouja.

Pozdravljam pobudo v zvezi z oblikovanjem pravnega okvira, ki bi uvedel skupno metodologijo in merila za primernost darovalca in organa za presaditev. Menim, da je soglasje med državami članicami glavni pogoj za povečanje varnosti in kakovosti celotnega postopka presajanja, od ocene in izbire primernega darovalca pred presaditvijo do pravočasne operacije in opazovanja bolnikov po njej. Kot zdravnik poudarjam pomen tesnega sodelovanja ter izmenjave najboljših praks in informacij med zdravstvenimi strokovnjaki v državah članicah.

Ublažitev pomanjkanja organov je resen izziv za Evropo. V celoti sem podprl poziv poročevalca k oblikovanju učinkovitega evropskega sistema za opredelitev ljudi, ki bi lahko postali darovalci po smrti. Takšen sistem bi zagotovil učinkovite metode komuniciranja in obveščanja, s čimer bi bili organi tistih, ki so jih pripravljeni darovati, dejansko dostopni.

Še en pomemben ukrep za povečanje dostopnosti darovalcev je zagotavljanje podrobnejših informacij javnosti. Prepričan sem, da bo razprava o tem občutljivem vprašanju na nacionalni ravni prispevala k povečanju ozaveščenosti javnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Več sto tisoč Evropejcev na čakalnem seznamu upa na novo priložnost v življenju. Koristno bi bilo izboljšati skupne strukture in sodelovanje, in sicer z evropsko kartico darovalca, skupnim krogom darovalcev ter telefonsko linijo za presajanje.

Avstrija, tako kot nekatere druge države, v zvezi s tem predstavlja zgled, kajti vsak Avstrijec, ki med svojim življenjem ne izrazi nasprotovanja uporabi svojih organov po smrti, samodejno postane darovalec. V državah, v katerih tega ne izvajajo, bo treba spremeniti ozaveščenost med prebivalci in zdravstvenimi strokovnjaki. Le z obravnavanjem te težave, izboljšanjem struktur in uvedbo spodbujevalnih ukrepov lahko povečamo število darovalcev in presaditev organov ter preprečimo nezakonito trgovino z organi.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ki ga je predstavil gospod Adamou.

Kot vsi vemo, presaditve organov rešujejo življenja in izboljšujejo vsakdanjik številnih naših državljanov. Vendar EU trenutno grozi kronično pomanjkanje organov, saj 40 000 bolnikov čaka na presaditev, pri čemer vsak dan umre 10 bolnikov.

To težavo smo obravnavali predvsem tako, da smo preučili ukrepe, kot so uvedba evropske kartice darovalca, krepitev sodelovanja med državami članicami, povečanje ozaveščenosti javnosti, vzpostavitev telefonske linije za presajanje in spodbujanje biotehnoloških raziskav, ki bodo v prihodnosti omogočile pridobivanje namesto darovanja organov.

Vendar zaradi potrebe po zapolnitvi tega pomanjkanja organov ne smemo žrtvovati svojih vrednot. Veseli me, da to besedilo vztraja pri prostovoljnem, neplačanem in anonimnem darovanju, če je le mogoče, ter poziva države članice k učinkovitejšemu boju proti trgovini z organi in presaditvenemu turizmu.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. − (FR) Triindvajsetega aprila bomo ratificirali poročilo o darovanju in presajanju organov ter o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za povečanje dostopnosti organov. To vprašanje je zelo pomembno, kajti zaradi pomanjkanja organov v Evropi vsak dan umre 10 ljudi, več kot 15 000 evropskih bolnikov je na čakalnih seznamih, v Belgiji pa je povprečna čakalna doba za ledvico, ki je najpogosteje presajen organ, več kot 24 mesecev. S takšnimi statističnimi podatki se je težko sprijazniti.

Podprla sem pobudo o uvedbi evropske kartice darovalca. Ob upoštevanju nujne narave odstranitve organa po opredelitvi morebitnega darovalca bi bilo zelo koristno, če bi imeli standardno evropsko kartico, ki bi bila čitljiva in razumljiva vsem. To pobudo in darovanje organov podpira tudi velika večina belgijskih državljanov. To je poleg sistema darovanja po „domnevnem soglasju“ in ustreznega usklajevanja med centri za presaditve tudi razlog, zakaj je naša država na vodilnem položaju na področju uspešnih presaditev.

Obžalujemo le to, da si nismo bolj prizadevali za sprejetje sistema darovanja po domnevnem soglasju po vsej Evropi.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ki poudarja pomen zdravstvenega varstva za državljane na ravni EU in svetovni ravni.

Zato menim, da je za nadaljnji razvoj novih možnosti zdravljenja ter boljših tehničnih in organizacijskih postopkov za presaditve potrebno stalno prizadevanje na področju raziskav, in sicer z usklajevanjem projektov in programov, tudi med državami članicami.

Poleg tega menim, da je zelo pomembno spodbujati kulturo darovanja organov z izvajanjem kampanj za povečanje ozaveščenosti, tako da se bo število darovalcev organov še naprej večalo, pri čemer je državljane treba opozoriti, da so možnosti, da prejmejo organ, štirikrat večje od možnosti, da ga bodo morali darovati.

Za konec poudarjam velik pomen boja proti trgovini z organi v EU in zunaj nje, pri čemer je treba priznati, da je ta nezakonita dejavnost vedno povezana z revščino in obupom.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po večjem sodelovanju med državami članicami je bistvena, če želimo pomagati državljanom EU, ki potrebujejo presaditev organa.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podprl sem poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov, ker menim, da je presajanje organov velik napredek v zvezi s storitvami, ki jih znanost ponuja človeku. Presaditve organov so rešile veliko ljudi in jim omogočile boljšo kakovost življenja.

Povečati je treba družbeno ozaveščenost in s tem tudi število nesebičnih darovalcev. Menim, da je glavni dejavnik v boju proti pomanjkanju organov oblikovanje učinkovitega sistema za opredelitev ljudi, ki bi lahko v primeru izpolnjevanja vseh zahtev glede izražanja soglasja, ki veljajo v državah članicah, po smrti postali darovalci organov. Družbena ozaveščenost in javno mnenje imata zelo pomembno vlogo, zato je pomembno tudi nadaljevanje izobraževanja.

– Poročilo: Marian Harkin (A6-0070/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospe Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji.

Občudujem njene odlične raziskave prostovoljstva, ki je pomembno za razvoj civilne družbe in krepitev solidarnosti, ene od temeljnih vrednot EU. To priznavanje koristnosti prostovoljstva v javni in zasebni sferi je bistveno za razvoj prostovoljstva ter iskanje ravnovesja med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki, tj. za doseganje trajnostnega razvoja, ki je osrednji del evropskega pristopa.

Obžalujem, da poročilo ne obravnava vprašanja vrednosti prostovoljstva, ne da bi pri tem obravnavalo tudi vrsto prostovoljne dejavnosti, ki bi jo lahko označili kot plačano prostovoljstvo, saj je poročevalka prostovoljstvo opredelila kot neplačano. To poročilo je pomemben korak k priznavanju nepridobitnih organizacij.

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, prostovoljno delo predstavlja neprecenljiv prispevek k ustvarjanju civilne družbe in popolne demokracije z vključevanjem državljanov v dejavnosti na lokalni in regionalni ravni. Možnost razvoja takšnih dejavnosti je zlasti pomembna v državah, v katerih dejavno civilno družbo preganjajo elite, ki izvajajo oblast. Podprl sem poročilo gospe Harkin, ker se strinjam, da mora Evropska komisija spodbujati čezmejne projekte na področju prostovoljnega dela, kar zadeva našo najbližjo sosedo Belorusijo. Zlasti za Beloruse bi bil to poseben znak podpore njihovega prizadevanja v boju proti Lukašenkovemu režimu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nobenega dvoma ni o tem, da „prostovoljstvo“ izpolnjuje zelo pomembno družbeno vlogo, ker pomaga državljanom reševati težave in izpolnjevati potrebe, in sicer s spodbujanjem učinkovite solidarnosti in medsebojne pomoči.

Zato se ne strinjamo s tem, da se „prostovoljstvo“ obravnava kot „znaten prihranek za javne storitve“. Ravno nasprotno, čim več držav bo izboljšalo javne storitve, ki so ponujene in zagotovljene državljanom, tem bolj bo vloga prostovoljstva pomembna.

Kot je navedeno v poročilu, je bistveno zagotoviti „prostovoljno dejavnost poleg javnih storitev in ne kot njihovo zamenjavo“. „Prostovoljstvo“ ne sme biti uporabljeno kot pretveza ali način spodbujanja držav, da zanemarjajo svoje odgovornosti, zlasti družbene dolžnosti, tako da jih prenašajo na lažne dobrodelne organizacije.

Zato si prizadevamo za potrebo po učinkoviti in ustrezni podpori za nepridobitne organizacije, kot so med drugim zadružno gibanje, lokalni organi in podjetja, odbori prebivalcev ter športna, rekreacijska, kulturna, mladinska in otroška združenja.

Za konec poudarjamo dejstvo, da je prostovoljna dejavnost odvisna tudi od prostega časa delavcev, zato je treba preprečiti čezmerno podaljševanje delovnega časa, nizke plače in negotovost.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Demokratični sistem brez civilne družbe ne more delovati učinkovito. Iskreno pozdravljam vse pobude, ki podpirajo ustvarjanje družbenih vezi in participativne demokracije, pri čemer sem prepričana, da je prostovoljno delo ena od takšnih pobud.

Poleg tega se zavedam, kako vključevanje in delo v korist drugim dodatno vplivata na oblikovanje pozitivnega odnosa do življenja. Prispevek sektorja prostovoljnega dela k spodbujanju medkulturnega dialoga in socialnega vključevanja ter obnovitvi družbenega zaupanja in ponovni vključitvi tistih, ki so bili do zdaj izključeni iz družbe, je neprecenljiv.

Poleg tega opozarjam na gospodarski vidik prostovoljnega dela, ki je po mojem mnenju zelo pomemben. Prostovoljstvo je odlična priložnost za pridobitev novih sposobnosti in spretnosti, kar poveča možnosti posameznika za vstop na trg dela in omogoča nemoten prehod od študija k poklicnim dejavnostim, kar je zlasti pomembno za mlade. Kot navaja poročevalka, ima prostovoljno delo pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju bruto domačega proizvoda, česar ne smemo prezreti.

Upam, da bodo predlogi iz tega poročila prepričali Evropsko komisijo in države članice, da poiščejo dodatne rešitve, ki bodo prispevale k spodbujanju in institucionalni krepitvi sektorja prostovoljnega dela.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Harkin, ker priznava pomemben prispevek sektorja prostovoljnega dela k spodbujanju socialne in gospodarske kohezije. Poročilo izrecno poziva organe na ravni držav članic ter na regionalni in lokalni ravni, da priznajo vrednost prostovoljstva in sodelujejo s prostovoljnimi organizacijami. Menim, da je takšno sodelovanje bistveno, zato v zvezi s tem pozdravljam nedavne ukrepe naše vlade za znatno povečanje sredstev, ki so na voljo sektorju prostovoljnega dela na Škotskem.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo o prispevku prostovoljstva k evropski socialni koheziji, vendar imam nekaj pripomb v zvezi s proračunom.

Evropska unija je v okviru programa Mladi v akciji ustanovila Evropsko prostovoljno službo. Ta služba mladim omogoča tečaje usposabljanja za različne poklice ali delo z nevladnimi organizacijami v drugi državi članici. To službo vodijo podjetja in nevladne organizacije, ki jih je za vsako državo članico pooblastila Evropska komisija.

Vendar je težava v proračunu Evropske prostovoljne službe. Ta proračun ne presega 42 milijonov EUR na leto, kar naj bi krilo stroške potovanja več deset tisoč evropskih prostovoljcev in s tem povezane minimalne stroške. Mladi se za to zelo zanimajo in številne organizacije želijo izvajati ta program. Že samo v novi državi članici Romuniji je več kot 60 organizacij, pooblaščenih za izmenjavo prostovoljcev, pri čemer se je na tečaj usposabljanja prijavilo več kot 5 000 ljudi.

Evropska prostovoljna služba je program, ki vzbuja veliko zanimanja, vendar je žal še naprej neustrezno financiran.

  Sérgio Marques (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki poudarja prispevek prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji v EU. S prostovoljno dejavnostjo se ukvarja več kot 100 milijonov evropskih državljanov, kar v povprečju ustreza gospodarskemu prispevku v višini 5 % BDP. Prostovoljstvo pomeni neposredno vključevanje državljanov v lokalni razvoj ter ima pomembno vlogo pri pridobitvi spretnosti in izboljšanju zaposljivosti prostovoljcev, s čimer lahko pridobijo številne spretnosti in sposobnosti.

Podpiram to poročilo, ki poudarja dejstvo, da morajo države članice ter regionalni in lokalni organi priznavati vrednost prostovoljstva pri spodbujanju socialne in gospodarske kohezije ter razvijati strategije za spodbujanje prostovoljstva. Komisija si mora prizadevati za vzpostavitev sistema za vsa sredstva Skupnosti, pri čemer se lahko prostovoljna dejavnost priznava kot prispevek k sofinanciranju projektov.

Komisija, države članice ter regionalni in lokalni organi morajo spodbujati prostovoljstvo prek izobraževanja na vseh ravneh, s čimer bi bilo prostovoljstvo obravnavano kot običajen prispevek k življenju v skupnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Marian Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji. Prispevek prostovoljstva k družbi je neprecenljiv. Dejstvo, da je v prostovoljne dejavnosti vključenih že 100 milijonov državljanov po vseh 27 državah članicah, je spodbudno in ga je treba podpirati še naprej. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Neplačano delo prostovoljcev je bistveno za javno dobro. Brez neplačanih delavcev bi se bilo nemogoče spopasti zlasti z nesrečami, kot so poplave in veliki požari. Zavedati se moramo, da brez prostovoljnega dela veliko področij ne bi moglo delovati ali prejemati državnih sredstev.

V številnih prostovoljnih organizacijah število dejavnih članov stalno upada. To je posledica krajših obdobij opravljanja javnega dela namesto služenja vojaškega roka, preselitev družin in pritiska na delovnem mestu ali v šoli. Na primer, zaradi pomanjkanja osebja prostovoljni gasilci ne smejo zapustiti delovnega mesta, tudi če država delodajalcu povrne stroške za njihovo plačo. Podjetja je treba opozoriti, da imajo tudi sama korist od prostovoljnega dela, zato moramo primerjati najboljše prakse in ugotoviti, kako lahko še naprej vzbujamo zanimanje za prostovoljno dejavnost, da bi dosegli svoje cilje.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) V Evropski uniji prostovoljno delo ni deležno podpore in pozornosti, ki si ju zasluži. Zato sem glasovala za poročilo gospe Marian Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji. Strinjam se s poročevalko, da morajo evropske institucije vzpostaviti prožen in nebirokratski sistem podpore.

Prostovoljnega dela se ne sme podcenjevati, saj predstavlja pomemben del demokratičnega življenja v Evropi in vključuje več kot 100 milijonov Evropejcev različne starosti, vere in narodne pripadnosti. Prostovoljno delo izraža odločno prizadevanje posameznikov in krepi odnos med državljani in EU.

Prostovoljstvo ima dolgoletno tradicijo v državah Zahodne Evrope in v ZDA. Nevladne in nepridobitne organizacije v postkomunističnih državah so prostovoljne dejavnosti uvedle šele po uveljavitvi demokracije. Totalitarni komunistični režim je v celoti prepovedal delovanje Svetovne organizacije skavtskega gibanja. Zdaj dejavnosti te organizacije privlačijo vedno več navdušencev različne starosti in iz različnih delov EU. Danes si ne moremo predstavljati dogodka brez prisotnosti cerkvenih in dobrodelnih organizacij, kot je Rdeči križ. Poleg tega prostovoljci v skladu z načelom civilne družbe pomagajo motivirati in vključevati državljane iz prikrajšanih skupnosti, na primer v okviru evropskega centra za prostovoljstvo in evropskega foruma mladih, in sicer prek razvoja ter ponovnega uvajanja in spodbujanja tradicij, izvirnosti in raznolikosti regij.

Menim, da je prostovoljstvo oblika obnovljive energije, zato podpiram priporočila poročevalke, da se leto 2011 določi kot evropsko leto prostovoljstva.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Verjamem v družbeno vrednost prostovoljstva ter podpiram njegov razvoj in priznavanje njegove vrednosti v naših družbah. Poudarjam, da statistični podatki, opredelitve in njihova uporaba ne izražajo resničnih razmer na področju prostovoljstva.

Menim, da so pojasnila in predlagani ukrepi iz poročila pomembni ter potrebni za jasno opredelitev obstoječih podatkov o tovrstni dejavnosti, saj je to neplačana dejavnost, ki jo je zato treba jasno razlikovati od dejavnosti nevladnih organizacij. Dodana vrednost teh prostovoljnih dejavnosti je zelo pomembna za naše družbe, zato je priznavanje in razlikovanje te vrednosti upravičeno. Vendar ne smemo izkoriščati nesebične narave prostovoljstva, da lahko nadomesti prizadevanje družb, odgovornih organov in zasebnega sektorja za povečanje priložnosti, ki so na voljo na ravni Skupnosti.

Različna sredstva Skupnosti so namenjena spodbujanju evropskega gospodarstva ter pospeševanju socialne in gospodarske kohezije, rasti ter trajnostnega razvoja evropskih družb. Prostovoljna dejavnost je nagrada, ki jo kot državljani ponujamo drugim. Prostovoljno dejavnost moramo spodbujati in priznavati, vendar je ne smemo izkoriščati ali uporabiti kot izgovor za zmanjšanje prizadevanja v zvezi z zagotavljanjem in ustvarjanjem boljše kakovosti življenja v evropskih družbah.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Prostovoljstvo v EU zahteva večje priznavanje. Poročilo gospe Harkin določa načine, kako lahko Komisija in države članice pomagajo prostovoljstvu. Upam, da bo Komisija podprla predlog, da se leto 2011 določi kot evropsko leto prostovoljstva. Želim si, da bi bilo prihodnje leto, tj. leto 2009, na Škotskem razglašeno za škotsko leto prostovoljcev.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Prvič, težava je v financiranju nevladnih organizacij s sredstvi Skupnosti. Majhne organizacije, ki izvajajo zelo koristne dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, potrebujejo posebno pomoč pri pripravi vlog. Dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, je skoraj tako velika kot telefonski imenik Bratislave. Birokracija je postala tako zapletena, da zmanjšuje navdušenje prostovoljcev. Programe Skupnosti moramo zaščititi pred zlorabo, vendar zaradi tega ne smejo biti manj dostopni državljanom.

Drugič, iz osebnih izkušenj kot članica odbora Foruma življenja vem, da prostovoljstvo prispeva k socialni koheziji z ustvarjanjem človeškega kapitala, ne glede na starost prostovoljca. V Forumu življenja se mladi naučijo odgovornosti in velikodušnosti ter pridobijo izkušnje pri vzpostavljanju medosebnih odnosov. Človeški kapital je največji prispevek prostovoljstva k socialni koheziji. Zato je treba države članice in regije pozvati k uporabi te neprecenljive oblike naložbe v našo prihodnost.

Tretjič, prostovoljstvo je treba ustrezno priznavati. Ljudi, ki svoj čas posvečajo prostovoljnemu delu ter se obenem soočajo s spremembami trga dela in pomena medgeneracijske solidarnosti, je treba uradno priznavati. V odboru za pravice žensk in enakost spolov pripravljam poročilo o tej težavi, kar pomeni, da bomo lahko to razpravo nadaljevali jeseni.

– Poročilo: Jean-Pierre Audy (A6-0079/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) EIB mora kot javna institucija, ki upravlja znatne finančne zneske, objaviti podrobne informacije o financiranih projektih in dejavnostih. EIB trenutno zagotavlja nekatere splošne informacije o financiranih projektih, vključno z informacijami o državi, ki sredstva prejema. Kljub temu so takšne informacije nezadostne. Zato obžalujemo zavrnitev predloga spremembe, ki ga je predložila naša skupina, v katerem EIB pozivamo, da poveča svoje prizadevanje za preglednost v zvezi z razkrivanjem finančnih upravičencev do svetovnih posojil, ki potekajo prek finančnih posrednikov.

Poleg teh in drugih pomembnih vidikov nasprotujemo cilju EIB v zvezi z vzpostavitvijo enotnega trga s financiranjem infrastruktur, usmerjenih v liberalizirane trge, kot je energetski trg, ali poudarjanju financiranja „javno-zasebnih partnerstev“ in izvajanju politike uporabe javnih sredstev za financiranje obsežnega zasebnega kapitala.

Ravno nasprotno, EIB mora uporabiti svoja finančna sredstva kot instrument za učinkovito doseganje „gospodarske in socialne kohezije“ ter politike sodelovanja, in sicer s spodbujanjem ukrepov v zvezi z zmanjšanjem regionalnih razlik ter spodbujanjem resnične konvergence, rasti in zaposlovanja, zlasti v najmanj gospodarsko razvitih regijah EU.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) To poročilo poziva EIB, da poveča podporo financiranju zasebnega kapitala, krepi konkurenco, spodbuja privatizacijo in načrtovanje energetske in prometne infrastrukture ter financira obsežne projekte v sodelovanju z zasebnimi subjekti. Ta infrastruktura je koristna za kapital in vključuje sočasno privatizacijo, kar je enako špekulaciji. EIB je usmerjena v pravila konkurence in prosti trg; namesto izpolnjevanja potreb ljudi zagotavlja nove dobičke.

Monopoli črpajo sredstva Skupnosti in nacionalna sredstva, izkoriščajo infrastrukturo in obsežne projekte ter sredstva, ki jim jih dodeli EIB. Monopoli na ta način še bolj zmanjšajo zasebni kapital, ki ga uporabijo za projekte, ki škodijo skupnosti kot celoti.

Davčni prihodki ter zmanjšanje števila dovoljenj in subvencij za najemnike, upokojence, kmete in celotnega delovnega razreda so bili usmerjeni v financiranje monopolov.

Vetrni generatorji, ki uničujejo okolje, kot na egejskih otokih, previsoke cestnine na glavnih javnih cestah, sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem ter tako naprej; vse to se izvaja z namenom ustvarjanja dobička iz sklepanja pogodb s posamezniki, ki jih podpira država. Spodbujanje podobnih projektov brez družbenega nadzora se izvaja tudi v tretjih državah, da bi se z namenom rasti kapitala zagotovili večji dobički podjetij.

- Poročilo: Dan Jørgensen (A6-0109/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 in za poročilo gospoda Jørgensena, ki priporoča podelitev razrešnice Komisiji.

Poročilo poudarja, da države članice upravljajo 80 % odhodkov Skupnosti v okviru „deljenega upravljanja“ in da mora biti vsaka država članica sposobna prevzeti odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU. To je trenutno zagotovljeno prek enotne izjave o nacionalnem upravljanju ali v obliki več izjav v nacionalnem okviru. Nujno je treba skleniti sporazum med Komisijo in državami članicami o postopkih poročanja za deljeno upravljanje v prihodnosti, saj je obžalovanja vredno, da na plačila za strukturne ukrepe, notranje politike in zunanje ukrepe še vedno pomembno vplivajo napake na ravni izvajalskih organizacij.

Obžalujem dejstvo, da Komisija mirno sprejema kolektivno neodgovornost večine držav članic glede finančnega poslovodenja EU. Za konec podpiram oblikovanje evropskega organa za nepremičnine.

  Bastiaan Belder (IND/DEM), v pisni obliki. − (NL) Odbor za proračunski nadzor želi Komisiji podeliti razrešnico zaradi njenega finančnega poslovodenja proračunskega leta 2006. Te odločitve ne podpiram, ker menim, da bi bilo bolje odločitev v zvezi z razrešnico preložiti na jesen.

Evropska komisija poskuša popraviti številne napake v zvezi s strukturnimi skladi. Poleg tega želi tudi Evropski parlament spremljati predlagane ukrepe v okviru delovne skupine. Vendar se še ne ve, ali bodo ukrepi imeli želeni učinek. Ne nazadnje je v zvezi s strukturnimi skladi že več let preveč napak.

Praktičnost v zvezi s strukturnimi skladi je neobvladljiva, saj napake nastajajo zaradi preobsežnih in različnih pravil za prejemnike subvencij. Pravila so del zakonodaje, ki velja do leta 2013. Za obravnavanje obstoječih težav je potrebna temeljitejša in strožja revizija. S preložitvijo razrešnice bi lahko Parlament natančneje preučil rezultate in še naprej izvajal pritisk.

Poleg tega lahko Parlament spodbuja države članice, da povečajo svoje prizadevanje v zvezi z izjavami o nacionalnem upravljanju, v skladu s katerimi je minister odgovoren za vlaganje sredstev EU v države članice.

Za konec pozivam k iskanju ustrezne rešitve v zvezi s položajem pomočnikov, tako da ne bo več težav v zvezi z njihovimi družbenimi obveznostmi in plačilom davkov.

  James Elles (PPE-DE), v pisni obliki. − Računsko sodišče že trinajsto leto zapored ni odobrilo proračuna EU. Čeprav je bil v zvezi s tem dosežen določen napredek, je to treba nujno in odločno obravnavati še naprej. Konservativni poslanci še naprej odločno zahtevajo od Komisije, da izvede pomembne reforme, ki jih že dolgo zahtevamo.

Nepotrebne porabe sredstev, goljufij in slabega upravljanja se ne sme dovoliti. Komisija je politično odgovorna, zato bo za postopek proračunskega nadzora veljal strog pregled.

Vendar za računovodstvo ni odgovorna le Komisija. Približno 80 % sredstev EU je dejansko porabljenih v državah članicah. Poročilo Parlamenta o proračunu Komisije poudarja potrebo po večjem nadzoru in usklajevanju na nacionalni ravni.

Države članice morajo prevzeti odgovornost za ta sredstva prek izjav o nacionalnem upravljanju. Na srečo je bil v zvezi s tem dosežen napredek, vendar to še ni dovolj za zagotovitev pozitivne izjave o zanesljivosti. To je temeljni razlog, zakaj bodo konservativci spet glasovali proti razrešnici za Evropsko komisijo in druge institucije za leto 2006.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poleg drugih pomembnih vidikov poudarjamo naslednje:

– Vredno je omeniti ponovno zbujanje „dvomov“ glede porabe sredstev Skupnosti v okviru „zunanjih ukrepov“ EU. Ti dvomi so povezani s končnimi prejemniki, dejansko porabljenimi zneski in financiranimi projekti, pri čemer je dejansko pomembno, za kaj natančno so se porabila sredstva, na primer v Iraku, Afganistanu, na Kosovu itn. Presenetljivo je, da je večina Evropskega parlamenta, ki običajno navdušuje pri zahtevah po ukrepih, v tem primeru zadržana. Kaj je razlog za to zadržanost?

– Poleg tega se neporavnane proračunske obveznosti v zvezi s strukturnimi politikami in kohezijskim skladom spet povečujejo, saj znašajo že 131,6 milijarde EUR.

– Zapomniti si je treba, da bo v skladu s „pravilom n + 2“ po koncu leta 2008 rok za porabo tega zneska potekel.

– Poleg tega je treba omeniti, da je Računsko sodišče poudarilo, da je v okviru skupne kmetijske politike shema enotnega plačila znatno povečala število hektarjev in upravičencev, ki prejemajo neposredno pomoč. Med te upravičence je Sodišče uvrstilo železniške družbe, jahalne ali konjerejske klube, golfklube ali prostočasne klube in mestne svete ter priznalo, da so bile pravice dodeljene lastnikom zemljišč, ki nikoli niso izvajali nobene kmetijske dejavnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospoda Jørgensena o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija. Sodelovanje med Parlamentom in Komisijo v zvezi s takšnimi vprašanji, zlasti glede izvajanja akcijskega načrta za strukturne sklade, je treba pozdraviti. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Nezadovoljna sem, ker Komisija ni predložila zelo natančne obrazložitve glede porabe in namena sredstev, zlasti na področju zunanjih ukrepov. V času, ko EU poskuša razširiti svoja področja zunanjega ukrepanja, je tako ravnodušno obravnavanje računovodstva nesprejemljivo.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Dvaindvajsetega aprila 2008 je potekala pomembna razprava v zvezi z glasovanjem o razrešnici za proračun za leto 2006.

Kljub številnim kritičnim ugotovitvam v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto 2006 je dobil Parlament soglasje za podelitev razrešnice.

Obravnaval bom nekaj pomembnih težav.

Prvič, birokracija EU je preveč razvita, zato moramo primeren pregled izvajati prek agencij in podobnih institucij v okviru generalnega direktorata Komisije.

Drugič, postopke in celotni sistem javnih naročil je treba poenostaviti, s čimer bi omogočili izkoriščanje sredstev EU.

Tretjič, upravičenci si želijo več manjših projektov in projektov, ki so bolj dostopni povprečnemu državljanu.

Četrtič, vredno je omeniti napredek, ki je bil dosežen v zvezi z načinom izkoriščanja sredstev EU na področju skupne kmetijske politike. Vendar je treba preučiti razlog za nizko porabo kohezijskih skladov ESRR in ESS v novih državah članicah.

Petič, nekatere države članice so predložile potrdila, ki so jih revidirale nacionalne agencije za nadzor v zvezi z upravljanjem sredstev EU. Takšno obliko finančnega poslovodenja EU bi bilo treba uvesti tudi v drugih državah Skupnosti.

Za konec je vredno poudariti, da je leto 2006 zadnje leto berlinske agende (finančna perspektiva 2000–2006), zato je treba za to finančno leto zagotoviti ustrezno porabo sredstev EU.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem proti razrešnici za Komisijo zaradi nezmerne in neučinkovite porabe proračunskih sredstev na številnih področjih leta 2006. To zlasti velja za sredstva iz strukturnih skladov, goljufije na številnih področjih, ki so bile razkrite leta 2007, in pogodbe v zvezi z varnostjo objektov. V zvezi s temi pogodbami sem predložila številna pisna vprašanja, na katera Komisija ni zadovoljivo odgovorila.

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0091/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 in poročilo gospoda Pomésa Ruiza, ki priporoča, da Parlament glasuje za razrešnico. Pozdravljam predlog, da nov statut za pomočnike začne veljati sočasno s statutom poslancev.

Glede nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem menim, da je treba v skladu z načelom subsidiarnosti pogodbeno svobodo poslancev, ki je pogoj za njihovo neodvisnost, ohraniti pod nadzorom nacionalnih organov. Zato nasprotujem kateremu koli ukrepu, ki omejuje svobodo poslancev v zvezi z zaposlitvijo pomočnika, če se seveda delo dejansko izvaja in če je ustrezno plačano.

Glede prostovoljnega pokojninskega sklada, dodatnega sistema pokojninskega zavarovanja, ki ga sofinancirata poslanec in delodajalec, se strinjam z objavo imen upravičencev in predlogom, da se reforma tega sistema pokojninskega zavarovanja izvede sočasno z reformo statuta poslancev. Nazadnje, podpiram, da se na podlagi ocene kadrovskih potreb določi, koliko uradnikov bo potrebnih za pomoč poslancem po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. − (FR) Danes glasujemo o približno 30 poročilih o razrešnici različnim institucijam in agencijam, ki upravljajo sredstva EU, kar kaže na izvajanje proračunskega nadzora. Poleg tega ta poročila kažejo, da prav ta nadzor pomaga poudariti vsaj nekatere primere neuspešnosti, nepotrebne porabe sredstev ter zlorab v zvezi z upravljanjem strukturnih skladov in zunanje pomoči. Vendar ta poročila tudi kažejo, da se je Parlament kljub vsemu odločil, da odobri upravljanje evropskih sredstev.

To ni izražanje kritike, ampak dokazovanje politične podpore bruseljskemu aparatu, katerega del je tudi Parlament. Res je, da je Parlament zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ki so bile poudarjene v revizijskem poročilu o nadomestilu za parlamentarno pomoč poslancem. Poleg tega je treba omeniti, da preglednost, ki jo Parlament stalno zahteva od Sveta, Komisije, držav članic in agencij, za Parlament očitno ne velja. To poročilo, ki bi lahko resno ogrozilo ta parlament, ni dostopno javnosti niti vsem poslancem. Sprejemanje popravnih ukrepov po tem, ko je škoda že storjena, ni dovolj za zavrnitev teh resnih obtožb, pri čemer s prikrivanjem te obtožbe ne bodo izginile.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razrešnica Evropskemu parlamentu za proračunsko leto 2006 vzbuja sum, ki se prenese tudi na poslance, zaradi odločitve, da se poročilo o notranji reviziji za leto 2006 opredeli kot „zaupno“, kar naj bi bilo povezano z nepravilnostmi pri uporabi nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem.

Takšna odločitev vzbuja sum glede vseh izvoljenih poslancev Evropskega parlamenta, kar ni sprejemljivo. Zato je naša skupina predložila predlog spremembe, v katerem vztrajamo, „da se vsem poslancem in javnosti takoj omogoči dostop do poročila notranjega revizorja“. Žal je ta predlog večina poslancev zavrnila.

Kar zadeva večjezičnost, je skrb vzbujajoče, da se uporaba uradnih jezikov EU obravnava z „gospodarskega“ vidika, tj. ob upoštevanju stroškov njihove uporabe, in da se redno sprejemajo določbe, ki so usmerjene v omejitev njihove uporabe, kar ogroža pravico različnih govorcev, da na srečanjih ali uradnih obiskih v okviru dejavnosti Evropskega parlamenta govorijo in poslušajo prispevke v svojem maternem jeziku.

Poleg tega obžalujemo dejstvo, da Parlament ni sprejel predloga spremembe, ki ga je predložila naša parlamentarna skupina in v katerem je pozivala k uporabi odprtokodne programske opreme v Evropskem parlamentu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. − (FI) Glasovala sem proti odstavku 65 poročila A6-0091/2008, ki ga je predstavil gospod Pomés Ruiz, ker ne opredeljuje dovolj natančno pojma sorodnikov. Če bi besedilo prepovedovalo zaposlitev „družinskega člana“, bi bil odstavek 65 po mojem mnenju bolj opravičljiv in sprejemljivejši.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poročevalec, gospod Pomés Ruiz, je pripravil dobro poročilo.

Veseli me, da je predsednik Evropskega parlamenta sprejel načelo političnega dialoga glede postopka razrešnice.

Poleg tega me veseli, da je generalni sekretar pripravljen izvajati redna srečanja z odborom za proračunski nadzor v zvezi z izvrševanjem proračuna Parlamenta zunaj okvira letnega postopka razrešnice.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti predlogu resolucije v tem poročilu, ker menim, da je zelo hinavsko, če poslanci glasujejo o prepovedi zakonite zaposlitve družinskih članov, vendar obenem zavračajo razkritja podrobnosti v zvezi z zasebnim sistemom pokojninskega zavarovanja, ki ga financirajo davkoplačevalci.

To dejansko vključuje tudi vprašanje, ali poslanci odplačujejo lastne prispevke, ki se jim zagotovijo iz sredstev za stroške in nadomestila, pri čemer domnevamo, da jih veliko tega ne stori. V najboljšem primeru to vprašanje ni pregledno, medtem ko je v najslabšem primeru to očitna hinavščina.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Žal sem glasovala proti temu poročilu. Ne podpiram sklicevanja na lizbonsko pogodbo v odstavku 10, ki upošteva nov proračunski postopek, ki temelji na lizbonski pogodbi.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obžalovanja vredno je, da poslanci niso glasovali za večjo odkritost in jasno objavo poročila notranjega revizorja.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Vsi predlogi sprememb o razrešnici Evropskemu parlamentu za proračunsko leto 2006, ki jih je na današnjem plenarnem zasedanju podprla laburistična stranka v Evropskem parlamentu, so si prizadevali za povečanje preglednosti na področjih, na katerih je Parlament odgovoren za upravljanje javnih sredstev.

Predlog spremembe 16: Ob upoštevanju, da so člani odbora za proračunski nadzor razkrili nekatere podrobnosti iz poročila, laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da bi bila, če nadaljnje preiskave ne bodo ogrožene, objava tega poročila v javnem interesu.

Predlog spremembe 4: Laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da ta predlog spremembe krepi potrebo po spremljanju ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi s poročilom notranjega revizorja.

Predlog spremembe 7: Laburistična stranka v Evropskem parlamentu je glasovala za ta predlog spremembe, saj je pomembno, da ima odbor za proračunski nadzor pravico do pregleda načrtov v zvezi z obema statutoma.

Predlog spremembe 11: Ker je prostovoljni pokojninski sklad delno financiran z javnimi sredstvi, laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da je treba objaviti seznam poslancev, ki so vključeni v ta sklad.

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, ker ne dovolim, da mi EU določa, koga lahko zaposlim ali vključim in koga ne smem.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0096/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Sveta za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Sveta. Obžalujem, da v nasprotju z ostalimi institucijami Svet ne predloži letnega poročila o dejavnostih, pri čemer se sklicujem na neformalni sporazum iz leta 1970. Vendar je to bistveno, saj bi tako Svet svoje dejavnosti utemeljil evropskim državljanom. V okviru tega neformalnega sporazuma se Svet zavezuje, da ne bo spremenil ocene izdatkov Evropskega parlamenta. Ta obveza je zavezujoča le, če ta ocena izdatkov ni v nasprotju z določbami Skupnosti, zlasti v zvezi s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter sedežem institucij.

V okviru področja skupne zunanje in varnostne politike podpiram poziv k čim večji preglednosti in zagotovitev, da se v skladu s točko 42 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 v proračunu Sveta ne pojavijo nikakršni odhodki iz poslovanja za skupno zunanjo in varnostno politiko. Kljub temu menim, da bi moral Svet imeti neomejen proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) O besedi „preglednost“ se veliko razpravlja in številne zahteve na tem področju so namenjene (nekaterim) državam članicam na proračunski ravni in ravni gospodarske politike.

Kljub temu se zdi, da na Svet, nadnacionalni organ odločanja EU, ki ga sestavljajo predstavniki vlad različnih držav članic – katerega pristojnosti se bodo še povečale v primeru sprejetja lizbonske pogodbe – take „zahteve“ nimajo vpliva, saj ni predložil svojega letnega poročila o dejavnostih.

„Delajte to, kar vam naročim, in ne tega, kar delam sam“ ... To bi bilo lahko delovno geslo Sveta za postopek razrešnice za leto 2006.

Kljub temu, da poročilo Evropskega parlamenta, o katerem bomo glasovali danes, ni bolj kritično do stališča Sveta, vsaj poziva k ponovnemu premisleku o tej odločitvi in tudi k več informacijam, in sicer v zvezi s količino sredstev, namenjenih za skupno zunanjo in varnostno politiko. Poziva k navedbi dejanske vrste odhodkov za vse postavke ter naknadni oceni posameznih misij in ukrepov posebnih predstavnikov EU za varnostno in obrambno politiko – pojasnitev količine sredstev, porabljenih za posredovanje EU in oboroževalno politiko.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0097/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča. Veseli me, da je Sodišče sprejelo kodeks ravnanja, ki velja za člane in nekdanje člane Sodišča evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence, vključno z dolžnostjo, da se predloži izjava o finančnih interesih, čeprav žal ta informacija ni objavljena na spletni strani Sodišča.

Ugotavljam, da vprašanja v zvezi s stavbami (težave z imenovanjem neodvisnega strokovnjaka za širitev glavne stavbe; podpis zakupne pogodbe med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Sodiščem, ki določa potrebne določbe, ki dopolnjujejo okvirno pogodbo iz leta 2001, in predvideva prodajo zemljišča, na katerem se kompleks nahaja, Sodišču za simbolično ceno 1 EUR, ko slednji postane lastnik stavb; pomanjkanje primerne konkurence) potrjujejo, da je nujno oblikovanje evropskega organa, ki bo urejal vse zadeve, povezane s stavbami za naše institucije.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0093/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča.

Čestitam jim za kakovost računovodskih izkazov, ki sta jih revidirala zunanje podjetje in notranji revizor, pri čemer je bila njuna ocena pozitivna. V smislu izjav članov o finančnih interesih tako kot moji kolegi poslanci ugotavljam, da posredujejo člani Evropskega računskega sodišča v skladu s kodeksom ravnanja Evropskega računskega sodišča izjavo o svojih finančnih interesih in drugih sredstvih (vključno z delnicami, zamenljivimi obveznicami in investicijskimi kuponi ter zemljo in nepremičninami, skupaj s poklicnimi dejavnostmi zakoncev).

Strinjam se s kolegi, da morajo člani vseh institucij EU predložiti izjavo o finančnih interesih, ki mora biti dostopna v internetu prek javnega registra. Vendar moramo razlikovati med bogatenjem, ki mora obravnavati zneske, ter vprašanjem nasprotja interesov, ki mora obravnavati vrsto neposrednih in posrednih sredstev ter zadevnih osebnih odnosov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta razlaga glasovanja je namenjena le prikazu tega, da je bil eden od vidikov, analiziranih v razrešnici Računskega sodišča za leto 2006, pomanjkanje uslužbencev glede na količino dela te institucije EU.

V prejšnjih letih je bilo že zabeleženo, da to sodišče nima zadostnega števila uslužbencev za popolno delovanje in izvajanje njegovih nadzornih funkcij.

Čeprav je bil na tem področju narejen nek napredek, primanjkljaj uslužbencev ostaja. Poročilo Evropskega parlamenta razkriva, da je tako delno zaradi razlik med ponujenimi plačami in visokimi stroški bivanja v Luxembourgu, kjer je Računsko sodišče.

Trdno verjamemo, da je vpliv politike „stabilnih cen“, tj. omejevanja višine plač, mogoče čutiti tudi tu: več izkoriščanja.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0098/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Tako kot številni člani tudi sam pozdravljam dejstvo, da je bil decembra 2007 podpisan nov dogovor o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO) in Odborom regij za obdobje 2008–2014, ter se zavedam, da bo tako sodelovanje finančno ugodno za evropske davkoplačevalce. V okviru nadzorov je EESO v svojem letnem poročilu o dejavnostih menil, da so bili številni naknadni nadzori, ki so bili izvedeni leta 2006, nezadostni. Vendar se zdi, da se je ta položaj izboljšal. Nujno je izvajanje ostrega nadzora. Zadovoljni moramo biti zaradi osebnega zagotovila, ki ga je dal generalni sekretar EESO v zvezi z učinkovitostjo in rednostjo predhodnih in naknadnih kontrol.

Hkrati kot številni ostali poslanci čestitam Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru za oblikovanje revizijskega odbora, ki ga sestavljajo trije člani EESO in ki je med drugim zadolžen za preverjanje neodvisnosti enote za notranjo revizijo in ocenjevanje ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na priporočila iz revizijskih poročil.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0095/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lindgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij. Kot številni poslanci tudi sam pozdravljam dejstvo, da je bil decembra 2007 podpisan nov dogovor o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO) in Odborom regij za obdobje 2008–2014 ter se zavedam, da bo tako sodelovanje finančno ugodno za evropske davkoplačevalce. Novi sporazum ohranja najpomembnejša področja (infrastruktura, informacijske tehnologije in telekomunikacija, prevajanje, vključno s pripravo dokumentov) v pristojnosti skupnih služb, medtem ko so nekatere službe ločene (notranje službe, socialne in zdravstvene službe, knjižnica in predtisk). Pozdravljam razplet nesrečnih razmer v zvezi s potnimi stroški članov Odbora regij in prenosi plač pri nekaterih uslužbencih. Končno, pozdravljam večjo samostojnost in sredstva služb za finančno preverjanje.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0092/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena. Kot številni ostali poslanci sem presenečen, da so se v obdobju 2003–2006 znatno povečale odobritve za prevzem obveznosti Evropskega varuha človekovih pravic, in sicer s 4 438 653 EUR na 7 682 538 EUR (+73 %), prav tako delovna mesta z 31 na 57 enot (+84 %), medtem ko so se pritožbe povečale za 57 %, nove preiskave pa z 253 na 258 (+2 %). Na operativni ravni pozdravljam podpis novega okvirnega sporazuma s Parlamentom v zvezi z zagotavljanjem upravnih storitev in imenovanjem prvega generalnega sekretarja urada varuha človekovih pravic z dne 1. avgusta 2006. Zdi se, da bi se lahko učinkovitost nadzora na nekaterih področjih izboljšala. Poleg tega sem presenečen nad težavami z zaposlovanjem, ki so navedene v letnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006, zlasti v zvezi s kvalificiranimi odvetniki, zaradi dveh zaporednih širitev (leta 2004 in 2007), zamenjave osebja ter težav glede pridobivanja kandidatov z začasnimi pogodbami v Strasbourgu in možnosti, da bi jih tam tudi obdržali.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0094/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Kot številni ostali poslanci tudi sam pozdravljam pobudo, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov in pomočnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov vsako leto objavita izjavo o svojih finančnih interesih na obrazcu, podobnemu obrazcu poslancev Evropskega parlamenta. Dobro je, da je bil sporazum o upravnem sodelovanju med generalnimi sekretarji Komisije, Parlamenta in Sveta, ki je bil podpisan z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, 7. decembra 2006, podaljšan za nadaljnje obdobje treh let z začetkom veljavnosti 16. januarja 2007. Na koncu je treba povedati, da so postopki naknadnega predhodnega preverjanja in izdaje končnih mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov dobro napredovali ter da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov sklenil, da vzpostavi notranjo kontrolno strukturo, ki ustreza njegovim dejavnostim in potrebam.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0111/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico izvršnemu direktorju. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije, pri čemer ne sme dvomiti o smislu zaprtja neke agencije v primeru negativne ocene o dodani vrednosti. Podobno so nujna izboljšanja na področju postopkov notranjih revizij agencij, zato pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. Preseneča me, da je Računsko sodišče pri izvrševanju proračuna fundacije ponovno ugotovilo visoke stopnje prenosa (43 % za administrativne odhodke in 45 % za poslovanje) in da sodišče dvomi o skladnem delovanju fundacije v zvezi s pravilom proračunske enoletnosti.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0114/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropske fundacije za usposabljanje glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Preseneča me, da Računsko sodišče ni omenilo pridržkov glede izjave o zanesljivosti direktorja Evropske fundacije.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0110/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Pozdravljam oblikovanje okvira za sodelovanje med centrom in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z namenom zagotavljati uporabo razpoložljivih sredstev za raziskave na področjih skupnega interesa.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0124/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Presenetljivo je opažanje, da je akumulirani proračunski presežek Prevajalskega centra za leto 2006 znašal 16,9 milijona EUR in da bo center v letu 2007 svojim naročnikom vrnil 9,3 milijona EUR. To akumuliranje presežka kaže, da metoda za določanje cen prevodov centra ni dovolj natančna.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Evropa za svoje preživetje potrebuje večjezičnost. Prva direktiva Evropske skupnosti iz leta 1958 obravnava večjezičnost. Unija ne uporablja le enega ali nekaj jezikov po lastni izbiri, ki jih morda večina njenih državljanov ne bi razumela.

Unija s prevajanjem zakonodajnih, političnih in upravnih besedil izpolnjuje svoje pravne obveznosti. Večjezičnost prispeva k izboljšanju preglednosti, legitimnosti in učinkovitosti Unije. Omejitve večjezične ureditve pozitivno vplivajo na besedila, ki so bolj jedrnata in nastajajo v predpisanih rokih. V imenu slovaškega jezika (in tistih, ki ga uporabljajo) pozivam, da se ukrepi, ki so nujni za reševanje težav v zvezi s pomanjkanjem delovnih mest za prevajalce v institucijah EU, vključijo v proračun za leto 2009.

Evropski parlament pozivam, da se prevajanje izvaja brez zamud ter da se nadaljuje s prevajanjem vseh zakonodajnih, političnih in upravnih dokumentov tega zakonodajnega obdobja v slovaščino in vse ostale uradne jezike Unije, da bi lahko državljani spremljali politično delovanje vseh institucij, pri čemer so najpomembnejši dobesedni zapisi postopkov parlamentarnih razprav. Poleg tega uradno izjavljam, da pripravljam pisno izjavo, v kateri bom podprla ohranjanje večjezične ureditve ter pozivam slovaške prevajalce in tolmače, da s svojim jezikovnim znanjem prispevajo k večjezičnosti v Evropi.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0117/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Morali bi biti zaskrbljeni, ker je center ponovno prevzel pravne obveznosti zaradi odsotnosti predhodnih proračunskih obveznosti, kar je v nasprotju s finančnimi uredbami. Center mora sprejeti potrebne ukrepe, vključno v smislu finančnega poslovodenja, za izboljšanje postopkov za prevzem obveznosti in plačila.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0116/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Na splošno poslanci pozdravljajo prizadevanje centra, da bi se izboljšalo izvrševanje njegovega proračuna, čeprav je stopnja prenosov sredstev še vedno visoka. Pozdravljam željo centra, da izvede oceno svojega delovanja za leto 2007, in dejstvo, da je predviden načrt upravljanja za leto 2008 in 2009.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0113/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Letna poročila in računovodski izkazi za delovni program agencije za leto 2006 in 2007 vsebujejo sorazmerno malo podatkov o izvrševanju proračuna, finančnem poročanju, tveganjih, ocenjevanju in reviziji agencije, ki mora izboljšati kakovost svojega poročanja in na svoji spletni strani objaviti svoje letno poročilo o dejavnostih.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0112/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za obnovo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Pozdravljam vlogo agencije pri razvoju in utrjevanju stabilnosti na območju Balkana ter dobrem upravljanju programa CARDS. Agencija je v celoti izpolnila svoja pooblastila in lahko konča s svojim delovanjem, kar je načrtovano za konec leta 2008, da bodo pomoč v Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji upravljale delegacije Komisije v teh državah.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta agencija je bila ustanovljena po napadu Nata na nekdanjo Jugoslavijo in upravlja glavne programe pomoči EU na Balkanu.

Njeni cilji so jasni in seveda vsebujejo zagotavljanje „pomoči“ pri „reformnih“ procesih, ki pomagajo oblikovati institucije ter „pravno državo“ po zgledu EU, upoštevajo pa tudi cilje EU, tj. oblikovanje kapitalističnega gospodarstva prek oblikovanja „tržnega gospodarstva“.

Morda je Evropski parlament zaposlen s širjenjem Nata in EU, ter „je prepričan, da bi morala Komisija pri prevzemu vodenja novega instrumenta za predpristopno pomoč, (...), nazadnje predstaviti Svetu nov mandat za agencijo, ki bi morala v skladu s sprejeto odločitvijo do konca leta 2008 dokončati svoje delo na Balkanu ter se potem preoblikovati v pravo evropsko agencijo za zunanje ukrepe“. Nadaljnje pojasnjuje, da „bi bil nov mandat te uspešne agencije najučinkovitejši način za izvajanje novih nalog na področju zunanjih ukrepov“ (...) „na področjih, na katerih tradicionalne razvojne pomoči ni mogoče izvajati“.

Z drugimi besedami, nesprejemljivo preoblikovanje te agencije v še en instrument, ki podpira politiko posredovanja EU v drugih regijah na svetu.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0122/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Presenetljivo je, da je Evropska agencija za okolje veliko proračunskih sredstev za operativne dejavnosti prenesla v proračunsko leto 2007; to se obravnava kot neupoštevanje proračunskega načela enoletnosti. Poleg tega je treba kritizirati nekatere motnje v sistemu kontrole agencije, ki nima jasno ločenih funkcij odredbodajalca in računovodstva.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0128/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Čestitam agenciji za njeno delo pri širjenju najboljših načinov za preprečevanje na področju zdravja in varnosti pri delu v EU. Vendar obžalujem, da ni bolj povezana s socialnimi organi držav članic, ki imajo strokovno znanje na področju zdravja in varnosti pri delu.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0125/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Ne morem razumeti zaskrbljenosti uprave Evropske agencije za zdravila, da so nove naloge, ki so ji dodeljene, neustrezno financirane. Finančno stanje agencije se zdi uspešno, z nizko ravnijo porabe sredstev (manj kot 60 %) in znatnimi računovodskimi presežki, povezanimi z akumuliranjem, pri čemer prejema subvencije Skupnosti in pristojbine, ki jih plačajo podjetja za ohranitev dovoljenj Skupnosti za promet z zdravili (z drugimi besedami, njeni prihodki so znašali 119 milijonov EUR v letu 2006, poleg tega pa je prejela subvencijo Skupnosti v višini 31 milijonov EUR).

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0120/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Zdi se mi nenavadno, da je izdatke agencije zaznamovalo nezadostno izvrševanje proračuna, večinoma zaradi težav pri politiki zaposlovanja visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev v Parmi (le dve tretjini od 250 prostih mest, ki jih je zagotovila agencija, sta bili zapolnjeni do konca leta 2006) in tudi zaradi neskladnosti v računih.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0115/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z agencijo obžalujem, da je stopnja uporabe odobritev plačil za ukrepe proti onesnaževanju morja prenizka (67,7 %), čeprav je Parlament v procesu sprejemanja proračuna nenehno podpiral te ukrepe. Končno, morali bi biti zaskrbljeni glede previsokega števila proračunskih prenosov, neustreznega načrtovanja za zaposlovanje osebja in nepravilne predstavitve proračuna.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Število agencij in drugih organov Skupnosti se je v zadnjih letih, tj. od pogodbe iz Nice do osnutka Lizbonske pogodbe, kot jo imenujemo zdaj, povečalo. Glede na zelo različne cilje večinoma delujejo kot katalizator za krepitev vedno bolj nadnacionalnega značaja institucij in politik Evropske unije.

Na splošno je njihova naloga „usklajevanje“ in „pomoč“ državam članicam na različnih področjih, število teh agencij in organov pa postopoma narašča: v zvezi s postopkom razrešnice jih je bilo v letu 2000 osem, v letu 2006 pa že več kot dvajset.

Med drugim bi rad izpostavil nekaj primerov: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), Evropska agencija za železniški promet, Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za obnovo (Balkan), Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za varnost v letalstvu ...

V zvezi z razrešnico za te agencije je Računsko sodišče na splošno ugotovilo, da pri svojih dejavnostih ne spoštujejo ukrepov iz finančne uredbe, kadrovskih predpisov in pravil za javna naročila, če naštejem le nekaj primerov.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0118/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Ponovno je treba pregledati strukturo pristojbin Evropske agencije za varnost v letalstvu za uskladitev stroškov in prihodkov za dejavnosti certificiranja (35 milijonov EUR prihodkov proti 48 milijonom EUR stroškov).

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0123/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za železniški promet glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z delovanjem Evropske agencije za železniški promet z obžalovanjem ugotavljamo zelo visoko stopnjo prenosa sredstev (85 % za odhodke za poslovanje), zato moramo pozdraviti dejstvo, da se je agencija odločila za izvajanje 24 standardov za notranjo kontrolo, ki jih Komisija določa za leto 2008, in tudi njeno odločitev, da zaposli uradnika za javna naročila, ki bo pospešil to delovanje in zagotovil njegovo zanesljivost, skupaj z notranjim revizorjem.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0119/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo in zapre neuporabne agencije. V zvezi z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij se ne strinjam z mnenjem Evropskega parlamenta, ki zavrača predlog Komisije, naj prenese odgovornosti agencije na novi organ za trženje evropskih telekomunikacij, katerega naloge bodo od leta 2010 obsegale zagotavljanje, da nacionalni zakonodajalci delujejo kot učinkovita skupina na podlagi skupnih vodilnih načel, podajanje mnenj in pomoč pri pripravi ukrepov Komisije za enotni trg za telekomunikacijski sektor.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0126/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi s Frontexom ni prav, da je bila agenciji šele s 1. oktobrom 2006 podeljena popolna finančna samostojnost, in da je bila pred tem datumom za vse odhodke, povezane z upravnimi zadevami, potrebna odobritev Komisije v Bruslju. Čestitam agenciji za njeno delo, kljub nezadostnim sredstvom, in upam, da se bodo ta sredstva v prihodnosti znatno povišala.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Med drugimi možnimi primernimi pomisleki glede razrešnice proračuna te agencije je treba izpostaviti znatne zneske, ki niso bili porabljeni v letu 2006, poleg tega sta bili isto leto odobreni dve spremembi proračuna, katerih namen je bil povečati proračun.

Po teh spremembah proračuna se je proračun agencije povečal na 19,2 milijona EUR. Vendar je konec leta 2006 glede na računovodske evidence agencije ta imela 14,3 milijona EUR v gotovini.

Prav tako je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti v zvezi z upravljanjem osebja, in sicer glede meril in postopkov za zaposlovanje, ki niso bili v skladu s splošnimi določbami kadrovskih predpisov za uradnike institucij EU (dejansko so te razmere pri razrešnici za proračun pogoste pri različnih agencijah Skupnosti, pri čemer se pogosto pojavljajo tudi kritike v zvezi z nespoštovanjem kadrovskih predpisov).

Politična želja po napredku v zvezi s prenosom „upravljanja meja“ med pristojnosti EU in ustanovitvijo Frontexa – čemur jasno nasprotujemo – je bila tako velika, da so bila zagotovljena finančna sredstva, ki močno presegajo dokazane zmožnosti. Zato menim, da se je v letu 2006 veliko zadev izvajalo v napačnem vrstnem redu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Že od začetka EU si prizadevamo za ureditev razmer v zvezi z nepotrebno in napačno porabo sredstev. Čas je, da končno začnemo z bojem proti korupciji na najvišji ravni, pri čemer se zahteva vračilo napačno izplačanih sredstev in moramo kar najbolj izkoristiti priložnosti, ki omogočajo prihranek sredstev. To na primer vključuje uporabo ene lokacije za Parlament in tudi, da agencije EU sredstva uporabljajo bolj smiselno. Odobrili smo podvojitev nekaterih stvari, na primer Agencije za temeljne pravice, medtem ko uglednim agencijam, kot je Frontex, primanjkuje sredstev. To se ne sme nadaljevati.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0129/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Eurojusta glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z Eurojustom me presenečajo težave, ki so povezane z nespoštovanjem načela ločevanja pristojnosti za naloge odredbodajalca in finančnega preverjevalca, ter dejstvo, da sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam še vedno ni ustrezno.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0121/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske policijske akademije glede izvrševanja proračuna akademije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo in ne odlaša z zaprtjem neuporabnih agencij.

Podobno so nujna izboljšanja na področju notranjih revizij agencij in pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. Ob upoštevanju razlogov, ki jih je navedla akademija, zlasti dejstva, da ima ta novi organ Skupnosti težave s takojšnjim izpolnjevanjem načel finančne uredbe, ter da so bili od takrat že uvedeni sistemi kontrole, lahko predvidevamo, da bo najpozneje do junija 2008 ta organ v celoti deloval v skladu z določbami finančne uredbe.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0106/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico, in temelji na poročilu gospoda Fjellnerja, ki je prevzel odlično delo gospoda Stubba, ki je bil imenovan za ministra v finski vladi.

Kot številni ostali poslanci tudi sam obžalujem, da evropski razvojni sklad ni bil vključen v proračun finančne perspektive 2007–2013, pri čemer bi morala biti vključitev razvojnega sklada v proračun prednostni cilj finančnega okvira po letu 2013. Medtem je treba poenostaviti postopke za upravljanje evropskega razvojnega sklada, zlasti z omogočanjem čim prejšnjega konca delovanja prejšnjih evropskih razvojnih skladov in s standardizacijo finančnih predpisov. Z začetkom delovanja desetega evropskega razvojnega sklada v letu 2008 bo Komisija sočasno izvajala vsaj štiri razvojne sklade.

Preseneča me znesek 10,3 milijarde EUR „neporavnanih obveznosti“, kar predstavlja 25 % vseh dodeljenih sredstev, zato mora Komisija še bolj zmanjšati te neporavnane obveznosti, zlasti starejše in neizkoriščene.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0127/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega nadzornega organa za GNSS glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico.

Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neuporabnih agencij.

Podobno je nujna izboljšanja na področju notranjih revizijskih postopkov agencij in pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. V zvezi z Evropskim nadzornim organom za GNSS je treba povedati, da je organ od 1. januarja 2007 lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev programa Galileo, ki bo v celoti financiran iz javnih sredstev in bo zato zelo natančno nadzorovan.

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.25 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA
Podpredsednik

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

11. Naraščajoče cene hrane v Evropski uniji in državah v razvoju (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o naraščajočih cenah hrane v EU in državah v razvoju.

  Louis Michel , komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veliko zvišanje cen hrane od začetka leta je povzročilo svetovno zavedanje o svetovni krizi s hrano.

V nekaj urah se bo v Londonu začela seja, ki bo združila glavne udeležence, ki sodelujejo pri pomoči v hrani. V začetku maja bo mednarodna konferenca na temo „Na poti k zeleni revoluciji v Afriki“. Vsi politični udeleženci, izvajalci in strokovnjaki v tem sektorju so bili pozvani k sodelovanju. Že nekaj let se cene hrane vztrajno višajo.

Od leta 2000 se je cena žita v dolarjih potrojila, ceni riža in koruze pa sta se podvojili. Začetek leta 2008 je prinesel dodatno zvišanje za 20 %, kar je v naših industrializiranih državah povzročilo zaskrbljenost v zvezi s kupno močjo, v državah v razvoju pa tveganje za lakoto za celotno prebivalstvo. Če živiš z manj kot dolarjem na dan in večino svojih prihodkov porabiš za hrano, so taka zvišanja preprosto nevzdržna.

To je vzrok za demonstracije v zvezi s hrano, ki se v zadnjih tednih odvijajo po vsem svetu: na Haitiju, v Mehiki, Egiptu, Maroku, Kamerunu, Senegalu, na Slonokoščeni obali, v Gvineji, Mavretaniji, Etiopiji, Uzbekistanu, Jemnu, na Filipinih, na Tajskem in v Indoneziji. Študije kažejo, da se je obdobje poceni hrane na mednarodnih trgih končalo. Cene hrane se ne bodo vrnile na prejšnjo raven, brez takojšnjih ukrepov pa se lahko poveča nestanovitnost.

Zdajšnje vzdušje hitro naraščajočih cen hrane je resna grožnja v smislu politične, finančne in socialne destabilizacije v številnih državah po svetu, zato moramo ukrepati hitro. Razmere presegajo zmožnosti Evropske komisije ali celo Evropske unije. Ukrepati mora celotna mednarodna skupnost.

Pri obravnavanju možnih rešitev smo opredelili dve ključni možnosti. Prvič, rešiti moramo življenja in se odzvati na socialne krize, ki jih ustvarjajo hitro naraščajoče cene in jih včasih spodbujajo tudi nacionalne politične razmere. Drugič, jasno je, da potrebujemo srednje- in dolgoročno strategijo. Menim, da moramo ukrepati na obeh področjih. Očitno bi bila najhujša napaka ponuditi humanitaren odziv na strukturno težavo, kot je varnost oskrbe s hrano v obliki pomoči v hrani. Nedvomno bi to kratkoročno olajšalo vesti nekaterih ljudi, vendar nujna pomoč v hrani ni dovolj za obravnavanje strukturnih težav.

Kratkoročno je torej jasno, da moramo skupaj z nacionalnimi odzivi, usmerjenimi v zagotavljanje boljšega nadzora nad cenami hrane, izpolniti potrebe najbolj ranljivega prebivalstva, ki živi v resnični humanitarni stiski. Zato moramo uporabiti dodatno nujno humanitarno pomoč za povečanje zmožnosti ECHO glede zagotavljanja nujne pomoči v hrani.

Vendar to ni navadna kriza s hrano. To je kriza kupne moči, ki najbolj prizadene najrevnejše, ki ne morejo več kupovati hrane. Zato mora naš odziv temeljiti tudi na drugih oblikah pomoči v hrani, odpraviti je treba na primer negativne vplive nezadostne prehrane majhnih otrok in podpirati kupno moč najranljivejših gospodinjstev. Poleg tega je treba spodbujati hitro rast lokalne kmetijske oskrbe in tako lokalnim kmetom ponuditi dostop do kmetijskih vložkov, semen in gnojil.

Zaradi obsega krize in njenega verjetnega trajanja je izredno nujno, da se Evropska unija vključi v srednjeročni pristop, ki podpira politike socialne varnosti v najbolj ogroženih državah, zlasti v Afriki.

Srednje- in dolgoročno je edini tehten odziv, da naredimo vse za zagotovitev kmetijske oskrbe. Proizvodnja po celem svetu se mora povečati, da bo sledila mednarodnemu povpraševanju, čeprav tega ne smemo prepustiti glavnim državam izvoznicam. Evropska unija je v zvezi s tem že sprejela konkretne ukrepe. Praha je bila zamrznjena, mlečne kvote povečane in carina na žito ukinjena.

Afrika mora imeti svojo vlogo, z našo pomočjo, ter mora spodbuditi zeleno revolucijo, da bo tako zmanjšala svojo splošno odvisnost od mednarodnega trga. Afriško kmetijstvo je zdaj najmanj produktivno na svetu, vendar ima velik razvojni potencial, če se bodo politike, ki podpirajo domača majhna gospodarstva, vzdrževale ter se bo prednostno obravnavalo naložbe, pospeševanje produktivnosti in omogočanje dostopa kmetov do državnih in regionalnih trgov.

Komisija ta pristop obravnava prednostno. Prvi smo poudarili pomembnost kmetijstva v razvojnih politikah, veliko pred ostalimi mednarodnimi stranmi. Pregledali smo naše programe, ki temeljijo na programih Afriške unije, ter predlagali uskladitev evropskih pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja s programom za razvoj kmetijstva Afriške unije, ki je bil predstavljen junija 2007.

Med načrtovanjem desetega evropskega razvojnega sklada smo zagotovili, da se celotnemu sektorju razvoja podeželja dvakratno povečajo sredstva za pomoč – 650 milijonov EUR za deveti razvojni sklad, 1,250 milijarde EUR za deseti razvojni sklad. To ni bila lahka naloga, ker, kot veste, razvojni partnerji izberejo sektorje, za katere se nameni pomoč. To je znatno povečanje, tj. 100-odstotno povečanje v absolutnem smislu, čeprav ne pomeni odstotnega povečanja zneska, določenega za razvoj kmetijstva in podeželja. Količina denarja, ki je na voljo, se je podvojila, vendar odstotek evropskega razvojnega sklada ostaja bolj ali manj enak.

V tem smislu z zadovoljstvom opažamo ponovno zanimanje skupnosti donatorjev za kmetijski sektor, ki se ga je zadnjih 25 let namenoma preziralo. Komisija se v celoti, in zlasti tudi jaz sam, kot komisar, odgovoren za razvoj in humanitarno pomoč, še predobro zaveda politične pomembnosti zdajšnje krize. O tem sem imel prejšnji mesec v New Yorku priložnost govoriti z generalnim sekretarjem Združenih narodov na zadnji seji usmerjevalne skupine za razvojne cilje novega tisočletja za Afriko. Poleg tega sem o tem 2-razpravljal s predsednikom Komisije Afriške unije gospodom Pingom. Med tem sestankom sem uporabil izraz „humanitarni cunami“, ker sem menil, da je treba politične voditelje s šokom spodbuditi v ukrepanje in ne le razpravljati z njimi ter poslušati obljube.

Vzroki za krizo so različni in zapleteni, čeprav moramo paziti, da se ne izgubimo v drobnih podrobnostih. Zlasti v Aziji se je povečalo povpraševanje, in sicer zaradi boljšega življenjskega standarda številnih ljudi, ki si lahko privoščijo več hrane in tudi bolj kakovostno hrano. Poleg tega so se zvišale cene nafte, kar neposredno vpliva na stroške prevoza in gnojil. Če temu dodamo še težave v zvezi z oskrbo, ki jih povzročajo podnebne spremembe, lahko jasno določimo glavne vzroke zdajšnje krize.

Kako v zvezi s tem ukrepa Komisija? Načrtuje dolgoročno strategijo, ki je, kot sem prej poudaril, ključna. Vendar bosta pretekli dve leti, preden bomo lahko videli dejanske rezultate. Povečanje kmetijske proizvodnje ni le vprašanje pritiska na gumb, zato obravnavamo tudi kratkoročne strategije in nujno pomoč. Marca lani smo določili dodatnih 160 milijonov EUR za pomoč v hrani; zdaj smo se odločili, da bomo sprostili še dodatnih 57 milijonov EUR iz proračuna za leto 2008, ki bodo na voljo že veliko prej tega leta. Dodatno bomo za to vprašanje namenili 60 milijonov EUR svežih sredstev, ki jih bomo pridobili s prerazporeditvijo postavke 4 ali z zahtevo Parlamentu, naj uporabi rezervna sredstva za nujno pomoč.

Končno želim izpostaviti, da bo Komisija nadaljevala s pozornim spremljanjem teh razmer in da je pripravljena obravnavati dodatno financiranje, če bo to potrebno.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Naj se najprej opravičim vsem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, za zamudo. Bil sem na srečanju s konferenco predsednikov odborov in zahvaljujem se, da ste razporedili razpravo tako, da lahko zdaj prevzamem besedo.

Evropska unija z veliko zaskrbljenostjo spremlja zvišanje cen kmetijskih pridelkov, s katerimi se soočamo ne le v Evropski uniji, temveč tudi drugod po svetu. Zavedamo se resnosti in razsežnosti morebitnih posledic, še zlasti posledic za najrevnejše države sveta.

Kje so razlogi? Na strani ponudbe je rast cen predvsem posledica izpadov pridelka, tudi zaradi vplivov podnebnih sprememb, ter znižanja zalog, zlasti pri žitih, ter povečanja stroškov pridelave. Po drugi strani se krepi povpraševanje zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in tudi zaradi hitrega razvoja nekaterih velikih držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. V teh državah zaradi večje kupne moči in višjega standarda prihaja do sprememb v prehrambenih navadah. Povečano povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih posredno vpliva na višanje cen krmnih žit.

Nekateri oziroma mnogi navajajo kot razlog tudi rastoči trg biogoriv in s tem povezano povpraševanje po kmetijskih pridelkih za neprehranske namene. Prav zato si v Svetu Evropske unije v okviru posebej za ta namen ustanovljene delovne skupine prizadevamo za oblikovanje jasnih trajnostnih meril, ki bodo omogočala trajnostno pridelavo biogoriv s čim manjšim vplivom na dejavnike, kot je cena hrane.

Ker so navedeni razlogi za višje cene hrane, tako na strani povpraševanja, kot na strani ponudbe, strukturne narave, lahko pričakujemo, da bodo cene in njihova rast, tudi dolgoročne, ostale na višji ravni, kot smo bili navajeni v preteklem desetletju. Na globalni ravni povišanje cen hrane še posebej negativno vpliva na države, kjer kmetijski pridelki oziroma hrana predstavljajo pomemben delež uvoza. To vprašanje je zlasti pereče v državah z nižjim in srednjim bruto domačim produktom ter manj konkurenčno strukturo v pridelavi in trgovini s hrano.

Za zagotavljanje osnovne preskrbe s hrano, bi bilo med drugim treba spodbuditi kmetijsko proizvodnjo v revnejših državah. Prav tako bi bilo treba spodbuditi bogatejše države, da namenijo finančna sredstva za razvojno pomoč najrevnejšim državam ter da še dejavneje sodelujejo v humanitarnih organizacijah.

Evropska unija si na različne načine prizadeva zajeziti cene hrane. Nedavne reforme skupne kmetijske politike so bile usmerjene v večjo trajnosti in tržno usmerjenost evropskega kmetijstva. Evropska unija je za leto 2008 že sprejela odpravo zahtev po obvezni prahi in s tem povečala obdelovalne površine za proizvodnjo hrane v Evropski uniji. V okviru pregleda skupne kmetijke politike je bila predlagana tudi dokončna razveljavitev te obveze in odprava premij za energetske rastline.

Pomembna so tudi prizadevanja za spodbujanje raziskav, ki bi omogočale proizvodnjo biogoriv druge generacije. Za te bi se kot surovine uporabljali stranski produkti, kot slama, ostružni ostanki, odpadki nasploh.

Poleg tega je Evropska unija v okviru pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji pripravljena odpraviti izvozne spodbude do leta 2013. Vprašanje nestabilnosti kmetijskih trgov vsekakor postaja eden od osrednjih izzivov za kmetijstvo in kmetijsko politiko Evropske unije.

Zaradi razsežnosti možnih posledic je o problematiki visokih cen že razpravljal Svet Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo na svojem aprilskem zasedanju. Zelo verjetno jo bo obravnaval tudi na svojih prihodnjih zasedanjih, prav tako se bodo tej problematiki posvetili ministri tudi v drugih sestavah Sveta.

Za zajezitev cen hrane si dejavno prizadevajo tudi mednarodne organizacije, kot so Organizacija za prehrano in kmetijstvo – FAO, Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva, Svetovni program za prehrano in druge agencije. Slovensko predsedstvo se bo udeležilo mednarodne konference o varnosti preskrbe s hrano in o izzivih podnebnih sprememb ter bioenergiji, ki bo potekala v začetku junija v Rimu pod okriljem FAO.

Naj zaključim, povišanje cen hrane je globalni problem, zato se ga je potrebno lotiti zelo premišljeno in z intenzivnim delovanjem na vseh prizadetih področjih. Naš cilj je, da ponovno dosežemo cenovno stabilnost trgov.

(aplavz)

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. − – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospod komisar, pozdravljam vaše poročilo. Popolnoma prav imate, zlasti glede Afrike. Skupina PPE-DE je zelo zaskrbljena zaradi pomanjkanja hrane, ki vpliva na številne revne države po svetu, in tudi zaradi znatnega povišanja stroškov nakupovalne košarice potrošnika v Evropi. O tem se ne razpravlja dovolj.

Prvič, zaradi krize s hrano so potrebni nujni ukrepi za pomoč prebivalstvu, ki ga ogroža lakota. V tem smislu pozdravljam sprostitev sredstev za svetovni program za hrano. Vendar ti ukrepi, čeprav so pozitivni, zagotavljajo le začasno rešitev tega vprašanja. Dejansko je potrebna temeljita reforma svetovnega kmetijstva. Kriza s hrano ponuja možnost za temeljito razpravo o želenem stanju hrane in kmetijstva v okviru svetovnega in evropskega gospodarstva.

Danes se Evropa bolj kot kdaj koli zaveda, da potrebuje kmetijstvo za zagotavljanje varnosti oskrbe s hrano. Da bi zadostili večjemu povpraševanju v razvijajočih se gospodarstvih, moramo spodbujati razvoj kmetijstva v teh državah. Glavni izziv za revne države je samozadostnost na področju hrane, zato jim moramo pomagati vzpostaviti kmetijstvo, ki bo gospodarsko donosno.

Zamrznitev proizvodnje v Evropi ni več primerna, kot ste poudarili. V zvezi s številom dni porabe se je zaloga žita EU od leta 2005 prepolovila in bi v primeru kriznih razmer vzdržala le en mesec. Uvoz v takih razmerah ne bi zadostoval, ker veliko tretjih držav svojo proizvodnjo večinoma obdrži za domači trg. Do tega imajo vso pravico. Proizvodi so postali predmet špekulacij. Tona žita se lahko večkrat proda, preden pride do mlina.

Veliko ljudi meni, da za zdajšnjo krizo s hrano lahko krivimo agrogoriva. To še zdaleč ne drži. Agrogoriva pomenijo le 2 % zdajšnje kmetijske proizvodnje v Evropi. Ne želim zagovarjati lobijev v korist kemikalij za kmetijsko uporabo, vendar ne smemo takoj obupati. Ohraniti je treba ta 2 %, da bo Evropa ostala vključena v razvoj kemikalij za kmetijsko uporabo v prihodnosti.

Saditi moramo sorte rastlin, ki so odporne na nove izzive podnebnih sprememb in vedno večje pomanjkanje vodnih virov. Zato moramo vlagati v raziskave na področju kmetijstva ter realno in odgovorno razmisliti o vprašanju gensko spremenjenih rastlin. Odprimo oči. Sistematski pregled skupne kmetijske politike je pravi čas za začetek resnične razprave o evropski kmetijski in prehranski politiki.

Se spomnite stare politike ZDA? Dve nedotakljivi politiki, ki se ju ni smelo spreminjati, varnostna in prehranska politika, to so nam povedali v kongresu. Končati je treba z spodbujanjem posplošenih in izključno gospodarskih rešitev, ki ne zagotavljajo dolgoročnih rešitev za zdajšnjo krizo. Priznajmo, da je lahko odgovor na težave s hrano le globalen. Evropa mora poiskati rešitve skupaj z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in seveda Svetovna trgovinska organizacija. Poiskati moramo način za omejevanje škodljivih vplivov finančnih špekulacij, medtem ko prebivalstvo ogroža lakota. Nekatere države imajo znatne rezerve, za katere je še vedno določena prepoved na izvoz. Špekulanti se igrajo z življenji celotnega prebivalstva. Narediti moramo vse, kar lahko, da te razmere končamo in omogočimo trgovino.

Končno, nujna je preiskava o tem, zakaj je rast cen tako visoka, medtem ko kmetijski proizvodi predstavljajo le majhen odstotek skupne cene predelane hrane. Odgovornosti še niso jasno določene in zdi se, da nekaterim kriza s hrano koristi.

Gospod komisar, stvari moramo vzeti v svoje roke in izvesti različne študije, da nihče ne bo imel dobička na račun najrevnejših po svetu ali najbolj prikrajšanih državljanov Evrope.

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moja skupina je zahtevala to razpravo, ker menimo, da je nujno treba ukrepati. Komisar Michel je imel nekaj primernih in dobrih pripomb o tem, kaj lahko takoj naredi Komisija. Vendar smo prav tako zahtevali to razpravo, ker želimo obravnavati osnovna načela v zvezi z razvojem cen hrane in okoliščinami, povezanimi s tem.

Pojasnjevalnih dejavnikov je več. Svetovno prebivalstvo narašča, količina obdelovalne zemlje je omejena, življenjski standard – ter s tem zmožnost kupovanja in uživanja hrane – se izboljšuje na številnih delih sveta. To je pozitiven razvoj. Poraba mesa na Kitajskem se na primer hitro povečuje. Vendar se s tem zmanjšuje količina mesa, ki je na voljo drugod po svetu. Povečanje cen energije in politični cilji – vključno z našimi političnimi cilji v zvezi s podnebjem, na primer dejstvo, da postaja proizvodnja biogoriv vedno privlačnejša – prinašajo rezultate, ki jih je pravkar opisal gospod Daul.

To so pojasnjevalni vzorci, ki jih vsi poznamo. Vendar bi rad obravnaval točko, za katero menim, da ni dovolj pogosto omenjena. Moji kolegi poslanci bodo v svojih pripombah podrobneje obravnavali različne točke, ki sem jih opisal, vendar želim v naše posvetovanje vključiti točko, o kateri nismo govorili in za katero menim, da je bistvena v tej krizi, tj. da so glavni vzajemni skladi, ki so prevzeli nadzor nad vsemi ravnmi gospodarskega življenja in so odgovorni za vsakodnevno preusmerjanje več sto tisoč milijard dolarjev, in tvegani skladi prevzeli nadzor nad hrano.

Ne želim kritizirati ljudi, ki so zadnjih 140 let trgovali z blagom na mednarodni ravni. To je povsem običajno, vendar sedanji dogodki niso več običajni, tj. da se za rast cen hrane stavijo ogromni zneski in da gre za velike igre na srečo. To pomeni, da banke v Evropi svetujejo svojim strankam naslednje: „čim bolj izkoristite vedno višje cene hrane, da bodo vaše naložbe ustvarile dobiček“. To posredno pomeni: „ustvarite pomanjkanje hrane, da se bodo cene hrane dvignile in boste imeli dobiček“. Gospe in gospodje, to je igralniški kapitalizem, ki je skrb vzbujajoč na vseh ravneh, ker pomeni še ena lačna usta, ki jemljejo revnim po svetu. To je pravi moralni škandal v zvezi s to krizo, zato ga želimo obravnavati v tem forumu.

Ta kriza bolj kot kadar koli prej pomeni dobro podlago za potrebo po mednarodnem nadzoru nad finančnimi trgi. Sprijaznil sem se z ogromnimi dobički, ki se v nekaj sekundah dosežejo na katerem koli področju, npr. pri trgovanju z zlatom, vendar ne, če je ogroženo zagotavljanje hrane velikemu deležu svetovnega prebivalstva. To je skrajno nemoralno in tega ne smemo podcenjevati v tej razpravi.

Zdaj moramo obravnavati neposredne posledice, ki jih bo to imelo za nas. Kakšen vpliv ima to na reformo politike trga kmetijskih proizvodov tu v Evropi? Kakšno vlogo ima naša politika izvoznih subvencij? Ali skupaj z našimi izvozniki prispevamo k pomanjkanju hrane, ker se kmetijstvo v prizadetih regijah sveta samo ne more ustrezno razviti? Kakšen je naš odgovor na vprašanje večje razpoložljivosti bioenergije? Ali mora biti to samodejno povezano s pomanjkanjem in omejeno proizvodnjo hrane? Ali bo v naslednji generaciji prišlo do tehnološkega razvoja na področju biokemije – in tu ima gospod Daul prav – s pomočjo katerega nam za proizvodnjo hrane ne bo več treba uporabljati le zemlje, ki smo jo uporabljali do zdaj?

Obravnavati moramo vsa ta vprašanja, ki pa ne smejo odvrniti naše pozornosti od ene stvari, tj. ne smemo dovoliti, da finančni sistem razpade, ker naj bi pospeševal lakoto na svetu, le zato, da bi nekaj kapitalistov imelo še večji dobiček.

(Ploskanje.)

  Graham Watson , v imenu skupine ALDE. − (FR) Gospod predsednik, gospod Michel je govoril v imenu Komisije, vendar namesto Sveta. Na srečo ima obsežne izkušnje v obeh institucijah, kar je dobro za nas.

Gospod predsednik, v zadnjem letu so se cene osnovnih živil zaskrbljujoče dvignile, tako da je bilo 100 milijonov ljudi pahnjenih v revščino, več sto tisoč ljudi pa živi na robu lakote. Nevarnost je tako velika, da bo izničen celoten napredek na poti k cilju prepolovitve svetovne revščine do leta 2015.

Življenjski standard v Evropi se hitro izboljšuje, tako hitro, da se celo moja generacija spominja vrtov na naši celini, na katerih je raslo zelo malo, razen apetita majhnih otrok. V našem privilegiranem položaju ne smemo ostati križem rok, medtem ko smo priča katastrofi. Več denarja moramo nameniti svetovnemu programu za hrano, da bomo lahko nahranili lačne, pri čemer moja skupina pozdravlja pripombe komisarja v zvezi s tem.

Mnogi menijo, da so za to odgovorna biogoriva. Posebni poročevalec Združenih narodov je rekel, da so agrogoriva „zločin proti človeštvu“. Vendar je razlogov za nedavno povečanje cen hrane več in so različni, tak pa mora biti tudi odziv mednarodne skupnosti.

Rast svetovnega prebivalstva, slabe razmere za rast, ki so povezane s podnebnimi spremembami, zmanjšanje kmetijskih zemljišč zaradi uporabe zemljišč v industrijske namene, nemoralno špekuliranje z blagom in spreminjanje prehranjevalnih navad so prispevali k sedanji krizi. Poraba mesa na Kitajskem se je na primer povečala z 20 kg na prebivalca leta 1980 na 50 kg na prebivalca leta 2007; če se za vsak kilogram govedine porabi 2 000 kvadratnih čevljev zemlje in 13 000 litrov vode, medtem ko se za enako hranilno vrednost v soji porabi 1 % te zemlje in vode, lahko vidimo, kako zapletena je ta težava.

Največji krivec pa je izkrivljanje trga, zaradi katerega so revni kmeti ujeti v past revščine in imajo malo spodbud za povečanje proizvodnje hrane. Visoki standardi trajnosti za določitev virov in proizvodnjo, ki so vključeni v predloge Evropske unije v zvezi z biogorivi, učinkovito varujejo Evropo pred netrajnostno rabo. Zato si moramo, namesto da imamo biogoriva za grešne kozle, prizadevati za odpravo kmetijskega protekcionizma in izvoznih omejitev; prizadevati si moramo za povečanje kmetijskega razvoja v najrevnejših državah in zagotoviti uspešen krog pogajanj o razvoju iz Dohe za spodbujanje svobodne, poštene in trajnostne kmetijske trgovine na svetovni ravni.

Skupna kmetijska politika je glavni vzrok za to težavo in ne evropska biogoriva, rešila pa jo bo reforma skupne kmetijske politike in ne opuščanje ciljev za biogorivo.

Prav tako moramo z našo skupno težo zagotoviti, da bodo podnebne spremembe in merila trajnosti del trgovinske politike. Resnica je, da si ne moremo privoščiti, da bi nahranili svet, in, kot je rekel Dominique Strauss-Kahn, „s svetovnim sodelovanjem se lahko oblikujejo makroekonomski okvir in pobude, ki so potrebne za obravnavo te težave“.

Moja skupina meni, da bi bila lahko globalizacija s pravo politično voljo in pravim mednarodnim sodelovanjem rešitev in ne težava. Evropska unija mora prevzeti vodilno vlogo.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, rad bi povedal le, da ne bom ponavljal razlogov, zaradi katerih smo danes tukaj; veliko ljudi je dobro obrazložilo razlog, zaradi katerega svetovno prebivalstvo trpi ali bo trpelo zaradi velikega pomanjkanja hrane. Vendar bo to izziv za nas pri prizadevanju za izkoreninjenje svetovne lakote do leta 2015. Menim, da je zdaj pred nami velik izziv.

To je svetovna težava in potreben bo svetovni odziv. Na tej ravni smo rešili in poskušali rešiti druge težave, kot je globalno segrevanje. Menim, da je svetovni odziv edini način za rešitev te težave.

Kot je bilo že rečeno, je razlogov veliko – naraščanje prebivalstva – in menim, da je pomembno, da takoj povečamo našo pomoč. Vendar moramo obravnavati dolgoročnejšo rešitev, da bomo poskusili natančno ugotoviti, zakaj se je to zgodilo na trgu hrane. Povedal sem, da je bilo že izpostavljenih veliko razlogov, vendar menim, da moramo poiskati dolgoročnejšo rešitev in da imamo politično voljo v tem parlamentu.

Združene narode bi morali spodbujati, da naredijo več v zvezi s tem. Sklicati bi morali konferenco o sedanjih razmerah, mi pa bi jo morali čim bolj podpreti. To je edini način, da poskušamo to narediti, ker ljudje menijo, da so vzrok morda tvegani skladi ali špekulacije ljudi ali suša ali kateri koli drug razlog, jaz pa menim, da bomo morali združiti vsa naša sredstva in politično voljo, da bomo v prihodnjih letih poskušali rešiti to težavo, ki je zelo resna, zlasti za revne po svetu.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v preteklih letih in desetletjih so bile cene kmetijskih proizvodov pogubno nizke, zato je bilo bistveno in nujno, da se te cene dvignejo po vsem svetu. To je zelo dober napredek, ker je bila raven cen nižja od stroškov proizvodnje pri organskem/podeželskem kmetijstvu, s tem pa je bilo uničeno preživetje več sto milijonov kmetov v tretjem svetu in tudi v Evropski uniji.

Če se to podžiga s špekulacijo, tako kot pravi gospod Schulz, potem je to povezano z dejstvom, da imamo zdaj, potem ko je Evropska unija odpravila izvozne subvencije in dovolila odpravo premij, nekaj, kar je bolj podobno intervencijskemu mehanizmu, kjer so živila in krma povezani s ceno nafte, ker proizvajamo bencin iz živil in krme. S tem se spodbujajo špekulacije, ker se po svetu povečujeta možnost prevoza krme in potreba po njem.

Evropska unija je največja uvoznica hrane in krme na svetu, kar pomeni, da nimamo presežkov in da bo mehanizem, s katerim spreminjamo uvoz – ki znaša 50 milijonov ton enot zrna, ki se kupuje skoraj pod pragom revščine v državah tretjega sveta – v hrano, ki se nato odvrže in izvozi za več milijard ter se prepoceni proda na regionalnih trgih v državah tretjega sveta, na koncu uničil podeželsko kmetijstvo in regionalno samooskrbno kmetovanje.

Zato moramo to obravnavati kot priložnost. To ne pomeni, da menim, da so agrogoriva odgovor na vse težave, ker je energetska bilanca negativna in ker to povzroča špekulacije, vendar si moramo prizadevati za spremembo materiala, ki je zdaj na voljo, v energijo. Ali bolj nazorno, delati moramo iz blata zlato, namesto da razmišljamo, da tekmujemo s hrano za ljudi. Nemogoče je, da bi vsi na svetu imeli polne rezervoarje za gorivo in polne krožnike le od rastočih rastlin. Morda bi bilo to mogoče v Evropi, ker smo dovolj bogati, da sami kupimo te proizvode in pridelke, ostali svet pa bi bil lačen.

Na koncu bi dodal le še nekaj: 850 milijonov ljudi strada in teh 850 milijonov ljudi je stradalo tudi, ko je bila raven cen katastrofalno nizka. Kupna moč srednjih razredov v državah tretjega sveta se je zmanjšala, zato ti ljudje težko kupujejo drugo potrošniško blago. To ogroža strategijo Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Zdaj ljudje zahtevajo več denarja, vendar 850 milijonov lačnih ljudi že zdaj potrebuje ta denar.

  Luisa Morgantini , v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hrana je pravica, zato zanjo ne bi smela veljati le tržna pravila in ne bi smela biti povezana s finančnimi špekulacijami. Zdaj smo priča krizi in protestom, ki povzročajo nemire, povezane s kruhom, ljudje pa umirajo, ker so lačni.

Vzrokov je več in so bili že izpostavljeni: povečanje cen nafte, subvencije za proizvodnjo biogoriva, slabo vreme, večja poraba mesa, prihodnje špekulacije v zvezi s hrano. Kakšne so naše možnosti? Gospod Ziegler povzema to težavo z besedami, da globalizacija monopolizira svetovno bogastvo. Multinacionalke so odgovorne za strukturno nasilje; vzpostavile so svet neenakosti in nasilja. Pravi, da moramo vse to odpraviti. Ali ga bomo poslušali?

Poleg pravil STO se je Evropska unija odločila za skupno kmetijsko politiko subvencij, ki, čeprav se je včasih zdelo, da je nezadostna, zdaj škodljivo vpliva na mednarodno ravnovesje. Kvote za proizvodnjo žit so skupaj z ukrepi v zvezi s praho prav tako razlog za razmere, s katerimi se zdaj spopadamo.

Paziti moramo na preprosto oporekanje lobija, ki podpira gensko spremenjene mehanizme in obljublja odpravo lakote v svetu, kar pa je kratkotrajna bližnjica, ki bi nasprotno povzročila ogromno škodo. Britanska zakonodaja je bila opisana kot nesmiselna, ker čeprav morda manj onesnažuje, vsekakor vključuje kvote za biogorivo, ki ne preprečujejo uničenja naravnega okolja.

Med mogočimi ukrepi bi podprl predlog gospoda Zieglerja o petletnem moratoriju na proizvodnjo biogoriv. Izpolniti moramo obljubo, da bomo do leta 2015 prepolovili število ljudi, ki umrejo zaradi lakote, pri čemer ima Louis Michel prav: povečanje sredstev za svetovni program za hrano, čeprav je to naša dolžnost, ni rešitev, pri čemer pozdravljamo paket nujnih ukrepov in 10 milijonov USD, ki so dodeljeni Haitiju.

V zvezi s finančnimi sredstvi, ki so bila že namenjena za afriško kmetijstvo, sem vesel besed Louisa Michela, če sem ga prav razumel, da bodo ta sredstva namenjena manjšim proizvajalcem in bodo zato pripomogla k trajnostnemu kmetovanju, ki prispeva k premagovanju krize zlasti za najrevnejše in ne za večnacionalke, ki se ukvarjajo z izvozom, zaradi česar bi revne države postale še revnejše in še bolj odvisne od uvoza.

  Graham Booth, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, EU se je odločila, da lahko zdaj gojimo rastline za proizvodnjo goriva, pri čemer državam v razvoju govori, da morajo namesto gojenja rastlin za proizvodnjo hrane gojiti rastline za proizvodnjo goriva, da bo lahko EU še naprej uporabljala svoje limuzine. Odkar sem postal poslanec, se ne spomnim, da bi neko vprašanje povzročilo tako poplavo besed kot tema biogoriv. Prejel sem več kot sto zahtev, da glasujem proti cilju Komisije za obnovljivo energijo.

Ni me bilo treba veliko prepričevati, ker sem kot poslanec Neodvisne stranke iz Združenega kraljestva že tako glasoval proti določitvi ciljev EU za mojo državo. Vendar sem ob tej priložnosti z veseljem glasoval proti, ker je premik k biogorivom, tj. bistveni del strategije Komisije, ključni dejavnik za veliko povečanje cen hrane po svetu.

Svetovalec britanske vlade profesor John Beddington je povedal, da imamo resne težave s trajnostjo biogoriv. Prav ima. Postali smo tako obsedeni z globalnim segrevanjem, da smo prezrli očitno težavo – svetovno krizo s hrano. Kmeti na delih sveta, kot je Afrika, imajo zdaj na voljo manj zemlje za gojenje rastlin za hrano, ker veliko ljudi namesto tega goji rastline za gorivo. To povzroča tudi uničenje deževnih gozdov, kar ima uničujoče posledice. Zato manj zemlje za hrano pomeni manj hrane in povečanje zalog ljudi, kar neizogibno pomeni povečanje cen hrane. Po svetu in zlasti v Evropi cene hrane naraščajo veliko hitreje kot inflacija.

EU je ponosna, ker ima vodilno vlogo na področju okolja. Ali bo zato prevzela vodilno vlogo pri priznavanju, da biogoriva niso rešitev? Biogoriva povzročajo rast cen živil v nakupovalnih vozičkih povsod po svetu. Na Zahodu bomo potrpeli in se vdali v usodo; v državah v razvoju pa gre za življenje in smrt. EU ni bila nikoli prijateljica državam v razvoju. Ogromne predelovalne ladje so izpraznile ribe iz zahodnoafriških morij. Izvažanje subvencioniranega kmetijskega presežka pod ceno je bilo pogubno za stopnjo dobička afriških kmetov, zdaj, ko njihovo prebivalstvo narašča, pa se zemlja namesto za proizvodnjo hrane za lastno prebivalstvo uporablja za to, da se lahko naši avtomobili še naprej vozijo po cestah.

Po svetu so bili že nasilni nemiri zaradi hrane, ko so obupani lačni ljudje napadli silose z žitom in supermarkete. V nekaterih državah so na ulicah vojaki, ki ščitijo preostalo hrano. Tveganje za oborožene spopade med državami in v državah se je močno povečalo zaradi politike EU – toliko o tem, da EU skrbi za mir. Kaj več pomeni vaščanu v Afriki? Poln rezervoar za bencin ali poln želodec? Prosim, da ste razumni in takoj spremenite svojo politiko o biogorivih.

  Peter Baco (NI). – (SK) Cene hrane rastejo zaradi sedanjega nihanja na kmetijskih trgih, ki so že tako nestabilni. Glavna naloga kmetijskih politik je zato bila in še vedno je odpraviti to nestabilnost.

Spomnimo se na biblijsko zgodbo o sedmih debelih in sedmih suhih kravah: pred več tisoč leti je bila družba že sposobna organizirati kmetijske trge, s čimer je preprečila nihanja teh trgov ter Egiptu zagotovila pogoje za blaginjo, medtem ko so druge družbe trpele zaradi lakote in vojn, ki so bile povezane s pomanjkanjem hrane.

Sčasoma se je človeštvo v veliki meri razvilo v skladu z zmožnostjo posamezne družbe, da prednostno obravnava kmetijsko politiko. Vendar se s sedanjim prizadevanjem v STO, ki je osredotočeno na vojsko in nadzorno politiko ali na nacionalne trgovinske in gospodarske interese, žal potrjuje, da ima današnja kmetijska politika popolnoma drugačne prednostne naloge.

Zagotavljanje stabilnosti kmetijskih trgov mora zato postati prednostna naloga STO, če želimo, da bi bila nacionalna politika, vključno z našo skupno kmetijsko politiko, smiselna. Sicer, gospe in gospodje, brez smotra zapravljamo čas in denar, kar se bo nadaljevalo, dokler nas svetovna kriza s hrano ne bo prisilila, da sprejmemo korenite ukrepe, ki bodo seveda škodili kmetom in javnosti, koristili pa bodo špekulantom. Zato je najpomembneje, da imamo dovolj poguma, da se spoprimemo s težavami.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, menim, da je to ena od najpomembnejših razprav, ki smo jih imeli v Parlamentu, odkar sem v njem. Vendar pozivam vse, da prekinete svoje odložene zadeve, napačne predstave in morda svoje zamisli, ker s pogovori o skupni kmetijski politiki – razbijanjem glav o našem položaju – ne bomo rešili te težave.

Nihče ni mislil, da se bo to zgodilo – noben strokovnjak v Komisiji ni napovedal, da bo varnost preskrbe s hrano problematična, nihče od velikih političnih voditeljev ni nikoli govoril o tem – vendar zdaj nenadoma Evropejci plačujejo več za hrano in so prestrašeni. Morda je dobro, da smo to ugotovili zdaj, ker bomo z znanjem, ki ga imamo, resnično upoštevali potrebe najrevnejših na svetu, ki zdaj predrago plačujejo hrano.

Imam nekaj pripomb, najprej na evropski ravni, ki bi lahko prestrašile nekatere, ki so že govorili. Medtem ko cene blaga naraščajo, je treba upoštevati, da naraščajo tudi stroški proizvodnje. Kmeti pri gojenju rastlin za proizvodnjo hrane uporabljajo gorivo in energijo, zato se njihovi stroški povečujejo. Kmeti bodo svojo proizvodnjo povečali le, če bodo imeli dobiček, s tem pa je povezana dejanska težava. Poglejte cene gnojil in trende v tej smeri. Zaradi podnebnih sprememb smo zmanjšali proizvodnjo hrane v Evropi. Ne moremo imeti obojega.

Dovolite, da omenim države v razvoju. Ob drugih priložnostih – ne tu, ampak drugod – sem rekla, da Afrika potrebuje skupno kmetijsko politiko. Tako je Evropa razvila svojo bazo proizvodnje hrane – tako si zagotavljamo hrano – zdaj pa moramo priznati, tako kot smo naredili danes v tem parlamentu, da smo premalo vlagali v raziskave na področju kmetijstva, razvoj in svetovalne storitve.

Ponavljam: dobro je, da smo zaradi visokih cen hrane v Evropi ugotovili, da moramo vlagati v osnove civilizacije, tj. proizvodnjo hrane, in da moramo najprej poskrbeti za države v razvoju. Čeprav sem prišla sem zaskrbljena zaradi stanja, v katerem smo, prihajam tudi v upanju, da bomo lahko končno nekaj naredili in resno obravnavali vprašanje svetovne varnosti preskrbe s hrano. Vendar ne obtožujte skupne kmetijske politike!

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veliko dejavnikov prispeva k povišanju cen ali povzroča to povišanje. Prisotne so tudi špekulacije, kot je natančno razložil gospod Schulz. Ali to pomeni, da smo nemočni in da lahko le opazujemo? Mislim, da ne. Komisar in predstavniki predsedstva Sveta so navedli nekaj stvari. Pozivam vas, komisar, da skupaj s kolegi iz Komisije v prihodnjih tednih pripravite izčrpen načrt o mogočih odgovorih, ker državljani po svetu in v Evropi želijo odgovore na vprašanje, kaj lahko naredimo in česa ne moremo.

Ena od točk je razvoj uspešnega in trajnostnega kmetijstva. To je ključni vidik. Ne bi rad ponavljal, kar ste že povedali, zato bom dodal le še kratko pripombo. Pred nedavnim smo bili na Kosovem, kjer je veliko površin, v zvezi s katerimi Evropska unija ne dela ničesar, da bi preprostim ljudem omogočila razvoj ustreznega kmetijstva. Zato moramo v svoji regiji narediti več – na Balkanu, v Ukrajini in v drugih državah – za spodbujanje razvoja trajnostnega kmetijstva.

Drugič: ne moremo preprosto reči, da se cene zvišujejo in da je to vse, ker vemo, kdo je najbolj prizadet. Vemo, da revnejši ljudje porabijo večji delež svojega prihodka za hrano in da so najbolj prizadeti. Zato moramo posredovati jasno sporočilo o razdelitvi in ozaveščanju v zvezi s socialnim skrbstvom, da bomo s povišanjem plač in zlasti pokojnin podprli skupine z nizkimi prihodki v Evropi. Seveda moramo prav tako podpreti skupine z nizkimi prihodki po svetu.

Prav tako moramo izpostaviti, da se kljub socialnim nemirom demokratične države bolje odzivajo na lahkoto in pomanjkanje. Razvoj demokracije v vseh državah, zlasti v državah v razvoju, je pomemben vidik preprečevanja tega pomanjkanja.

Četrtič – kot je bilo že omenjeno – učinki špekulacij. Ali to pomeni, da ne moremo narediti ničesar? Ali lahko Evropa, morda v okviru razvojnega programa Združenih narodov, Svetovne banke itd., ne bi bila proaktivna, da bi z ustreznim skladiščenjem in sproščanjem zalog vsaj delno zmanjšala vplive špekulacij? Ne moremo reči le, da na tak način pač delujejo špekulacije, ampak moramo ugotoviti, kaj lahko naredimo v zvezi s tem. Morda enako velja za nafto in plin; tudi na tem področju moramo nekaj storiti.

Kar zadeva cilje naše energetske politike, se ne smemo skupaj s slabimi stvarmi znebiti tudi dobrih. res je, da so pričakovanja pretirana, zlasti v zvezi s prvimi tehnologijami, ki so bile razvite. Vendar moramo prav na tem področju opraviti več raziskav v zvezi z energijo, na podlagi katerih bi odkrili drugo ali tretjo generacijo tehnologij – s tem se v celoti strinjam – ter ki bi zlasti pripeljale do uporabe biomase in drugih surovin, ki nimajo škodljivega nadomestitvenega učinka, kot ga imajo zdaj. Tudi v zvezi s tem mora Komisija sodelovati pri razmišljanju o tem in ne sme opustiti ciljev, ampak jih mora prilagoditi.

Na koncu ponavljam moje jasno in odločno sporočilo: pomagajmo najrevnejšim po svetu in tudi v Evropi, da bodo imeli dostop do bolj zdrave hrane kljub temu težkemu položaju. To je naš pomemben socialnodemokratski cilj.

  Thierry Cornillet (ALDE). − (FR) Gospod predsednik, drugi govorci so danes obsežno razpravljali o tej temi, vendar je bolje, da se ponavljamo, kot da si nasprotujemo.

Če imate za preživetje le dolar na dan in porabite 75 centov za hrano, ki se nato podraži za 40 %, ste nemočni. Ne morete prerazporediti stroškov, zato zmanjšate obroke hrane, otroci ne hodijo več v šolo, ker to stane, vaša glavna prednostna naloga pa je, da jih nahranite, poleg tega pa vas pestijo še vse ostale socialne težave, ki so povezane s tem.

Zdaj obravnavamo težave ljudi na ravni posameznikov. Vzroki so večinoma prikriti. Menim, da si teh vzrokov ne smemo razlagati ideološko, ker je razlag več. Očitno so biogoriva eden od razlogov, vendar po besedah gospoda Daula pomenijo 2 % proizvodnje in 1 % površin, zato moramo prekiniti s pretiranimi navedbami.

Podnebne spremembe niso nujno škodljive povsod, čeprav so posledice v nekaterih državah pogubne. Kar zadeva spremembo prehranjevalnih navad, menim, da je dejstvo, da se del svetovnega prebivalstva bolje prehranjuje, dobra novica. Kar zadeva špekulacije, bi seveda morali poiskati način, da preprečimo zahodnim kapitalistom, da ustvarjajo dobiček iz denarja, ki bi moral biti namenjen pridelovalcem riža v Vietnamu.

Denarne težave se bodo rešile. Seveda bomo zbrali 315 milijonov EUR, ki jih bomo dodali 2,9 milijardi EUR, ki so namenjene svetovnemu programu za hrano. Vendar je resnična rešitev, kot je povedal komisar v svojem poročilu, povezana z vprašanji proizvodnje. Izboljšati moramo kmetijstvo in proizvodnjo, zlasti v Afriki, za kar so seveda potrebne naložbe v raziskave hibridov, poleg tega pa ne smemo več obsojati gensko spremenjenih organizmov, ki so lahko del rešitve.

Vlagati moramo v izobraževanje. Gospod Dumont je rekel: „če človeku daš ribo, bo sit en dan, če ga naučiš loviti ribe, pa bo sit celo življenje“. Menim, da to velja tudi na tem področju. Predvsem moramo vlagati v infrastrukturo, ker izboljšanje kmetovanja pomeni izboljšanje namakanja, izboljšanje prevoza, omogočanje, da se nek proizvod pošlje iz točke A v točko B, kjer se proda, poleg tega pa moramo izboljšati skladiščenje in hladilno verigo, če želimo proizvode izvažati.

Vsi moramo ukrepati, ne le humanitarne organizacije. Vse ukrepe pomoči – Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, azijske razvojne banke itd. – je treba združiti, da bo kmetijstvo ponovno postalo najpomembnejši del razvojne strategije. To je tudi priložnost, da razmislimo o varnosti preskrbe s hrano pri humanitarni pomoči. Bodimo dovolj skromni in priznajmo, da se z večletno humanitarno pomočjo odvisnost ni nič zmanjšala. Zastaviti moramo vprašanja o humanitarni pomoči, s katero si lajšamo svojo vest. Zdaj ni čas za ideološke razlage. Preučiti moramo zunanje vzroke, gostoto prebivalstva, naravne nesreče, izgube človeških življenj zaradi virusa HIV in aidsa, ter, kar je še pomembneje, povezave med slabim upravljanjem in humanitarnimi posledicami.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pred kratkim je bila glavna skrb Evropske unije prekomerna proizvodnja hrane, naše razprave pa so bile večinoma osredotočene v to, kako bi pridelali manj. Ločevanje subvencij od proizvodnje, odprava izvoznih premij in ohranjanje proizvodnih kvot so prispevali k omejevanju možnosti evropskega kmetijstva.

Ta politika se je potrdila z dejanskim stanjem. Prvi znaki krize s hrano so se pojavili hitreje, kot bi lahko pričakovali. Živila se dražijo, sami proizvedemo manj hrane, poleg tega pa se draži tudi uvoz, ki je vedno manj varen. To so pomembne posledice politike, ki temelji na prepričevanju kmetov, da zmanjšajo svojo proizvodnjo.

Temeljito moramo spremeniti naš pristop h kmetijski politiki. Priznati moramo, da je kmetijstvo eden od stebrov evropske varnosti. Poleg fizične varnosti in varnosti preskrbe z energijo je varnost preskrbe s hrano ključni steber varnosti, ki je pomemben za narode in države ter vse posameznike. Ne smemo se več igrati s kmetijstvom. Priznati moramo, da je to steber naše varnosti in mu še naprej zagotavljati podporo, da bomo zagotovili varnost preskrbe s hrano v Evropi in da bo hrana dostopna vsem.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – Gospod predsednik, agrogoriva niso glavni povzročitelj te krize, vendar povečanje proizvodnje neučinkovitih agrogoriv prve generacije v tem trenutku ni dobra politična odločitev, torej je 10 % obveznih agrogoriv slaba politična odločitev.

Spomniti se moramo, od kod to izvira. To je bila kompromisna rešitev med pritiski avtomobilske industrije, da bi imela Komisija manj ambiciozne cilje v zvezi z učinkovitostjo avtomobilov, ter nadomestitvijo te manj ambiciozne politike z višjimi cilji za agrogoriva. S tem se podpira mit, da v svetu, v katerem več milijonov mladih Kitajcev in Indijcev sanja o tem, da bi imeli avto, predlagamo, da se lahko nadaljuje proizvodnja velikih limuzin in njihova oskrba z agrogorivi.

To na planetu, ki ima omejene vire, ni mogoče, zato pozivam Komisijo, da ponovno razmisli o tem. Zastavite si ambicioznejše cilje v zvezi z učinkovitostjo avtomobilov. Potreben je prehod z enorazsežnostne politike agrogoriv k celoviti politiki za pridobivanje energije iz biomase, poleg tega pa se moramo osredotočiti na biomaso na področjih, na katerih je najučinkovitejša, tj. pri proizvodnji električne energije in toplote. To je ceneje kot uporaba agrogoriv, ki so neučinkovita.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, Združeni narodi menijo, da pravi val visokih cen grozi več kot 40 državam in da več kot 100 milijonom ljudi grozi lakota. Člani Komisije in Sveta, to pomeni, da revni občutijo naraščanje inflacije v EU veliko močneje od dejanske inflacije. Zato se morate od odkritij premakniti k usklajenim javnim intervencijam. Nismo teoretična institucija, ki je odgovorna le za analizo. Potrebno je usklajeno ukrepanje na evropski ravni. Poleg tega je treba nujno sklicati varnostni svet Združenih narodov.

Končati morate s podcenjevanjem skupne kmetijske politike. Spremeniti morate svojo politiko glede biogoriv in prispevati k zagotavljanju, da cene hrane ne bodo več odvisne od nenadzorovanega trga in iskanja dobička.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, danes je bil v francoskem časopisu Le Monde objavljen članek z naslovom: „Za 1 evro ni mogoče kupiti skoraj nič več“. Rast cen hrane, inflacija in rast cen nafte razjedajo družinski proračun. Socialne posledice recesije so vedno bolj občutne. Analiza v časopisu Le Monde nedvomno velja tudi za druge države članice. Nekateri govorniki so v tej razpravi že izpostavili, da prepogosto pozabljamo, da imamo težave s kupno močjo tudi v Evropi. Vsi pozdravljamo solidarnost s tretjim svetom, tudi jaz. Vendar star pregovor pravi: bog je najprej sam sebi brado ustvaril. Če bomo pozabili na to, bodo lahko Evropejci še enkrat zavrnili politiko, ki je ne razumejo, zlasti če ne bo prilagojena njihovim potrebam.

Vsi smo slišali, da Komisija spremlja razmere. Komisija je najbolj prizadetim ljudem namenila več sto milijonov nujne pomoči. Lahko bi pozdravili vsa dejanja dobre volje, če ne bi bilo dejstva, da se z njimi potrjuje ta značilna evropska slabost zdravljenja simptomov. Zdaj bi rad izpostavil le dva paradoksa. Komisija meni, da dela vse, kar lahko, da bi preprečila zmanjšanje kupne moči. Vendar kako razlagate Evropejcem, da želite ohraniti kupno moč, če bo morala vsaka družina letno prispevati 200 EUR za ambiciozen podnebni načrt? Kako nameravate razviti biogoriva za naše energetske potrebe in se hkrati boriti proti pomanjkanju hrane? To sta le dva dela pomembne razprave, ki jima namenjamo premalo pozornosti.

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, razprava je že napredovala. Zato bi rad poudaril dve stvari. Menim, da je imel gospod Schulz popolnoma prav, ko je izpostavil, da so se trgi – zlasti kapitalski in investicijski trg – zelo močno odzvali na vedno večje negotovosti, ne le po krizi drugorazrednih posojil in ne le v Evropi v zadnjih mesecih, in da se zato veliko vlagateljev raje odloča za dolgoročnejše in bolj zanesljive naložbe. Konec koncev ima to resnično velike posledice za potrošnike po svetu, ker so se med drugim posledično povišale tudi cene hrane.

Kar zadeva sklade surovin, so na primer nekateri skladi v zadnjih letih imeli do 30 % dobička. Vendar si ne smemo tako zamišljati poštenega sveta ali, seveda, trajnostne politike, ko najprej umetno zvišamo cene, ko kapitalski trg povzroči veliko povišanje cen surovin in hrane ter nato poskušamo vzpostaviti solidarnost z narodi južne Afrike in Južne Amerike, da bi nato tja izvozili temu primerno drage proizvode.

Res je, da moramo najprej pozvati Evropsko centralno banko in mednarodne kapitalske trge, da naredijo čim več za povečanje zaupanja v sedanje običajne naložbene možnosti, da bodo vlagatelji ponovno začeli uporabljati te strategije in te naložbene možnosti. Žal gospod Schulz ni povedal, kako bomo to omogočili. Menim, da nismo nemočni in da ni res, da nimamo nobenih možnosti, vendar moramo predvsem vsi dajati vtis, da ima pri tem glavno vlogo Evropska centralna banka.

Moja druga pripomba je, da menim, da moramo opozoriti na pretirano paniko. Cene hrane so se seveda zdaj bistveno zvišale – to je izpostavil kolega poslanec – in to je zelo pomembno za potrošnike v Evropi, ker je zato njihov proračun veliko manjši. Vendar menim, da mora biti naša dolžnost, da zagovarjamo realno in trajno obravnavo – nekateri kolegi poslanci so že govorili o tem – različnih energetskih virov tudi tu v Parlamentu, če resnično želimo, da bodo ti cilji postali naši.

  Josep Borrell Fontelles (PSE). – (ES) Gospod predsednik, nenadoma so se s finančno in nepremičninsko krizo na severu ter krizo s hrano na jugu pokazala vsa protislovja deregulirane globalizacije.

Nenadoma so se na trgih pojavile špekulacije v zvezi z živili, ker je dobiček ogromen. Če se cena riža v sedmih tednih zviša s 400 USD na 1 000 USD, tega ogromnega zvišanja ne more upravičiti nobena količina biogoriv. Za to je odgovoren le trg, nedotakljivi trg, ki, po špekulacijah v zvezi s stanovanji ter več milijonih uničenih in zadolženih ljudi, zdaj špekulira glede hrane, ker se pri tem lahko zasluži: 1 000 USD na tono riža!

To nima nič skupnega z racionalno in strukturno težavo, ki jo je mogoče upravičiti zaradi povečanja povpraševanja s Kitajske ali zmanjšanja zalog zaradi suše.

Naš svet potrebuje malo manj trgovanja in malo več pravne ureditve. Globalizacija se ne more nadaljevati s pretresi, ki povzročajo take katastrofe; treba jo je urediti in ureditev globalizacije zdaj med drugim pomeni povečanje možnosti za kmetijsko proizvodnjo v Afriki.

Kot je povsem upravičeno povedal Komisar, celina, kot je Afrika, ne more uvažati hrane. Afrika mora biti samozadostna in da bi to dosegli, moramo spremeniti veliko politik, da se bo omogočil razvoj njihove produktivnosti, zagotovila pomoč, da bodo delali to, kar znajo in lahko delajo ter kar bi delali, če bi bil drugačen položaj na trgih – ponovno trgi – ki so v iskanju konkurenčnosti za vsako ceno povzročili velike človeške tragedije.

Haiti uvozi 80 % riža, ki ga porabi. Pred nekaj leti je bil popolnoma samooskrben. Zakaj nenadoma uvaža riž, ki je bil pridelan v Združenih državah in je močno subvencioniran? Zakaj smo povzročili njegovo veliko odvisnost? Res je, da so biogoriva povzročila zvišanje cene ameriške koruze. Kadar se preusmeri 30 % proizvodnje, je jasno, da cene zanihajo.

Vendar se cena žita zaradi biogoriv ni spremenila: 1 % ne more povzročiti takih sprememb. Ne moremo ustaviti tehnološkega razvoja nečesa, kar je morda edina alternativa tekočim gorivom. Preprečiti moramo pretirano preusmerjanje, vendar se ne smemo skupaj s slabimi stvarni znebiti tudi dobrih ali iskati grešnih kozlov za težave, ki jih niso povzročile tehnološke spremembe ali spremembe povpraševanja, ampak špekulativni premiki, ki jih ne bi smeli dovoliti in proti katerim bi se morali boriti z vsemi političnimi silami.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Niels Busk (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, od uvedbe skupne kmetijske politike leta 1957 smo imeli dovolj hrane po zmernih cenah. Vendar se zdaj potrošniki spopadajo z velikim zvišanjem cen kruha in mleka zaradi vedno večjega povpraševanja, zlasti ker so bile zadnjih nekaj let letine po svetu slabe. Evropejci zdaj to finančno občutijo in manj premožni so zaradi tega že v težkem položaju. Položaj najrevnejših držav sveta v razvoju in držav v razvoju, ki so odvisne od uvoza hrane, je že popolnoma nevzdržen. Vendar je za države v razvoju, ki izvažajo hrano, položaj ugoden, ker se povečujejo njihovi prihodki.

Izpostavljam dejstvo, da moramo razlikovati med pomanjkanjem ponudbe in visokimi cenami. Pomanjkanje ponudbe moramo obravnavati resno in se nanj odzvati. Vendar dokler bo liter kole stal več kot liter mleka, menim, da cena mleka ni nerazumno visoka. Svetovna banka je ugotovila, da se bo povpraševanje po hrani do leta 2030 povečalo za 60 %, zlasti zaradi večjega povpraševanja v državah, kot sta Kitajska in Indija, kjer se povpraševanje po hrani povečuje v skladu z rastjo in blaginjo. Prav tako je treba povedati, da naše zaloge žita najmanjše v zadnjih 60 letih in da so zdaj na nevarno nizki ravni. Še ena slaba letina leta 2008 bi lahko povzročila tako pomanjkanje zalog hrane, kot si ga ne more nihče predstavljati.

Razumeti moramo resnost razmer; trgovati moramo in izkoristiti možnosti, ki jih imamo na voljo. Najti moramo pravo ravnotežje med okoljskimi potrebami in potrebo po proizvodnji dovolj hrane glede na povpraševanje. V zvezi s tem bo napredek mogoč le, če bomo obravnavali biotehnologijo in se z objektivnimi informacijami spopadli s kampanjo strahu pred gensko spremenjeno hrano. Menim, da biotehnologija ponuja veliko morebitnih rešitev za sedanje razmere. Strah pred gensko spremenjenimi organizmi, ki prevladuje v Evropi, ima popolnoma nesmiselne posledice. Namesto da bi se za živali uvažala krma v obliki soje in koruze, jih hranimo z žitnimi proizvodi, ki bi se lahko uporabili za hrano ljudi. Obtoževanje biogoriv za zvišanje cen hrane je verjetno prav tako posledica pomanjkljivega poznavanja dejstev, ker se poljščine za hrano običajno ne uporabljajo za biogoriva v Evropi.

Na voljo je veliko dobrih orodij. Zlasti je treba uporabiti kmetijsko industrijo, ki se je pripravljena spopasti z izzivom. Razviti moramo kmetijsko industrijo, namesto da jo oviramo, kar se je dogajalo v politiki v zadnjih letih. Ohraniti moramo okoljske koristi, ki smo jih dosegli, vendar imamo veliko možnosti, da ohranimo te koristi, medtem ko hkrati povečamo proizvodnjo. Na podlagi političnih odločitev se na primer določi, koliko gnojila se lahko uporabi na koruznih poljih. Seveda morajo prevladati dejanski in objektivni vidiki.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, sredi tega stoletja bo število prebivalcev na tem planetu preseglo 9 milijard. Poleg rasti prebivalstva se bo povečevalo tudi povpraševanje po hrani, pri čemer hrane že zdaj primanjkuje v tretjih državah in tudi v Evropi. Evropa in ostali svet lahko pričakuje veliko krizo s hrano.

Skupna kmetijska politika Evropske unije, ki temelji na odredbah, prepovedih, kvotah in pogojih, je povzročila, da imajo nekatere države koristi od krize s hrano, druge pa izgube. Le nekaj držav EU bo od tega imelo koristi. Žal bo velika večina imela izgube, vključno s Poljsko, ki je bila do nedavnega tretja največja proizvajalka hrane v EU in je lahko v preteklosti dvakratno nahranila svoje prebivalstvo.

Pomanjkanje hrane je povezano z višjimi stroški. Svetovna banka je ugotovila, da so se v zadnjih treh letih cene hrane zvišale skupaj za 83 %; rast cen se nadaljuje in se bo nadaljevala še naprej.

Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in vlade številnih držav vedo, da lahko pomanjkanje hrane ogrozi biološko varnost ljudi. Po posredovanju več predstavnikov, vključno z nekaterimi s Poljske, je Evropska unija namenila 2 900 000 hektarjev prahe za proizvodnjo žit in povečala kvote za mleko za 2 %. Vendar s tem nismo rešili težave. Kmetijska politika EU je še vedno kratkovidna. Predelovalni obrati se zapirajo, pridelovalna območja se zmanjšujejo, na obdelovalnih površinah rastejo drevesa, poleg tega pa je bilo sprejetih veliko ukrepov, ki omejujejo proizvodnjo hrane.

Kdo nam bo v prihodnosti zagotovil zdrava in poceni živila? Verjetno ameriški proizvajalci, čeprav ta živila ne bodo zdrava, ker bodo gensko spremenjena. Zakaj torej čakamo? Že zdaj dobro vemo, da kmetijska politika EU, ki se izvaja v skladu s pričakovanji nekaterih interesnih skupin, ne vodi nikamor, oziroma povzroča izgubo biološke varnosti v EU in poslabšanje položaja po svetu. Zato moramo pregledati skupno kmetijsko politiko ter se ponovno pogajati o sklenjenih pogodbah in novi rešitvi za prihodnost.

  Marie-Hélène Aubert (Verts/ALE). − (FR) Gospod predsednik, Evropska unija, mednarodna skupnost, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka opozarjajo in združujejo svoje moči, kar je dobro glede na sedanjo krizo s hrano. Vendar delujejo kot piromanski gasilci.

Menim, da je še vedno treba pregledati politike, ki so bile sprejete na severu in jugu v zadnjih 20 letih: načrti za strukturne prilagoditve, ki jih izvajajo vodilne mednarodne finančne institucije, ki so ogrozile zmožnost držav, da organizirajo in upravljajo svoje gospodarstvo, opuščanje kmetijstva in pomanjkanje zanimanja zanj v smislu javne razvojne pomoči, deregulacija, nenadna liberalizacija svetovne trgovine in finančni tokovi, ki so povzročili nekakšen ekološki socialni damping in špekulacije. Ne zdi se mi prav, da medtem ko ponujamo nasvete in priporočamo rešitve, nismo zares kritizirali dogodkov v prejšnjih desetletjih.

Namesto da govorimo o varnosti oskrbe s hrano, moramo zadevnim državam omogočiti, zlasti v Afriki, da razvijejo svoje kmetijstvo, organizirajo svoje regionalne trge in jih na nek način zaščitijo, da, zaščitijo, tako kot je naredila Evropska unija, ko je razvila svojo kmetijsko politiko. Zato moramo bolj prisluhniti združenjem kmetov v teh državah, ki ukrepajo ter imajo zamisli in preproste zahteve, ki bi jih lahko podprli s sredstvi, ki niso nujno oderuška. Začeti moramo tako, da bomo prisluhnili ljudem, ki predlagajo več pobud, ki si zaslužijo podporo, zlasti s strani Evropske unije.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, večje kot je izkoriščanje delavcev, več premoženja je v rokah nekaterih. To je kapitalizem. V demonstracijah lačni ljudje od Afrike do Bližnjega vzhoda in od južnovzhodne Azije do Latinske Amerike vzklikajo enako: „lačni smo“.

Zatiranje demonstracij v Egiptu, Somaliji, Bangladešu, Indiji in drugod je preveč krvavo. Bilo je več mrtvih, ranjenih in več sto aretiranih. Na Haitiju, ki so ga že zasedle imperialistične sile, so bili zatiralci mirovne sile Združenih narodov, ki so celo streljale na otroke. Imperializem ni nič manj kot okupacija, prisvojitev in podreditev. Bes na demonstracijah ni povezan le s ceno hrane, nafte ali biogoriv; protesti ljudi zaradi revščine in degradacije so še ostrejši zaradi krutosti kapitalistov.

Imperialistične organizacije in združenja so zaskrbljena zaradi protestov lačnih ljudi; zahtevajo ukrepe, ki se skoraj nič ne razlikujejo od ukrepov, zaradi katerih več milijonov ljudi na svetu strada. Vaši ukrepi so nepopolni. Ne želite zadovoljiti temeljnih človeških potreb, ki se prav tako ne bodo zadovoljile s temi ukrepi, ker bi se v nasprotnem primeru vaše premoženje zmanjšalo. Rešitev obstaja. Resnična nepokorščina in odpor bosta povzročila poraz izkoriščevalske krutosti kapitalizma.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne strinjam se z besedami v zvezi s hitro naraščajočimi cenami hrane. Absurdno se mi zdi, da nekdo misli, da bo nahranil države v razvoju tako, da jih prisili, da gojijo rastline za gorivo namesto za hrano. Nikakor ne morem podpreti lobija, ki podpira gensko spremenjene organizme, ker so biogoriva nekaj drugega kot hrana, zlasti pa sem zaskrbljen zaradi monopola zunaj Evrope v zvezi s patenti in semeni, ki povzroča veliko odvisnost od Združenih držav in evropskih kmetov.

Menim, da se cene niso zvišale zaradi podnebnih sprememb ali dragega goriva, ker to – čeprav ima nek vpliv – nima takega vpliva, kot menijo nekateri; med drugim je treba izpostaviti, da je menjalni tečaj med evrom in dolarjem zelo dober. Menim, da so za to odgovorne špekulacije trgovinskega sektorja, zlasti veliki trgovci, sicer ne bi bilo jasno, zakaj se cene kmetijskih pridelkov v Italiji v zadnjih sedmih letih niso veliko spremenile, zagotovo pa se niso spremenile toliko, kot so se zvišale cene za potrošnike.

V Italiji večnacionalni veliki trgovci ali zadruge zelo špekulativno uporabljajo kartelno strategijo v škodo potrošnikom. Menim, da se bo kupna moč povečala le z moratorijem na maloprodajne cene. Strinjam se, da bo z zmanjšanjem trgovanja, konkurence in globalizacije prispevalo k produktivnosti in potrošnji. Zato bom glasoval proti izjavi Sveta in Komisije.

  John Bowis (PPE-DE). – Gospod predsednik, sektor hrane v svetu je bil 30 let sorazmerno stabilen, zdaj pa ni več. Konec stabilnosti je bil dramatičen, nenaden in presenetljiv. Slišali smo za nemire zaradi hrane na Haitiju, v katerih je bilo 20 mrtvih, poleg tega pa se je cena riža, fižola, sadja v enem letu zvišala za 50 %.

Delno je za to odgovorna rast prebivalstva: v času mojega življenja se je svetovno prebivalstvo povečalo z dveh in pol milijard na šest in pol milijard. V zvezi s ne moremo veliko storiti. Delno je to posledica novega izobilja v državah, kot je Kitajska, kjer se na primer povpraševanje po čokoladi poveča za 15 % na leto, kar je nevzdržno v smislu oskrbe. V zvezi s ne moremo veliko storiti.

Delno je to posledica podnebnih sprememb, dezertifikacije, sprememb vzorcev padavin, pogostejših poplav in tako naprej, pri čemer si prizadevamo, da bi naredili nekaj v zvezi s tem. Na voljo imamo paket ukrepov za boj proti temu in ukrepe, ki jih je danes navedel komisar: pomoč v hrani in kmetijsko podporo za najrevnejše države.

Delno pa je to tudi posledica hitenja v zvezi z biogorivi, tj. predloga EU o 10-odstotnem povečanju goriva v prometu; v Ameriki je zdaj 30 % koruze namenjene za proizvodnjo etanola, zaradi česar se je zmanjšala količina površin za pridelavo hrane in so se zvišale cene koruzne moke.

Posledice tega je izpostavil Jean Ziegler v svojih izjavah o zločinu zoper človeštvu. To je morda pretirano, vendar je v tem nekaj resnice, pri čemer velja, da moramo poiskati drugo generacijo biogoriv. V prometu moramo poiskati goriva iz lesa namesto tekočih biogoriv. Gojenje biogoriv mora biti trajnostno. Če bomo to storili – ne z monokulturo – bomo lahko ugotovili, da so biogoriva del rešitve. Vendar je zdaj veliko tveganje, da postanejo del težave.

  Luis Manuel Capoulas Santos (PSE). – (PT) Vsi vemo, da Evropa in ostali svet nista pričakovala težave, ki zaradi svojega obsega ter gospodarskih in humanitarnih posledic zahteva večstranski pristop ter odziv na evropski in mednarodni ravni. To očitno ni kmetijsko vprašanje, ampak težava, ki je ni mogoče rešiti brez kmetijstva.

Zavedamo se različnih vzrokov, vendar še zdaleč ne vemo, koliko vsak od njih prispeva k sedanjim razmeram: jasno povečanje povpraševanja, biogoriva, preprosto naključje slabih letin na več delih sveta, posledice podnebnih sprememb ali čista špekulacija na podlagi navedenih vzrokov? Komisija mora ukrepati, da bo čim prej in temeljito poiskala odgovore na ta vprašanja. Poleg tega imata dodaten pomen poglobitev in pospešitev preložene razprave o pregledu stanja in pogajanjih STO.

Kot politični nosilci odločanja smo zaradi te krize prisiljeni odgovoriti na nekatera vprašanja, izmed katerih izpostavljam naslednja: ali je liberalni model, ki se vedno pogosteje uporablja za skupno kmetijsko politiko, dovolj učinkovit za obravnavo te težave? Kako bi proizvedli več brez ogrožanja trajnosti virov in katere so druge možnosti, zlasti za prehrano živali? Katere nove intervencijske mehanizme moramo sprejeti za preprečitev nadomestitve strateških javnih zalog s špekulativnim zasebnim kopičenjem? Ali so prednostne naloge politike sodelovanja Evropske unije in mednarodnih institucij prave?

Hitro moramo ukrepati, da ne bomo nepripravljeni v še bolj nepričakovanih okoliščinah ali na še slabše razmere. Socialisti in zlasti tisti, ki sodelujejo pri kmetijskih zadevah, se zavedamo svojih odgovornosti ter smo pripravljeni sodelovati v tej razpravi in prispevati k iskanju učinkovitih rešitev na težavo, ki lahko hitro postane najpomembnejša težava na svetu.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, zaradi povečanja svetovnega prebivalstva in kvalitativnega povečanja potrošnje v razvitih državah so se cene hrane močno zvišale. To bi lahko predvideli. Ne bi nas smelo presenetiti. Ta težava bo le še večja, ko se bo število prebivalstva povečevalo in bodo ljudje v razvitih državah zahtevali dobro hrano, ki ne bo gensko spremenjena in bo zagotovo veliko dražja.

Namesto da bi se spraševali, kako bi znižali cene hrane v EU, subvencioniramo drago kmetijstvo v starih državah, medtem ko v novih državah pristopnicah le delno podpiramo cenejšo proizvodnjo zdrave hrane, s čimer se bo očitno omejila vsaka rast proizvodnje v teh državah. Evropa ima dobro priložnost, da izenači negativno bilanco zunanje trgovine z državami, kot sta Kitajska in Indija, ker se življenjski standard v teh državah stalno izboljšuje in število prebivalstva močno povečuje. Te države bodo potrebovale veliko več hrane.

  Horst Schnellhardt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, danes razpravljamo o dveh novicah. Prvič, na Haitiju, v Bangladešu, Egiptu in drugih državah so se zgodili nasilni protesti zaradi visokih cen hrane. Drugič, evropski kmeti protestirajo zaradi znižanja cen v sektorju mleka. Zdi se, da gre za dve nasprotujoči si novici, vendar sta med seboj povezani in sta dokaz, da ima kriza več strani. Potrebujemo paket ukrepov, ker je skušnjava, da bi se zatekli k protekcionizmu prek proizvajalcev hrane in maloprodajnih verig, vidik, ki ga je treba obravnavati resno, pri čemer je najprej treba določiti politiko.

V nasprotju z gospodom Borrellom menim, da ni potrebna večja pravna ureditev, ampak zagotavljanje večje konkurence. To je ključno. Zato ne vidim povezave med cenami hrane in pridelovanjem obnovljivih surovin, ki se pogosto omenja. To je nesorazmerno in ni ciljno usmerjeno. Dejstvo je, da se je povpraševanje po hrani povečalo, zlasti na Kitajskem in v Indiji. Temu se ne moremo izogniti, vendar moramo kljub temu povedati, da še ni takega pomanjkanja hrane, da bi bilo povečanje cen upravičeno.

Vendar menim, da moramo sprejeti ukrepe za povečanje proizvodnje hrane. Zato je treba v skladu s tem povečati denarna nadomestila za naše kmete. Menim, da je revizija naše kmetijske politike napačna; dodatno jo je treba razviti – to je pomembno načelo.

Vendar moramo prav tako pregledati našo zakonodajo, da bomo ugotovili, ali ustreza povečanju proizvodnje. V okvirni direktivi o vodah je veliko pravil, ki omejujejo uporabo gnojil in pesticidov, ki povzročajo pritiske in obremenitve. Zato se zdaj cene zvišujejo. Zdaj bi morali še enkrat razmisliti, ali je potreben večji razvoj.

Prav tako je treba dodatno obravnavati vprašanje prahe. Treba jo je ukiniti. Na teh območjih bi morali gojiti hrano.

  Alain Hutchinson (PSE). − (FR) Gospod predsednik, Evropska komisija je glede na sedanjo krizo s hrano pred kratkim napovedala, da bo znatno povečala svojo nujno pomoč v hrani. To so odlične novice, vendar bo Komisija večinoma s tem, ko se bo osredotočila na te strukturne vzroke, pokazala, da je dojela obseg krize in da priznava, da je skupaj z EU v celoti odgovorna za današnje dogodke.

Evropski socialisti menimo, da sedanja kriza nima nič skupnega z usodo; je le posledica zelo jasnih političnih odločitev, ki so jih na splošno sprejele severne države na različnih področjih. Zavedati se moramo, da kljub nemirom ljudi in protestom zaradi lakote – kdo bi jim lahko zameril – Komisija, ki ni enotna, še naprej subvencionira izvoz svojih kmetijskih proizvodov na račun več milijonov malih proizvajalcev na jugu, ki ne morejo konkurirati.

Upoštevati je treba, da nekateri v Evropski uniji zmanjšujejo količino javne razvojne pomoči, medtem ko še naprej obljubljajo in trdijo ravno nasprotno. Prav tako ne smemo pozabiti, da Komisija še naprej poskuša uvesti tako imenovane sporazume o gospodarskem partnerstvu za afriške, karibske in pacifiške države, tj. najrevnejše države na svetu; te države si teh sporazumov ne želijo, ker dobro vedo, da bodo povzročili nove krize v prihodnosti.

Unija in Evropska komisija nameravata sprejeti dolg seznam odločitev, ki so jasno v nasprotju s cilji, ki so bili napovedani v zvezi z razvojnim sodelovanjem. Kaj lahko sploh še dodamo o sistemu, našem sistemu, v katerem sta riž ali pšenica postali varni naložbi? Ali je resnično pošteno, da evropske banke ponujajo svojim strankam naložbene proizvode, ki temeljijo na špekulacijah v zvezi s povišanjem cen blaga in hrane?

Ali se bomo vdali in sprejeli dejstvo, da smo več milijonov ljudi pahnili v lakoto le zato, da se lahko vozimo z okolju prijaznimi avtomobili in občudujemo naše zelene površine? Ne. Zato zahtevamo večjo povezanost med različnimi politikami Evropske unije ter odločno lobiramo pri Komisiji in gospodu Barrosu, da bomo ustavili to hitenje z biogorivi s prizadevanjem za uvedbo moratorija, kakršnega je predlagal gospod Ziegler v Združenih narodih, na uporabo in proizvodnjo biogoriv, dokler bodo pomenili konkurenco hrani.

Na koncu bi rad povedal kolegu poslancu Cornilletu, da je avtor pregovora o ribah Mao Cetung in ne René Dumont.

  Maria Martens (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, rečeno je bilo, da zaradi lakote ali podhranjenosti vsak dan trpi približno 850 milijonov ljudi. Zanimivo, da večina teh ljudi živi na podeželju, in verjeli ali ne, hrano proizvajajo sami. To je neverjetno. Nekaj je zelo narobe. Trenutno se srečujemo tudi s precejšnjim povišanjem cen živil. Vzrok za to so različni dogodki, ki smo jih že obravnavali. Vse večja blaginja na Kitajskem in v Indiji, povečano povpraševanje po mesnih izdelkih, evropski in ameriški cilji v zvezi z biogorivi, višanje cen energije ... Seznam je dolg. Svetovni program za prehrano potrebuje letos za 7 milijonov USD več sredstev, da bo lahko pomagal enakemu številu ljudi kot lani. Posledice za najrevnejše so ogromne.

Zahtevale se bodo nove, predvsem kratkoročne, strategije. Primanjkljaje v svetovnem programu za hrano bomo morali kmalu dopolniti. Prav tako sem zadovoljna z obljubami komisarja, da se bodo v ta namen namenila dodatna sredstva, na primer s predložitvijo stroškov pomoči v obliki hrane, ki se načrtuje v tem letu, in s črpanjem rezerv za humanitarno pomoč.

Vendar je bolje preprečiti kot zdraviti, kakor pravi odličen pregovor. Zato moramo obravnavati zlasti dolgoročnejše politične ukrepe. Kako lahko državam v razvoju zagotovimo varno oskrbo s hrano? Kaj lahko spodbudimo in kako jim lahko to omogočimo? Ali vemo, katere naše politike ali politike Mednarodnega denarnega sklada ali Svetovne banke podpirajo varnost hrane ali jo ogrožajo? Ali ne moremo na področju kmetijske politike storiti več? Komisijo želim vprašati, kakšno vlogo je v zadnjih letih imela varnost oskrbe s hrano v delovnem programu, ker se konec koncev globalizacija vendar ni pojavila iznenada.

Kar zadeva pregovor, da je preprečevanje boljše od zdravljenja, naj navedem uspešno formulo projekta Boj proti lakoti, mednarodne organizacije, ki je s celostnim pristopom že dosegla odlične in trajne rezultate v različnih državah. Prav tako poudarjam izvajanje skupne strategije EU-Afrika za Afriko. Ta strategija namenja pozornost zlasti partnerstvu za razvoj afriškega kmetijskega sektorja. Moje vprašanje je, kako pri tem sodeluje Komisija.

  Reino Paasilinna (PSE). – (FI) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, energetski sektor se srečuje z zelo etičnim izzivom. Nasproti si stojita energija in kruh. To je isto, kot razlika med blaginjo in revščino.

Zaradi špekulacij so stroški žita v praksi odvisni od cene nafte. Višja kot je, več žita se bo porabilo kot gorivo, če ne bomo posredovali. Zdaj se za proizvodnjo biogoriv porabi le 2 % žita, vendar se ta odstotek povečuje. Organizacija za ekonomski razvoj in Združeni narodi so ocenili, da bi se, če cena nafte doseže raven 56 dolarjev, proizvodnja žita za hrano zmanjšala za nekaj odstotnih točk, pri čemer bi se cena žita, torej hrane, povečala za približno 10 %. Kaj pa če cena nafte narašča, dokler ne doseže cene 100 dolarjev, kot jo ima zdaj? Nujno potrebujemo mednarodne norme in sporazume, da bomo lahko zaustavili rast cen hrane, isto velja tudi za uporabo žita za gorivo za avtomobile na naših cestah, namesto za hrano.

Zamišljamo si lahko marsikateri grozeč scenarij, vendar so tudi dobre novice. Rusija pripravlja shemo za proizvajanje konkurenčne obnovljive energije za evropski trg. To pomeni hidroenergijo, uporabo rezerv vode in gozdne mase v velikem obsegu – dejansko največjem na svetu.

  Karl-Heinz Florenz (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, resnično menim, da se tu srečujemo z resno težavo. Vendar odločno svetujem, da moramo pri odpravljanju negativnih stvari ohraniti tiste, ki so dobre, in poiskati dejanske razloge za te razmere.

Presenečen sem, da veliko naših kolegov poslancev te razprave o hrani ni pričakovalo. Svetovno prebivalstvo se zadnjih 20 let stalno povečuje. Vsako leto se poveča za 80 milijonov ljudi. Kdor je zdaj presenečen, se mora vprašati, kje je bil zadnje čase.

Poiskati moramo področja, na katerih lahko kaj spremenimo, in tista, na katerih ni verjetno, da bi lahko kar koli storili. Prepričan sem, da so med drugim sporne špekulacije na svetovnih borzah žitnih in kakavovih proizvodov. Sredstva na borzah so ogromna in privlačijo špekulante, ki bi namesto tega morali vlagati v surovine. To seveda povzroča višanje cen in človeško trpljenje, kar posledično vpliva tudi na živinorejce v Evropi. Na tem področju moramo zagotoviti agresivne ukrepe.

Povračilo za izvoz je za nas dragoceno in vsi pravijo, da ga je zdaj treba ukiniti. Mimogrede, to smo že storili, in rok poteče leta 2013. Vendar ne smemo zahtevati od Združenih držav, da postopno odpravijo pomoč v obliki hrane, ker bo ta instrument deloval le, če bomo to storili skupaj. Če želimo, da deluje, moramo kmetijsko politiko in proizvodnjo usmeriti v težavne države tega sveta. Za to potrebujemo stabilne politične odnose v teh državah. Veliko kmetov je razočaranih zaradi slabega upravljanja, nejasnih lastninskih pravic in visokih osnovnih davkov, ki se morajo plačati podkupljivim vladam. Na žalost obstajajo rasni konflikti, poleg tega ni nobene enakosti na področju semen in traktorjev. Kako naj kmet – tudi sam sem kmet – prideluje poljščine, če nima semen? Pozornost moramo usmeriti k temu.

Predvidevam lahko, da je potrebna evropska zunanja kmetijska politika. Evropska unija si mora po najboljših močeh prizadevati za enakost, da odpravi te primanjkljaje.

  Bernadette Bourzai (PSE). – (FR) Gospod predsednik, predstavnik Sveta, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej poudarjam resnost krize glede hrane in njene dramatične posledice v smislu povečevanja revščine in lakote za prebivalce držav v razvoju.

Najbolj prikrajšane ljudi v naših zahodnih državah ogrožajo še povišanje cen živilskih izdelkov in se že mesece borijo z vsakodnevnimi povišanji cen. Za te razmere je potreben takojšnji odziv in dolgoročna prilagoditev rešitev s prenovljeno skupno kmetijsko politiko kot politiko razvojne pomoči ter trgovinsko politiko v smislu politike Svetovne trgovinske organizacije, da se prepreči zloraba prevladujočega položaja supermarketov v Evropi ter špekuliranje s hrano, ker kmetijstvo ni običajen gospodarski sektor. Nevarnost lakote ter socialne in politične destabilizacije je prevelika, pri čemer vas moram spomniti, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica. Kmetijstva ne smemo popolnoma prepustiti tržnemu gospodarstvu ali špekulantom, ki po krizi na področju nepremičnin, energije in rud iščejo varne naložbe.

Potrebujemo orodja za urejanje trga ter trdno in skladno kmetijsko ter živilsko politiko, poleg tega moramo čim prej okrepiti zaloge za primere sile, da se bomo lahko odzvali na takšne izredne razmere. V državah v razvoju moramo prednost dati proizvodnji hrane in poljščin pred neprehransko proizvodnjo, zlasti agrogoriv.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, trenutna kriza v sektorju živil predstavlja za človeštvo nevarnost, da se bo na področju odpravljanja revščine nazadovalo za celo desetletje ter da bosta v večjem delu sveta začeli prevladovati nestabilnost in človeška beda.

Menim, da je poleg tega treba poudariti tudi, da v kmetijskem sektorju nismo bili priča enako hitremu razvoju kot v globaliziranem svetovnem gospodarstvu. Srečujemo se s propadom urejenih kmetijskih trgov, pomanjkanjem odprte trgovine in ureditvijo, ki kmetom preprečuje uporabo lastnega zemljišča. Jasno je, da se lahko odločimo za obravnavo številnih resnih težav, s katerimi se trenutno spopadamo, če to želimo. Večja uporaba razpoložljivih območij zemeljske površine je koristna v prizadevanju za ugodnejše razmere.

Več gojenih izdelkov prispeva k biogorivom in tudi k hrani. Vendar imamo obenem tudi možnost, da državam v razvoju omogočimo gospodarski razvoj. Pri tem imamo v Evropi tudi priložnost, da utremo pot večji dinamičnosti in odprtosti kmetijskega sektorja.

Vendar rešitve teh težav niso v večjem upravljanju in številu subvencij, ampak v večji odprtosti za evropske kmete in kmete po vsem svetu, da bodo pridelovali hrano in biogoriva, ki ju svet potrebuje. To so svobodnejše kmetijstvo, svobodnejši kmetje in prosta trgovina.

Če bomo lahko to dosegli, nam bo uspelo doseči tudi napredek pri mednarodnih pogajanjih v Dohi, pogajanjih o prosti trgovini, pri čemer si bomo obenem prizadevali za boljše podnebje in boljši svet.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, socialne napetosti v Evropi, človeška katastrofa na drugih celinah ter posledice povišanja cen hrane v Evropi, zlasti v revnih mestnih predelih, so zdaj dosegle tudi srednji razred. Na evropski celini je v Uniji okrog sto milijonov revnih ljudi, na Madžarskem približno trije milijoni ljudi živijo pod pragom revščine; njihov težek položaj še poslabšuje povišanje cen hrane, ki vsebuje sadje, in pomanjkanje mesa. Programi EU, ki že potekajo, kot sta programa za mleko in sadje v šolah, so zato izjemno pomembni. Trenutna kriza kaže, da potrebujemo novo kmetijsko politiko za leto 2013. EU mora pridelati večino svoje hrane, ki mora biti kakovostna, poleg tega mora državam, ki niso v EU, pomagati s svojim znanjem in izkušnjami ter prenosom znanja in razvoja v kmetijski proizvodnji, da se bo ta svetovni problem vedno bolj zaostrujočih razmer lahko rešil. Hvala za vašo pozornost.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, večje povpraševanje v gospodarstvih v razvoju, povišanje cen nafte in spremembe podnebja so dejavniki, ki prispevajo k povišanju cen živil po vsem svetu, vendar ne pojasnijo vsega. Nemirno dogajanje na finančnih trgih prispeva k večjemu številu špekulacij, ki jih spodbujajo donosi skladov surovin. Dokaz za to je povišanje ne le cen živil, ampak tudi cen niklja, srebra in zlata.

Cene živil so se od leta 2005 povišale za 83 %, kar v povezavi z visokim odstotkom prihodka, ki ga najrevnejši porabijo za hrano, pomeni, da se soočamo z najpomembnejšim dejavnikom povečevanja revščine in neenakosti. Še resnejša je možnost, da smo na pragu svetovne tragedije neizmernih razsežnosti, ki lahko povzroči lakoto in smrt milijonov ljudi.

Mednarodni denarni sklad je svaril pred takšnimi razmerami v svoji izjavi, da lahko, če bodo cene živil ostale tako visoke, umre več kot 100 milijonov ljudi, večinoma v Afriki. Zato je nujno usklajeno mednarodno posredovanje, da se pospeši pomoč za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, saj gre za milijone življenj. Vendar to ni dovolj. Oblikovati je treba mehanizme za urejanje mednarodne trgovine in učinkovit nadzor finančnega trga, da se preprečijo špekulacije, ki koristijo le manjšini, medtem ko ceno za to plačuje več sto milijonov revnih in nemočnih ljudi. Evropska unija je obvezana, da vodi ta proces na svetovni ravni, ker se bo le tako lahko doseglo, da cilj odpravljanja revščine in spodbujanja miru po vsem svetu ne bo več utopija.

  Riitta Myller (PSE). – (FI) Gospod predsednik, menim, da se revni ljudje v državah v razvoju ne bi počutili bolje, če bi tržnim silam dovolili večji obseg delovanja na neurejenih živilskih trgih, kot je bilo tukaj predlagano. Svetovni kapitalizem se bliža moralni krizi, če meni, da so krizo v sektorju živil povzročili borzni špekulanti.

Tukaj se je govorilo o biogorivih in o tem, kako s proizvodnjo hrane tekmujejo za zemljišče. Povedano je bilo, da ta tekmovalnost vsaj do zdaj ni bila zelo močna. Vendar je treba to težavo natančno analizirati, čeprav ne smemo prehitro sklepati.

Potrebujemo goriva, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov, vendar ne na način, ki proizvodnji živil odvzema prostor. Nekatere države in raziskovalni inštituti namenjajo velike vsote denarja za raziskave druge in tretje generacije biogoriv. Ta goriva ne tekmujejo s proizvodnjo hrane. Ocenjuje se, da bo nova generacija goriv na trgu že čez nekaj let. Nobenega razloga ni, da bi se raziskave na tem področju preprečile, zato moramo oblikovati jasna trajnostna merila za biogoriva ter drugo in tretjo generacijo biogoriv proizvajati na trajnosten način.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Pri reševanju težav, s kakršnimi se soočamo danes, moramo pomisliti tudi, kaj jih je sploh povzročilo. Demografska kriza, trgovina z ljudmi, globalno segrevanje, rak ali terorizem se niso pojavili slučajno in čez noč, enako velja tudi za težavo višanja cen živil.

Hkrati pri obravnavi višanja cen živil in posledic za prebivalstvo večkrat težimo k iskanju rešitev za nastale razmere, namesto da bi poiskali vzroke. Vendar lahko poslabšanje krize dejansko preprečimo le, če poiščemo vzrok zanjo. Ko obravnavamo višanje cen živil in krizo glede hrane v nekaterih delih sveta, moramo upoštevati tudi vprašanja kakovosti in količine hrane, ki je eden od temeljnih vidikov življenja vsakega človeka, družine ali naroda na tem planetu.

Kako naj se mlad človek telesno, intelektualno in duhovno razvije, če nima omogočene potrebne prehrane? Kako naj mati in oče skrbita za družino, če jima primanjkuje hrane? Ne smemo pozabiti, da so najbogatejše države tiste, ki so pogosto brez pomisleka izkoriščale bogastvo revnih držav brez vsakega nadomestila. Niso spoštovale ekološkega ravnovesja in danes smo priča posledicam, ki jih zaradi njihovih dejanj trpijo najrevnejši prebivalci.

Mogoče nam ni treba pogledati predaleč. Pogledati moramo svoje institucije, ki vsak dan vržejo stran veliko hrane zaradi notranjih ureditev, medtem ko v bližini živijo ljudje, ki trpijo zaradi lakote. Lačni ljudje so običajno povsod po svetu slabi partnerji.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, pred nami je še en izziv: zagotoviti lastno oskrbo s hrano. Bili smo priča precejšnjemu povišanju cen živil, ki bodo ostale visoke še precej časa. Oskrba poceni hrane je izginila. Vedno sem bil prepričan, da poceni hrana nikoli ni obstajala, vendar ko se žita iz oskrbe s hrano preusmerijo v proizvodnjo energije, se spremeni ravnovesje. To, kar lahko vidimo zdaj, je negativni učinek tega.

Vsi poznamo razlog za to, vendar bodo največje posledice trpele države, ki si to najtežje privoščijo. Nobene potrebe ni več po prahi in naša moralna dolžnost je, da spodbudimo naše kmete k večji proizvodnji, s čimer se bo zagotovilo, da cene ne bodo popolnoma ušle izpod nadzora in bo veliko regij na svetu varnih pred lakoto.

Ponovno moramo preučiti pregled stanja, da zagotovimo ustrezen odziv na spremenjene razmere. Za kmete in njihove družine bo to imelo grenko sladek priokus. Več let so se jim posmehovali zaradi t.i. jezer mleka in gor masla. Kje so zdaj? Ni jih več. Kot nam je zgodaj popoldne povedal gospod Daul, smo v Evropi s hrano preskrbljeni le še za 27 dni.

Da, menim, da moramo preučiti položaj v zvezi s standardi za gensko spremenjene organizme. Temu se ne moremo več izogibati. Zaradi pretiranega urejanja se odstranjujemo s trga. Za naše kmete smo določili tako stroge omejitve, da jih je veliko preprosto obupalo. Proizvodnja se mora povečati ali pa se bo zgodila katastrofa. Naše kmete moramo spodbuditi k proizvodnji dodatne hrane. To ni bilo načrtovano, niti tega ni nihče predvidel, čeprav si nekateri na vso moč prizadevajo, da nam bi dokazali nasprotno. Resnica je, da nas je to doletelo. Zdaj moramo ukrepati.

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, pravljice se običajno začnejo z besedami „pred davnimi časi“. Tudi jaz želim tako začeti svoj govor. Pred davnimi časi je bila svetovna trgovinska organizacija, ki se je imenovala STO ter si je prizadevala ustvariti svetovno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem prek popolnoma proste trgovine. Prebivalcem najrevnejših držav je obljubila znatno povečanje blaginje, ljudem v bogatih državah pa poceni hrano z liberalizacijo trgovine. To je pravljica, resničnost pa je nekoliko drugačna.

Svetovna prosta trgovina v kmetijstvu ni primerna za trajnostni boj proti globalni lakoti in revščini. Svetovna banka in STO se morata zavedati tega. Prosta trgovina v kmetijstvu po vsem svetu koristi le zelo majhnemu številu kmetijskih konglomeratov, ki iz najrevnejših držav izvažajo hrano, ne da bi pri tem upoštevali razmere na področju hrane v tej državi. Proti revščini se ne da učinkovito boriti s svetovno kmetijsko trgovino. Prebivalci revnih regij si ne morejo več privoščiti hrane po visokih kmetijskih cenah, kmetje v visoko razvitih regijah pa ne morejo več proizvajati hrane po nizkih kmetijskih cenah, ker jim to ne prinaša dobička. Oboje trči eno ob drugo. Močno dvomim, da gospod Zoellick iz Svetovne banke, gospod Lamy iz STO in – na žalost moram reči – kolega iz moje skupine, gospod Hökmark razumejo te povezave. Zato se v bližnji prihodnosti ne bo veliko spremenilo.

Glede cen kmetijskih proizvodov v Evropi naj povem, da sem leta 1961 za kilogram žita dobil 26 centov. Pred dvema letoma pa 8 centov. Cene kmetijskih proizvodov torej ne morejo biti vzrok za visoke cene živil.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – (SL) Jaz mislim, da je potrebna temeljita prenova kmetijske politike, ko gre za razne kvote, kontingente, omejitve in za različne spodbude za nepridelavo hrane. Zanima me tudi, koliko neobdelane zemlje, rodovitne zemlje je še v Evropi. Zelo podpiram to, kar je rekel gospod Nicholson, spodbuditi kmetijsko proizvodnjo v Evropski uniji in razmisliti o spodbudah, ki bi ustavile zmanjšanje kmetijskega sektorja. Mladi ljudje odhajajo, kdo bo ostal na zemlji?

Zaradi pomanjkanja hrane ne bi smeli na široko odpreti vrat gensko spremenjenim prehrambenim proizvodom. Mislim tudi, da je potrebna revizija naših pričakovanj glede biogoriv. Mislim tudi, da je na notranjem trgu treba pogledati, kako to da visoke cene vedno prinašajo najvišje dobičke megamarketom. Skratka pričakujem, da bo Evropska komisija pripravila takojšnje ukrepe in seveda tudi strategijo za nove razmere.

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospod predsednik, za trenutne razmere smo krivi sami, ker je bila cena živil predolgo prenizka: bila je pod stroški proizvodnje. Pred tremi leti je bila cena za žito 90 EUR na tono, kar je bilo pod stroški proizvodnje. Zdaj je okrog 270 EUR na tono in njegova proizvodnja je donosna.

Nisem črnogled, kakor veliko današnjih govornikov, ker se bodo živila, če bo trg plačeval pravo ceno zanje, proizvajala. Zato moramo temu trgu omogočiti prosto delovanje. Evropa lahko proizvaja živila: kmetje v Evropi so si vedno močno želeli proizvajati hrano, vendar so jim 20 let govorili, da je na svetu preveč hrane in se mora zato njena proizvodnja zmanjšati. Zato moramo uporabiti biotehnologijo, ki nam bo pomagala povečati proizvodnjo živil, zmanjšati moramo birokracijo in hkrati pomagati najrevnejšim na svetu, da prebrodijo to kratkoročno krizo, ki je dejansko le kratkoročna. V državi, kot je Zimbabve v Afriki, je pomembno tudi odgovorno vodenje države: če državo nadzoruje norec, njeni prebivalci ne bodo nikoli siti.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospod predsednik, to je ena najpomembnejših razprav v političnem in gospodarskem smislu v tem parlamentu, kar potrjuje prisotnost sodelujočih v njej. V tej razpravi se ne obravnavajo le višje cene živil, ampak tudi smrti zaradi lakote. Današnji glasovi v tej dvorani in zaskrbljujoče analize dajejo jasno sporočilo. Cena žita se je samo lani povišala za 130 %, cena soje za 87 % in cena riža za 74 % – to so dejstva. V zadnjih 30 letih smo cene znižali, vendar so dogodki v zadnjem letu izigrali vse opozorilne znake.

Dejstva so naslednja: po vsem svetu primanjkuje hrane, lakota obstaja – 850 milijonov ljudi bo stradalo. V več državah so se pojavili nemiri, ki se bodo le poslabšali. Tropski gozdovi se masovno sečejo, tudi amazonski deževni gozd – z drugimi besedami, želja po biogorivih je večja od želje po zmanjšanju lakote po svetu. V naslednjih nekaj letih bo po svetu primanjkovalo 200 milijonov ton žita. Svetovna inflacija se bo povečala, pomanjkanje vode bo stalno, potrošniki v Evropi pa bodo porabili 30–40 % več denarja kot leto prej.

Kaj naj storimo? Nujno moramo prenoviti skupno kmetijsko politiko, ker zaradi revščine trpi tudi na milijone kmetov v Evropi, poleg tega moramo ob prvi priložnosti sklicati mednarodno konferenco, na kateri se bodo sprejele določene odločitve in sklepi iz te razprave in v zvezi s to težavo.

  Robert Sturdy (PPE-DE). – Gospod predsednik, v tem parlamentu sedim od leta 1994 in moram reči, da še nikoli nisem slišal toliko hinavskih izjav od ljudi.

Kot je dejal Jim Nicholson, so nam pred leti očitali preveliko proizvodnjo živil. Zdaj nam očitajo, ker so živila dosegla ceno, ki je verjetno realna in upravičena.

Toda kaj lahko storimo glede tega? No, gospod komisar, nekaj pa lahko storite, in to jutri, če želite. Najprej lahko ustavite protidampinško zakonodajo zlasti o fosfatih in kalijevemu karbonatu ter dušiku, ki prihaja v Evropsko unijo in po vsem svetu.

Gospod Mandelson je uvedel to zakonodajo, ki povzroča veliko težav, ker se za proizvodnjo hrane potrebujejo tri stvari: sonce, voda ter tudi dušik, fosfat in kalijev karbonat. Države tretjega sveta ne morejo proizvajati hrane, če teh stvari ne morejo dobiti po razumni ceni, in trenutno pa se je cena povišala z okrog 80 GBP na tono na okrog 500 GBP na tono. Če boste storili nekaj glede tega, boste pomagali preostalemu svetu.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, že več let v Evropski uniji in STO govorimo o liberalizaciji trgovine, ki naj bi se razumela kot olajšanje trgovanja, vendar dejansko omejujemo kmetijsko proizvodnjo. V Evropi in ne samo v Evropi že nekaj časa sistematično omejujemo proizvodnjo.

Svetovno povišanje cen živil je povzročila rast proizvodnih stroškov, stroškov energije in goriva ter stroškov gnojil in dela. Vendar ne pozabimo, da je pred malo več kot letom dni cena za sodček nafte znašala 70 USD, donosnost kmetijske proizvodnje je bila drugačna, prav tako tudi donosnost biogoriv, medtem ko danes sodček nafte stane 115 USD. Vendar biogoriva niso vzrok za krizo. Biogoriva predstavljajo le 2 % kmetijske proizvodnje, zato so h krizi le delno prispevala.

Danes ugotavljam veliko zaskrbljenost, da ne rečem strah, celo v tem parlamentu, vendar nenadni in nepremišljeni ukrepi ne bodo pomagali. Potrebujemo stabilno kmetijsko politiko, vendar moramo poleg kmetijstva stabilizirati tudi finančne trge. Pomanjkljivo spremljanje finančnih trgov spodbuja špekulacije in pojav nevarnih razmer, najprej na hipotekarnem trgu in nato na trgu živilskih izdelkov. Stabilizirajmo finančne trge.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − (SL) Spoštovani poslanec Dillen je dejal, da v zadevi, kot je ta situacija na področju trga hrane, ne smemo samo blažiti samo simptomov, temveč moramo zdraviti bolezen. Da lahko to storimo, moramo postaviti pravo diagnozo. In mislim, da je bila ta razprava izredno koristna in bo tudi v pomoč Svetu pri postavljanju prave diagnoze in iskanju odgovorov in zdravil.

Torej, kateri so ti vzroki, ki so privedli do stanja na svetovnem trgu hrane in do povišanj, dramatičnih povišanj cen hrane? Predvsem gre za večje povpraševanje. Omenjeno je bilo, da je prebivalstvo na svetu naraslo. Omenjeno je tudi bilo, da precejšen del tega prebivalstva zaradi boljšega standarda bolje je. In mislim, da nihče nima pravice zahtevati od njih, naj se vrnejo na prejšnje revnejše prehrambene vzorce.

Kaj je torej odgovor na povečano povpraševanje? Povečana ponudba. Tu naj omenim, da je Svet že sprejel določene ukrepe. Omenil sem že v uvodnem nastopu, začasno ukinitev obveznosti prahe. Z njo smo dosegli, da evropski kmetje uporabijo lahko dodatnih 10 odstotkov kmetijske zemlje za proizvodnjo. Koliko to pomeni, je razvidno tudi v primerjavi s tistim, kar je povedal gospod Daul, koliko odstotkov je ta trenutek Evropi namenjeno biogorivom. O tem nekoliko kasneje.

Povečali smo tudi kvote za mleko za 2 odstotka. To so samo nekateri od ukrepov, ki jih je Svet že sprejel za povečanje ponudbe. Poleg povečanja ponudbe v sami Evropski uniji je seveda potrebno ukrepati tudi za povečanje proizvodnje hrane v drugih delih sveta, še posebej v državah v razvoju.

Drugi razlog, drugi izmed razlogov je tudi dražja proizvodnja, med drugim tudi zaradi višjih cen energije. Tu je treba iskati odgovore v smeri intenzivnejših raziskav, racionalizacije, novih tehnologij, inovacij v kmetijski proizvodnji.

Eden od razlogov so prav gotovo tudi podnebne spremembe. Dolgotrajna suša v eni od največjih svetovnih proizvajalk žit in riža je sklestila pridelke in prispevek te države k svetovni ponudbi. Tukaj išče Evropska unija odgovore, išče jih v smeri, ki jo je nakazal podnebno-energetski sveženj, o katerem pogajanja potekajo in za katerega si je predsedstvo zadalo trden cilj, da napreduje v smeri doseganja dogovora do konca tega leta.

Še beseda o biogorivih. Prav gotovo neka povezava je, vendar ni takšna, da bi lahko trdili, da gre za enega od glavnih razlogov za stanje na trgu hrane. Kljub temu Svet z vso resnostjo obravnava tudi ta vidik. Na pobudo slovenskega predsedstva je bila zato nedavno ustanovljena ad hoc delovna skupina, katere glavna naloga je oblikovanje trajnostnih kriterijev za proizvodnjo biogoriv. Gre za kriterije, s katerimi bi dosegli, da proizvodnja biogoriv ne bo izpodrinila proizvodnje hrane, da bo upoštevala socialne vidike in učinke proizvodnje biogoriv in da bo zagotavljala ohranjanje biološke raznovrstnosti. Torej to je samo nekaj besed o postopanju Sveta, o pristopu Sveta do tega resnega problema.

Naj dodam pa še nekaj. Najhujša kombinacija je visokih cen hrane in revščine. To je kombinacija, ki je smrtonosna, to je kombinacija, ki vodi do nemirov v številnih državah v razvoju, to je kombinacija, ki vodi do lakote. Glede na to, da bomo verjetno še nekaj časa soočeni z visokimi cenami hrane, moramo storiti več za odpravljanje revščine in slovensko predsedstvo si bo prizadeval v to smer. Kot eno od pomembnih tem za naslednje zasedanje Evropskega sveta vidimo razvojne cilje tisočletja. Napredek Evrope proti uresničevanju teh ciljev je nekoliko zastal, želimo dati nov zagon Evropski uniji pri doseganju teh ciljev in to, kot sem rekel, vidimo kot eno od pomembnih tem za junijsko zasedanje Evropskega sveta.

Še enkrat hvala za to razpravo. Ponavljam, prepričan sem da bo Svetu omogočila postaviti pravo diagnozo in iskanje pravih zdravil.

  Louis Michel , komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ker imam na voljo malo časa, bom odgovoril zelo na kratko. Vendar bi najprej navedel nekaj kritik.

Seveda se strinjam z nekaterimi izraženimi razmišljanji in točkami, vendar ne z vsemi, zato se bom poskušal osredotočiti na dejavnike, ki jih je treba pojasniti.

Prvič, popolnoma se strinjam, da Evropska unija ne more sama vpeljati učinkovitih rešitev, to je precej jasno in tudi zelo razsvetljujoče. Jasno je, da morajo te rešitve vpeljati vse glavne zainteresirane strani, in menim, da ta proces že poteka.

Vendar poudarjam, da je to, kar sem danes slišal tukaj, odlično za demokracijo in kontradiktorno razpravo. Vendar sem bil še vedno priča sprejemanju nekoliko površnih ideoloških stališč – v enem primeru izredno radikalnega. To spoštujem in nimam popolnoma nobenih predsodkov glede te teme, vendar menim, da ena stvar gotovo ni rešitev krize glede hrane, in sicer kratkovidna in omejena ideološka retorika. Menim, da nam ne bo prinesla rešitve, ker je problem večplasten in večstranski. Kot je dejal minister, obstaja veliko odgovorov na veliko vzrokov. Vzrok ni samo en.

Na primer, poglejmo biogoriva, Evropska komisija vedno poudarja, da je ključno zagotoviti, da imajo naložbe v razvoj biogoriv oprijemljiv vpliv na revščino, zlasti na podeželju. Nikoli nismo priporočali ali dejali, naj se surovine za biogoriva pridelujejo povsod. Surovine za biogoriva lahko pridelujemo le tam, kjer je dokazana možnost prekomerne proizvodnje. V državah, ki niso samozadostne, je gojenje biogoriv seveda izjemno nevarno in se popolnoma odsvetuje. Zato rešitve niso tako preproste.

Želim povedati še nekaj drugega, in sicer, da v bistvu ne razumem. Poslušam poslance, ki po mojem mnenju še vedno verjamejo v učinkovitost, čast in vrednote Evrope ter so na nek način ponosni, da so Evropejci. Poslušam jih, kako se nenehno pritožujejo in opravičujejo. V bistvu naj bi bila za vse to kriva Evropa. S tem se ne strinjam. Nekdo je dejal, da Evropa držav v razvoju ni marala ali jim ni pomagala.

Evropa danes nakaže 56 % svetovne pomoči. S pomočjo v obliki hrane Evropa danes financira proizvodnjo na lokalnih trgih in svojega kmetijskega presežka ne pošilja državam v razvoju. Prav tako je čas, da nehamo govoriti neumnosti o politični odgovornosti Evrope. Osebno sem ponosen na dosežke Evrope v zadnjih 50 letih, zlasti v zvezi z državami v razvoju, čeprav tega ne bo rekel nihče.

Biogoriva: na to vprašanje sem že odgovoril. Jasno je, da je treba reformirati STO, da moramo v zvezi s STO storiti več. Vendar, če ne bi bilo STO, kje bi bili? Kaj bi se zgodilo s svetovno revščino? STO je prva mednarodna organizacija, ki je poskušala v svetovno trgovino ponovno vpeljati nekatera etična načela. Na to vas opozarjam, ker se zelo hitro zgodi, da se skupaj s slabimi stvarmi znebimo tudi dobrih. To je ideološki predsodek, ki se ga želim znebiti. Moramo biti razumni.

Gensko spremenjeni organizmi: o tej temi seveda govorim z osebnega vidika, ker se enostranska vpletenost v to vprašanje obravnava negativno. Osebno ne spadam med ljudi, ki mislijo, da je to vprašanje že rešeno. Enostavno izjaviti, da so gensko spremenjeni organizmi slaba stvar, je ideološki predsodek. To je neke vrste znanstvenost, improvizirana znanstvenost. Menim, da ni nič narobe, če se še naprej izvajajo raziskave o tem, kako zagotoviti samozadostnost pri hrani, zlasti v revnih državah. Z intelektualnega stališča je to razumno. Če bi ravnali drugače, to ne bi bilo racionalno, ne bi bilo nepristransko. Menim, da je to treba povedati.

Ne bom se vrnil k vaši temi, gospod Hutchinson, vašemu stalnemu ponavljanju o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ker vas resnično preveč občudujem in spoštujem. Če želite, da izrazim svojo podporo sporazumom o gospodarskem partnerstvu za oblikovanje regionalnih trgov, potem je to zato, ker menim, da so verjetno za reševanje vprašanja varnosti oskrbe s hrano ti sporazumi del rešitve, ker države v razvoju, dokler so regionalni trgi gospodarsko združeni, ne bodo mogle imeti koristi od globalizacije. To je moj odgovor. S tem se ne moremo strinjati; dejansko menim, da se nikoli ne bomo sporazumeli o tej temi, čeprav mislim, da je vseeno pomembno, da vas opozorim na svoje stališče.

Danes sem slišal ljudi govoriti o kapitalističnem barbarstvu. Ne razumem, kaj natančno to je. Zame je kapitalizem gospodarski mehanizem, gospodarski aparat, ki je, dokler se ne dokaže nasprotno, pokazal več prednosti kot kateri koli sistem. Seveda, kot sem že večkrat povedal, nisem privrženec kapitalizma. Kapitalizma ne obožujem, predstavlja le sredstvo za dosego cilja.

Sicer pa pogosto rad razlikujem med kapitalizmom in liberalizmom. Moji prijatelji socialisti to dvoje očitno radi združujejo, vendar ta pojma nista enaka. Celo jaz moram to priznati. Dobro, torej je kapitalizem le sredstvo in nič več, kot to. Strinjam se, da tržno gospodarstvo in kapitalizem ne moreta biti neoporečna brez vlade, ki določa pravila, ki jih uveljavlja ter ustvarjeno bogastvo ustrezno in pošteno razdeljuje, vendar prosim, naj nas ne zanese v ideološko poenostavljanje, ker se v tem primeru trenutna kriza ne bo nikoli končala. To je treba povedati.

To je večinoma vse, kar sem želel povedati o tej temi. Vendar ta tema še ni končana. Obe strani dvorane sta podali tehtne in pomembne argumente. Kot je dejal minister, moramo to razpravo nadaljevati, vendar se zdaj soočam z izrednim stanjem. Svetovnemu programu za hrano moramo pomagati pri iskanju načinov za preprečitev neizbežne katastrofe v zvezi s hrano. Druga srednjeročna prednostna naloga je državam v razvoju, ki niso samozadostne, ponuditi obsežno pomoč, da bodo lahko proizvajale več hrane. Vendar, ko poslušam izjave vseh teh ljudi, da želijo uvesti zakone in predpise, se sprašujem, ali moramo tržno gospodarstvo res okrepiti.

Kljub temu naj vas spomnim, da je naše kmetijstvo eden od redkih gospodarskih sektorjev, ki se obsežno ureja, rekel bi, da gre celo za improviziran državni nadzor. Državni nadzor je lahko, če ni improviziran, celo koristen, improviziran nadzor s prekinitvami pa je lahko nevaren. Če ta politika v kmetijskem sektorju ni bila dovolj prepričljiva, se moramo morda vprašati, kakor je bilo že rečeno, ali ni to zato, ker se je namesto naravne globalizacije izvajal preveč improviziran državni nadzor.

Globalizacije ne podpiram, pravim le, da obstaja in je ne moremo omejevati. Da, pravila lahko uvedemo prek STO, prek Združenih narodov, prek mnogo mednarodnih organizacij, vendar ne moremo reči, da lahko čez noč postavimo zakonske ureditve za vse in se znebimo vseh sistemskih zlorab s predpisi, za izdajo katerih niste pooblaščeni; dejansko ne vem, kako se to lahko izpelje.

Tudi jaz želim biti pragmatičen. Odpravili bomo vse omejitve, kar smo že storili, da se v državah v razvoju poveča proizvodnja; to se mi zdi edina prava rešitev za obravnavo tega pojava, do česar pa, moram priznati, sem bil sprva kritičen. Resnično sem želel povečati ozaveščenost, ker se bo v primeru neukrepanja zgodila humanitarna katastrofa, prehranski cunami, skupaj s spori in resnično neobvladljivimi razmerami.

Zahvaljujem se za to razpravo. Mislim, da se bomo k tej temi še vrnili. Razprava je bila izjemno uspešna in zanimiva. Zapomnil si bom najboljše argumente obeh strani, s katerimi bom poskušal zagovarjati cilj, ki je navsezadnje še vedno skupni cilj.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na zasedanju v Strasbourgu maja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

v pisni obliki. – (PL) Moja država, Poljska, ki jo zastopam v forumu Evropskega parlamenta, bi bila lahko velika proizvajalka kmetijskih proizvodov in to veliko bolj zdravih od živil, ki se trenutno proizvajajo na zahodu. Zaradi napak, ki smo jih naredili pri pogajanjih o pristopu v EU, smo morali zaradi omejitev, ki so nam bile določene, znatno zmanjšati poljsko kmetijsko proizvodnjo. Takšna politika umetnega omejevanja proizvodnje živil ima zdaj resne posledice za celotno Evropo. Zaradi povišanja cen živil in hkrati hitro rastoče inflacije zaradi cen energije najbolj trpijo upokojenci. Območje revščine v Evropi zaskrbljujoče raste in zajema vedno več ljudi, zlasti družine z veliko otroci, ki se zdaj s težavami prebijajo iz meseca v mesec.

V novih državah članicah, vključno s Poljsko, je veliko zemljišč, ki se do zdaj niso nikoli upravljala. Z njihovo uporabo bi lahko na primer v industriji začeli proizvajati biogoriva, ki znatno vplivajo na trenutno višanje cen živil. Za dosego tega morajo uradniki Evropske komisije radikalno spremeniti svoj pristop k temu problemu ter izvesti takojšnje ukrepe za izkoriščanje proizvodnega potenciala novih držav članic.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vzroki za višanje cen živilskih izdelkov v Evropski uniji in državah v razvoju so različni, vendar ne smemo spregledati prispevka skupne kmetijske politike in preusmeritve kmetijstva k proizvodnji biogoriv.

To poudarjajo številni organi. Znanstveni odbor EGP je na primer izrazil mnenje, da mora EU opustiti 10-odstotni cilj za porabo biogoriv do leta 2020. Celo predsednik svetovne banke je govoril o državah, ki se soočajo s pomanjkanjem hrane, ter proizvajalce surovin za biogorivo pozval, naj začasno prenehajo z gojenjem. Celo Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je že izdala opozorilo zaradi nemirov glede hrane. Zaradi pomanjkanja hrane je v različnih afriških in azijskih državah prišlo do protestov in resne socialne napetosti. Jean Ziegler, posebni poročevalec ZN o pravici do hrane, je dejal, da je obsežna proizvodnja biogoriv zločin proti človeštvu zaradi vpliva, ki jih ima na svetovne cene živil.

Zato je še bolj presenetljivo, da je Evropska komisija potrdila, da bo vztrajala pri 10-odstotnem cilju porabe goriva, proizvedenega iz biomase ali rastlinskih olj, v cestnem prometu.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Po podatkih Eurostata so se leta 2007 realne cene kmetijskih proizvodov v Uniji povišale za 5 % v primerjavi z letom 2006, največje povišanje pa se je zabeležilo v Romuniji, in sicer 15,8 %.

V Evropi se je cena za mleko in piščančje meso zvišala za 7,8 %; med kmetijskimi proizvodi pa so se najbolj povišale cene žitaric (45,4 %) in krmnih rastlin (11,5 %). Tudi pri tem je največje povišanje zabeležila Romunija, in sicer 29,2 %.

Lani se je proizvodna cena kmetijskih proizvodov v Evropi povišala za 4,6 %, medtem ko so se proizvodni stroški povišali za 5,3 %, pri čemer se je raven subvencij zmanjšala za 3,1 %. V novih državah članicah so stroški kmetijskih proizvajalcev dramatično narasli, subvencije pa so bile zelo nizke. Najbolj se je prihodek na kmeta znižal v Bolgariji (–18,6 %) in Romuniji (–16,1 %). Nizka vrednost, neplačevanje kmetijskih subvencij in težek dostop do kmetijskih posojil so onemogočili izvajanje kmetijskih tehnologij, zaradi česar je bila proizvodnja na hektar zelo majhna.

Konkurenca za uporabo kmetijskega zemljišča prav tako prispeva k povišanju cen živil; leta 2007 se je območje, namenjeno pridelovanju surovin za biogorivo, povečalo za 13,6 % v primerjavi z letom 2006 ter za 31,5 % v primerjavi z obdobjem 2002–2006.

  Iuliu Winkler (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Zadnji dogodki na svetovnih trgih kmetijskih proizvodov so povzročili razmere, s katerimi se je pripravljeno ukvarjati le malo vlad. Znatno povišanje cen, zlasti osnovnih žitaric, je nevarno, ker lahko povzroči stradanje milijonov ljudi.

Vlade in evropske institucije bi se morale odzvati na te spremenjene razmere.

Nova raven kmetijskih cen predstavlja nove možnosti za proizvajalce, vključno za proizvajalce iz držav članic EU. V Romuniji 40 % prebivalcev živi na podeželju, med katerimi je veliko kmetijskih proizvajalcev.

Nove razmere na trgih kmetijskih proizvodov so zanje priložnost, da izboljšajo svoje gospodarske rezultate in s tem dvignejo svoj življenjski standard.

Na žalost se kmetijski sektor zelo počasi odziva na spremembe cen na svetovnih trgih. Mali proizvajalci se ukvarjajo z zapleteno birokracijo in so pri pogajanjih o kupnih pogodbah v slabšem položaju v primerjavi z velikimi verigami distributerjev z vodilnimi položaji na trgu.

EU mora podpreti male kmetijske proizvajalce, da se jim omogoči višji prihodek od dela. Malim kmetijskim proizvajalcem je treba olajšati dostop na trg, za svetovne distributerje pa je treba določiti pregledne predpise, ki bi preprečevali protikonkurenčne politike.

12. Evropski satelitski radionavigacijski programi (EGNOS in Galileo) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospe Barsi-Pataky (A6-0144/2008) v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih radionavigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (KOM(2007)0535 – C6-0345/2007 – 2004/0156(COD)).

  Radovan Žerjav, predsedujoči Svetu. − (SL) V veliko veselje mi je, da sem danes tukaj z vami na plenarnem zasedanju, kjer bomo razpravljali o implementacijski uredbi Galileo.

Vsi se dobro zavedamo geostrateškega in gospodarskega pomena programov Galileo in EGNOS za Evropsko unijo. Preden pa preidem k besedilu, ki je danes na mizi, mi dovolite, da se na kratko ozrem na odločilne dogodke, s katerimi sta se programa soočila v preteklem letu.

Pod nemškim predsedstvom je bila na Svetu junija 2007 sprejeta pogumna odločitev, da prekinemo z neuspešnimi pogajanji o koncesijskih pogodbah. Tej pobudi je sledila resolucija Evropskega parlamenta, s katero je bila izražena močna podpora nadaljevanju programov pod okriljem Evropske unije in bil dan jasen poziv k celotnemu financiranju iz proračuna Unije.

Ko je nato Komisija septembra 2007 predložila sveženj predlogov, s katerim bi projekt usmerila k popolnemu financiranju iz sredstev javnega sektorja, je bila med njimi tudi implementacijska uredba. Zahvaljujoč dogovoru, ki sta ga novembra lani dosegla svet ECOFIN in Evropski parlament o odločbi o financiranju in celostni odločitvi, ki jo je teden pozneje svet TTE sprejel skozi zaključke o bodočem razvoju Galilea, nam je evropska programa satelitske navigacije uspelo spraviti iz slepe ulice in ju vrniti v javno sfero.

Vesel sem konstruktivnega sodelovanja vseh treh institucij pri iskanju dogovora o pravni podlagi zato, da bo projekt Galileo lahko v celoti zaživel. Posebej bi se rad zahvalil poročevalki Barsi-Pataky kot tudi predsednici odbora ITRE Angeliki Niebler. Slovensko predsedstvo je ponosno, da je vložilo vse napore v to, da se doseže dogovor v prvem branju.

Prepričan sem, da so se naša pogajanja končala z uravnoteženim besedilom. Besedilo, ki je pred nami, določa proračunski znesek, ki je potreben za programe v obdobju 2007–2013, kot tudi upravljanje in izvajanje GNSS programov ter načela in strukturo javnega naročanja. Vsi smo priznali odgovornost, ki jo ima Evropski parlament kot proračunski organ do državljanov.

Da bi vsaki izmed ustanov olajšali izpolnjevanje posamezne naloge glede programov, smo oblikovali medinstitucionalni odbor za Galileo. Odbor bo sledil napredku pri izvajanju teh programov, mednarodnim sporazumom povezanim s programoma, pripravi trgov, učinkovitosti strukture upravljanja in letni reviziji delovanja programa.

Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, mislim da ni potrebno posebej izpostavljati pomembnosti evropskih programov satelitske navigacije pri ustvarjanju novih delovnih mest in konkurenčnosti za Evropo. Programa sta popolnoma skladna z lizbonsko strategijo in drugimi politikami Skupnosti in omogočila nam bosta, da razvijemo in ohranimo „know-how“ v Evropi, še zlasti kar zadeva aplikacije, ki bodo neposredno koristile našim državljanom.

Rad bi se vam zahvalil za vašo pozornost in še zlasti za vaše konstruktivno sodelovanje pri tem pomembnem evropskem projektu.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospod minister, gospe in gospodje, to delno zasedanje je zelo pomembno. Menim, da si lahko skupaj čestitamo, da je program Galileo končno postal pomemben evropski projekt, ki ga je mogoče uresničiti.

Za ta velik evropski projekt sta bili konec novembra 2007 sprejeti dve pomembni politični odločitvi. Od takrat sta Evropski parlament in Svet, zavedajoč se, da je treba takoj sprejeti predpise v zvezi z nadaljnjim izvajanjem programov EGNOS in Galileo, preučila besedilo predloga Komisije, da bi ga sprejela na prvi obravnavi.

Trem evropskim institucijam, zlasti Parlamentu, se zahvaljujem za konstruktivno delo. Zaradi truda vsake od njih smo v različnih tristranskih pogovorih naredili ogromen napredek in imamo danes pred sabo osnutek zakonodaje, s katero so zadovoljni Parlament, Svet in Komisija. Svet je na svojem zasedanju 7. aprila 2008 pod vašim predsedstvom, gospod minister, večinoma izrazil podporo. Zato je ključno, gospe in gospodje, da tudi Parlament danes izrazi svojo podporo.

Potrdim lahko, da predlog vključuje financiranje programov popolnoma v skladu s sporazumom o proračunu, ki sta ga novembra 2007 sklenila Evropski parlament in Svet. Ponovno se iskreno zahvaljujem Evropskemu parlamentu za pomembno vlogo pri tem. To besedilo določa tudi zadovoljivo upravljanje programov. Predlaga jasno razdelitev nalog med Komisijo, nadzornim organom in Evropsko vesoljsko agencijo, pri čemer ima Komisija vlogo lastnika, Evropska vesoljska agencija pa vlogo upravnika.

Prihodnja uredba obravnava tudi vprašanje varnosti in zaščite sistemov. S tega vidika, ki je bistven, se programi še niso obravnavali tako jasno in zadovoljivo. Komisija bo v prihodnje zagotavljala upravljanje programa s trajno in dragoceno podporo držav članic, ki imajo potrebno strokovno znanje s tega področja.

Pri tem lahko potrdim, da je infrastruktura Galilea oblikovana tako, da opravlja pet funkcij, ki so opisane v dodatku k prihodnji uredbi. Določbe besedila v zvezi z zaščito na noben način ne vplivajo področje uporabe tega dodatka. Vsak predlog spremembe, ki lahko ogrozi civilno naravo programa Galileo, mora vsebovati revizijo uredbe. Zavedamo se vprašanja politike javnih naročil. Oceniti moramo pristojnosti industrijskih zainteresiranih strani v posamezni državi članici ter hkrati s pomočjo lojalne konkurence omejiti s tem povezana tveganja presežkov in zamud.

Glede vprašanja temeljnega lastništva za tri institucije Skupnosti uredba določa, da mora biti Evropska skupnost edini lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, razvitih v okviru programov EGNOS in Galileo.

Končno, določbe v zvezi s postopkom odbora in uvedbo posebnega okvira ob uredbi ustrezajo željam Parlamenta, da se redno obvešča o napredku programov. Seveda je glede na dosedanjo vlogo Parlamenta jasno, da je bolje in celo bistveno, da Parlament kot proračunski organ v prihodnosti tesno sodeluje pri tem programu. Hitro sprejetje predlaganega besedila bi predstavljalo prvo stopnjo reforme upravljanja teh programov. Komisija mora predložiti predlog spremembe uredbe v smislu struktur za upravljanje evropskih programov GNSS. Uredbo bomo prilagodili novemu organu in nadzornim vlogam v skladu z besedilom, o katerem ste se pogajali s Svetom. Osebno bom poskrbela, da bo Parlament bolj vključen v to drugo stopnjo reforme javnega upravljanja.

Gospod minister, gospe in gospodje, računamo na vas, da boste podprli program Galileo ter omogočili učinkovito in nemoteno izvajanje tega obsežnega projekta Skupnosti. V naslednjih nekaj mesecih bomo lahko zajeli številne aplikacije, ki jih lahko ima Galileo, in v zvezi s tem bo Komisija predstavila akcijski načrt. Vendar se mora za dejansko uresničitev teh aplikacij najprej izvesti program Galileo. Gospod predsednik, menim, da ima zahvaljujoč se Evropskemu parlamentu ter portugalskemu in slovenskemu predsedstvu program Galileo zdaj vse možnosti za uspeh.

  Etelka Barsi-Pataky, poročevalka. − (HU) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod minister Žerjav, gospod podpredsednik Barrot, gospe in gospodje. Evropski parlament je program Galileo podpiral vse od njegovega začetka. Novembra lani, torej leta 2007, je Evropski parlament z odločnim ukrepom pospešil delovanje tega programa in decembra odobril financiranje za razvoj programov GNSS iz revidiranega proračuna Skupnosti.

Po uspešnem neuradnem trialogu na prvi obravnavi zdaj razpravljamo o uredbi o izvajanju programov GNSS EGNOS in Galileo. Financiranje, ki bo v celoti iz proračuna Skupnosti, zahteva posebno odgovornost evropskih davkoplačevalcev in natančno uredbo, ki je potrebna za to. To še zlasti velja za financiranje, upravljanje programa, postopke javnih naročil in zaščito. V zadnjih nekaj letih smo se pri soočanju s številnimi težavami zelo veliko naučili. Tudi v zvezi z uredbami gremo po novi poti, lahko bi dejali, da orjemo ledino, ker je to prva skupna evropska infrastruktura, ki jo gradimo skupaj in je v skupnem lastništvu Skupnosti.

Glede financiranja – Evropski parlament priznava, da razvojni stroški programa znašajo 3,4 milijard EUR, ki jih zagotavljajo proračunski organi. Komisija bo tudi pozvana, naj do leta 2010 predloži predlog za financiranje po letu 2013, zlasti za obveznosti skupnega lastništva. Poudarjam, da je upoštevanje urnikov in preprečevanje nadaljnjih zamud ključno pri doseganju finančne uspešnosti programov.

Cenovna politika se bo določila po natančni analizi stopnje uporabe ob upoštevanju, da se mora potrošnikom zagotoviti kakovostna storitev. Upravljanje programa bo oblikovano za jasno deljeno oblast. Komisija je odgovorna za izvajanje in upravljanje programa, pri delu in v postopkih odbora pa ji bo pomagal odbor za program. Evropska vesoljska agencija je glavni pogodbenik in treba je omeniti, da bo s pogodbenim sporazumom med Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo uspešnost programa zajamčena. Po dolgi razpravi bo nadzorni organ za Galileo (Evropski nadzorni organ GNSS) zagotovil zaščito programa.

Evropski parlament, Svet in odbor priznavajo, da je treba za uspešnost programa poiskati nove oblike sodelovanja. V prihodnosti bomo, v skladu z izjavo iz dodatka, v medinstitucionalnem odboru štirikrat na leto skupaj spremljali napredek pri izvajanju programa ter enkrat na leto izvedli pregled delovnega programa. Pomemben del novembrskega poročila poročevalca so uredbe o postopkih javnih naročil, ključni elementi pa so bili vključeni v predlog Sveta. S slednjim se popolnoma strinjamo. Program Galileo nam daje upanje za novo tehnologijo, razvoj, nove poslovne priložnosti in delovna mesta, zlasti pa poudarjamo priložnosti za mala in srednja podjetja v vseh 27 državah članicah. Uredbe to zagotavljajo.

Pogajalska delegacija Parlamenta pod vodstvom Angelike Niebler, predsednice odbora ITRE (odbora za industrijo, raziskave in energetiko), je s sodelovanjem poročevalcev v senci in predstavnikov odborov za pripravo mnenj predložila besedilo, ki je bilo sprejeto na prvi obravnavi kot del neuradnega trialoga za odbor ITRE. Odbor ITRE ga je sprejel soglasno. Zdaj te uredbe predlagamo Evropskemu parlamentu na plenarnem zasedanju. Končno, zahvaljujem se slovenskemu predsedstvu za predanost temu programu, Komisiji za strokovno delo in svojim kolegom za podporo, ki je omogočila soglasje. Hvala.

  Margaritis Schinas, pripravljavec mnenja odbora za proračun. − (EL) Gospod predsednik, v imenu odbora za proračun izražam zadovoljstvo z rezultatom, ki smo ga dosegli. Pri tem naj bi seveda šlo za nepravilnost: ponavadi se od odbora za proračun zahteva, da poišče denar za določen program, vendar je tukaj ravno nasprotno. Denar smo že našli in smo poskusili smo določiti strukturo programa. Po 40 dneh pogovorov s Svetom smo končno uspeli.

Menim, da končna odobritev programa Galileo ponazarja tri pomembna dejstva. Prvič, ravno ko Evropo obtožujejo, da nima nobene ambicije po trdem delu, naša pripravljenost, da poiščemo vire za tak tehnološko ambiciozen načrt, dokazuje, da lahko EU več kot le odgovori svojim kritikom, kar zadeva koristi za državljane in podjetja.

Drugič, kakor je poudaril že komisar Barrot, brez Evropskega parlamenta tudi programa Galileo ne bi bilo. Evropski parlament je imel ključno vlogo pri pogajanjih s Svetom glede iskanja virov, zlasti zaradi neuspeha zasebnega sektorja, da bi dodelili sredstva, kar je v nasprotju s preteklimi obljubami.

Tretjič in zadnjič, zdaj program v celoti financira Skupnost. Ker ta program podpirajo izključno in le evropski davkoplačevalci, ima Evropski parlament posebne obveznosti, prav tako upravniki programa, ki so Evropska komisija, Evropska vesoljska agencija in nadzorni organ za Galileo.

To obveznost bomo izpolnili. Do leta 2013 bomo upravljanje programa spremljali zelo natančno. Gre za veliko denarja, zato je naša odgovornost toliko večja.

Najlepša hvala in čestitam vsem, ki ste prispevali k doseganju tega zelo zadovoljivega rezultata.

  Anne E. Jensen, pripravljavka mnenja odbora za promet in turizem. − (DA) Gospod predsednik, kot pripravljavka mnenja odbora za promet in turizem sem zelo zadovoljna z rezultatom, ki smo ga danes dosegli. Galileo bo v prihodnosti zagotovil učinkovitejši, varnejši in okolju prijaznejši promet. Ta sistem bo omogočil boljše upravljanje in nadzor za vse oblike cestnega, železniškega, zračnega ter pomorskega prometa. To velja za zasebna podjetja, organe in boljše informiranje nas državljanov.

Veliko ljudi sprašuje: zakaj je Galileo sploh potreben, če že imamo sistem GPS? Vendar smo si GPS le sposodili. EU nima nobenega nadzora nad tehnologijo; zdaj, ko postaja satelitska navigacija ključna za našo družbo, mora imeti EU svojo infrastrukturo ter obsežno znanje in strokovnost. Ker zdaj takorekoč pošiljamo teh 3,5 milijard EUR davkoplačevalskega denarja za program Galileo v vesolje, moramo zagotoviti, da bo dosegel želene rezultate. Zato je pomembno, da Parlament vpliva na prihodnje procese.

Zahvaljujem se gospe Barsi-Pataky za odlično sodelovanje pri tem poročilu. Prav tako se zahvaljujem gospodu Schinasu ter predsednici odbora za industrijo, raziskave in energetiko, gospe Niebler, za dobro sodelovanje ter skupinsko delo med pogajanji. Zahvaljujem se komisarju Barrotu, da je uredil še zadnje malenkosti. Nenazadnje čestitam slovenskemu predsedstvu za odlične rezultate, ki smo jih dosegli.

  Angelika Niebler, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, gospe in gospodje, danes je dober dan za Evropo. Dali smo zeleno luč enemu najpomembnejših projektov EU, in sicer satelitskemu navigacijskemu sistemu Galileo. Kot prejšnja govornica se prav tako najprej iskreno zahvaljujem naši poročevalki, gospe Barsi-Pataky, in članom odbora za proračun ter odbora za promet in turizem za odlično sodelovanje. Menim, da smo kot Parlament zelo dobro sodelovali pri tem dokumentu ter skupaj s Svetom in Komisijo dosegli resnično dober rezultat.

O vprašanju, ali potrebujemo evropski satelitski navigacijski sistem, se je že večkrat razpravljalo. Obravnavala ga je gospa Jensen. Še vedno imamo ameriški GPS, Rusi imajo GLONASS, tudi Kitajci vzpostavljajo svoj sistem. To pomeni, da moramo tudi mi vlagati v lasten evropski satelitski navigacijski sistem. V Evropi moramo imeti takšno tehnologijo.

Da lahko samostojno zgradimo takšne sisteme v Evropi, moramo imeti znanje in izkušnje, poleg tega moramo storiti nekaj za lastnike srednje velikih podjetij, za mala in srednje velika podjetja, ki bodo, če se bo postavila infrastruktura, od tega imeli koristi z razvijanjem aplikacij v več sektorjih, ki jih danes morda skoraj ne upoštevamo: v sektorju logistike, sektorju cestnega prevoza blaga, v pomorskem, železniškem in zračnem prometu, ter na področju varnosti. Aplikacij je zelo veliko in upam, da smo danes opravili nekaj koristnega pripravljalnega dela v imenu lastnikov naših srednje velikih podjetij.

Galileo ima dolgo zgodovino. Ne želim je ponavljati, želim le poudariti, da Parlament v celoti podpira ta projekt. Lani smo financiranje zagotovili iz evropskih davčnih prihodkov, z jutrišnjim glasovanjem pa bomo pomembno prispevali k zagotavljanju nemotenega upravljanja projekta, preglednosti sestave procesa ter k temu, da bomo kot Parlament ter kot sozakonodajalci v Evropi sodelovali pri nadaljnjem poteku in upravljanju tega projekta.

  Norbert Glante, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, projekt Galileo bi lahko imel podnaslov „Nedokončana zgodba“. Upam, da ta podnaslov na jutrišnji razpravi in glasovanju ne bo več aktualen. Nedokončana zgodba zdaj postaja realnost.

Posebej se zahvaljujem gospe Barsi-Pataky za pomoč in sodelovanje pri pogajanjih v okviru trialoga ter tudi v zadnjih letih. Kot partnerica je bila vedno poštena in sklenila sva razumne ter ustrezne kompromise. Zahvaljujem se seveda tudi predsedstvu in zlasti predstavniku predsedstva, ki je z nami sodeloval v petih tristranskih pogajanjih. Ta zelo sposobna in predana ženska, ki po mojem mnenju tega kompromisa v Svetu preprosto ni mogla najti.

Moja skupina, skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, je vedno podpirala projekt Galileo in zdaj podpiramo tudi dosežen rezultat. Zagotavljam vam, da v naši skupini jutri ne bo vzdržanih glasov, ker bomo vsi glasovali za. Prav tako moramo zabeležiti dejstvo – in pozivam vas, da ga zabeležite le še enkrat ter naj se ne pojavi v zapisniku – da se je nekaj nemških predstavnikov moralo boriti s svojo vlado, da se so to lahko izvedli. Gospa Niebler se smehlja, ker ve, o čem govorim.

S to uredbo nam je uspelo opredeliti jasne strukture ter jasne pristojnosti Komisije, nadzornega organa in Evropske vesoljske agencije. Imamo medinstitucionalni odbor, prek katerega so Evropski parlament, Svet in Komisija spremljali razvoj tega projekta. Do leta 2013 se bomo sestajali štirikrat na leto in vsi predpostavljamo, da bomo ta rok tudi upoštevali ter da bomo upoštevali proračun v višini 3,4 milijarde, ker se bo v nasprotnem primeru težko zagovarjati.

Galileo je, kot je pravkar dejala kolegica poslanka gospa Niebler, več kot le satelitski navigacijski sistem, ki nekaterim državljanom morda omogoča, da hitreje prispejo na svoj cilj. Galileo za Evropo pomeni pomemben tehnološki napredek, pri čemer moramo ohraniti svoje znanje in izkušnje na področju astronavtike, navigacijske tehnologije in elektronike. Zato je zelo pomembno, da ta projekt izvedemo.

Zlasti je pomembno, da Komisija pred poletjem zaključi javni razpis. To bo zelo težka naloga. Poravnava bo odločilna. Industriji moramo dati še eno možnost, ki jo mora izkoristiti. Upam, da predstavniki industrije vedo, kaj jih čaka. Ne moremo si privoščiti ponovnega neuspeha zaradi težav v industriji. Zelo sem zaskrbljen zaradi predloga, akcijskega načrta Komisije ter zlasti zaradi finančne perspektive od leta 2014.

Naj na koncu ponovno poudarimo: javno-zasebno partnerstvo še ni preteklost. Od leta 2013/2014 ga bomo lahko z uporabo modela spet uvedli. Javno-zasebnega partnerstva še ne bi povsem odpisal.

  Anne Laperrouze, v imenu skupine ALDE. − (FR) Gospod minister, gospod komisar, gospa poročevalka, gospe in gospodje, strokovnjakom v vesoljskem sektorju ime Galileo ne pomeni le italijanskega astronoma, ampak tudi vesoljsko sondo ZDA, ki jo je zasnovala NASA za preučevanje Jupitra in njegovih sipin ter ki naj bi jo izstrelila 18. oktobra 1989 iz raketoplana Atlantis. Ta izstrelitev se je dolgo časa odlagala zaradi prekinitve poletov po nesreči raketoplana Challenger.

Končno je bila misija Galileo v Jupiterjevem sistemu izredno uspešna. Z evropskim programom Galileo ima nekaj podobnosti. Tudi ta program je imel zamude. Vendar upam, da se bo naš program izkazal za prav tako uspešnega. Zlasti upam, da bo od zdaj naprej ime Galileo pomenilo uspešen evropski program.

Če se ozremo na težka obdobja v zvezi z neuspehom javno-zasebnega partnerstva, moramo s skupnimi močmi spodbuditi izvajanje tega projekta. Evropski parlament se je želel učiti iz preteklih napak in sprejeti svoje odgovornosti kot skupen proračunski organ. Dejstvo, da se je Evropski parlament končno strinjal, da obdrži vlogo nadzornega organa, se mi zdi pomembno. Strokovni nadzor je dejansko potreben, zlasti ker je program Galileo bistven za Evropsko unijo.

Evropska unija je tokrat prvič vložila v svojo lastno infrastrukturo. Evropska komisija bo lastnik, Evropska vesoljska agencija pa upravnik. Te odgovornosti je treba jasno opredeliti in razdeliti ter tudi ustrezno nadzirati. Ker Parlament pri tem projektu tesno sodeluje, se zdi edino prav, da sodeluje pri nadziranju programa. Zato pozdravljam oblikovanje te medinstitucionalne skupine za nadzor, ki jo bodo sestavljali predstavniki Parlamenta, Sveta in Komisije, ter bo vsem institucijam, zlasti naši, omogočila prevzem lastništva nad projektom. Ta projekt mora biti uspešen. Od tega je odvisna verodostojnost Evropske unije na mednarodni ravni ter zlasti v očeh njenih državljanov.

Da se to doseže, mora imeti Evropska vesoljska agencija na razpolago evropske strokovnjake ter se obdati s potrebnim strokovnim znanjem. Podjetja, ki gradijo različne dele, bo treba usklajevati, da se bosta zagotovila varnost sistema in nadzor stroškov.

Naj izrazim svoje osebno stališče v zvezi z uporabo programa Galileo v vojaške namene. Evropski parlament je moral znatno omejiti možnosti vojaške uporabe. Škoda, ker se bo morda skozi razvoj programa pokazalo, da se lahko previdno uporabi v vojaške namene. Galileo je omogočil napredek znanosti, neposredno pa tudi razvoj na področju filozofije in drugih področjih razmišljanja. Galileo bo imel močan vpliv v smislu uporabe, samostojnosti naše celine in tudi zavezanosti Unije.

  David Hammerstein , v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, želim se zahvaliti gospe Barsi-Pataky za odprt pristop, vključno vsem tistim, ki so sodelovali v procesu.

Zadnji projekt Galileo z zasebnimi investicijami je propadel in zdaj se usmerjamo na projekt, ki se bo financiral samo iz evropskih sredstev. To za projekt pomeni večjo socialno odgovornost.

V zvezi s tem pozdravljamo dejstvo, da se s projektom Galileo obvezujemo ponuditi visokokakovostne storitve po pravičnejših cenah; pravičnejših cenah, da zagotovimo, da so javne naložbe v korist državljanov, zato da jim za prihodnje storitve ne bo treba plačevati dvakrat.

Nekaj drugega, kar je zelo pozitivno, je dejstvo, da bo moral biti sistem Galileo interoperabilen s sedanjim sistemom GPS Združenih držav; da se zgleduje po tej vrsti interoperabilnih storitev.

Prav tako je pomembno, da sta zaščita osebnih podatkov in pravica do zasebnosti tehnično vključena v sistem Galileo. Skratka, projekt Galileo je ponovno zaživel. Upamo, da bomo to priložnost izkoristili za to, da vsem ljudem v Evropi ponudimo uporabne in inovativne storitve.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Komisar, gospe in gospodje, kot poročevalec v senci sem zelo zadovoljen, da smo rešili glavne težave, ki so ovirale uvedbo sistema Galileo. Poudaril bi pomembnost prispevka gospe Barsi-Pataky, katere strokovno znanje in diplomatski občutek sta pomagala pri pogajanjih za ponovno vrnitev zadeve v obravnavo. To navajam tudi kot udeleženec pogovora treh strank s Svetom in Komisijo, ki ga je po mojem mnenju v imenu Parlamenta izredno uspešno vodila gospa Niebler.

O projektu Galileo tukaj ne govorim prvič. Ne zanikam, tako kot nisem prej, da je to projekt, ki je ambiciozen in drag ter zato − ali točno zaradi tega − sporen za več kolegov v moji skupini. Glede na svoje izkušnje s kozmonavtiko sem še vedno prepričan, da gremo v Evropi v pravo smer. Vendar bo zagotovo najboljši argument v podporo tega, da bo sistem Galileo deloval čim hitreje in uspešneje, kot je mogoče. Potem ko je poskus sodelovanja s konzorcijem zasebnih podjetij propadel, smo končno sprejeli razumno rešitev. Ali je Evropa pričakovala, da bo prikrajšana za priložnost biti vodilna na področju tehnologije? Ali bi morali zavrniti priložnost za povečanje proizvodne produktivnosti, povečanje varnosti za vse vrste prometa, varčevanje z gorivom, hitrejše reševanje industrijskih in drugih nesreč ter drugih prednosti, ki jih sistem Galileo ponuja? Prepričan sem, da je odgovor nikalen.

Zadevno besedilo vsebuje tudi odgovore na pogosta vprašanja, kot je na primer varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ali zagotovila o pošteni gospodarski konkurenci. To se prav tako nanaša na mala in srednje velika podjetja, ki jim moramo dodeliti vsaj 40 % podizvajalskih del. Projekt Galileo ni poceni, vendar bo sočasno zagotovil 140 000 novih delovnih mest v državah članicah EU. Prepričan sem, da se bo zasebni sektor vrnil in prav tako želel s projektom zaslužiti, ko bo sistem Galileo vzpostavljen in delujoč. Končno sem že povabil organe, ki vodijo program Galileo, da nas obiščejo v Pragi. Še vedno nas zanima in vabilo še velja. Češka republika, ena od manjših držav v Uniji, gleda na projekt Galileo kot priložnost za prihodnost.

  Jeffrey Titford, v imenu skupine IND/DEM. − Gospod predsednik, bodimo iskreni. Satelitski radionavigacijski programi EU so popolna katastrofa. Zasebni sektor je hitro opazil, da kupuje mačka v žaklju, in se je iz programa Galileo pravočasno umaknil. Vendar ali je EU pripravljena sprejeti, kar je očitno, in opustiti projekt? Ne, daleč od tega. Namesto tega imamo to poročilo, ki poziva ne samo k vnaprejšnjemu zaračunavanju, ampak tudi k temu, da mora evropski davkoplačevalec poravnati stroške v celoti. V tem primeru se zahteva veliko povečanje proračuna, s 120 milijonov GBP na 715 milijonov GBP. Z drugimi besedami, to je začetek neustavljivega financiranja tega sramotnega projekta.

Združene države imajo svoj lastni satelitski sistem GPS, zato mora imeti tudi EU svojega; to je vodilno načelo programa Galileo. To je nezrelo oblikovanje politike, ki nasprotuje zdravemu razumu, nima verodostojnega gospodarskega opravičila ter je moralno in okoljsko sprijeno.

Ta institucija porabi veliko časa za razpravljanje o okolju in uvaja spokorniške ukrepe, ki so oblikovani tako, da prisilijo ljudi, ki živijo v Evropi, v življenje, ki ga razžira krivda zaradi emisij ogljika. Kljub temu nadaljujemo projekt, katerega učinka na okolje skoraj ne bo mogoče izračunati. Ima kdo pomisleke zaradi emisij ogljika pri izstrelitvi 30 satelitov, potrebnih za sistem Galileo, ki bo zahtevala izgorevanje znatnih količin pogonskega goriva za raketni motor? Okoljske poverilnice EU so izredno dvomljive že zaradi skupne ribiške politike in skupne kmetijske politike, da ne omenjam nepotrebne zahteve po dveh parlamentarnih stavbah tukaj in v Bruslju.

Pozivam vse člane, ki so danes tukaj, in predvsem tiste, ki menijo, da so okoljski bojevniki, da pregledajo posledice in nasprotujejo zadevi, katere vzdrževanje stane veliko več, kot je vredna. Ni nam treba podvajati sredstev, ki so nam že na voljo z ameriškim sistemom GPS, in zagotovo ne bi smeli tega okolja po nepotrebnem tako onesnaževati z ogljikom.

  Ján Hudacký (PPE-DE). – (SK) Za začetek mi dovolite, da se zahvalim poročevalki gospe Barsi-Pataky, ki je že dolgo dejavna na tem področju in je znatno prispevala k skupnim odločitvam ter dogovorom o uspešnem izvajanju programa Galileo.

V svojem govoru bi poudaril dva pomembna vidika, ki sta temeljna za uspešno izvajanje evropskih satelitskih radionavigacijskih programov. Pozitivno sprejemam skupni dogovor in odločitev o proračunu za te programe ter dejstvo, da so se našla dodatna sredstva po tem, ko model javno-zasebnega partnerstva za financiranje programa Galileo ni uspel. Menim, da je bila to zelo odgovorna in razumna odločitev vseh evropskih institucij. O tem v našem odboru za industrijo, raziskave in energijo ter na plenarnem zasedanju menimo, da je izredno pozitiven napredek.

Menim, da mora Evropska unija z javnimi sredstvi sodelovati v takšnih programih in pri razvoju tega sektorja, ki ima velike možnosti razvoja novih storitev z visoko dodano vrednostjo, ki so potrebne na skoraj vseh področjih družbe.

Drugi vidik izvajanja programov je postopek javnih naročil med uvajalno fazo programa Galileo. Tudi v zvezi s tem želim izraziti zadovoljstvo s predlogi za uravnoteženo sodelovanje na vseh ravneh, vključno s sodelovanjem malih in srednje velikih podjetij v vseh državah članicah.

Enako bo tudi delitev javnih naročil v zvezi z infrastrukturo na šest glavnih delovnih sklopov ter tudi več dodatnih delovnih sklopov zagotovila, da več dobaviteljev sodeluje pri javnih naročilih, kar lahko samo spodbudi izvajalne postopke v celoti.

Želim izkoristiti priložnost in pozvati vse zadevne institucije na evropski in nacionalni ravni, da začnejo odmevno promocijsko kampanjo za zagotovitev, da so vključene vse zadevne zainteresirane strani med uvajalno fazo in po tem, ko bo sistem Galileo pripravljen za uporabo.

  Gilles Savary (PSE). – (FR) Gospod predsednik, sem eden od tistih, ki so bili prisotni na začetku projekta Galileo, zato lahko mogoče boljše ocenim obsežnost zamude. Menim, da ima ta projekt dve pripadajoči pomanjkljivosti.

Najprej, da je prvi veliki projekt industrijskega intervencionizma Skupnosti. Ni bilo lahko prepričati ljudi, da lahko ima EU svoj satelitski navigacijski sistem, zato je trajalo dolgo, da smo dosegli politično soglasje. Drugič, poslovni načrt ni mogel ostati takšen, kot je bil zamišljen na začetku, samo zato, ker je GPS, naš glavni tekmec, brezplačen in ga v celoti financira vlada Združenih držav.

Preden smo dosegli pomembno soglasje treh institucij, smo morali premagati ti začetni težavi in oceniti razmere, pri čemer sta nas spodbujala slovensko predsedstvo in gospod Barrot. S tem tristranskim pogovorom smo prispeli do točke, ko imamo dokument in besedilo. Jutri bomo videli začetek programa Galileo, preden bo v soboto izstreljen drugi satelit iz Bajkonurja.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, v zvezi s programom Galileo vlada veliko navdušenje. Vendar obstajata dve veliki pomanjkljivosti.

Najprej visoki stroški, ki jih medtem skoraj izključno prevzemajo davkoplačevalci. Govori se o najmanj 3,4 milijarde EUR, vendar bodo zagotovo višji.

Drugič, predvidena vojaška uporaba programa Galileo. Program Galileo so vedno predstavljali kot civilno nadomestno možnost za sistem GPS. Izključno civilna uporaba je dogovorjena celo s pogodbo. V skladu z veljavnimi pogodbami financiranje, ki je zdaj načrtovano s proračunom EU, ne dovoljuje nobene vojaške uporabe. Zato nekateri čakajo na lizbonsko pogodbo, ki bi to omogočila, vendar upam, da bo z referendumom na Irskem zavrnjena. Ampak vojaška uporaba je bila načrtovana že zdavnaj. Tukaj upamo, da se bodo za program Galileo uporabila sredstva iz oboroževalnega sektorja. Četrta funkcija programa Galileo, zagotavljanje javne storitve, je načrtovana kot dvojna uporaba tudi za vojaško delovanje ter ne samo za policijo, obalno stražo in obveščevalne službe. Prosim, izrazite svoje mnenje o tem.

Nihče ne potrebuje še enega vojaškega satelitskega programa, razen če se uporabi za geostrateške in vojaške koristi EU. Zato bi moral biti projekt Galileo samo civilni projekt.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – (SL) Težko bi našli evropski program, ki bi tako dobro sledil ciljem lizbonske strategije, kot jim sledijo dejavnosti v okviru evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema. Mednje spadajo raziskovalno in razvojno delo na področju visokozahtevnih tehnologij, ustvarjanje novih priložnosti za mlade, nova in boljša delovna mesta, razvoj podjetništva in še bi lahko naštevala.

Izvedba sistema je tako zahtevna, da je ne bi mogla izpeljati nobena država članica sama. Prav tu se dodana vrednost evropskega povezovanja jasno vidi. Prav tako izvedba sistema zagotavlja več neodvisnosti, torej tudi konkurenčno prednost Evrope.

Še nedavno je bil projekt praktično pokopan zaradi težav s financiranjem. Zato čestitam poročevalki gospe Etelki Barsi-Pataky in pogajalski ekipi Evropskega parlamenta pod vodstvom gospe Angelike Niebler, ki je opravila odlično delo. Čestitam pa tudi slovenskemu predsedstvu Sveta za uspešen dogovor s Parlamentom.

Toda z izvajanjem smo že v nekajletni zamudi. Moja želja in prošnja je, da kar najhitreje uresničimo naslednje faze, ki vsebujejo povsem konkretne dejavnosti. Namen sistema je izvajanje najzahtevnejših in raznovrstnih aplikacij. Vem, da so v nekaterih državah članicah možne aplikacije že del obstoječih političnih strategij. Tako na primer je v Sloveniji sprejet akcijski načrt cestninjenja v prostem prometnem toku. Želim si, da bi zanj uporabljali evropske satelite in ne satelite od tretjih držav.

Ne nazadnje pa moramo določiti tudi nadzorni organ in njegov sedež. Naj države članice ne pozabijo na sklep Sveta iz leta 2003 in sedež dodelijo eni od novih držav članic, ki še nima nobene evropske institucije. Ena izmed tovrstnih kandidatur prihaja iz Ljubljane, prestolnice Slovenije. Pripravljena je bila skrbno, resno, s široko podporo ter s prepričanjem o uspehu.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, danes si moramo resnično čestitati kot Evropejci, ker smo imeli srečo, da smo uspešno končali tako simboličen projekt, kot je Galileo, ki izraža vidnejšo željo po evropskem napredku na vseh področjih, vključno z vesoljem, prometom in komunikacijami. To je tudi podlaga za različne storitve v prihodnosti, ki si jih zdaj lahko samo predstavljamo.

Želim čestitati in se zahvaliti gospe Barsi-Pataky, poročevalki, za njeno zagnanost, s katero je prispevala k začetku izvajanja s spremljanjem in k njegovemu nadaljevanju, čeprav menim, da je ta medinstitucionalna skupina pozitivna novost, ki bi jo mogoče lahko sprejeli še pri drugih zadevah.

Zlasti želim čestitati Komisiji in podpredsedniku, gospodu Barrotu, za njegovo vztrajnost in njegove izbruhe jeze ob pravem času, ki so nedvomno pomagali premagati pomembne finančne ovire ter tudi nacionalne zadržke in sebičnost.

Končno želim izraziti priznanje slovenskemu predsedstvu in s tem tudi Svetu, ki je prav tako pomagal to doseči in sprejeti soglasje, ter ljudem iz svoje države, Špancem, ker v ta projekt izredno zaupamo in želimo k projektu prispevati vso svojo energijo in sposobnosti.

Vse, kar je ostalo, je zagotovitev in jamstvo, da se bo to, o čemer smo se dogovorili in o čemer bo Parlament jutri glasoval, izvajalo, in ponovno sem se spomnila na skupino, ki jo je gospa Barski-Pataky oblikovala.

  Predsednik. − Predstavnik Sveta, gospod Žerjav, mi je povedal, da nas mora zapustiti pred 18. uro, zato me je prosil, ali lahko govori. Ne vem natančno, kakšen bo ta govor, ker imata ponavadi komisar in Svet čast povzeti razpravo, vendar ta razprava še ni končana. Kljub temu je moja dolžnost, da predstavniku Sveta dovolim govoriti, in s tem mu dovoljujem.

  Radovan Žerjav, predsedujoči Svetu. − Zahvaljujem se vam iskreno za vašo konstruktivno razpravo, hkrati pa bi se seveda želel opravičiti, da bom sejo predčasno zapustil zaradi odhoda domov.

Dovolite mi, da v zaključku spomnim, da je projekt Galileo pod drobnogledom javnega mnenja. Uspeh evropskih GNSS sistemov pa ne zadeva samo Evrope, temveč so in bodo posledice vidne tudi na svetovni ravni.

Strinjam se z vami, da gre za prvo evropsko skupno strukturo, zato ne smemo zapravljati dragocenega časa in moramo odpreti vrata hitri implementaciji teh programov. Zavedamo se, da je sprejetje implementacijske uredbe eden od pomembnih korakov k realizaciji projekta Galileo, zato nas čaka še veliko skupnega dela, in verjamem, da bomo tudi v prihodnje uspešni, tako kot smo bili do sedaj.

  Ulrich Stockmann (PSE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi navedel še nekaj neprijetnih zadev. Po večji krizi imamo zdaj dober in uravnotežen predlog uredbe, ki bo po mojem mnenju zagotovila fazo izdelave. Vendar, da to izpeljemo, ne bi smeli preleteti programa. S projektom se je odlašalo pet let, pri čemer je začetek faze delovanja načrtovan za leto 2013. Naša strategija industrijske politike zato na trgu s programom Galileo pred GPS 3 nima prednosti in ne postavlja standardov po vsem svetu. Zato menim, da še vedno potrebujemo natančno analizo krize, ki jo je ustvarila Komisija sama, ker se moramo iz propada modela javno-zasebnih partnerstev kaj naučiti, ker je drugi model javno-zasebnih partnerstev na voljo pri projektu Caesar.

S sistemom Galileo nimamo več konkurenčne prednosti, zato trženje sistema očitno postaja težavnejše. Zaradi tega moramo dovolj hitro razpravljati o javnih stroških faze delovanja po letu 2013, pri čemer moramo pozornost nameniti temu, kako lahko uvedemo javno financirane sisteme za Galileo, kot so cestnina, samodejni klic v sili (eCall) in Caesar. Končno, zdaj potrebujemo program za skupno uporabo sistema Galileo in signalov GPS. Osredotočiti se moramo na to, ker je to dodana vrednost.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospod predsednik, spadam med tiste, ki menijo, da si danes zaslužimo čestitke za odločnost, s katero so institucije Skupnosti premagale vzpone in padce projekta, ker lahko končno z zanesljivostjo začnemo načrtovati uvajalno fazo projekta Galileo.

Pozdravljamo tudi prizadevanja, ki omogočajo, da je sodelovanje v programu čim bolj široko. Poleg tega bi rada poudarila nekaj bistvenega: civilna naravnanost projekta, ki je temeljni pogoj za zagotavljanje preglednosti delovanja.

Z neodvisnostjo sistema bo omogočeno, da bodo storitve, ponujene uporabnikom, certificirane in bodo imele jamstvo za kakovost, kar so predpogoji za razvoj veliko novih tržnih aplikacij, ki so dobra priložnost za naša mala in srednje velika podjetja ter imajo velik okoljski in družbeni potencial: vodenje slepih, načrtovanje najbolj dostopne poti za uporabnike invalidskega vozička itd., itd.

  Christine De Veyrac (PPE-DE). − (FR) Gospod predsednik, kot program EGNOS Galileo simbolizira duh Evrope: združitev moči, zato da lahko skupaj bolj napredujemo.

Bolj kot kateri koli projekt Galileo izraža duh Skupnosti in ne nacionalnih teženj. Zamisel o financiranju, ki temelji na nacionalnih prispevkih, čeprav samo delno, ni bila dobra zamisel. Na srečo je bil danes ta spor rešen v korist financiranja iz proračuna Skupnosti v celoti.

Zahvalila bi se Evropski komisiji, ker je našla nadomestno rešitev, ko se podjetja niso mogla dogovoriti, ter ker je pripravila predlog za razporeditev pogodb na način, ki bi združil vse države članice in Evropski parlament.

Danes smo končno dosegli finančno preglednost. Na srečo sta se naša institucija in Svet pripravljena takoj dogovoriti. Znanstvena skupnost in delavci v vesoljski industriji, ki sem jih sama velikokrat srečala v svoji toulouški regiji, od nas veliko pričakujejo. Ne razočarajmo jih.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, (neslišno) Galileo, prva infrastruktura Skupnosti zahteva, da imajo vse zainteresirane strani isti cilj, tj. uspešnost.

Ta izziv potrjuje potrebo po tej podpori, čeprav ne potrebujemo potrditve. V primerjavi z njegovim tekmecem, sistemom GPS, je napredek programa Galileo na žalost oviralo več zastojev. To spremenjeno poročilo nam bo omogočilo sredstva za uspešnost, ki temelji na skupni odločitvi. Pri gradnji tega novega globalnega navigacijskega sistema moramo videti več od zapletenosti pravil, nove arhitekture, jasne odgovornosti in novega upravljanja.

S tem se lahko izognemo še dodatnemu podaljšanju sedanje petletne zamude. Skupaj smo odgovorni za spremljanje njegove dejanske uporabe ter vključevanje in spodbujanje zavzetja trga s podpiranjem njegovega razvoja. Industrija elektronike in programske opreme lahko veliko pridobita zaradi uspešnosti radionavigacijskega sistema. Zagotoviti prednosti pred obstoječim sistemom bo težko.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, dovolite, da se osredotočim na vprašanje v zvezi s krajem sedeža nadzornega organa za evropski sistem za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)/Galileo. Moj odgovor je, da je Češka republika najbolj pripravljena država in je poleg tega država članica, v kateri nima še nobena evropska agencija svojega sedeža. Praga ima strateški položaj v osrčju Evrope, pri čemer je v zgradbi, predlagani za nov sedež, na nekdanjem vojaškem območju v Klecanyju zdaj ministrstvo za informatiko. Razen tega je Češka republika država, ki ima visoko raven varnosti ter katere znanost in raziskave so vsaj primerljive z razvitimi državami Evropske unije. Projekt, s katerim se raziskujejo štiri aplikacije sistema, železnice, ceste, letališča in prevoz nevarnega blaga, v Češki republiki poteka že od leta 2001. Češka tehnična univerza v Pragi vodi projekt o zemeljskem sprejemniku, ki bi bil združljiv z ameriškim in ruskim navigacijskim sistemom. Poleg tega je Praga uveljavljen in lep evropski kraj za kongresni turizem.

30

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, program Galileo je končno pripravljen. To je strateško sredstvo za prihodnost Evropske unije zaradi njegovega prispevka k tako pomembnim vidikom združevanja, kot so raziskave in inovacije, evropska vesoljska politika ter evropska zunanja in varnostna politika. To je močno sredstvo, ki bo EU omogočilo pomembno vlogo v mednarodnem prostoru.

V zvezi z osnutki, predstavljenimi danes, je treba vedeti, da je Parlament predstavil zelo jasno ločevanje nalog in uvedel delitev odgovornosti med Evropsko komisijo, nadzornim organom evropskega satelitskega navigacijskega sistema in Evropsko vesoljsko agencijo. Komisija je odgovorna samo za upravljanje projekta, medtem ko se bodo vsi ukrepi in naloge, ki sta jih prevzela nadzorni organ za evropski GNSS in Evropska vesoljska agencija, izvajali zunaj področja pristojnosti Komisije.

Poleg tega je Parlament zelo jasno izrazil, da se v prihodnosti ne bodo dovoljevale zamude, k čemur bo pripomoglo oblikovanje medinstitucionalnega odbora za Galileo. Pri preučevanju, ali podpreti ta predlog, se mora Parlament zavedati, da se bodo pri vzpostavljanju satelitske radionavigacijske infrastrukture presegle finančne in tehnične zmožnosti držav članic, kar je razlog, da je to ukrep Skupnosti.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, želim se pridružiti svojim kolegom poslancem, ki so pohvalili zlasti komisarja Barrota ter naši poročevalki gospo Barski-Pataky in gospo Niebler za njihovo vztrajnost.

Čim prej potrebujemo delujoč sistem Galileo, pri čemer je še pomembneje, da je to naš lastni evropski sistem. Na ducate nalog imamo, ki jih želimo obvladovati s tem sistemom. Učinkovitejše želimo nadzorovati prometne tokove na cesti in vodi ter urediti svoj zračni promet na takšen način, da z boljšo organizacijo prihranimo čim več energije ter s tem naredimo, kar je smiselno za upočasnitev podnebnih sprememb.

Zato je vsak mesec, v katerem pospešimo delo, prednost za vse. Zato bi morali po tej poti nadaljevati na bolj osredotočen način.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da je Evropska unija s tem sistemom na pravi poti. Vendar moramo prav tako kritično oceniti zadeve, ki jih je na primer izrazil gospod Pflüger. Zato moramo ugotoviti, koliko vrst satelitskih navigacijskih sistemov zdaj deluje in kako odvisni smo na tem področju že postali od Združenih držav. Zato bom zadovoljen, ko bomo lahko to s čim primerjali.

Zlasti je dobro in pomembno, da se sistem uvede v velikem obsegu pri uvedbi cestnine za težka tovorna vozila in preusmerjanju prometnih tokov s cest na železnico, ker je v zvezi s tem povezanih veliko možnosti. Cestnino lahko uvedemo glede na število prevoženih kilometrov, glede na vrste ali določimo enotno cestnino za Evropo v celoti. Menim, da je to pomembno za promet v Evropi in pomembno za nas vse.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, zagotovo se bo z besedilom, ki ga boste sprejeli, Evropski uniji omogočilo, da se spopade z izzivom razvoja ene od pomembnejših tehnologij tega stoletja.

Gospod predsednik, zlasti bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k tej uspešnosti tukaj v Parlamentu. Najprej se zahvaljujem gospe Barsi-Pataky, ki v odboru, ki mu predseduje gospa Niebler − pri čemer se zahvaljujem tudi gospe Niebler za njeno odločilno vlogo pri zaključku tristranskega dogovora, nikoli ni izgubila zaupanja v projekt Galileo, medtem ko je vedno postavljala visoke standarde.

Zahvaljujem se odboru za proračun in gospodu Bögeju, ki danes ni prisoten. Gospod Skynas je bil poročevalec od takrat, ko smo potrebovali podporo Parlamenta za zagotovitev sredstev.

Gospa Jensen, hvala za vašo vneto podporo programu Galileo v odboru za promet in turizem. Kot je povedala gospa Niebler, je to dober dan za Evropo.

Gospod predsednik, vsem govornikom ne morem odgovoriti. Pozorno sem jim prisluhnil in si posamezne stvari zapisal. Želim povedati, da se moramo zdaj obrniti na mala in srednje velika podjetja v vseh državah članicah, zato da lahko te priprave izvedemo in končamo aplikacije programa Galileo. Imel bom priložnost pred vami govoriti o vseh teh aplikacijah, ki vključujejo promet in civilno zaščito. V vsakem primeru bo sistem Galileo učinkovitejši od sedanjega sistema GPS.

Prav tako bi ponovno poudaril svojo željo, da ustanovimo medinstitucionalno skupino za spremljanje, ki je še en način navduševanja naših institucij za ta projekt.

Želim nekaj povedati o delu, ki nas čaka. Ker je Evropski parlament glasoval za, imamo zdaj proračun, jasno upravljanje in načrt za naročila. Tega načrta ni bilo lahko pripraviti, ker je bil cilj razdeliti delo med vsa pomembnejša podjetja letalske in vesoljske industrije v državah članicah, medtem ko se sočasno ureja delo s podizvajalci, h kateremu vas je veliko od vas pozivalo. Naša mala in srednje velika podjetja morajo biti prav tako vključena v proces izdelave. Zato smo v načrtu za posredovanje javnih naročil namenili 40 % del podizvajalcem.

Komisija bo podpisala sporazum z Evropsko vesoljsko agencijo. Upamo, da se bo to zgodilo pred poletjem in da lahko izdamo razpise za zbiranje predlogov o šestih glavnih delovnih sklopih, ki so bili določeni. Pogodbe bi želeli podpisati konec leta, zato da se lahko na začetku naslednjega leta čim prej začne izgradnja satelitov in satelitskega sistema. Izgradnja preostalih 26 satelitov bo trajala od dveh do treh let. Do izstrelitve bo minilo še eno leto ali dve. Zato moramo časovnemu načrtu za sistem Galileo zelo natančno slediti.

Povedati moram, da inženirji in tehniki zelo trdo delajo. Kot je že prej povedal gospod Savary, z zadovoljstvom obveščam, da bo drugi satelit Galileo, Giove−B, izstreljen z nosilne rakete Sojuz v Bajkonurju v Kazahstanu ob 0.15 v nedeljo 27. aprila 2008 (ob 4.15 po lokalnem času). Giove-B je že v Bajkonurju, v katerem poteka končno testiranje pred dnevom izstrelitve. Satelit bi se moral namestiti v svojo končno orbito sedem ur po izstrelitvi, pri čemer bo neposredno nadzorovan iz nadzornega centra Fucino v Italiji. Upajmo, da bo Giove−B tako uspešen kot Giove−A zlasti, ker ima Giove−B vso potrebno tehnologijo.

Gospod Remek, dovolite, da se zahvalim, ker ste bili prisotni, ker vi veste, kako je v vesolju.

Parlamentu sem se že obsežno zahvalil, vendar verjemite, da to niso prazne besede. Resnično menim, da je Parlament pomembno prispeval k uresničevanju tega evropskega projekta. Zato se vam zahvaljujem. Skupaj nam bo projekt Galileo uspel.

  Etelka Barsi-Pataky (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, ne morem dovolj poudariti, da so evropski inženirji in razvijalci izvedli odlično delo, in kot je podpredsednik napovedal, čakamo na izstrelitev satelita Giove−B. Podpredsednik Barrot je v imenu Komisije predložil nov predlog za razpravo o intenzivnem enoletnem programu, pri čemer je Evropska skupnost uvedla novo strukturo in obljubila potrebna sredstva. Program Galileo je pripravljen za svoj nov ZAČETEK ali z drugimi besedami: projekt je končan. Natančneje, pred nami je še vedno veliko težavnih nalog. Poudarila bi, da program sistema za globalno satelitsko komunikacijo, „made in Europe“, ni potekal samo v korist ene ali druge države članice ali ene ali druge industrije. Pri izvajanju programa moramo vedno misliti na to. In končno, gospod predsednik, če mi dovolite izraziti osebno pripombo − ko se je program Galileo začel, še Madžarska, v kateri sem bila leta 2004 izvoljena, ni bila članica EU in tudi Slovenija ne. Zato sem izredno zadovoljna, da sodelujemo pri novi izstrelitvi 27. aprila. Program Galileo je zelo pomemben korak pri ustvarjanju močne Evrope. Hvala.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisna izjava (člen 142)

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Kot priča in udeleženec dolgega procesa sprejemanja finančne podlage za program Galileo z zanimanjem spremljam korake Evropske unije pri izvajanju tega programa. Z načinom financiranja, ki predstavlja pomembnejši odmik od prvotnih načel, se povečuje naša skupna odgovornost za uspešnost programa. Pobuda za javno-zasebno partnerstvo je bila neuspešna. Odgovorni smo za smiselno porabo denarja evropskih davkoplačevalcev brez delitve tveganja z zasebnim sektorjem.

Zato je sistem upravljanja projekta tako pomemben. Primerno je, da imamo jasno izjavo, kot je v osnutku poročila, o tem, da je Evropska skupnost edini lastnik opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih v okviru programov EGNOS in Galileo. Na žalost se zadeve premikajo počasi, saj je minilo že 11 let od tega, ko je Evropska komisija predstavila prvo sporočilo o evropskem satelitskem navigacijskem sistemu. Zamude so zagotovo znatno povečale stroške tega programa in zaradi drugih pobud na globalni ravni povečale tveganje, da bo konkurenčnost manjša. Svet ne čaka.

Ker je program izključno program Skupnosti in javnosti, to upraviči zahteve Parlamenta zaradi demokratične odgovornosti, ki jo ima, po krepitvi njegovih nadzornih in operativnih vplivov v pripravljalni in izvedbeni fazi sistema Galileo.

13. Izjava o finančnih interesih: glej zapisnik

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

14. Čas za vprašanja Komisiji

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0019/2008).

Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Del I

  Predsednik. −

Vprašanje št. 45 predložil Manolis Mavrommatis (H-0218/08).

Zadeva: Izmenjava informacij v zvezi z bančnimi računi

Nedavni davčni škandal v Lihtenštajnu je imel posledice v veliko državah članicah EU. Glede na preiskave, ki so jih izvedli pristojni organi, so državljani držav članic vpleteni v davčne utaje. Obveščen sem, da so finančni ministri 27 držav članic pozvali pristojne generalne direktorate Komisije, da izvedejo hitro raziskavo in predlagajo revizijo pravnega okvira, da se dovoli izmenjava informacij v zvezi z bančnimi računi državljanov.

Kako bodo zaščiteni osebni podatki državljanov v takšnem okviru, medtem ko je uvedena preglednost ter sta preprečena prenos in uporaba nezakonitih sredstev? Kakšen postopek bo predlagala Komisija za zagotovitev, da bo „odpiranje“ bančnih računov potekalo ob največjem mogočem upoštevanju zakonitosti? Na kakšen način je predvideno usklajevanje davčnih sistemov držav članic, da se v prihodnosti izognemo podobnim primerom, v katerih poteka prenos nezakonitih sredstev prek bančnih računov?

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boriti se moramo proti davčnim utajam. Če tega ne bomo storili, ne bo več podlage za našo demokratično družbo.

Vsak narod ima pravico, da sprejme predpise in s tem zagotovi, da so davki učinkovito določeni s privolitvijo predstavnika ljudi. Vendar posamezni ukrepi v tem sektorju pogosto nimajo želenega učinka na nacionalni ravni. Zato se zahteva mednarodno sodelovanje med davčnimi organi, ki vključuje izmenjavo informacij na bančnih računih. Finančni ministri 27 držav članic pri tem sodelujejo na ravni EU. Nekatere ukrepe so že uvedli na evropski ravni. V zvezi s tem je zlasti pomembna direktiva Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Poleg tega je Evropska unija sklenila sporazume s tretjimi državami, vključno z Lihtenštajnom, ki imajo isti cilj kot ta direktiva. Ti sporazumi jamčijo, da je za prejete in izplačane obresti državljanom EU v teh tretjih državah treba plačati davek od dohodka v svoji državi ali z odtegnitvijo na viru. Odtegnitev na viru se lahko povrne posamezniku, ki mora plačevati davke v svoji državi članici, v kateri ima stalno prebivališče, če je ustrezen dohodek posredovan v davčne namene.

Svet za ekonomske in finančne zadeve je 4. marca 2008 izvedel izmenjavo mnenj o uporabi direktive o obdavčenju prihodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Kot posledico te razprave je minister prosil Komisijo, da pospeši delo v zvezi s poročilom o izvajanju direktive, ker je začela veljati 1. julija 2005. V poročilu se mora obravnavati opredelitev izrazov „plačilo obresti“ in „upravičeni lastniki“.

Vprašanje, ki je bilo tukaj upravičeno postavljeno, je, koliko so sistemi za izmenjavo informacij skladni z varstvom osebnih podatkov. V zvezi s tem poudarjam, da pravila Skupnosti o varovanju podatkov, ki veljajo tudi v evropskem gospodarskem prostoru, državam članicam omogočajo, da zakonodajno ukrepajo. To ukrepanje lahko omeji vpletene pri nekaterih njihovih pravicah, kot je pravica do dostopa ali pravica do informacij, če je to potrebno za zaščito pomembnih finančnih in gospodarskih koristi Evropske unije ali držav članic. To velja tudi na področju financ, proračunov in obdavčitve.

Primerljive omejitve prav tako veljajo za učinkovito izvajanje tretje direktive o pranju denarja. Države članice morajo v vsakem primeru razumno zagotoviti, da so njihovi pristojni organi v skladu z ustreznimi predpisi EU in nacionalnimi predpisi o varovanju podatkov pri uporabi in obdelavi osebnih podatkov.

Tukaj je treba najti ravnotežje med zakonitim doseganjem cilja v zvezi z davčno politiko in varovanjem zasebnosti.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, v davčni politiki je veliko ponarejenih bančnih računov, ki so celo bolj škodljivi takrat, ko se pojavijo takšni škandali v evropskih državah. Ko se zgodijo, takšne dogodke komaj opazimo, vendar se jih spomnimo vsakič, ko se ponovijo.

Gospod komisar, ali je vaše splošno stališče, da je sistem dejansko varen?

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Na vprašanje poslanca se lahko odgovori s preprostim ne. Vemo, da sistemi, ki jih imamo zdaj, niso zanesljivi. Zato se jih trudimo izboljšati. Posebne uredbe za boj proti pranju denarja so zagotovo primerne za izboljšavo, pri čemer si pri doseganju zadevnih izboljšav prizadevamo za sodelovanje z evropskimi državami, ki so del evropskega gospodarskega prostora, vendar niso del Evropske unije.

Komisija je zahtevala in dobila pogajalski mandat Sveta, ki jo je pooblastil za pogajanje prav z Lihtenštajnom v zvezi s tem, kako lahko odpravimo obstoječe pomanjkljivosti v sistemu za bojevanje proti pranju denarja in davčnim prevaram. Upam, da nam bo odločno javno mnenje, ki je bilo v Evropi pred kratkim izraženo v zvezi s to zadevo, pomagalo, da dosežemo potrebne sporazume. Zelo se trudimo v zvezi s tem, vendar so, kot veste, davčne zadeve izredno občutljive. Tudi v državah članicah so izboljšave zagotovo še mogoče.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, upravičeno ste izpostavili, da se moramo nedvomno boriti proti davčni utaji in davčnim goljufijam. Izpostavili ste, da za to potrebujemo pravna sredstva v okviru pravne države Evropske unije.

Po poročilih iz medijev finančni organi zdaj dobivajo nekaj podatkov o lihtenštajnskem škandalu kot posledici tega, da so nemški organi plačali za podatke, pridobljene na nezakonit način. Ali je to prava pot?

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod predsednik, ne glede na to, ali je to prava pot ali ne, je dobro, da je javnost izvedela za to. Gospod komisar, oblikoval se je sistem, ki koristi tistim, ki so že poskrbeli, da velika podjetja plačujejo vedno manj davkov, in ki so zdaj očitno nehali plačevati davke. Menim, da takšen razvoj ni sprejemljiv. Zanima me, o čem točno se pogajate z Lihtenštajnom in kaj želite v prihodnosti storiti za ustavitev teh zločinov (besedo „zločini“ sem uporabil namenoma).

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Na prvo vprašanje odgovarjam, da zagotovo ni naloga Komisije, da sodi o metodah, ki jih država članica uporablja za boj proti davčni utaji svojih državljanov.

Izpostavil sem, da splošna pravila veljajo tudi v davčnih zadevah za zaščito osebnih podatkov ter da so države članice upravičene do omejevanja teh pravil, če je to namenjeno zaščiti njihovih finančnih interesov.

Menim, da bi vprašanje, ki ste ga zastavili, morali nasloviti na nemško vlado. Kolikor mi je znano, je pred odločitvijo vprašanje zakonitosti postopkov v primeru, ki ste ga opisali, natančno preiskovala in ugotovila, da so nemški davčni organi upravičeni do pridobivanja zadevnih podatkov.

V zvezi z drugim zelo splošnim vprašanjem se strinjam z vami, da je neprijetno, da z obstoječo Pogodbo EU ni treba jamčiti, da bosta izogibanje plačilu davka in davčna utaja preganjana po vsej Evropi na enak način, ter da še vedno ne moremo jamčiti, da ne bo nihče pomagal pri davčni utaji ali izogibanju plačilu davka in ju podpiral.

V zadnjih letih smo dosegli veliko zlasti na področju potrebnega boja proti pranju denarja ter vsem vrstam mednarodnih kaznivih dejanj in terorizma. Vendar sem že poudaril, da Komisija meni, da na tem področju obstajajo možnosti za izboljšanje, medtem ko je to, kar želimo doseči z Lihtenštajnom in tudi drugimi državami, v celoti jasno. V zvezi z Lihtenštajnom bi želeli ohraniti enako sodelovanje in enako izmenjavo informacij, kot že obstaja med državami članicami EU.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 46 predložil Saďd El Khadraoui (H-0234/08)

Zadeva: Emisije delcev pri kolesih z motorjem

Raziskava utrechtske univerze je pokazala, da kolesa z motorjem in skuterji izpuščajo veliko delcev drobnega in zelo drobnega prahu. Raziskovalci so v 12 srednje velikih mestih izmerili emisije, ki jih vdihnejo kolesarji in motoristi. Pokazalo se je, da kolesarji vdihnejo znatno količino drobnih delcev, kadar so v bližini kolesa z motorjem. Kolesa z motorjem dejansko izpuščajo več delcev na sekundo kot težka tovorna vozila. Direktiva 2002/51/ES⁽¹⁾ določa emisijske standarde za takšne vrste vozil. Vendar sploh ne omenja delcev.

Ali Komisija ve za težavo onesnaževanja v zvezi s skuterji? Kaj bo Komisija naredila, da bo težavo rešila na ustrezen način?

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska komisija poziva k zmanjšanju drobnih in izredno drobnih delcev že več let. Komisija je od leta 2005 predlagala veliko zakonodajnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, za katere že veste. Vendar se že kot del sedmega okvirnega programa za raziskave pregledujejo pomembni vidiki okolju prijazne prometne politike.

Pri določanju standardov za emisije delcev pri vozilih je Komisija pozornost najprej namenila dizelskim avtomobilom in gospodarskim vozilom, ker je nabava teh vozil veliko večja kot nabava dvokolesnikov z motorjem. Zato smo se na začetku osredotočili na reševanje težave s tem, kje se pojavljajo v večjih količinah. V zvezi s tem smo dosegli pomembne mejnike.

Parlament in Svet sta leta 2007 sprejela uredbo o emisijah lahkih in gospodarskih vozil. To so standardi Euro 5 in Euro 6. Bili so že sprejeti in so že začeli veljati. Dodatne emisije delcev iz dizelskih vozil so zdaj s tema standardoma Euro 5 in Euro 6 znižane s sedanjih 25 miligramov na kilometer na 5 miligramov na kilometer.

Poleg tega je Komisija 21. decembra 2007 predložila predlog uredbe o emisijah iz težkih gospodarskih vozil, in to je standard Euro VI. V primerjavi s standardom Euro V, ki velja danes, ta zmanjša mejno vrednost dušikovega oksida za 80 % in emisije delcev za 66 %.

Težava emisij delcev iz dvokolesnikov dejansko izhaja iz dvotaktnih motorjev. Emisije delcev iz štiritaktnih motorjev so v primerjavi s tem zelo nizke, tudi če so v skladu s standardom Euro 5.

Komisija je leta 2004 naročila raziskavo z namenom, da se pojasni, ali so pravne določbe za omejitev emisij delcev iz dvotaktnih motorjev smiselne. Rezultati preiskave so pokazali, da so delci, ki se iz teh motorjev izločijo, večinoma ogljikovodiki. Mejne vrednosti za emisije ogljikovodika iz motorjev in koles z motorjem, tj. dvokolesnikov, so bile že znatno znižane leta 2004 in leta 2007, pri čemer so se razmere pri novih avtomobilih bistveno izboljšale. Poleg tega proizvajalci zamenjujejo dvotaktne motorje s štiritaktnimi motorji, zato da se mejne vrednoti ogljikovodika na splošno ne presežejo. Zaradi tega Komisija ni predlagala posebnih ukrepov za omejitev emisij delcev iz dvokolesnikov. Vendar moram povedati, da je stanje zagotovo bolj kritično pri starejših vozilih z dvotaktnimi motorji, pri katerih je izpust ogljikovodikov in delcev veliko večji. Vendar se lahko te emisije znatno zmanjšajo, če se za mazanje motorja uporabijo sintetična olja namesto mineralnih olj. Komisija zato podpira zadevni kampanji Združenja evropskih proizvajalcev motornih koles in Združenja motoristov. Kljub temu Komisija preiskuje, ali je potrebna revizija zakonodajnih določb za dvo- ali trikolesna motorna vozila.

Raziskava, v kateri se bodo preučile ugotovitve raziskave iz leta 2004 in upošteval najnovejši tehnični napredek, je bila naročena na začetku tega leta. Ugotovitve te raziskave bodo na voljo do konca tega leta. Če se bo ugotovilo, da je potreben zakonodajni predlog Komisije, ki sem ga pripravljen pripraviti, če bo potrebno, potem bo to potekalo leta 2009.

Ob upoštevanju okvirne direktive o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka ter zadevnih posameznih direktiv, ki določajo mejne vrednosti emisij za delce PM10 in benzen, morajo države članice zagotoviti primerne ukrepe, da se mejne vrednosti vzdržujejo na nacionalni ravni od določenega datuma. Države članice morajo določiti tudi izredne ukrepe, če se mejne vrednosti začasno presežejo. Na območjih, na katerih je znatno večja možnost, da dvotaktni motorji presežejo mejno vrednost, bodo v takšnih primerih države članice to dopuščale ob upoštevanju svojih načrtov za kakovost zraka in izrednih ukrepih, ko bo Komisija oceno že izvedla.

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaš temeljiti odgovor. Upravičeno ste navedli prizadevanja Komisije v zvezi z emisijami kamionov in dostavnih vozil, vendar zakonodajni predlog v zvezi s kolesi z motorjem še ni bil izoblikovan. Navedli ste prizadevanja industrije za menjavo dvotaktnih motorjev s štiritaktnimi motorji, kar bi prineslo pozitiven razvoj.

Najprej se sprašujem, koliko je to samo neobvezujoč dogovor. Ali je to pravi dogovor? Prav tako se moramo zavedati, da je onesnaževanje zelo lokalizirano in ima na primer velik učinek na kolesarje v neposredni bližini koles z motorjem, kar predstavlja težavo za javno zdravje.

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Vprašanje poslanca zelo dobro razumem. V tem primeru to ni dogovor z industrijo na pobudo Komisije, kot je bilo na primer pri zmanjšanju emisij CO2 iz motornih avtomobilov, ampak je to neke vrste samodejni napredek. Kot sem povedal, proizvajalci dvokolesnikov z običajnimi dvotaktnimi motorji ne morejo upoštevati strogih mejnih vrednosti, ki že veljajo za emisije ogljikovodika. Preprosto niso zmožni. Zato jih zamenjujejo s štiritaktnimi, zaradi česar nastane drugačna težava.

Raziskava, o kateri sem govoril, bo pokazala rezultate tega tehničnega razvoja, pri čemer še enkrat ponavljam: če se bo izkazalo, da se težava, o kateri sem pravkar govoril, ne bo rešila tako rečeno samodejno, potem bi bilo dejansko treba predložiti zakonodajni predlog. Ponovno ponavljam, da sem to pripravljen narediti.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 47 predložil Johan Van Hecke (H-0243/08)

Zadeva: 2,2 milijarde otrok, potrebnih pomoči

Po svetu zaradi revščine, nepismenosti, spolne zlorabe in vojaških spopadov trpi 2,2 milijarde otrok. Možnost za otroka, rojenega v podsaharski Afriki, da umre pred petim letom, je ena proti šest. Po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke Unicef vsak dan umre več kot 27 000 otrok, večinoma zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Zadnji podatki Unicefa kažejo, da po svetu 93 milijonov otrok osnovnošolske starosti šole ne obiskuje, vključno z 41 milijoni otrok v podsaharski Afriki, 31,5 milijona v južni Aziji in 6,9 milijona na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.

Ob upoštevanju dejstva, da je naslednje leto 20. obletnica konvencije o otrokovih pravicah, je te številke zelo žalostno prebirati. Ali bo Komisija jasno ukrepala glede boja proti izkoriščanju otrok v industriji spolnosti ali v primerih, ko morajo biti vojaki? Ali bo Komisija imela več vpliva na tem področju, ko bo začela veljati lizbonska pogodba, v katero so vključene pravice otrok?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija se strinja z analizo gospoda Van Hecka in zagotavljam mu, da je Komisija zelo dejavna v svojih prizadevanjih v boju proti zlorabi otrok. Pravice otrok so med glavnimi prednostnimi nalogami strateških ciljev Komisije za obdobje 2005−2009. Ta prednostna naloga je izražena v sporočilu Komisije „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ iz leta 2006 in nedavno v sporočilu Komisije „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“, sprejetem 5. februarja 2008 Cilj nedavno sprejetega sporočila je ustvariti okvir za skupni pristop EU za zaščito in spodbujanje pravic otrok v tretjih državah, kar bi se izražalo na vseh področjih naših zunanjih odnosih, vključno z razvojno pomočjo, humanitarno pomočjo in trgovinsko politiko.

Delovni načrt o pravicah otrok v zunanjepolitičnih dejavnostih EU, vključen v to sporočilo, določa glavna prednostna področja, na katerih je treba delovati na regionalni in nacionalni ravni: delo otrok, trgovina z otroki, nasilje nad otroki, vključno s spolnim nasiljem, in otroci, ki trpijo zaradi posledic oboroženih spopadov. Za uvedbo teh politik bo Komisija namenila 25 milijonov EUR iz tematskega programa z naslovom „Vlaganje v ljudi“ za podporo pobud na naslednjih področjih: trgovina z otroki, otroci, ki trpijo zaradi posledic oboroženih spopadov, spolno in reproduktivno zdravje ter pravice mladih. Komisija bo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice še naprej podpirala projekte, ki vključujejo osnovna načela EU za podporo in zaščito pravic otrok ter načela, ki zadevajo otroke, ki trpijo zaradi oboroženih spopadov. Čeprav lizbonska pogodba še ni bila ratificirana, je vredno omeniti, da pogodba določa, da v odnosih s preostalim svetom Unija prispeva k varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok. S takšnim ravnanjem daje Unija v svoji zunanji politiki prednost vprašanju človekovih pravic v zvezi z verjetno najranljivejšo skupino v družbi.

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, želim se zahvaliti komisarju in tudi Komisiji za prizadevanja, ki jih izkazujeta, zato da se pravice otrok čim bolj zaščitijo. Vendar želim posodobiti vprašanje. Unicef je pred kratkim objavil poročilo, v katerem piše, da je milica prejšnji teden v vzhodnem Kongu ugrabila od 2 000 do 3 000 otrok in jih sramotno zlorablja za vojaške spopade. Ali Komisija meni, da lahko še kaj naredi, da se izognemo takšnim razmeram na terenu? Cenim vsa prizadevanja in cenim, kar je v načrtu ukrepanja. Vendar če govorite z ljudmi na terenu, je videti, da za zaščito otrok v oboroženih spopadih ni na voljo dovolj ljudi in sredstev.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospod Van Hecke, seveda se zaradi tako tragičnih in krutih dejanj sprašujemo, ali lahko naredimo še več. Menim, da je strategija Evropske komisije skladna in dosledna v okviru zmožnosti in pravne podlage, ki je na voljo Komisiji. V zvezi z ukrepanjem v primerih, ki se pojavijo na lokalni ravni, menim, da se je treba odločati v tistem trenutku in na tistem kraju, na katerem nevarnost obstaja, na podlagi struktur, ki so na voljo Komisiji, ter v skladu s političnimi in organizacijskimi možnostmi. Zato imate prav: za krepitev zaščite otrok pred podobnim nasiljem je vedno treba uporabiti strukture in dejavnosti, ki obstajajo tam, kjer se dogodki zgodijo.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). − Gospod predsednik, gospod komisar nedvomno ve, da je pred nekaj tedni družina McCann iz moje volilne enote prišla v Evropski parlament. Prej so si dopisovali z gospodom komisarjem Frattinijem o sistemu opozarjanja amber proti ugrabitvam otrok. Zanima me, kako daleč je ta projekt pri Komisiji, zdaj ko je gospod Frattini odšel in je Parlament zaseden s podpisovanjem pisne izjave o spodbujanju te zamisli. Sprašujemo se, ali Komisija to obravnava, ali to spodbuja in odgovornost katerega ministra je ta zadeva zdaj.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Iz medijev vedno slišimo o trgovini z ljudmi evropskih ali celo ameriških organizacij. Posvojitvene agencije v Avstriji, Franciji in drugih državah so osumljene zaradi trgovanja z otroki. Dolgo se je poročalo o sumljivih primerih v posvojitvenih postopkih ter tudi o primerih trgovanja z organi otrok in kasnejše prostitucije. Katere ukrepe bo Komisija sprejela, da bo preprečila te primere?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Prvo vprašanje je bilo naslovljeno na komisarja Frattinija, ki se je odločil vrniti v nacionalno politiko. Zdaj je za to področje dela odgovoren komisar Barrot in on bo lahko odgovoril na to vprašanje ter predstavil vse najnovejše podrobnosti o pripravi projekta, ki ste ga navedli.

Drugo zelo pomembno vprašanje v zvezi z mednarodnimi posvojitvami je izredno občutljiva zadeva: pod nobenim pogojem ne smemo sprejeti zamisli, da je mednarodna posvojitev sama po sebi napačna, saj mnogi otroci dobijo primerno družino in primeren dom. Vendar je tudi res, da na skrajnih mejah mednarodne posvojitve naletimo na načine in politike, ki so nevarne in odvratne. Kakor koli že glede pristojnosti Evropske unije velja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili, da se mednarodna posvojitev izrablja. To seveda velja tudi za Republiko Avstrijo. Želim izpostaviti, da pravila o mednarodni posvojitvi v Evropski uniji niso enotna v vseh vidikih ter da vsaka država sprejme svoja nacionalna pravila v okviru mednarodnih konvencij o zaščiti otrok, vendar je mogoče nacionalna pravila spremeniti in izboljšati na različne načine. Gospe in gospodje, želim ponoviti, da z mednarodno posvojitvijo načeloma veliko otrok dobi priložnost najti družino in imeti običajno življenje, vendar je po drugi strani to zelo občutljivo področje in spada v pristojnost držav članic.

Del II

  Predsednik. −

Vprašanje št. 48 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0160/08)

Zadeva: Reforme socialne varnosti v Grčiji

Sklepi Sveta in dokumenti Komisije vedno znova navajajo potrebo po modernizaciji in reformi sistema socialne varnosti držav članic, prilagoditvi starosti upokojevanja in negativnim posledicam zgodnjega upokojevanja za gospodarstvo in družbo.

Ali Komisija sodeluje pri posvetovanju v procesu prilagoditve in ali izvaja ocenjevanje novih zakonodajnih ukrepov držav članic?

Zadnje reforme sistema socialne varnosti spadajo na področje nacionalne pristojnosti. Ali kljub temu Komisija izvaja njihovo ocenjevanje?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija se zaveda demografskih vprašanj, s katerimi se soočajo pokojninski sistemi. Ker stopnja rodnosti pada že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja in ker ljudje živijo dlje, bo vedno manj delovno aktivnih ljudi moralo podpirati vedno več ljudi, ki ne spadajo med delovno aktivne. Kot veste je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti socialna varnost v pristojnosti držav članic. Zato Komisija ne posega v pokojninske sisteme držav članic in nima svetovalne vloge v zvezi z nacionalnimi prilagoditvami. Zato so se države članice in Komisija dogovorile o sodelovanju na področju socialne varnosti in socialnega vključevanja na podlagi odprte metode usklajevanja, kar pomeni, da Komisija in Svet določita skupne cilje, države članice poročajo o teh ciljih in Komisija združi svoje ugotovitve v poročilu, ki ga Svet posledično sprejme.

Države članice so oddale prvi sklop nacionalnih strateških poročil leta 2002 in drugi sklop leta 2005. Drugi sklop je Komisija povzela v skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki ga je Svet sprejel leta 2006. Ocena kaže, da čeprav se je z zadnjimi reformami doseglo izrazitejše spodbujanje ljudi, da bi delali dlje, še obstaja potreba po dodatnih ukrepih za doseganje višje stopnje zaposlenosti zlasti med ženskami in starejšimi delavci. Doseganje višjih stopenj zaposlenosti je najboljši način za zagotovitev, da pokojninski sistemi ostanejo zadostni in trajnostni. V Grčiji je tveganje za revščino v starosti veliko večje od povprečja: 26 % leta 2005 za ljudi, ki so stari več kot 65 let, v primerjavi z 19 % za ljudi, stare 64 let. Grški pokojninski sistem je treba spremeniti, da bo primernejši in bolj trajnosten.

Reforme so potrebne za spodbujanje starejših ljudi in žensk, da delajo več in dlje. Ob upoštevanju nizke udeležbe žensk moramo vključiti politike, ki so namenjene doseganju višjih stopenj zaposlenosti med ženskami, da bomo zagotovili, da bodo pokojninski sistemi dolgoročno zadostni in trajnostni. Ker se pokojninski sistemi že zdaj ukvarjajo s finančnimi težavami, bo revščina med starostniki težava tudi še v prihodnosti, dokler tisti, ki niso vključeni v osnovni pokojninski sistem, ne pridobijo pravice do upravičenosti do pokojnin po daljšem časovnem obdobju.

Pričakuje se, da bo naslednji sklop nacionalnih strateških poročil pripravljen leta 2008. Komisija bo sestavila povzetek pomembnejšega napredka v državah članicah. To bo podlaga za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki bo predstavljeno leta 2009.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaš informativni odgovor. Zdaj bom izpostavila področje predčasne upokojitve mater, ki se lahko upokojijo zaradi tega, ker imajo otroke, ki so še mladoletni. Meja za predčasno upokojitev je bila v Grčiji 50 let, za naslednje generacije so jo dvignili na 55 let, vendar ne v primeru mater z otroki. Kako ocenjujete to mejo s stališča Komisije ter v primerjavi s tem, kar veste o drugih državah članicah?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Kot sem omenil že na začetku, je po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti struktura pokojninskega sistema v celoti odgovornost posameznih držav članic in spada pod njihovo pristojnost. Države članice imajo različne metode za določitev upokojitvene starosti. Najpogostejša starost je 65 let, vendar je v nekaterih državah upokojitvena starost višja, medtem ko je v nekaterih državah nižja. Enako velja za upokojevanje žensk: različne upokojitvene starosti so določene na podlagi odločitev in političnih razprav v posameznih državah članicah. Temeljno načelo, ki ga zagovarja Komisija in je poudarjeno v pogodbi, je, da ti sistemi ne smejo na noben način nikogar diskriminirati. Ko so izpolnjeni ti pogoji, je določitev upokojitvene starosti v celoti odgovornost držav članic. Zato ne želim natančno pojasnjevati različne upokojitvene starosti v posameznih državah članicah.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 49 predložil Eoin Ryan (H-0179/08)

Zadeva: Boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti v Evropi

Ali lahko Evropska komisija poda izčrpno izjavo, s katero bo opisala, za katere nove pobude si letos prizadeva v boju proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti v Evropi ter zlasti katere sheme se spodbujajo za zagotovitev, da lahko tisti, ki so nezaposleni, pridobijo nova znanja na področju informacijske tehnologije?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija je izredno zaskrbljena zaradi velike stopnje brezposelnosti med mladimi v državah članicah, ki je bila konec leta 2007 15,2-odstotna, tj. skoraj dvakratna skupna stopnja brezposelnosti. Komisija je prav tako izredno zaskrbljena zaradi trdovratnosti dolgotrajne brezposelnosti, ki zadeva približno polovico (45 %) vseh nezaposlenih ljudi, čeprav moram poudariti, da smo v zadnjem času zaznali znatno upadanje dolgotrajne brezposelnosti. Upadanje se v vsaki državi članici razlikuje, vendar v EU zagotovo vlada trend upadanja.

Kljub temu so razmere še vedno skrb vzbujajoče. Veliko mladih prekine izobraževanje in ne pridobi spretnosti, potrebnih za vstop na trg dela. To je zato, ker se približno eden od šestih mladih v Evropski uniji iz šole predčasno izpiše in eden od štirih ne pridobi srednješolske izobrazbe.

Kljub precejšnjim prizadevanjem držav članic za zmanjšanje stopnje brezposelnosti med mladimi približno polovica držav članic ni dosegla cilja, da mladim brezposelnim ponudi možnost „novega začetka“ v šestih mesecih, kar je bil dogovor za leto 2007, ali v štirih mesecih, kar je cilj za leto 2010.

Prvotno so za izvajanje ukrepov za zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti odgovorne države članice. Evropska unija ima dopolnjevalno vlogo z usklajevanjem nacionalnih politik zaposlovanja držav članic in finančno podporo v okviru Evropskega socialnega sklada.

Kot veste, Komisija vsako leto sprejme letno poročilo o napredku o strategiji zaposlovanja. Na zasedanju marca 2008 je Evropski svet sprejel veliko predlogov za države članice. Na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja je bilo 17 predlogov ter na področju zaposlovanja 15.

Menim, da so trije ukrepi za izboljšanje vključevanja mladih na trg dela bistveni.

1. Izboljšanje izobraževanja in usposabljanja: pomembno je, da prizadevanja osredotočimo na razvoj ključnih spretnosti v otroštvu in ustvarimo mehanizem podpore za preprečevanje, da se mladi predčasno izpišejo iz šole. Program vseživljenjskega učenja, ki deluje že od leta 2007, prispeva k razvoju Evropske unije v napredno družbo, ki temelji na znanju, s podpiranjem posodobitev in prilagoditev izobraževalnih sistemov in poklicnega usposabljanja v državah članicah.

2. Podpiranje socialne vključenosti: v zvezi s tem bi morali pozornost nameniti zlasti izboljšanju razmer najranljivejših mladih in izkoreninjanju revščine otrok.

3. Izboljševanje geografske mobilnosti: na trgu dela zdaj soobstajata brezposelnost in pomanjkanje delovne sile. To je spodbudilo Komisijo, da podpre sodelovanje med državami članicami in spodbudi zlasti večjo mobilnost med mladimi v Evropski uniji.

Države članice dobijo za izvajanje svojih politik trga dela finančno pomoč iz strukturnih skladov in predvsem iz Evropskega socialnega sklada.

Države članice imajo od leta 2007 do leta 2017 na voljo 75 milijonov EUR. Evropski socialni sklad je zelo pomemben. Približno 25 % brezposelnih v Evropski uniji je bilo leta 2007 na neki način vključenih v projekte Evropskega socialnega sklada. To pomeni, da dobi vsako leto pomoč približno en milijon ljudi, ki trpi zaradi izključevanja, vključno z mladimi. Vsako leto vstopi na trg dela približno dva milijona ljudi, potem ko so prejeli pomoč iz Evropskega socialnega sklada.

Čeprav Evropski sklad za regionalni razvoj sam po sebi ni namenjen mladim, se iz njega sofinancirajo projekti, ki neposredno vključujejo mlade, kot je infrastruktura za izobraževanje in poklicno usposabljanje, univerzitetno raziskovanje ter podpora za podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja. V okviru pobude Regije za gospodarsko spremembo Komisija podpira izmenjavo najboljših praks z regionalno mrežo „Vključevanje družbeno izključenih mladih“.

Gospe in gospodje, boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti je prednostna naloga Evrope in držav članic. Vključevanje mladih v delovno življenje in družbo ter boljša izraba njihovih zmožnosti so glavni predpogoji za oživljanje močne in trajnostne rasti v Evropi.

  Eoin Ryan (UEN). Hvala za vaš zelo izčrpen odgovor.

Ali države članice spodbujate ali podpirate, da se poslužujejo najboljše prakse ali primerov najboljše prakse drugih držav članic ter da poskusijo omejiti delež dolgotrajne brezposelnosti med mladimi ljudmi? Prepričan sem, da so nekatere države uspešnejše od drugih, in spraševal sem se, ali obstajajo načini, s katerimi bi se države lahko povezale med sabo, da bi se učile iz izkušenj drugih držav.

V preteklosti sem kritiziral odgovore na vprašanja in želim vam čestitati za zelo izčrpen odgovor.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod Ryan, izmenjava informacij in dobre prakse je eno največjih bogastev Evropske unije. Je stalni del odprte metode usklajevanja in našega dela; želim poudariti, da je na primer slovensko predsedstvo eno od svojih konferenc predsedstva posvetilo temi zaposlovanja mladih. To je značilna in odlična priložnost za primerjavo različnih pristopov posameznih držav članic. Prav imate, ko pravite, da so nekatere države članice pri iskanju rešitev hitrejše in učinkovitejše kot druge. Posledično sta stalna izmenjava ter primerjava izkušenj in praktičnega znanja zelo učinkovita načina za doseganje napredka.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Nova znanja, internet, tehnologija in podobno so na trgu dela zagotovo zelo pomembni. Vendar smo se vsi naučili, da je celo pri brezposelnosti mladih pravi razlog, zakaj mladi ljudje ne morejo vstopiti na trg dela na samem začetku svoje poklicne poti, pomanjkanje ključnih sposobnosti – branja, pisanja, računanja. Ali na tem področju obstajajo kakšne posebne osrednje točke?

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospod komisar, govorili ste o brezposelnosti mladih in v prejšnjem vprašanju o podzaposlenosti žensk.

Ali namerava Komisija vložiti predloge, ki združujejo družinsko in poklicno življenje ter ki zlasti upoštevajo porodniški in starševski dopust?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Dovolite mi, da na kratko povem nekaj v zvezi s tem, kar sem dejal na začetku. Zdaj se Komisija, zlasti prek dela komisarja Figla, osredotoča na stopnje osipa in pridobivanje osnovnih znanj. Prav imate: bistveno je, da ljudje pridobijo osnovna znanja in sposobnost za učenje v zgodnjem otroštvu in adolescenci, ker je tako njihova poklicna pot lažja in življenje uspešnejše. V okviru naših programov, na primer tistih, ki jih financira Evropski socialni sklad, se osredotočamo na „nove priložnosti“ ali z drugimi besedami – otrokom, ki so imeli težave (in teh je kar nekaj), damo priložnost, da se vrnejo v formalne strukture in dokončajo izobraževanje. To je za Komisijo ena od osrednjih točk, ker je, kot že omenjeno, ključna tema.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 50 predložil Robert Evans (H-0185/08)

Zadeva: Protidiskriminacijska zakonodaja EU

V okviru veljavne zakonodaje EU so državljani EU zaščiteni pred diskriminacijo na podlagi starosti, vere ali prepričanja, invalidnosti in spolne usmerjenosti le na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, medtem ko na področjih izobraževanja, socialne zaščite ter dostopa do blaga in storitev protidiskriminacijska zakonodaja velja le za diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti.

Kako je Komisija, glede na to, da se je zakonodaja razširila, da lahko vključuje več kategorij na področju blaga in storitev, upoštevala nepričakovane posledice, ki jih to lahko povzroči?

Katere zaščitne ukrepe je Komisija upoštevala v vseh novih zakonodajah, da bi zagotovila, da ni negativnega vpliva na nižje cene za starejše ljudi in skupine z ugodnostmi?

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot veste, je Evropska unija vzpostavila širok okvir za boj proti diskriminaciji in je lahko ponosna na dosežene rezultate. Vendar so nekatere skupine bolj zaščitene kot druge. Natančneje to pomeni, da so ljudje zaščiteni pred diskriminacijo na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali vere, vendar so na tako celovit način zaščiteni le na delovnem mestu. Večji je le obseg varstva proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola.

Kot je bilo objavljeno v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008, Komisija načrtuje predlog direktive na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pri čemer bi se uporabilo načelo enakega obravnavanja zunaj zaposlovanja in razširil obstoječi pravni okvir EU. Odločiti se je treba še glede podrobnosti: čakamo na primer rezultate študije o vplivih (ki še poteka), ki bodo kmalu na voljo. Vendar Komisija razume, da je treba doseči ravnovesje načel protidiskriminacijskega in prednostnega obravnavanja, ki je v nekaterih okoliščinah lahko upravičeno.

V državah članicah obstaja veliko več vrst prednostnega obravnavanja, s katerimi se nekatere skupine zaradi specifičnih razlogov obravnavajo na poseben, a nediskriminatoren način. Primer prednostnega obravnavanja je brezplačna uporaba javnih prevoznih sredstev za starejše ljudi, kar podpira mobilnost. Komisija meni, da takšne prakse niso nezakonite, če imajo v državni zakonodaji zakonito podlago zaradi socialnih, izobraževalnih, kulturnih ali drugih razlogov.

  Robert Evans (PSE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za zagotovilo na koncu izjave, da po mnenju Komisije na to, kar je on opisal kot „prednostno obravnavanje“, ne bo negativnega vpliva. Menim, da je to dobrodošlo. Mislim, da bi bilo to dobrodošlo v vseh državah Evropske unije, če se bo delo, kot ga on opisuje, nadaljevalo in če on lahko doseže pravo ravnovesje. Za to zagotovilo se mu zahvaljujem.

Dokler imam besedo, želim spregovoriti o s tem povezani temi; zanima me, ali komisar sploh ve, kdaj bo objavljen njegov predlog o odločitvi za pristop h konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki seveda prav tako spada v to kategorijo.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Konvencija ZN o pravicah invalidov je bila končana med predsedovanjem Luksemburga, tudi zaradi usklajenih prizadevanj Evropske unije. Prepričan sem, da ta konvencija brez naših prizadevanj ne bi bila končana. Seveda so za ratifikacijo konvencije odgovorne države članice, cilj Evropske unije pa je podpirati in pospeševati to ratifikacijo prek razprav z državami članicami.

V zvezi z vašim vprašanjem, kdaj bom objavil predlog, naj povem, da je začasni rok konec junija letos, vendar je ta datum res začasen.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, komisarja bi želel usmeriti k temi verske diskriminacije in presenetljivemu dejstvu, da kljub zaščiti EU proti verski diskriminaciji v EU obstaja kraj, kjer je verska diskriminacija dovoljena. Na žalost je to moje volilno okrožje na Severnem Irskem, kjer je zaradi odstopanja od zakonodaje EU (kar EU dovoljuje) jasno navedeno, da je diskriminacija protestantov zakonita v primeru zaposlovanja v policijsko službo Severne Irske. Ali nam komisar lahko pove, kdaj se bodo te nemogoče razmere končale in kdaj bodo pravice, ki jih imajo drugi, ponovno veljale tudi za moje volivce?

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Tako kot spraševalec Robert Evans sem tudi jaz pomirjen glede tega, kaj namerava komisar storiti v zvezi s prihodnjo zakonodajo. Vendar je vprašanje zadevalo zlasti mogoče nevarnosti nepričakovanih posledic.

Glede na občutljivost tega področja prosim, da komisar, preden se dokonča kakršna koli nova zakonodaja na tem področju, potrdi, da bodo vse ocene učinka posebej stroge in opravljene predhodno.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Veljavne direktive zagotavljajo posebne predpise v zvezi z verskimi skupnostmi in verskimi prepričanji. V tem smislu Komisija pri spremljanju ukrepov spremlja tudi izvajanje predpisov. Ta zadeva je zapletena in zelo občutljiva, ampak na splošno lahko rečemo, da je urejena v okviru evropskih direktiv in Komisija lahko presodi, ali posamezne države članice ustrezno izvajajo zakonodajo, ali kršijo načelo nediskriminacije ali ne.

Na drugo vprašanje lahko odgovorim na zelo enostaven način. Načelo enakega obravnavanja in nediskriminacije je temeljna evropska vrednota, ki jo je treba izvajati, med njenim izvajanjem pa moramo uporabljati vse instrumente, ki so Evropski uniji na voljo. Po drugi strani je jasno, da moramo, ko se odločamo o stvareh, ki so tako pomembne za tako veliko število ljudi, preučiti posledice in potrebujemo ocene učinka. Evropska komisija strogo uporablja to metodo na vseh področjih, vključno s področjem enakih možnosti, temeljnih pravic in nediskriminacije.

  Mario Mantovani (PPE-DE). – (IT) Hvala, gospod predsednik, nimam več vprašanj. Vendar je Marie Panayotopoulos-Cassiotou postavila specifično vprašanje v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom. Ali bi prosim dovolili komisarju, da odgovori?

  Predsednik. − Gospod Mantovani, čas za odgovore na ta vprašanja je potekel, zato to ni mogoče. Komisar je slišal vprašanje in če se mu zdi primerno, lahko odgovori v pisni obliki. Gospa Panayotopoulos-Cassiotou bi lahko to omenila, saj je pravkar imela besedo.

Na vprašanji 50 in 61 bo podan pisni odgovor. Na vprašanji 62 in 63 ne bomo odgovarjali, ker spadata k temi, ki jo bomo na tem delnem zasedanju obravnavali pozneje.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 64 predložil Manuel Medina Ortega (H-0155/08)

Zadeva: Sporazum o ribolovu z Marokom

Ali je Komisija izvedla kakšno oceno rezultatov ribolovnih potovanj s plovili EU v okviru zadnjega sporazuma o ribolovu z Marokom?

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, spoštovani poslanci, poslancu Medini Ortegi se zahvaljujem za vprašanje, ki mi daje možnost, da razjasnim stališče Komisije v zvezi s pomembno temo sporazuma o ribolovu z Marokom.

Komisija spremlja sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Marokom. Podatki v zvezi s prvim letom izvajanja tega sporazuma še vedno niso končni, ker se je prvo leto končalo šele 28. februarja 2008 ter ker je med izvajanjem ribolovnih operacij ter prenosom in analizo podatkov šestmesečni zamik. Kljub temu časovnemu zamiku so že pridobljeni podatki v zvezi z ribolovnimi možnostmi, ki kažejo 80-odstotni izkoristek celotnih ribolovnih možnosti, pozitivni.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Komisarju se zahvaljujem za odgovor in priznavam, da je težko tako hitro pridobiti podatke, ampak ker živim blizu področja, kjer se izvaja ribolov, so mi ribiči povedali, da so na tem ribolovnem območju prisotni strukturni problemi kot posledica prevelikega števila mrež in drugega ribiškega orodja, ki je bilo na tem območju odvrženo, kar izredno otežuje ribolov.

Ne vem, ali se komisar zaveda strukturnih problemov, ki so se od zadnjega sporazuma pojavili na ribolovnem območju Sahare. V tem obdobju ni bilo evropske ribiške flote, vendar je to kot posledica pomanjkanja ohranjanja območja očitno povzročilo poslabšanje ribolovnih razmer.

  Joe Borg, komisar. − Natančneje, v prvem letu izvajanja sporazuma za glavne kategorije je bilo ulovljenih več kot 90 % rib iz kategorij malega priobalnega ribolova in tunov ter okrog 80 % industrijskih pelagičnih rib.

Vendar je izkoristek za pridnene ribe veliko manjši. V tem smislu je izkoriščenost le približno 23-odstotna. To pa predvsem zaradi problemov, ki ste jih navedli, zlasti zaradi vprašanja glede obveznih iztovarjanj na zahtevo Maroka, ki je bilo vključeno v sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, in tudi zaradi problema v zvezi z zaposlovanjem maroških mornarjev na plovilih Skupnosti.

Pred dvema tednoma sem bil v Maroku in z maroškim ministrom sem imel priložnost razpravljati o teh začetnih težavah (kot bi jih lahko imenovali) v zvezi z izvajanjem sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Marokom. Mislim, da se na splošno strinjamo, da moramo vprašanje, ki zadeva obvezna iztovarjanja, ponovno obravnavati glede na to, da je bila namera sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, da bi se ta iztovarjanja zahtevala za namene ponovnega izvoza. Od plovil Skupnosti bi se zahtevalo, da iztovorijo ribe, ki so bile ulovljene v Maroku, po predelavi pa bi bile ponovno izvožene.

Dejansko so do zdaj ribe iztovarjali za lokalno porabo. To pomeni, da glede na to, da so ribe ulovljene zunaj ozemeljskih mej, veljajo za uvožene v Maroko in se zato zaračuna visoka dajatev.

Postavil sem to vprašanje in prisotno je soglasje, zato upam, da bomo v zelo kratkem času našli rešitev. Podobno smo z maroškimi organi (s samim ministrom) obravnavali vprašanje zaposlovanja maroških mornarjev in dosegli razširitev seznama vključenih oseb, s katerega lahko lastniki plovil Evropske skupnosti izbirajo.

Prizadevamo si še bolj razširiti ta seznam, da bomo tako kolikor bo mogoče zmanjšali neprijetnosti, ki jih povzroča zelo omejen seznam, s katerega lahko lastniki plovil izberejo ribiče za delo na njihovih plovilih.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, želim vprašati, kaj se je zgodilo z zamrzovalnim plovilom za ribolov tunov Playa de Bakio, ki je bilo s 26 člani posadke, od tega je bilo osem Galičanov, pet Baskov in trinajst Afričanov, v nedeljo ugrabljeno ob obali Somalije.

Gospod komisar, zanima me, kako Komisija v zvezi s tem ukrepa, ali je že ukrepala in ali sploh namerava ukrepati, ker nas zelo skrbi, kaj se lahko zgodi ljudem, ki so še vedno na tem zamrzovalnem plovilu za ribolov tunov.

  Joe Borg, komisar. − V zvezi s konkretnim primerom, ki ga je omenila gospa Miguélez Ramos, želim povedati, da je Komisija danes podala izjavo, da smo zaskrbljeni zaradi ugrabitve španskega ribiškega plovila v mednarodnih vodah ob obali Somalije.

Najpomembnejša skrb Komisije je varnost španskih mornarjev na plovilu. V nadaljevanju pove, da obžaluje vsa dejanja piratstva in oboroženega ropa. Somalijski organi ne morejo ustrezno zagotoviti ohranjanja varnosti v vodah ob obali Somalije. Zato obstaja resen problem piratstva.

V zaključku pove, da Komisija meni, da bi lahko usklajen pristop do zaščite trgovskih in ribiških plovil, ki križarijo v nezavarovanih pomorskih conah, upravičeno sestavljal del evropske pomorske politike, vendar je povezan tudi z evropsko varnostno in obrambno politiko. V vsakem primeru mora o tem odločati Svet.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 65 predložila Sharon Bowles (H-0175/08)

Zadeva: Mali ribiči

Ali se Komisija zaveda, da je bila po letos uvedenih ribolovnih kvotah v Združenem kraljestvu ustanovljena zveza malih ribičev? Ali se Komisija zaveda, da se je s temi novimi kvotami na nekaterih območjih Združenega kraljestva ulov za flote za mali priobalni ribolov omejil na eno trsko na dan za posamezno ladjo? Ali Komisija kljub temu, da o porazdelitvi ribolovnih kvot med velika in majhna plovila odloča vlada Združenega kraljestva, priznava pomembnost flot za mali priobalni ribolov v lokalnem in tradicionalnem smislu, od katerih so nekatere prejele nagrade za trajnost? Ali meni, da bi bilo v Evropi treba storiti več za njihovo zaščito? Če je odgovor pritrdilen, se postavlja vprašanje, kako?

  Joe Borg, komisar. − Zahvaljujem se poslanki, gospe Bowles, za vprašanje, ki mi daje možnost, da pojasnim stališče Komisije v zvezi s tem pomembnim vprašanjem plovil za mali priobalni ribolov.

Zavedam se oblikovanja zveze, ki v floti Združenega kraljestva združuje lastnike plovil, ki so krajša od 10 metrov. Prav tako se zavedam, da je dodelitev nizke kvote za trsko bistven razlog za nastanek te zveze, saj je delež kvote za trsko za ta del flote Združenega kraljestva le okrog 3 % celotne kvote kljub dejstvu, da bi lahko bila relativna možnost ulova tega dela flote bistveno večja.

Kot ste pravilno poudarili v svojem vprašanju, so za dodeljevanje ribolovnih možnosti svojim plovilom odgovorne države članice, v tem primeru Združeno kraljestvo. Poleg tega bi želel dodati, da so države članice odgovorne tudi za prilagajanje velikosti flote ribolovnim možnostim, ki so jim na voljo, pa naj flota vključuje mala ali velika plovila.

Naj poudarim, da Komisija ne priznava posebnih okoliščin za flote za mali priobalni ribolov, natančneje za plovila, ki v dolžino merijo do 12 metrov in ne uporabljajo vlečnega orodja. Za ta del flote Evropski sklad za ribištvo ponuja zelo ugoden finančni okvir, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za zaščito flote.

Poleg tega želim povedati, da informacije, ki jih imam v zvezi s plovili do 10 metrov v Združenem kraljestvu, kažejo, da je ta sektor flot nedavno razvil zmogljivost lovljenja, ki zelo presega tradicionalno dodeljene ribolovne možnosti tega območja. Ta problem morajo rešiti organi Združenega kraljestva.

  Sharon Bowles (ALDE). – Menim, da sem prav predvidevala. Vendar morda lahko odgovorite še na eno moje vprašanje. Včasih slišim, da trske v Rokavskem prelivu niso uradno priznane kot tamkajšnji avtohtoni stalež.

Če je to res, bo ribiče z angleške jugovzhodne obale še bolj vznemirila prepoved lovljenja trsk, ki teoretično ne obstajajo, čeprav je tamkajšnja zaloga v resnici kar velika.

Ali bi lahko razrešili to vprašanje in mi sporočili, v kolikšni meri ste v zadnji statistiki EU upoštevali trske v Rokavskem prelivu? Razumem, da zdaj mogoče nimate pripravljenih vseh teh informacij, zato bom sprejela odgovor v pisni obliki, če je potrebno.

  Joe Borg, komisar. − Zdaj podatkov nimam na voljo, vendar bom zadevo zagotovo preučil in vam posredoval odgovor v pisni obliki.

V zvezi s trsko želim poudariti, da smo zdaj v postopku ponovne obravnave načrta za obnovitev staležev trsk, ki vključuje velik del morij okrog Združenega kraljestva.

V Svetu sem prejšnji ponedeljek, ko smo si izmenjali mnenja o načrtu, ki naj bi vključeval tudi Irsko morje, predstavil predlog za nov načrt za obnovitev staležev trsk.

Zato še naprej razširjamo obseg načrta za obnovitev staležev trsk. Vendar si prizadevamo, da bi načrt podrobneje določili, da bi bolj upošteval posebne dejanske okoliščine v različnih vodah, tako da se lahko sprejmejo nekateri ukrepi, če ima posamezno območje vod Skupnosti več staležev trsk. Na drugih območjih, kjer je stalež trsk veliko manjši, je seveda treba sprejeti strožje ukrepe, da se omogoči obnovitev trsk.

Na splošno so staleži trsk v zelo slabem stanju. Mislim, da so glede umrljivosti v najslabšem položaju, zato je treba sprejeti zelo stroge ukrepe, da se omogoči obnovitev teh zelo dragocenih staležev.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 66 predložil Seán Ó Neachtain (H-0183/08)

Zadeva: Program za ukinitev tretjine sektorja za ribolov ozimice na Irskem.

Ali lahko Komisija natančno pojasni, kako napreduje 60 milijonov EUR vreden program za ukinitev tretjine sektorja za ribolov ozimice na Irskem?

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se poslancu, gospodu Ó Neachtainu, za vprašanje, ki mi daje možnost, da razložim umik ribiških plovil iz obratovanja.

Irski organi so s pismom z dne 6. avgusta 2007 Komisijo obvestili o shemi državne pomoči z naslovom „Prilagoditev ribolovnega napora“. Shema predvideva umik plovil, ki so registrirana kot večnamenska plovila ali plovila z vlečno mrežo z gredjo irske flote, ter prednostno obravnava staleže belih rib, čeprav so vanjo vključena tudi plovila za staleže pelagičnih vrst in lupinarjev. Celoten državni proračun za shemo znaša 66 milijonov EUR. Komisija je v skladu s pravili glede državnih pomoči shemo odobrila 13. novembra 2007. Irska shema predvideva, da se lahko pomoč dodeli do 1. oktobra 2009. Vendar je glede na irske organe rok za oddajo vlog v okviru sheme 30. april 2008, po katerem bo stopnja izvajanja sheme jasnejša.

Komisija pozdravlja pobudo Irske, da poskuša zmanjšati zmogljivost svoje ribolovne flote, da bo pritisk na obstoječe staleže rib manjši. Prilagajanje ribolovne zmogljivosti ribolovnim možnostim predstavlja glavni steber skupne ribiške politike. Poleg tega daje irska shema prednost umiku plovil, ki lovijo občutljive staleže belih rib, medtem ko lastnikom plovil, ki se že soočajo z nižjimi kvotami, višjimi cenami goriva itd., omogoča zapustitev sektorja. Preostali izvajalci bi morali imeti zanimivejši donos.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za odgovor in se strinjam, da je bil umik čolnov iz obratovanja zaradi premajhnih količin rib potreben in je še vedno.

Vendar želim komisarja vprašati, ali ima Komisija kakšne načrte ali predloge, s katerimi se bo tistim v ribiškem sektorju, ki so izgubili službo, zagotovila možnost nove zaposlitve in, če je mogoče, na podobnem delovnem področju. Ti ljudje, ki so skoraj celo življenje delali v ribiškem sektorju, imajo malo možnosti za drugo zaposlitev.

  Joe Borg, komisar. − Kar zadeva člane posadk plovil, ki bodo umaknjena iz obratovanja, bi najprej rad povedal, da Evropski sklad za ribištvo omogoča pomoč za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti v zvezi z umikom plovil iz obratovanja. Vendar je od zadevnih držav članic odvisno, ali bodo v okvir operativnega programa za Evropski sklad za ribištvo vključile to postavko odhodkov. Razumem, da Irska meni, da sistem nadomestil nacionalne države zagotavlja nadomestilo za posadke.

Poleg prekinitve ribolovne dejavnosti z zvezi z umikom plovil iz obratovanja Evropski sklad za ribištvo zagotavlja tudi možnost socialno-ekonomske izravnave, diverzifikacije, prekvalifikacije in predčasne upokojitve. Tako je v okviru Evropskega sklada za ribištvo mogoče zagotoviti tudi pomoč, da se člane posadk ponovno usposobi za delo v drugačnih, a sorodnih, sektorjih, tako da se jim zagotovijo možnosti za diverzifikacijo in poiščejo nadomestne možnosti zaposlitve tudi v drugih sektorjih. Ponovno bi poudaril, da mora operativni program pripraviti država članica.

Komisija bo operativni program odobrila, če bo usklajen s parametri Evropskega sklada za ribištvo, vendar so dejanske prednostne naloge, dejanska področja, ki so opredeljeni, odvisni od zadevnih držav članic. Komisija nima pravice vztrajati, naj se države članice odločijo za določeno možnost. Zadostuje nam, da so vključeni v okvir ciljev ali namer Evropskega sklada za ribištvo.

  Predsednik. − Ker vlagatelj ni prisoten, bomo vprašanje št. 67 preskočili.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 68 predložil Ioannis Gklavakis (H-0221/08)

Zadeva: Hujše kršitve pravil skupne ribiške politike leta 2005

V skladu z uredbo (ES) št. 1447/1999⁽²⁾ morajo države članice Komisiji vsako leto poročati o kakršnih koli kršitvah pravil skupne ribiške politike in z njimi povezanih predpisanih denarnih kaznih. Nedavno je Komisija objavila šesto poročilo o resnih kršitvah pravil skupne ribiške politike (KOM(2007)0448).

V poročilu objavljeni podatki razkrivajo, da število kršitev narašča, medtem ko je naloženih kazni v celotni EU vse manj. Natančneje, leta 2005 so v primerjavi z letom 2004 zabeležili 8,1 % več kršitev, medtem ko se je stopnja kazni znižala za skoraj 45 %. Med državami članicami obstajajo tudi bistvene razlike, kar zadeva okoliščine, v katerih so kazni naložene, in stopnjo kazni.

Ali Komisija lahko pove, ali različni nacionalni sistemi nalaganja kazni zagotavljajo enakovredno konkurenco med evropskimi ribiči? Ali Komisija meni, da bi bilo primerno oblikovati usklajen sistem nalaganja kazni za resne kršitve pravil skupne ribiške politike? Na kakšen način se lahko okrepi zaupanje ribičev v nepristransko uporabo pravil skupne ribiške politike, da bodo spoštovali pravila glede ohranjanja ribjih staležev?

  Joe Borg, komisar. − Zahvaljujem se poslancu, gospodu Gklavakisu, za pomembno vprašanje, ki mi daje možnost, da opredelim svoje stališče glede tega ključnega vprašanja in povem kaj o reformi, ki se pripravlja na tem področju.

Zavedam se bistvenih razlik pri kaznih, ki jih nalagajo države članice za resne kršitve, kar vodi do nenehnih pomanjkljivosti v sedanjem nadzornem sistemu.

Kot ste pravilno poudarili v svojem vprašanju, so kazni, ki jih nalagajo države članice, nezadostno sredstvo odvračanja, ki ne spodbuja delovanja v skladu s pravili. Naj navedem primer: povprečna globa v Evropski uniji je bila leta 2005 nižja od 2 000 EUR, znašala je od 98 EUR do 8 876 EUR, odvisno od države članice.

Naj poudarim, da morajo po zakonodaji Skupnosti države članice zagotoviti, da je vsaka resna kršitev skupne ribiške politike predmet ustreznega nadaljnjega ukrepanja in da se po potrebi izreče ustrezna odvračilna kazen. Za določitev zneska in naložitev kazni za resne kršitve skupne ribiške politike so odgovorne in pooblaščene predvsem države članice. Komisija lahko ta postopek le nadzoruje in ocenjuje.

Želim vas obvestiti, da se je Komisija na podlagi analiz letnih poročil držav članic o resnih kršitvah v zadnjih letih in zlasti poročila Računskega sodišča št. 7/2007 odločila, da uvede reformo nadzornega sistema skupne ribiške politike, ki predvideva uskladitev kazni na ravni Skupnosti ter jasno opredelitev resnih kršitev, da se zagotovita enotnost in preglednost.

Verjamem, da bo ta nova, enostavnejša in učinkovitejša ureditev nadzora zagotovila enake konkurenčne pogoje za ribiče Skupnosti tako, da bo okrepila spoštovanje pravil skupne ribiške politike ter razširila kulturo skladnosti.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, z vašim odgovorom sem zelo zadovoljen. Zadovoljen sem, da bomo imeli v vseh državah članicah EU enak pristop. Upam, da bo to veljalo za vse sektorje. Upam, da boste s tem načelom nadaljevali. Naj poudarim še nekaj: manjši kot je stalež morskih rib, strožji moramo biti, sicer bo prihodnost zelo žalostna.

  Joe Borg, komisar. − Gospodu Gklavakisu se zahvaljujem za pripombe.

Pozivam poslance, naj podprejo Komisijo pri poskusu uvedbe ukrepa za uskladitev ureditve na področju kazni.

Prejšnji teden sem bil prisoten na izmenjavi mnenj v Svetu o podobnem področju – boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in neurejenemu ribolovu. V predlogu iz sporočila KOM(2007)448 poskušamo uskladiti določbe, tj. urediti kazni. Čeprav se vse države članice soglasno strinjajo z učinkovitejšim bojem proti nezakonitemu ribolovu, mislim, da so bile pri razpravljanju o podrobnostih o obsegu predloga, uskladitvi kazni in zagotavljanju nadzora uvoza nezakonito predelanih ribjih proizvodov skoraj soglasne tudi pri iskanju težav v zvezi z našimi predlogi.

Očitno bom o tem z državami članicami razpravljal v naslednjih mesecih. Predvidevam, da bo razpravljanje o celotni ureditvi nadzora, ki obsega tudi sporočilo KOM(2007)448, zelo zahtevno. Upam, da bo Parlament v poročilu, ki ga namerava pripraviti v zvezi z novim predlogom nadzora, katerega sprejetje bomo v kolegiju obravnavali pozneje v tem letu, izrazil svojo podporo.

  Predsednik. − Na vprašanje št. 69 bo podan pisni odgovor.

Vprašanje št. 70 predložila Giovanna Corda (H-0157/08)

Zadeva: Širjenje bolezni modrikastega jezika v severni Evropi

Nedavna študija dveh belgijskih univerz opozarja na veliko tveganje za bolezen modrikastega jezika, ki v severni Evropi postaja endemična. Ali ne bi morali, glede na to, da je širjenje bolezni modrikastega jezika povezano s premiki prenašalcev bolezni in krepitvijo virusnih sevov, zaradi možnega širjenja bolezni takoj uvesti izrednih ukrepov?

Ali Komisija lahko pove, kakšne ukrepe namerava uvesti za razvoj zdravljenja virusnih bolezni, za akcije cepljenja ter za njihovo financiranje glede na to, da se je samo v Belgiji skupno število čred goveda in tropov ovac, obolelih za to boleznijo, s 695 leta 2006 povečalo na 6 857 leta 2007?

  Androula Vassiliou , komisarka. − Poslanki se zahvaljujem za vprašanje. Menim, da se Komisija dobro zaveda izrednega stanja zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika v številnih državah članicah v zadnjih letih in si močno prizadeva za boj proti tej bolezni.

Januarja lani je bilo na konferenci o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika, ki jo je organizirala Komisija, jasno ugotovljeno, da je cepljenje glavni in najučinkovitejši veterinarski ukrep za boj proti bolezni modrikastega jezika. Da bi dosegli usklajen pristop EU, je Komisija hitro objavila smernice in merila načrtov za cepljenje, državam članicam pa je omogočila, da strategijo cepljenja prilagodijo svojim razmeram.

Komisija je nato ocenila načrte, ki so jih predložile države članice, jih odobrila ter zagotovila prvi finančni prispevek v višini do 64 milijonov EUR od skupno 130 milijonov EUR za celoten projekt. Vsa ta dejanja kažejo, kolikšno pomembnost Komisija pripisuje cepljenju.

Skupnost podpira tudi številne programe raziskav bolezni modrikastega jezika. V petem in šestem okvirnem programu sta bila dva posebna projekta namenjena razvoju strategije varnega in učinkovitega cepljenja proti virusu bolezni modrikastega jezika. EU je za projekta prispevala 1,7 milijona EUR in 804 000 EUR. Ta ukrepa se bosta nadaljevala v sedmem okvirnem programu. Vendar znanstveniki ne verjamejo, da bi razvoj protivirusnih zdravil učinkovito zmanjšal izgube zaradi te bolezni.

  Giovanna Corda (PSE). – (FR) Gospa komisarka, najprej naj povem, da vem, da sem prva, ki vam danes postavlja vprašanje za ustni odgovor. Verjamem, da ste tako zadovoljni kot jaz, da ste danes tu. S tem sem se želela le za trenutek oddaljiti od teme, o kateri razpravljamo.

Posredovali ste nam veliko informacij, čeprav se je glede na nedavno zbrane podatke v državah Beneluksa in Nemčiji število okuženih čred v enem letu 25-krat povečalo, kar je veliko.

Naj omenim primer v Belgiji, saj tam delam. Okuženih je skoraj 7 000 čred. Zato to v finančnem smislu zelo vpliva na kmete.

  Androula Vassiliou , komisarka. − Verjamemo, da se bo leta 2008 bolezen razširila po celotni Evropi. Zato Komisija sprejema zelo stroge ukrepe za obvladovanje bolezni in kot sem dejala, je cepljenje najboljši način za boj proti tej bolezni. Za pomoč državam članicam v zvezi s cepivi in cepljenjem smo namenili veliko denarja in ga še vedno namenjamo.

  James Nicholson (PPE-DE). Gospod predsednik, komisarki želim povedati, da se je bolezen modrikastega jezika hitro razširila po celotni Evropski uniji in dejali ste, da je cepljenje najboljši način; vendar, ali ne bi Komisija, čeprav na tej stopnji, pretehtala možnosti, da se dovoli prepoved uvoza živali na vsa območja ali v vse regije, ki jih bolezen do zdaj ni prizadela, v primerih, v katerih je bilo dokazano in potrjeno, da so črede okužene s to boleznijo? Seveda bi bilo to pametno storiti, da ljudje, čeprav prostovoljno, ne bi uvažali z okuženega območja v neokuženo regijo, saj se bolezen hitro širi. Pravite, da je bolezen neizogibna, ampak mislim, da bi to morali storiti.

  Androula Vassiliou , komisarka. − Kot veste, smo sprejeli ukrepe. Imamo primere Italije, Francije in Portugalske, ki so sprejele enostranske ukrepe za preprečitev uvoza okuženih živali. Zaradi sprejetja dodatnih ukrepov zdaj Italija in Francija umikata enostranske ukrepe, ki sta jih prej sprejeli. Zelo pozorno spremljamo razmere in če se nam bo zdelo potrebno, bomo sprejeli dodatne ukrepe.

  Predsednik. − Ker naslednji vprašanji obravnavata enako temo, ju bomo obravnavali skupaj:

Vprašanje št. 71 predložila Marian Harkin (H-0164/08)

Zadeva: Uvoz brazilske govedine

Kakšne so sedanje zahteve v zvezi z uvozom brazilske govedine v EU?

Vprašanje št. 72 predložil Brian Crowley (H-0177/08)

Zadeva: Brazilska govedina

Ali lahko Komisija jasno opiše najnovejše razmere v zvezi z bistvenimi omejitvami glede uvoza brazilske govedine v Evropsko unijo?

  Androula Vassiliou , komisarka. − Kot veste, je imela EU veliko let učinkovito uvozno politiko za govedino iz Brazilije.

Za EU namenjena brazilska govedina je dovoljena le z območij, za katera velja, da v njih ni slinavke ni parkljevke. Zdaj so taka območja v šestih brazilskih državah: Espírito Santo, Goiás, Mato Grosso, Minas Gerais, Rio Grande do Sul in Santa Catarina.

Govedo, katerega meso je namenjeno za trg EU, mora pred tem najmanj 90 dni bivati na dovoljenem območju. Poleg tega mora govedo pred zakolom najmanj 40 dni bivati na kmetijskem gospodarstvu.

V klavnicah govedo ne sme priti v stik z drugimi živalmi, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, pred zakolom mora biti pregledano in 24 ur pred zakolom ne sme kazati nobenih kliničnih znakov bolezni.

V EU se lahko izvaža le sveže goveje meso, ki mora biti izkoščeno in zorjeno, da se zagotovi inaktivacija virusa slinavke in parkljevke, če je kljub vsem prej omenjenim ukrepom še vedno prisoten.

Vendar je inšpekcijska služba Komisije novembra 2007 odkrila resne primere neizpolnjevanja zahtev v zvezi z registracijo kmetijskih gospodarstev, identifikacijo živali in nadzorom premikov ter da Brazilija ne upošteva prejšnjih zavez za sprejetje ustreznih popravnih ukrepov.

Posledično je Komisija januarja letos sprejela ukrepe, ki so omejili uvoz brazilske govedine na kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo številne dodatne zahteve. Te dodatne zahteve vključujejo popolno registracijo in identifikacijo vseh živali v nacionalnem brazilskem sistemu za govedo. Poleg tega morajo kmetijska gospodarstva učinkovito nadzorovati brazilske veterinarske službe, brazilski organi pa morajo redno izvajati inšpekcijske preglede.

  Marian Harkin (ALDE). – Tudi jaz pozdravljam komisarko.

Mogoče je moje vprašanje nekoliko nepravično, ker je vezano na preteklost. Vendar mi je vaš predhodnik, komisar Kyprianou, pred približno šestimi meseci poslal odgovor na vprašanje v zvezi s poročilom o hrani in veterinarstvu. Odgovoril je, da predhodne ugotovitve poročila niso upravičile takojšnje spremembe politike EU v razmerju do Brazilije. Še dva ali tri mesece pred uvedbo prepovedi so pooblaščene osebe s področja prehrane in veterinarstva v odboru za kmetijstvo in drugje vztrajale, da težave niso pomembne. Kljub temu je bila v roku dveh ali treh mesecev uvedena prepoved in zdaj uvažamo le s kmetij, ki predstavljajo 1 % prvotnega števila kmetij.

Moje vprašanje je: ali je Urad za prehrano in veterinarstvo k natančnejšemu pregledu razmer spodbudilo poročilo združenja irskih kmetov in ali je bil razlog za ukrepanje Komisije to poročilo.

  Brian Crowley (UEN). – Komisarki se zahvaljujem za odgovor in jo pozdravljam ob njeni prvi udeležbi v času za vprašanja v Evropskem parlamentu. Očitno ste z odgovori zelo zadovoljni.

Dodal bi še, da ste med razpravo v Parlamentu pred odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane dejali, da je varnost hrane ena naših ključnih skrbi, ampak da moramo biti kljub temu pošteni do trgovinskih partnerjev.

Vendar menim, da bi morali biti pošteni ne le v zvezi s predpisi, ki veljajo za evropske kmete in proizvajalce hrane, ampak tudi do tistih, ki uvažajo v Evropsko unijo in za katere bi morali veljati enaki predpisi. Kako bomo zagotovili, da bo oskrba s hrano varna in zanesljiva po standardih, ki veljajo za evropske proizvajalce, zlasti kar zadeva govedino iz Brazilije?

  Androula Vassiliou , komisarka. − Pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami EU na področju zdravstvenega varstva so bile ugotovljene v misijah Komisije v Braziliji. Nekatere od teh pomanjkljivosti so obravnavali brazilski organi sami.

Vendar so bili med misijo novembra 2007 odkriti resni primeri neizpolnjevanja zahtev, zlasti v zvezi z registracijo kmetijskih gospodarstev, identifikacijo živali in nadzorom premikov ter neupoštevanjem prejšnjih zavez za sprejetje popravnih ukrepov.

Kot sem dejala, so bile posledično sprejete dodatne zahteve in zdaj zagotavljamo, da se zavezanost Brazilije resnično spoštuje. Na tej točki strokovnjaki iz Komisije omogočajo praktično usposabljanje inšpektorjev, vendar tudi zagotavljajo, da so inšpektorji, ki so se že udeležili usposabljanja, na kmetijah in usposabljajo svoje ljudi, tako da je vsaki državi članici, ki uvaža govedino iz Brazilije, zagotovljeno, da dobro usposobljeni ljudje nadzirajo upoštevanje naših zahtev in predpisov.