Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 23. april 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o oprostitvi vizumske obveznosti (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Sledijo izjave Sveta in Komisije glede pogajanj med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o oprostitvi vizumske obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Želel vas bi na kratko obvestiti o tem, kako potekajo razgovori glede „visa waiver“ in glede ESTA. Najprej bi želel povedati, da je vprašanje vizumske politike za Evropsko skupnost izredno pomembno in da si od vstopa novih članic v Evropsko unijo tako Komisija kot tudi vsa predsedstva izredno prizadevajo, da bi vse države in vsi državljani imeli enake pogoje za vstopanje v Združene države Amerike in da bi seveda vsi bili na „visa waiver“ programu. Ukinitev vizumov bi seveda pomenilo enakost vseh državljanov Evropske unije.

ZDA so v letošnjem letu začele z določenimi postopki, dogovori, in odprle vrata za vstop v „visa waiver“ program. Začeli so izključno bilateralne pogovore in tukaj je prišlo do nekaterih nerazumevanj, nekaterih poglobljenih razgovorov, ki smo jih razčiščevali kot predsedstvo skupaj s Komisijo v začetku tega leta ter se dogovorili na večih sestankih za dvotirni sistem sodelovanja na tem področju. Takšen sistem smo potrdili tudi na srečanju trojke EU–ZDA 12. marca v Sloveniji.

Dvojni sistem pomeni to, da dobi Komisija mandat za pogajanja in dogovore z Združenimi državami Amerike v zvezi z zadevami, ki so stvar Skupnosti, in hkrati se lahko države na bilateralnem nivoju pogovarjajo o zadevah, ki so v pristojnosti držav članic. Na zadnjem Svetu za notranje zadeve 18. aprila je Svet izglasoval tudi mandat Komisiji, tako da sedaj Komisija lahko prične s takšnimi pogovori. Želimo si transparentnost tega dvotirnega sodelovanja. Nekatere države članice so začele na bilateralnem nivoju že z začetnimi pogovori, kakšni bi bili ti sporazumi, vendar še niso v pisni obliki in pričakujemo transparentnost tako od držav članic kot s strani Komisije, tako da bomo lahko na tem nivoju delovali.

Če se dotaknem elektronske avtorizacije potovanj, moram reči, da smo imeli že nekaj razgovor v zvezi s tem. Izvajamo tako imenovane „exploratory talks“ skupaj s Komisijo in z ameriško stranjo. Do sedaj, po podatkih, ki jih imamo do sedaj, je vidno, da Združene države Amerike od potnikov ne bodo zahtevale nobenih drugih podatkov, kot jih že sedaj potniki prostovoljno izpolnjujejo na letih v Združene države Amerike na tako imenovanem formularju rimska ena do štiriindevetdeset, ki je bele oziroma zelene barve za tiste, ki imajo vizni sistem. To je izredno pomembno.

V sedanjih pogovorih smo tudi ugotovili in dogovorjeno je, da bodo ta preverjanja brezplačna in da bodo, ko bo enkrat avtorizacija izdana, trajala dve leti. V bistvu gre zato, da naj bi v bodoče, ko bi ta sistem bil vzpostavljen, državljani preko interneta pošiljali te iste podatke oblastem Združenih držav Amerike in bi jih seveda potem na tak način, kot sedaj Združene države Amerike obravnavajo te sedanje podatke, obravnavali tudi v bodoče.

Obstaja še eno področje, na katerem je seveda treba posebej nekaj povedati, to so pogovori z Združenimi državami Amerike, povezanimi s skupino strokovnjakov na visoki ravni glede zaščite osebnih podatkov. Do sedaj smo se uspeli pogovoriti o dvanajstih načelih in ugotovili, da so enaka. Eno načelo je še odprto. Upamo, da bomo lahko do konca junija prišli do točke, kjer bomo ugotovili, da bi bilo možno nadaljevati pogovore in dati nek drugačen mandat tej skupini, ki bi začela s pripravo pogovorov za možno sklenitev okvirnega sporazuma z Združenimi državami Amerike na tem področju.

Zakaj si želimo ta okvirni sporazum? Prvič, želimo slediti resolucije Evropskega parlamenta iz decembra lani, kjer je bilo posebej izraženo, da bi bilo dobro sprejeti takšen sporazum, in seveda menimo, da je možnost pogajanj in možnost dogovora v takšnem krovnem sporazumu možna samo po principih in po sprejetju lizbonske pogodbe, se pravi skupaj s Parlamentom, skupaj s Svetom in skupaj s Komisijo. Samo konsenz med vsemi tremi organi nam bo omogočil to, da bomo lahko dosegli skupna načela in skupne principe delovanja. Hkrati pa seveda, ko bomo imeli tak krovni sporazum, se bomo še vedno posebej odločali za kakršno koli izmenjavo podatkov, od primera do primera. Ne bo možno, da bi ta sporazum pokril vsa nadaljnja. Namreč sedanja situacija je takšna, da se pri vsakem sporazumu, pri vsakem dogovarjanju ta načela ponovno in ponovno odpirajo in pogajajo. Če bi imeli takšna skupna načela, na katerih bi potem temeljili, bi bili konkretni dogovori in konkretni sporazumi seveda v veliko boljši poziciji. Gospod predsednik, toliko na kratko.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Minister, gospe in gospodje, ministrska trojka Evropske unije in Združenih držav za „pravico, svobodo in varnost“, na kateri sta gospod Mate in podpredsednik Frattini sodelovala marca, je bila odločna priložnost za obravnavo nekaterih pomembnih vprašanj z našimi ameriškimi sogovorniki.

S sprejetjem ministrske deklaracije o pristopu, ki ga je treba sprejeti za uvedbo nove ameriške zakonodaje o oprostitvi vizumske obveznosti, smo naredili korak v pravo smer. V skladu s to zakonodajo je treba z državami, ki so ali bodo članice programa za odpravo vizumov, podpisati varnostne sporazume. Združene države so omenile dvojni pristop, ki se zahteva v primeru Evropske unije, pri katerem imajo Skupnost in države članice deljeno pristojnost na tem področju. Zadeve v nacionalni pristojnosti se bodo obravnavale z nacionalnimi organi; zadeve v pristojnosti Unije se bodo obravnavale z evropskimi organi. Ameriški pogajalci so prav tako podprli skupni cilj čim hitrejše uvedbe varnega potovanja med Evropsko unijo in Združenimi državami brez vizuma.

Da bi se ta cilj dosegel, je Komisija predlagala Svetu mandat, ki mu bo omogočil začetek pogajanj z Združenimi državami. Hvaležen sem gospodu Mateju, ki je 18. aprila predsedoval Svetu za pravosodje in notranje zadeve, ker je bil Svet zaradi širokega soglasja pripravljen dodeliti ta mandat Komisiji. To je dokaz za našo skupno namero o enotnem delu in prizadevanju, ki sta očitno učinkovitejša.

Komisija bo zdaj čim prej začela pogajanja. Sodelovali smo že z ameriškimi organi. Poskrbeti moramo za hiter napredek z Združenimi državami o pogojih programa za odpravo vizumov, ki je v pristojnosti Komisije. Hkrati moramo zaščititi pravice in svoboščine naših državljanov, da se zagotovi čim hitrejši dostop državam članicam. Posebej si nameravamo prizadevati, da bo vsak sporazum med Skupnostjo in Združenimi državami temeljil na načelu vzajemnosti, spoštovanju temeljnih pravic in posameznih svoboščin, vključno z varstvom podatkov in pravico do zasebnega življenja.

Kot je pravkar povedal gospod Mate, bomo med pogajanji prav tako obravnavali elektronski sistem za odobritev potovanj. V skladu s programom za odpravo vizumov bodo morali potniki, ki bodo potovali v Združene države z letalom ali ladjo, pred odhodom odgovoriti na nekatera vprašanja prek spleta. Nato jim bo izdano elektronsko dovoljenje za potovanje. Izpostaviti moram, da ta sistem že deluje med Evropsko unijo in Avstralijo. Združene države so nam večkrat zagotovile informacije o predpisih v zvezi z delovanjem elektronskega sistema za odobritev potovanj, zlasti prek naše videokonference z gospodom Chertoffom, ministrom za domovinsko varnost.

Očitno so potrebna dodatna pojasnila in z gospodom Matejem bova o tem ponovno razpravljala z gospodom Chertoffom, ko bo sredi maja prišel v Bruselj. V zvezi s tem celotnim vprašanjem moramo ohraniti solidarnost med državami članicami. Dvojni pristop bo učinkovit le, če bodo pogajanja držav z Združenimi državami popolnoma pregledna. Združene države se morajo kmalu sprijazniti s pravili za izvajanje memoranduma o soglasju z državami članicami, ki so ga podpisale, ker so ti izvedbeni sporazumi očitno bistveni in naša naloga bo, da jih ocenimo.

Končno, v tesnem sodelovanju s predsedstvom bo Komisija nadaljevala svoj dolgotrajen dialog z Združenimi državami. Zaradi odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami na tem področju je potrebno zaupno in bistveno partnerstvo. Zaradi varnosti naših državljanov je potrebno skupno ukrepanje, ki ščiti temeljne pravice. Menim, da je sprejetje pogajalskega mandata najboljši kompromis. Državam članicam omogoča diskrecijsko pravico, da se pogajajo z Združenimi državami o zadevah, ki so njihova posebna pravica, kot so sodelovanje in izmenjave informacij med obveščevalnimi službami, vendar moramo mi zagotoviti, da bodo lahko v Združene države potovali vsi državljani Unije. Razširitev programa za odpravo vizumov so kritizirali v ameriškem kongresu, vendar menim, da bomo lahko ob podpori Evropskega parlamenta in ministra podprli stališče Evropske unije, ki želi odločno zagotoviti enake obravnavanje za vse svoje državljane.

To je vse, kar vam lahko danes pove Parlament. Zdaj bom pozorno poslušal vaše govore, ki bodo zagotovili pojasnila za prihodnja pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek , v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, toplo pozdravljam pobudo, ki sta jo sprejela Svet in Komisija, v skladu s katero se bodo vzpostavila jasna in pregledna okvirna načela v zvezi z dvostranskimi sporazumi o potovanjih med državami članicami Unije in Združenimi državami brez vizumov.

Na začetku tega leta so se nekatere neučakane države članice začele same pogajati z Združenimi državami brez soglasja Unije. Druge države so se odločile, da bodo počakale na ureditev načel v okviru Unije, ker so razumele, da bodo imele trdnejši položaj, če se bodo lahko oprle na podporo celotne Evropske unije. Danes je bilo Združenim državam poslano odločno sporočilo, ki jasno kaže, da se od posameznih držav članic ne sme zahtevati, da kršijo načela Skupnosti. To velja tudi za občutljiva vprašanja zunaj predpisov Unije, kot je objava podatkov o gibanju potnikov. Pomembno je, da se zdaj lahko posamezne države članice ločeno pogajajo z Združenimi državami. Te države se tudi najbolj zavzemajo za to, da bi svojim državljanom zagotovile potovanja brez vizumov. Vendar morajo te države upoštevati stališče, ki smo ga oblikovali skupaj in ki temelji na načelu vzajemnosti in tudi na zahtevi po obveščanju Komisije o napredku pogajanj.

Zdaj so na potezi Združene države. Pozivam Združene države, da natančno preučijo merila, na podlagi katerih se vizumi odobrijo državljanom z vzhodnega dela Evropske unije. Ali res gre za to, da bi lahko bilo veliko teh državljanov nezakonitih priseljencev, ki po koncu veljavnosti vizuma ne bodo zapustili Združenih držav? To je razlog, zaradi katerega je zavrnjena velika večina vlog za izdajo vizuma, in ne morebitno ogrožanje varnosti. Navsezadnje ne moremo reči, da je vzhodna Evropa kraj za razcvet fundamentalističnih terorističnih skupin. V preteklosti so državljani vzhodne Evrope nezakonito prebivali v Združenih državah zaradi finančnih razlogov. Položaj se je zdaj močno spremenil. Vzhodnoevropejci lahko zakonito delajo v stari Evropi od pristopa k Uniji. Tam lahko delajo brez kršenja zakonov in brez strahu pred službami za priseljevanje.

Glede na te spremembe ti državljani vse težje razumejo negativen odnos Združenih držav. Stališče, ki so ga sprejele Združene države, prav tako škodi njenemu vtisu. Zato je tudi v interesu Združenih držav, da se hitro končajo pogajanja in zagotovi, da je vizumska obveznost za državljane Unije zgodovinsko pogojena.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Fava, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam predsednika Sveta in komisarja. Našo skupino veseli, da je Svet potrdil pogajalski mandat, ki bo Komisiji končno omogočil pogajanja o vključevanju vseh držav članic – ponavljam, vseh držav članic – v novi program za odpravo vizumov, kot ga je lani spremenil ameriški kongres.

Hkrati pa obžalujemo, da je administracija v Washingtonu sklenila, da začne dvostranska pogajanja z državami, ki so se pred kratkim pridružile Evropski uniji; te odločitve ni mogoče podpreti niti v smislu koristi niti z vidika metode.

Naša skupina je prepričana, da so Združene države ključni partner v boju proti terorizmu, hkrati pa menimo, da mora ameriška administracija spoštovati politično subjektivnost in pristojnosti Evropske unije, kot določajo naše pogodbe. Zato predlagam, gospod komisar, da se tudi države članice EU opozori, da imajo vlogo razlaganja in obrambe te evropske subjektivnosti.

Kot ste tudi sami opozorili, je za vizumsko politiko enako kot za našo azilno politiko in politiko za boj proti nezakonitemu priseljevanju odgovorna Evropska skupnost. Pomembno je, da je Svet jasno opredelil pogajalski mandat, tako da niso mogoča nobena pogajanja o dvostranskem sporazumu med državo članico in Združenimi državami glede vprašanj, ki so v pristojnosti EU, zlasti če takšni sporazumi organom ZDA dovoljujejo dostop do podatkovnih zbirk Evropske unije.

Komisijo zdaj pozivamo, naj si prizadeva za sporazum in celovito rešitev, ki bo zagotovila oprostitev vizumske obveznosti za državljane vseh evropskih držav na podlagi enakega dostojanstva in zlasti vzajemnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. (NL) Gospod predsednik, pozdravljamo ta mandat in pričakujemo njegove rezultate. Sprašujem se, zakaj tega ni bilo mogoče doseči v preteklih letih in zakaj je to dosegljivo zdaj. Upajmo, da je dosegljivo.

Pozdravljam tudi izjavo gospoda Mateja, da mora izvzetje iz vizumske obveznosti veljati za vse državljane Evropske unije in ne za vse države članice, kar je precej drugače. V zvezi s tem želim opozoriti na prepoved vstopa oseb, okuženih z virusom HIV, v Združene države. Upam, da boste zavzeli odločno stališče glede odpravljanja te prepovedi vstopa. Prav tako me zanima vaše mnenje o izjavah gospoda Chertoffa v časopisu Washington Post iz tega tedna, da bo oprostitev vizumske obveznosti odvisna od jemanja prstnih odtisov s strani letalskih družb. To je popolnoma nov dejavnik, zato me zanima vaše mnenje o tem vprašanju.

Naslednja točka je evidenca imen letalskih potnikov (PNR). Če bodo ameriške zahteve glede evidence imen letalskih potnikov presegle sedanje določbe iz sporazuma med EU in ZDA, ki se sploh še ni ratificiral, ali to pomeni, da bo sporazum takoj propadel? V zvezi s tem moramo vedeti, kaj vključujejo izvedbeni sporazumi, in resnično me zanima, zakaj v zvezi s tem še nimamo nobenih informacij. Mislim, da je to nenavadno.

Kar zadeva elektronski sistem za odobritev potovanj in zaščito osebnih podatkov, nisem povsem prepričana, da je to področje ustrezno organizirano. Dosedanjih dvanajst načel je seveda dobrih. Vendar enako kot pri pravilih v tretjem stebru, okvirnem sklepu za Evropsko unijo, težava niso načela, ampak dolg seznam odstopanj od teh načel. V zvezi s tem so potrebna jamstva in ne le načela. Prav tako želim vedeti, kako bo to delovalo v praksi, preden se sporazumemo o predajanju podatkov o vseh osebah drugim državam.

Poleg tega obstaja vprašanje demokratične legitimnosti. Kako boste zagotovili demokratični nadzor? Mislim, da predlog odbora strokovnjakov ni niti demokratičen niti pregleden. Po mojem mnenju je to tipičen primer za parlamentarni nadzor.

Na koncu upam, da sta se Komisija in Svet iz tega kaj naučila, in sicer da je Evropska unija veliko močnejša, ko je združena in ne razdeljena ter če poleg tega takšna vprašanja obravnavamo odprto ob parlamentarni pomoči Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. (PL) Gospod predsednik, Komisiji se najlepše zahvaljujem za vsa njena prizadevanja za zagotovitev enakega obravnavanja vseh državljanov Evropske unije na ameriški meji. Vseeno mislim, da pogajanja o odpravljanju zahtev za ameriške vizume jasno dokazujejo omejitve Evropske unije.

Kljub celoviti podpori za Evropsko komisijo, zlasti s strani držav, ki so se Uniji pridružile leta 2004 in leta 2007, so bila pogajanja neuspešna. Namesto tega bodo Združene države podpisale dvostranske sporazume o vizumih z vsako državo članico, ko bo zadevna država izpolnila izključno merila ameriške zakonodaje v zvezi s tem. Za Komisijo je očitno enostavno omejevati pristojnosti držav članic. Včasih se to doseže s pogodbami, včasih pa s precedensi. Uspeh je veliko težje doseči v odnosih s tretjimi državami. Kljub tako močni podpori za izključno pravico Komisije do predstavljanja so nekatere države članice izrazile naklonjenost individualnim pogajanjem. Moja država ni ena od njih, vendar moram povedati, da nad njihovim ravnanjem nisem preveč presenečen.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. (EL) Gospod predsednik, predstavniki Komisije in Sveta, vaše besede nas niso zadovoljile in Evropskega parlamenta niste prepričali. Odločitev ZDA, da podpiše individualne sporazume v nasprotju s pravno pristojnostjo Skupnosti, je žalitev EU in jo je treba obravnavati kot takšno. Odločitev Češke republike, da podpiše takšen sporazum, je kršitev pravne pristojnosti Skupnosti. Nihče nima pravice, da Američanom ali komur koli drugemu izdaja osebne podatke o evropskih državljanih brez nadzora EU in Evropskega parlamenta. To presega zgolj vsebino evidence podatkov o potnikih.

Člani Sveta, zato vas pozivam, da upoštevate, da v to niso vključene le nove države članice. Čeprav je bila Grčija ena od prvih petnajstih držav članic EU, grški državljani za potovanje v ZDA še vedno potrebujejo vizum. To se mora končati, vendar z enotnim pristopom, ki ne krši načela zaščite osebnih podatkov državljanov. Prosim, da to upoštevate pri vašem končnem stališču.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospe in gospodje, v Parlamentu zastopam državljane Češke republike, ki so bili pravkar omenjeni. Češka republika je bila pobudnica dvostranskih pogajanj nekaterih držav članic glede ameriških vizumov. Zelo sem užaljena, ker Evropska komisija tako neupravičeno kritizira zunanjo politiko moje države. Komisija je predrzno prestopila meje svojih dejanskih pristojnosti ter prekršila načelo subsidiarnosti in enakosti članic Unije. Naj vas spomnim tudi, da so bila dvostranska pogajanja o vizumih le odziv Češke republike na popolnoma neuspešno delovanje Komisije na področju oprostitve vizumske obveznosti za nove države članice. Gospe in gospodje, Komisija se mora zavedati, da kljub temu, da je izvršilni organ z velikim ugledom, obstaja več področij, pri katerih mora upoštevati politično voljo Parlamenta in posameznih držav članic.

Končno, če želi Evropska komisija delovati kot zagovornik varnosti v zračnem prometu v Uniji v zvezi z ameriškimi vizumi, ne sme grajati tistih držav, ki si prek izmenjave informacij prizadevajo za preprečevanje namer teroristov. Nasprotno, kritizirati mora tiste države, ki se brez obotavljanja pogajajo med drugim s predstavniki Libije ali Hamasa.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE).(PT) Gospod predsednik, gospod minister Mate, gospod podpredsednik Barrot, gospe in gospodje, 10. marca sem v tem parlamentu izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem. Prepričan sem bil in sem še vedno, da so Združene države s predlogom o dvostranskih sporazumih v okviru programa za odpravo vizumov izbrale strategijo „deli in vladaj“. Žal se več držav članic ni moglo upreti skušnjavi po hitrejšem napredovanju ter so pozabile, da je skupna vizumska politika nedvomno področje pristojnosti Skupnosti in da so se zavezale k spoštovanju načela solidarnosti iz Pogodbe.

Ko so se te države članice pridružile Evropski uniji, so se zavezale spoštovanju celotnega pravnega reda Skupnosti in delitvi svoje suverenosti glede skupnih vprašanj, pri katerih mora prevladati evropski pristop. Podpis teh dvostranskih sporazumov je torej določil precedens, ki je v celoti v nasprotju z načeli, na katerih temelji evropsko povezovanje.

Svetu čestitam za pogajalski mandat, ki ga je 18. aprila podelil Komisiji. Preprečiti moramo, da bi ta proces oslabil evropsko pogajalsko stališče. Marca sem predlagal, da bi bila boljša izbira prekinitev dvostranskih pogajanj do zaključka pogajanj med Komisijo in Združenimi državami. Komisijo in komisarja Barrota pozivam, naj ne popuščata glede takšne zadeve skupnega interesa. Pozivam jih, da pozorno spremljajo pobude posameznih držav članic, da ne odlašajo s sporočanjem kršitev prava Skupnosti Sodišču Evropskih skupnosti ter zlasti da ta parlament redno obveščajo o napredku na tem področju in stopnji solidarnosti ali odsotnosti solidarnosti, ki jo izkazujejo različne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Martine Roure (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, pozdravljamo dejstvo, da je Svet Evropski komisiji končno podelil mandat za pogajanja z Združenimi državami o vključitvi dvanajstih držav, ki so bile do zdaj izključene, v program za odpravo vizumov.

Dober znak je tudi, da se vzporedno s temi pogajanji začenjajo tudi pogajanja o elektronskem sistemu za odobritev potovanj in izmenjavi podatkov. Vendar se sprašujem, ali bo ta mandat dejansko omogočil prekinitev dvostranskih pogajanj v korist resnično evropskemu pristopu? Upajmo, da bo tako.

Ponovno vas želim opozoriti, da niso sprejemljiva nobena dvostranska pogajanja o izvzetju iz vizumske obveznosti ali izmenjavi podatkov z Združenimi državami, kot je evidenca podatkov o potnikih, ter da je mogoče upoštevati le sporazume na ravni Evropske unije.

Ali bo ta pogajalski mandat zagotovil tudi splošni sporazum o zaščiti osebnih podatkov? To me zanima, ker ameriška zakonodaja še vedno izključuje evropske državljane in jih ne ščiti. Na koncu želim poudariti, da sta se sistema SIS in VIS vzpostavila za posebne namene ter da bi odpiranje dostopa do podatkov v teh sistemih za tretje države kršilo načeli namena in sorazmernosti. Zato se zanašamo na vas.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE). - (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, imam nekaj kratkih pripomb.

Na začetku pozdravljam prizadevanja predsednika Komisije in držav članic, ki so 18. aprila pripeljala do potrditve ustreznega pogajalskega mandata. To vprašanje se je obravnavalo neorganizirano in se v zadnjem času zelo slabo obvladovalo, zato je to za vse državljane Evrope dobra novica.

Vendar želim omeniti dve točki, ki ju je izpostavil že komisar. Gospod predsednik, gospod komisar, ni res, da naj bi bili izvedbeni sporazumi, o katerih se pogajajo nekatere države članice in Združene države, zdaj v celoti nepregledni. To je morda presenetljivo za Združene države, za države članice pa je nesprejemljivo. Moje pripombe so namenjene zlasti Češki republiki, ki bo kmalu prevzela predsedovanje Uniji in bi morala vzpostavljati dober zgled. Čeprav pogajalski mandat določa zelo jasna pravila glede zaščite podatkov, sem vseeno prepričan, da lahko v zvezi s tem občutljivim vprašanjem zahteve obeh strani, zlasti naše zahteve, izpolni le resnično čezatlantski sporazum, ki bi ga po možnosti nadzoroval skupni organ za zaščito podatkov, in ne le določitev dvanajstih načel.

 
  
MPphoto
 
 

  Guntars Krasts (UEN).(LV) Hvala vam, gospod predsednik. To priložnost želim izkoristiti, da se zahvalim Evropski komisiji, ker zastopa interese novih držav članic v pogajanjih z Združenimi državami o uvedbi programa za odpravo vizumov. Komisija je to vprašanje dosledno ohranjala na svojem dnevnem redu. Po pogajanjih med Evropsko unijo in Združenimi državami v marcu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je prišlo do napredka pri obvladovanju mogočih sporov s posameznimi državami članicami, ki začenjajo dvostranska pogajanja z Združenimi državami o uvedbi programov za odpravo vizumov. Kot je znano, so Združene države ohranile stališče, da bodo vizumske režime odpravile le na podlagi dvostranskih pogajanj z vsako posamezno državo članico. Zato moramo pozdraviti rezultate vrhovnega srečanja med Evropsko unijo in Združenimi državami v marcu, na katerem se je dosegel sporazum o dvotirnem pristopu. V sedanjih razmerah je treba to obravnavati kot idealno rešitev, ki zbližuje morebitne konfliktne politike. Države članice, ki se zdaj pogajajo z Združenimi državami o uvedbi programov za odpravo vizumov, so zelo zainteresirane za sporazum, dosežen z Združenimi državami na marčevskem vrhu, o uspešnem uvajanju elektronskega sistema za odobritev potovanj do junija letos in usklajevanju njegovega uvajanja z načrtovanim sistemom EU. Za te države članice bi kakršna koli odložitev pomenila zavlačevanje uvajanja programov za odpravo vizumov z Združenimi državami. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Remek (GUE/NGL). - (CS) Gospe in gospodje, tudi moji volivci v Češki republiki se sprašujejo, ali je količina osebnih podatkov in informacij, ki jih v okviru boja proti terorizmu zahtevajo ZDA za dodelitev vizuma, sprejemljiva. Hkrati vas želim spomniti, da Evropska unija ni bila dovolj dejavna pri zagovarjanju zakonitih interesov svojih novih držav članic v zvezi z izvzetji iz vizumske obveznosti ZDA. Strah starih držav članic Unije pred zapletanjem odnosov na področju vizumov je enostavno koristil češkim uradnikom, ki si prizadevajo za lastne interese.

Še več, čeprav vlada v Pragi to zanika, je precej veliko naključje, da so ZDA pripravljene odpraviti vizume za naše državljane ravno v času, ko si prizadevajo za češko odobritev izgradnje protiraketne radarske baze v tej državi. Čeprav je jasno, da je to čisto naključje in da ZDA dobro voljo češke vlade nagrajujejo s povratnimi potezami, se logično pojavlja tudi sum glede političnega trgovanja v najvišji oblasti države.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, ta celotna razprava o izvzetjih iz vizumske obveznosti med Združenimi državami in Evropsko unijo se počasi začenja zdeti kot iluzija. Več novih držav članic je podpisalo dvostranske sporazume z Združenimi državami. Zanje je bilo to hitreje in seveda enostavneje, kot če bi čakali na splošni sporazum z Evropsko unijo kot celoto. Amerika oprostitve vizumske obveznosti pogojuje s številnimi zahtevami kot del njenega boja proti terorizmu. Kaj je težava?

Evrofederalisti pravijo, da je sklepanje sporazumov o vizumih evropska pristojnost. V prejšnji razpravi o tem vprašanju je poslanec iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov izjavil, da mora tako imenovana evropska solidarnost prevladati in da je to treba pojasniti prebivalcem zadevnih držav članic, ki so žrtve. Očitno mora ideologija prevladati nad praktičnostjo. Odgovornost držav članic, ki jo je treba ohraniti, je, da same odločajo, kdo vstopa na njihovo ozemlje in pod kakšnimi pogoji, vizumska politika pa je bistven del tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Simon Busuttil (PPE-DE). (MT) Hvala vam, gospod predsednik. Odprava vizumov za potovanje v Združene države je zelo pomembna prednostna naloga za naše državljane in motimo se, če mislimo drugače. To je pomembna prednostna naloga, ker je potovanje brez vizuma enostavnejše in tudi cenejše za vse potnike. To je pomembno tudi, ker ne smemo več ohranjati nepravičnih razmer, ko za polovico držav Evropske unije ni nujen potovalni vizum za potovanje v Združene države, za drugo polovico pa. Če bi bili dejansko v položaju, da bi potrebovali vizum za potovanje v Združene države, bi lahko resnično ocenili, kako zelo pomembno je odpravljanje vizumov. Zato je kakršno koli prizadevanje s katere koli strani za odpravo vizumov dobro in pozitivno ter ga je treba podpirati in ne kritizirati. Ni pomembno, kdo odpravi vizume za dvanajst držav, za katere ta ureditev še vedno velja. Pomembno je, da se dejansko odpravijo. Zato je treba prekiniti nezrelo tekmovanje med Komisijo in državami članicami glede tega, kdo ima pristojnost za pogajanja z Združenimi državami. Če opustimo pravniški jezik, je realno stanje, da imajo Združene države stare in močne dvostranske vezi z državami članicami ter da je jasno, da se bodo razprave organizirale neposredno z njimi. Na drugi strani pa je očitno, da ima Komisija vlogo, da še naprej izvaja pritisk v pravi smeri. Hkrati pa vsi vemo, da so bile do zdaj Združene države bolj naklonjene pogovorom s posameznimi državami in da sama Komisija do zdaj še ni bila uspešna. Zato je pomembno, da se ne prerekamo več, kdo ima pravico do pogajanj, ker bomo na ta način le izgubljali in postali razdeljeni, namesto da bi se okrepili. Zato podpiram dvotirni pristop; pomembno je, da se medsebojno podpiramo pri doseganju cilja takojšnje odprave vizumov za vse državljane EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Lambrinidis (PSE). - (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predstavili ste nam razvpiti dvotirni program za odpravo vizumov. Na podlagi tega programa bodo ZDA izvzetje iz vizumske obveznosti določile kot privilegij ter sprejele posebne zahteve za Grčijo in nove države članice, ki bodo morale z odobritvijo Evropske unije zagotavljati še bolj občutljive podatke o potnikih, kot jih praviloma zahteva evidenca podatkov o potnikih. Omogočen bo neposreden dostop do kazenskih evidenc državljanov. Vaš odgovor je, da to vprašanje ni v pristojnosti Skupnosti in da mora vsaka država članica delovati po lastni presoji. Drugače povedano, zaradi vas je polovica držav članic izpostavljena brezobzirnim grožnjam, naj posredujejo osebne podatke, česar ZDA od druge polovice držav članic ne zahtevajo. Vendar je to bolj verodostojno in tudi bolj cinično izrazil gospod Rosenzweig, zadevni ameriški pomočnik sekretarja. V ameriškem senatu je 28. februarja izjavil:

„Osem držav prosilk […] je zelo naklonjenih temu, da se zavežejo izvajanju celotnega sklopa varnostnih standardov“.

Drugače povedano, to so države, ki si tako zelo želijo vizumov, da jim lahko vsilimo kar koli.

Gospod komisar, glede na obliko in vsebino evropske skupne vizumske politike ne gre le za to, da se sedanji položaj z vizumi ali brez njih zagotovi vsem; do tega imajo pod enakimi pogoji pravico vsi državljani. ZDA so bile politično dovolj močne, da so preprečile skupno evropsko politiko. Žal v Svetu in Komisiji niste imeli ustrezne politične volje, da bi jih ustavili.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, izjave v zvezi s programom za odpravo vizumov dejansko niso spodbudne in nekaj poizvedb je že potrdilo to domnevo. Zgodnejše različice mandata Komisije so se dodatno omejile. Skratka, rezultati so zelo slabi. Kakor koli že, šest držav članic, zdaj pa morda tudi Malta, je podpisalo memorandume o soglasju z Američani. Izvedbene določbe še niso znane, jasna pa ni niti usmeritev nacionalne politike.

Glede te zadeve in pa glede pomanjkljivega mandata Komisije vas sprašujem naslednje: zakaj dejansko države članice pripadajo Evropski uniji? Ali obstaja neke vrste duh Skupnosti? Američanom se lahko upremo le, če 27 držav članic deluje usklajeno. Mi kot Unija moramo na drugo stran Atlantskega oceana posredovati odločno sporočilo. Biti moramo dovolj pogumni, da izkoristimo naš močan pogajalski položaj. Z vsem spoštovanjem, mislim, da je ravnanje nekaterih držav članic v zvezi s tem nesprejemljivo. Argument, da Komisija v zadnjih nekaj letih ni dosegla dovolj za zadevne države članice, je sicer ustrezen, vendar postane nesorazmeren, ko ga primerjamo s prikazanim ravnanjem. Skrajni čas je, da začnemo delovati v lastno korist in odločitev ne prepuščamo Združenim državam. Na ta način se zdi EU dejansko popolnoma absurdna.

 
  
MPphoto
 
 

  Marek Aleksander Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, zahvaljujem se Evropski komisiji in zlasti komisarju Frattiniju, ki danes žal ni prisoten. Komisar Frattini je med pogajanji popolnoma jasno izjavil, da je za vprašanja vizumov pristojen Bruselj in da države, ki se pogajajo z Združenimi državami, kršijo načelo solidarnosti v Uniji.

Do zdaj je ta privilegij izkoristilo 14 najbogatejših držav članic Unije, vključno s Slovenijo, vendar si tega želijo vse države članice Unije, zlasti države v delu Evrope, iz katerega izhajam tudi sam. Soglasnost je predpogoj za dokončno rešitev vprašanj vizumov, ki bo koristila vsem državam članicam Evropske unije. Zdi se, da je najboljši pristop skupno ukrepanje prek enega samega predstavnika, in sicer komisarja Frattinija. Komisar je dokazal svojo pripravljenost, da si prizadeva za enako obravnavanje vseh državljanov Unije. Ta pristop dokazuje tudi, da Unija lahko sprejme enotno stališče. Vseeno pa je obžalovanja vredno, da so bile nekatere države pripravljene sprejeti samostojne odločitve na tem področju in podpisati individualne memorandume o vizumih z Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, podpis sporazuma med ZDA in posamezno državo glede programa za odpravo vizumov je precej nevaren. ZDA bo omogočil dostop do podatkovnih zbirk EU, ki vključujejo osebne podatke o potnikih, njihove davčne podatke in celo kazenske evidence. Države članice morajo biti pri tem posebej previdne, saj to zadeva vprašanja pristojnosti Skupnosti, kot sta schengenski sporazum ali skupna evropska vizumska politika. Zato v celoti nasprotujem pobudi Češke republike, da podpiše dvostranski memorandum o soglasju z ZDA.

Zgledu Češke republike so sledile tudi druge države; memorandume o soglasju so že podpisale Estonija, Latvija, Madžarska, Slovaška in Malta. Mislim, da so pojasnila in izjave komisarja nezadovoljivi; ni odgovoril, kaj bi se zgodilo, če bi bile v sporazume, ki so jih navedene države že podpisale, vključene točke v nasprotju z evropskim stališčem.

Moja država, Grčija, je ena od petnajstih prvotnih članic EU. Čeprav tudi Grčijo ovira vizumski postopek, ni ravnala na takšen način. Gospod komisar, dejansko smo prepričani, da Unija ne obstaja, če lahko v EU vsaka država članica ravna v skladu z lastnimi interesi.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Gospod predsednik, v imenu Madžarske in ostalih novih držav članic moram nasprotovati kritikam in obtožbam, ki smo jih slišali. Starejše države članice Evropske unije prepuščajo nove države članice samim sebi. Evropska solidarnost ne deluje niti v odnosu do novih držav članic niti v odnosu do Grčije. Zato so vse te kritične pripombe popolnoma nerazumljive. Na enem področju solidarnost v Evropski uniji ni delovala in še vedno ne deluje, zato je izjemno pomembno, da dokončno rešimo to vprašanje. Sposobni moramo biti opredeliti pristojnosti držav članic in pristojnosti Skupnosti pri pogajanjih o brezvizumskih režimih. Upamo, da bodo letos Madžarska in vse ostale nove države članice končno uživale enake pravice kot stare države članice, na primer potovanje brez vizuma v Združene države. Sedanja razprava dokazuje, da solidarnost v Evropski uniji ne deluje. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). - Gospod predsednik, očitno je, da EU pri pogajanjih z ZDA še vedno nima veliko vpliva. Dvotirni pristop je enostavno dokaz, da Svet in Komisija ne moreta zaščititi evropskih interesov in državljanov.

Dejstvo, da se morajo države članice same dvostransko pogajati z ZDA, ogroža našo verodostojnost in vpliv na mednarodni ravni ter lahko škodi našim državljanom, katerih podatki se lahko izmenjujejo brez kakršnega koli demokratičnega nadzora.

Mislim, da morajo države članice delovati v evropskem okviru, Komisijo pa pozivam, da dokaže svojo odločnost ter ZDA jasno pokaže, da se o enakih pravicah in enakem obravnavanju ne bo pogajala.

Elektronska potna dovoljenja, ki se bodo uvedla, bi lahko pomenila pozitiven dosežek, saj bi se prošnje za vstop ocenjevale glede na posameznika in ne glede na državo izvora. Ti bi bil prvi ukrep v smeri enakega obravnavanja.

Ne glede na narodnost moramo uresničiti Evropo brez notranjih meja in zagotoviti enako obravnavanje vseh evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior (PSE). - (PL) Gospod predsednik, najpomembnejše vprašanje, ki ga moramo zdaj obravnavati, vključuje doseganje sporazuma o vizumih z Združenimi državami, na podlagi katerega bodo vse države članice Unije enakovredno obravnavane. To je dejansko temeljno vprašanje. Poljska se v zvezi s tem vprašanjem zanaša na skupno evropsko politiko. Prepričan sem, da je v tem primeru solidarnost med vsemi evropskimi državami, ki jih zastopa Evropska komisija, bistvena. Upajmo, da bo takšen pristop pomenil, da se bo na vrhu 12. junija končno sprejel nov vizumski režim, ki bo vstop v Združene države dovoljeval vsem državljanom Evropske unije pod enakimi pogoji.

Izpostaviti želim še eno točko. Evropska komisija mora pri pripravi politike v zvezi z vizumskim režimom zagotoviti spoštovanje osnovnih načel evropskih pravic, da se ne krši Evropske listine o temeljnih pravicah na področju osebnih podatkov v zvezi z vizumskim režimom.

 
  
MPphoto
 
 

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospe in gospodje, glavne teme današnje razprave so enakost, enaki pogoji in enako obravnavanje. Kar zadeva vizume za potovanje v Združene države, skoraj dvajset let po padcu komunizma in štiri leta po vstopu novih držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope v EU še vedno obstaja neenakost. Te nove države članice in Grčija še vedno potrebujejo vizume za potovanje v Združene države. Čeprav mislim, da je to obžalovanja vredno, bi moralo biti sram Združene države in ne Evropsko unijo. Nenazadnje je težava to, da demokratična država s Poljsko, Češko republiko, Madžarsko in drugimi državami ravna na takšen način, hkrati pa jih označuje kot svoje najtesnejše zaveznike.

Kar zadeva pogajanja in pogajalske metode, se v celoti strinjam s svojimi kolegi, da mora Evropska unija zavzeti enotno stališče. To je edini način za doseganje enakosti, in sicer tako enakosti med državami članicami Evropske unije kot vzajemne enakosti med Evropsko unijo in Združenimi državami, tudi na področjih izmenjave podatkov, zaščite osebnih podatkov itd.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Zahradil (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, veseli me, da se je izkazalo, da sem imel vedno prav: nihče ne krši obveznosti iz sporazumov, zakonodaje EU ali pristojnosti Unije in dvostranska pogajanja lahko potekajo vzporedno z večstranskimi ali vseevropskimi pogajanji. Gospe in gospodje, ogorčen sem, da se mojo državo, Češko republiko, obtožuje, da ne deluje solidarno in pregledno. To je popolnoma neresnično. Izpolnjujemo obveznosti iz naših sporazumov, zakonodaje Skupnosti in načelo subsidiarnosti, in sicer tako natančno in vestno, kot je potrebno, nič več in nič manj. Zato nekatere kolege poslance prosim, da ne pridigajo o evropejstvu. Vsi smo enakovredni evropski državljani in med nami ni večjih ali manjših.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospod predsednik, res je, da je vizumska politika del skupne evropske politike, in iskreno upam, da bo Komisija dokazala svojo učinkovitost v okviru pogajalskega mandata, ki ji je bil dodeljen. Upajmo, da bo dosegla ustrezen sporazum, saj bi to pomenilo skupen uspeh.

Vendar smo do zdaj dovoljevali, da se nas glede tega vprašanja enostavno razdeli. Združene države so državljane Evropske unije ločile v dve skupini. Eno bi lahko poimenovali kot pomembnejšo skupino, v kateri se posameznikom dovoli vstop na ozemlje ZDA brez kakršnih koli težav. Druga skupina se obravnava kot manj vredna in ti ljudje morajo prestajati pogosto ponižujoče postopke, da bi vstopili v državo.

Odločno nasprotujem takšnemu stanju in opozarjam na položaj, ki v Združenih državah postaja razvpit. Vprašanje vizumov je dejavnik v ameriški volilni kampanji. Ni prav, da eden od kandidatov obljublja na primer odpravljanje vizumske obveznosti za moje sodržavljane, tj. Poljake, s čimer si prizadeva za glasove velike poljske diaspore. To moramo preprečiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford (ALDE). - Gospod predsednik, zanima me, ali bosta Komisija in Svet zagotovila, da EU v pogajanjih ne bo dovolila dostopa do podatkovnih zbirk EU, kot sta schengenski informacijski sistem in vizumski informacijski sistem (VIS). Kot poročevalka o sistemu VIS sem dosegla splošno prepoved prenosa podatkov iz podatkovne zbirke VIS v tretje države, zato me zanima, če je ta dosežek na kakršen koli način ogrožen.

Drugič, ali se Komisija in Svet zavedata, da bi lahko nepremišljena uporaba množičnega nadzora in zbiranja osebnih podatkov o vseh osebah, med katerimi bo 99 % popolnoma nedolžnih, povzročila tveganje, da se preusmerimo stran od prizadevanj za prijetje tistega 0,1 % oseb, ki lahko predstavljajo teroristično grožnjo ali pa so osumljeni organiziranega kriminala?

Zdaj vodilni protimafijski tožilec v Italiji opozarja, da se mafijski kriminal širi po vsej Evropi, saj se zanemarja zaradi neustreznega čezmejnega sodelovanja in neusklajenosti kazenskih pravosodnih sistemov. Ali ni to naša glavna prednostna naloga? Vendar se te težave ne rešuje, ker je bolj zapletena.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). - (RO) Evropska komisija ima zdaj zaradi mandata, ki so ji ga prejšnji teden podelili ministri držav članic za notranje zadeve, večje pristojnosti na področju pogajanj.

Poleg tega so se pred kratkim zaključila zelo uspešna srečanja z ameriškimi predstavniki; zadnje srečanje trojke ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA je potekalo 13. marca.

Mislim, da moramo čim bolj poudarjati tri načela, sprejeta na tem srečanju, zlasti skupni cilj o čim prejšnji odpravi vizumov.

Čeprav se je ugotovil precejšen napredek, se stopnje zavrnitev vlog za izdajo vizuma v nekaterih državah članicah še naprej povečujejo.

V Romuniji je ta stopnja dosegla 37 %, kar je skoraj 10 % več kot lani, čeprav je v tem času naša država postala članica Evropske unije.

Žal nam takšen razvoj preprečuje doseganje cilja 10 % na podlagi programa za odpravo vizumov.

Zdaj lahko vprašanje vzajemnosti glede vizumov med Evropsko unijo in ZDA reši le usklajeno delovanje vseh držav članic.

Zagotoviti moramo, da bo do naslednjega vrha EU-ZDA naše stališče v zvezi z odpravo vizumov za vse evropske državljane enotno in brezpogojno ter bo temeljilo na določenem časovnem razporedu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). - Gospod predsednik, pohvaliti je treba cilj Sveta in Komisije, da okrepita svoje prizadevanje v zvezi s pogajanji z ZDA o odpravi vizumov v imenu vseh evropskih državljanov, ter pripravljalne tehnične ukrepe, ki se bodo sprejeli v ta namen. Vendar se že pojavlja razkorak med večstranskimi pogajanji, katerih začetek pripravlja EU, kar bo verjetno dolgotrajno, in konkretnimi rezultati, ki so jih nekatere države EU že dosegle v dvostranskih pogajanjih z ZDA. Nenazadnje si vsi prizadevamo za isti rezultat, tj. odpravo vizumov za potovanje v ZDA. Težava je le, da smo soočeni z dvema možnostma: ali bomo počakali na začetek večstranskih pogajanj med EU in ZDA ter to dosegli pozneje ali pa se dvostransko pogajali z ZDA in sporazum dosegli prej. Če države članice EU silimo, da se zaradi lažne solidarnosti, ki se v več državah članicah ne spoštuje niti v zvezi z drugimi pomembnejšimi zadevami, kot je na primer energija, odločijo za manj privlačno možnost, je to napačno vsaj z moralnega vidika, zlasti ker je polovica evropskih državljanov že izvzeta iz vizumske obveznosti na podlagi preteklih dvostranskih pogajanj z ZDA.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Mislim, da med Evropsko unijo in Združenimi državami obstaja poseben odnos. Večina držav članic je vključena v NATO in po potrebi skupaj sodelujejo pri ohranjanju varnosti v Evropi in drugih državah, ne da bi se med njimi razlikovalo.

Vseeno pa razlike obstajajo v zvezi z izdajanjem vizumov za vstop v ZDA, ki temelji na merilih, ki zdaj niso dovolj jasna in pregledna. Glavno merilo, tj. manj kot 10 % zavrnjenih vlog za izdajo vizuma, je odvisno izključno od ameriških državljanov in ne od državljanov, ki prosijo za vizume.

Evropskim institucijam še ni uspelo zaključiti pogajanj v korist evropskim državljanom. Tako mora vsaka država članica poiskati neodvisne metode za obvladovanje položaja.

Dejstvo, da so se ta pogajanja v preteklem obdobju okrepila ter da jih lahko hkrati izvajajo Evropska unija in države članice, je pozitivno.

Nujno je, da se v pogajanjih uporabijo merila za izdajo vizumov. Le jasna in zlasti pregledna merila bodo državljanom zagotovila potrebne informacije, preden bodo predložili vloge za izdajo vizuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, jasno je, da je odločitev za zavrnitev vizuma odvisna od ameriških javnih uslužbencev. Pogojevanje pravice do vstopa v ZDA z odstotkom zavrnjenih vlog za izdajo vizuma ustreza naslednji logiki: pustite nam, da delamo po svoje, nič ni odvisno od vas, vendar bomo ta proces izkoristili, da vas z ravnanjem in postopki osramotimo ter prisilimo k sprejemanju tako ponižujočega sistema. To je enostavno nesprejemljivo in dokazuje, da partnerstvo ne obstaja in da smo v vseh pogledih v položaju, v katerem nimamo nobenega vpliva.

Vseeno upam, da bosta pristop Skupnosti k temu vprašanju in uporaba drugih instrumentov, oblikovanih na podlagi odnosa med Evropsko unijo in Združenimi državami, ustvarila nek način za rešitev težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Beňová (PSE). - (SK) Pozdravljamo pobudo Evropske komisije, ki je ukrep za doseganje enakosti državljanov vseh držav članic Evropske unije, vključno s tistimi, za katere kljub temu, da bodo maja letos praznovale že četrto obletnico vstopa v Evropsko unijo, velja stroga vizumska politika ZDA.

Vlada Slovaške republike je med tistimi, ki se dvostransko pogajajo z Združenimi državami, saj resnično verjamemo, da bo na podlagi teh pogajanj Washington deloval hitreje in bo bolj pripravljen pomagati.

Zato bi bila zelo vesela, če bi evropski krogi dvostranska pogajanja Slovaške obravnavali kot pozitiven ukrep, ki dopolnjuje dejavnosti evropskih institucij in jih ne nadomešča. Prav tako želim poudariti, da ne gre za to, da se naše vlade počutijo oškodovane; želimo, da se spoštujejo načela Skupnosti, med katerimi je tudi enakost vseh državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Titus Corlăţean (PSE). - (RO) Romunija je ena od držav članic Evropske unije, katere državljani potrebujemo vizum za vstop na ozemlje Združenih držav.

V nasprotju z delovanjem drugih držav Romunija do zdaj ni začela dvostranskih pogajanj z Združenimi državami, čeprav bi bila zaradi partnerstva s to državo ter prisotnosti romunskih vojakov v Iraku in Afganistanu upravičena do iskanja dvostranskih rešitev težave z vizumi.

Podpiram skupni pristop držav članic EU in dodelitev mandata Evropski komisiji za hitro opredelitev rešitve v zvezi z odpravo vizumske obveznosti ZDA za državljane Evropske unije, vključno z romunskimi državljani.

Evropska komisija si mora resnično, skladno in učinkovito prizadevati za pogajanja. Sicer bo Romunija zaradi pritiska romunskega javnega mnenja, ki ga ni mogoče prezreti, sčasoma morala poiskati hitro rešitev v dvostranskih pogajanjih z Združenimi državami enako kot druge države članice Evropske unije, ki so težavo ameriških vizumov rešile brez upoštevanja skupnega stališča Bruslja.

Končno, obžalujem, da gospod Frattini ni prisoten pri tej razpravi, ker je njegova dolžnost boj za ustrezno obravnavo in prosto gibanje evropskih in romunskih državljanov, ne pa podpiranje diskriminatornih politik za romunske državljane, državljane Skupnosti, ki živijo in delajo v Italiji, med katerimi se jih večina uspešno vključuje v italijansko družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Jaz bom poskušal odgovoriti na nekatere dileme in vprašanja, ki ste jih posebej izpostavili. Prvo bi želel povedati, da je izredno pomembno, da smo na zadnjem Svetu 18. aprila dosegli konsenz in da je Komisija dobila mandat za začetek pogajanj. To je izredno pomembno, da lahko delamo na takšen način, kot si tudi vi želite, kar ste danes izražali tukaj, da delujemo v duhu, v tem, da imajo vsi evropski državljani enake pravice in seveda tudi dolžnosti.

Če bi pa se dotaknil nekaterih konkretnih stvari, ki so bile tukaj omenjene, bi želel povedati, da v začetku pogajanj in kot je eden od poslancev omenil, ne moremo sprejemati strategije, ki je bila na nek način vsiljena Evropi. Moram reči, da smo mogoče pri tistem prvem pritisku te strategije, ki je bila postavljena, bili uspešni, da smo jo zaustavili. Dosegli smo dogovore, dosegli smo načine, kako bomo to reševali, dosegli smo dvotirnost sodelovanja v bodoče in s tem nekako jasno povedali tako Združenim državam Amerike kot tudi članicam, na kakšen način lahko delujemo in kje so tisti okvirji, ki so sprejemljivi, in okvirji, ki niso sprejemljivi.

Posebej bi se želel dotakniti seveda vprašanja prstnih odtisov in dilem, ki jih seveda imate nekateri poslanci in predvsem državljani Evropske unije. Nikakor ne smemo mešati sistema ESTA in PNR. PNR sistem ostane nespremenjen, takšen, kot je, takšen, kot je bil sprejet in potrjen, in nikakor ne gre tukaj za jemanje prstnih odtisov na turističnih agencijah ali kjer koli drugje. Ta zadeva je takšna, kot je, in ni predmet ne pogovorov in ne spreminjanja. To se mi zdi izredno, izredno pomembno.

Glede varovanja podatkov in glede delovanja skupine strokovnjakov na visoki ravni, jaz moram reči, da odkar vodim Svet ministrov in sem predsednik Sveta, izredno transparentno delujem z odborom LIBE. Dvakrat sem že poročal na matičnem odboru o tej zadevi, tudi danes sem vam predstavil, kaj se dogaja, celemu Parlamentu.

Mislim, da smo v tej prvi fazi delovali po principu, da identificiramo, kje so težave, kje so tista skupna načela, če so in kje niso. Na osnovi tega bomo seveda potem lahko začeli z nadaljnjimi postopki. Nadaljnji postopki in začetki pogajanj se bodo začeli v letu 2009 in izredno pomembno je, če se bodo seveda sploh začeli, in izredno pomembno je, da takrat imamo skupne pozicije Parlament, Svet in Komisija. Samo na takšen način bomo imeli dovolj močno orodje, da bomo dosegli sporazum, za katerega pa mislim, da se je tudi vaš Parlament že odločil, da je izredno pomemben za to, da bomo imeli neko krovno pokritje za varovanje podatkov in ne bomo to v vsakem sporazumu, s katerim se bomo pogajali, ponovno in na novo odpirali. In to je cilj tega. Tukaj ni šlo za nobena pogajanja, povezana s sklenitvijo sporazuma. Preučili so se določeni principi. Na osnovi teh preučitev bomo videli in sedaj že vemo, da je dvanajst principov praktično enakih, eden ni in tudi ta bo predmet seveda, če bodo pogajanja se začela izvajati. In v teh pogajanjih, jaz upam, da bomo uspešni.

Prav tako bi želel izpostaviti še zadevo, povezano s sodelovanjem med državami članicami, Komisijo in predsedstvom glede memorandumov, glede nadaljnjih pogovorov in izvedbenih sporazumov. Zelo jasno je treba povedati, da memorandumi niso sporazumi. Memorandumi v razumevanju so izraz politične volje o tem, da neka država želi postati „visa waiver“. Ne vsebujejo elementov, ki bi dajali temu dokumentu status nekega mednarodnega sporazuma.

Glede nadaljnjih pogovorov in izvedbenih sporazumov oziroma izvedbenih pravil smo v izredno ozki in trdni povezanosti z državami. Jaz sem, če recimo samo dam en primer, pred nekaj dnevi z ministrom Langrom iz Češke republike imel zelo odprte pogovore, kaj in kako potekajo ti pogovori vnaprej. V tem trenutku ni še nobenega pisnega dokumenta, ki bi ga Združene države Amerike dajale kateri koli članici za pogovore za izvedbena pravila.

Najbolj pomembno se mi zdi to, da bo ostala transparentnost dela tako držav članic kot seveda Komisije in predsedstva. Samo v takšnem trikotu in seveda s sodelovanjem tudi na nekaterih področjih s Parlamentom lahko dosežemo primeren način obravnavanja tega vprašanja. Nekaj zadev pa mislim, da bomo pustili še komisarju, podpredsedniku, da odgovori s pristojnostmi Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. (FR) Gospod predsednik, popraviti moramo to nepravično stanje. Ne moremo imeti dveh kategorij evropskih državljanov, med katerimi se za prvo zahtevajo vizumi, za drugo pa ne. Mislim, da se glede tega vsi odločno strinjamo.

Drugič, osebno verjamem v vpliv skupnih pogajanj. Evropa je veliko močnejša, kadar zavzame enotno stališče in vse njene članice izkazujejo solidarnost. Kot je znano gospodu Mateju, sem si drznil izpostaviti, da se je v zvezi z drugim področjem, ki sorazmerno dejansko ni podobno, tj. vprašanjem odprtega zračnega prostora, prav zaradi mandata Komisije v tistem času lahko uresničila prva stopnja izvajanja sporazuma Odprto nebo.

Enako verjamem v moč skupnih pogajanj in povedati moram, da si bomo z gospodom Matejem resnično in odločno prizadevali za to.

Dodati moram, da je Komisija v preteklosti vseeno sprejela vzajemne dogovore z več državami, ki niso članice EU. Naši dogovori so nam omogočili doseganje dobrih rezultatov v odnosih s Kanado, Avstralijo in drugimi državami, zato ni nobenega razloga, zakaj ne bi mogli odpraviti te diskriminacije.

Pojasniti moram, da bodo predstavniki Komisije v torek in sredo že prisotni v Washingtonu za uradni začetek pogajanj. Drugače povedano, to dokazuje našo odločenost, da v celoti izkoristimo ta mandat. To vam lahko odgovorim v zvezi s prvo točko.

Zdaj bom odgovoril na vprašanja gospoda Depreza, zlasti v zvezi z izvedbenimi sporazumi. Kot je pravkar povedal gospod Mate, še nimamo izvedbenih sporazumov, zato jih je zelo težavno oceniti. Vendar bo zagotovo naša dolžnost, da jih natančno ocenimo ob upoštevanju določb Skupnosti. Dodati moram, da bomo zlasti v odnosu do Parlamenta v zvezi z našimi pogajanji z Združenimi državami delovali pregledno, vendar morajo svojo dolžnost glede preglednosti izpolniti tudi vse države članice, ki se dvostransko pogajajo, pri čemer ne obtožujem nobene države članice. Poudariti moram, da za učinkovito delovanje potrebujemo medsebojno zaupanje.

Če bodo izvedbeni sporazumi pozneje izpostavili pomanjkljivosti, ki z vidika zakonodaje Skupnosti niso sprejemljive, bomo seveda premislili, kaj je treba storiti, ampak zagotovo bomo ukrepali.

Tretjič, nekateri ste izpostavili vprašanje podatkov. Vseeno želim poudariti, da izmenjavo podatkov iz evidence podatkov o potnikih ureja sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami iz leta 2007. Te določbe obstajajo in nas zdaj zavezujejo, zato ni nobenega razloga, da bi nas morali naši ameriški prijatelji kakor koli zastraševati. Zato sem ob upoštevanju pripomb gospoda Depreza o tej zamisli ugotovil, da bi bilo konec koncev v okviru splošnega čezatlantskega sporazuma nedvomno koristno, če bi morda vzpostavili neodvisen organ za nadzor nad zaščito podatkov.

Navedel sem nekaj pojasnil, hkrati pa vam lahko zagotovim, da bomo Parlament seveda ustrezno obveščali o naših pogajanjih ter da bo naša moč izhajala iz celovitega medinstitucionalnega sporazuma, ki bo našim ameriškim prijateljem dokazal, da Evropska unija zdaj zahteva pravično obravnavo vseh svojih državljanov in si bo za to nepopustljivo prizadevala.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na majskem delnem zasedanju v Strasbourgu.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. Pozdravljam izjavo predsedstva o enakem obravnavanju vseh državljanov EU. Skrajni čas je, da Komisiji dodelimo parlamentarni mandat za doseganje celovitega sporazuma med EU in ZDA o programu za odpravo vizumov. Cilj je čim prejšnja zagotovitev varnega potovanja brez vizumov za vse državljane EU brez izjem. Od Komisije pričakujemo tudi, da bo med pogajanji zagotovila čim večjo preglednost. Na tej točki ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi ZDA lahko vztrajale na posredovanju dodatnih podatkov. Pomembno je tudi, da lahko državljani uporabijo elektronska sredstva za posredovanje svojih vlog za izdajo vizuma in osebnih podatkov.

Več kolegov poslancev je izrazilo svoje ogorčenje zaradi ukrepov nekaterih držav članic, da bi z dvostranskimi pogajanji z organi ZDA pospešile doseganje sporazumov o izvzetju iz vizumske obveznosti. To ne ločuje držav EU. Ne pozabimo, da imajo vse stare države članice dejansko že pravico do vstopa brez vizumov, medtem ko skoraj vse nove države članice te možnosti nimajo.

Memorandume o soglasju, ki so jih podpisale te države, je treba obravnavati kot dejanja politične volje na poti k brezvizumskemu režimu; zagotovo ne gre za separatistične sporazume.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 11.25 in se je nadaljevala ob 11.30.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod COCILOVO
Podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov