Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 23. april 2008 - Strasbourg

6. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Etelka Barsi-Pataky (A6-0144/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, dovolite mi, da mojemu včerajšnjemu govoru med razpravo o začetku enega največjih skupnih evropskih projektov, navigacijskega sistema Galileo, dodam nekaj točk. Z naklonjenostjo pozdravljam delo poročevalcev, ki so dosegli kompromisno rešitev v Parlamentu ter s Svetom in Komisijo, zato smo lahko danes zaključili dolgotrajno razpravo. Zdaj se moramo odločiti o sedežu nadzornega organa za Galileo. Ponovno želim poudariti, da je Češka republika na to pripravljena in je popoln kandidat. Verjamem, da se bo končno izpolnila obljuba, da se bodo sedeži novih institucij Unije vzpostavili v novih državah članicah.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasoval sem proti sprejetju tega poročila. Včeraj sem poslušal isto razpravo kot jo je omenil prejšnji govornik, in zgrozil sem se ob tem, kar sem slišal: čudna vojna ponudb za agencijo, katere obstoj ni potreben. Nov satelitski sistem oblikujemo, ker Evropska unija potrebuje nekakšne modni dodatek – ta projekt Galileo je kot kič za Evropsko unijo. Ta sistem je drag, ni zares potreben, je protikonkurenčen, poleg tega pa imamo dogovor s Kitajci, obstajata pa tudi že ruski sistem in sistem GPS. Evropa tega sistema ne potrebuje in kljub temu ga bomo financirali.

Kot je pokazalo včerajšnje glasovanje o razrešnici, ne bomo nadzirali porabe denarja, namenjenega financiranju tega sistema, zato bo zapravljenih na milijone eurov in funtov evropskih davkoplačevalcev. Zdi se neverjetno, da smo se za ta nenavaden sistem odločili samo zaradi lastne nečimrnosti.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, ko sem včeraj poslušal razpravo, sem se spomnil pesmi Bohemian Rhapsody skupine Queen in nesmrtnih besed „Galileo, Galileo“. In spomnil sem se besedila te pesmi. „Je to resnično življenje? Ali samo domišljija? Ujeti v plaz, brez izhoda iz realnosti. Odprite oči, poglejte v nebo in spreglejte“. Prišli so Kitajci. In spregledali. Odšli so in oblikujejo svoj sistem. Rusi posodabljajo svoj sistem Glonas, poleg tega pa Američani nadgrajujejo svoj sistem GPS, ki ga že brezplačno uporabljamo, da bo še natančnejši in uporabniku še prijaznejši.

Težko prisluženega denarja davkoplačevalcev ne smemo zapravljati za četrti satelitski sistem, ki ni inč boljši od ostalih. Če povem s svojimi besedami, sestrelimo to potrato z neba. Glasoval sem proti poročilu.

  Roger Helmer (NI). - Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti poročilu gospe Barsi-Pataky. Gre preprosto za projekt politične nečimrnosti, podobno kot v primeru eura, in tako kot euro ni gospodarsko niti tehnično utemeljen. Je nepotreben in odvečen ter že postaja zastarel.

Kot je že opozoril kolega, zasebni sektor je projekt preučil in se odločil, da pri njem ne bo sodeloval, ker je nesmiseln. Projekt so si ogledali tudi Kitajci, pobrali najboljše zamisli in ugotovili, da bodo bolje opravili sami, in ob upoštevanju mogočih vojaških uporab globalnega sistema za določanje položaja se moramo ob dejstvu, da so se Kitajci odločili za oblikovanje tega sistema na lastno pest, zamisliti in moralo bi nas precej skrbeti.

Za to nesmiselno politično gesto ne smemo več zapravljati denarja davkoplačevalcev.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, ko je bil projekt Galileo snovan, ga je predsednik Chirac opisal kot nujnega za boj proti tehnološkemu imperializmu ZDA. Dejansko je to edina možna utemeljitev projekta. Ne nameravam ponovno razpravljati o utemeljitvah, ki so jih pravkar izrazili trije cenjeni kolegi: projekt je gospodarsko nesmiseln, tehnološko nesmiseln in brezplačno lahko uporabljamo ameriški GPS.

Kar želim izpostaviti – in pri tem se obračam na kolege v tem parlamentu, ki podpirajo vključevanje, ker menim, da za zaskrbljenost v zvezi s tem ni potreben evroskepticizem – je: spomnite se včerajšnje razprave, ko nas je cenjeni kolega, gospod Heaton-Harris, vprašal, o čem glasujemo, in nihče v Parlamentu ni znal imenovati agencije, ki smo jo pravkar podprli z glasovanjem.

Ne delate si usluge, tudi kot zagovorniki evropskega projekta, če denar davkoplačevalcev namenite tem sistemom s pristopom „Evropa prav ali narobe“, ne da bi pomislili, ali se ta denar učinkovito uporablja, izgublja ali krade. Vse kolege pozivam, da poskusijo in davkoplačevalcem zagotovijo nekaj stroškovne učinkovitosti z njihovega vidika.

  Predsednik. − Hvala. V zvezi s tem poročilom ni nihče več zaprosil za besedo ali obrazložitev glasovanja in preden nadaljujemo, se želim posloviti od gospoda Lombarda ter mu zaželeti vse najboljše na novem delovnem mestu.

– Poročilo: Erik Meijer (A6-0059/2008)

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Podprl sem poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ker vsebuje pomembno sporočilo makedonskim državljanom. Od poročila za leto 2007 se je država zelo razvila. Gospodarski rezultati so dobri in uspeh je bil dosežen tudi na področju zakonodaje. Razvija se soglasje v notranji politiki, različne nacionalne in etične skupnosti pa živijo v sožitju. Z doslednim potrjevanjem ohridskega okvirnega sporazuma in badinterjevega načela so politična vprašanja prežeta z novim duhom, ki podpira sorazmerno zastopanost in ohranjanje identitete manjšin. Gospodarski in socialni razvoj Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je zapleten in leto 2005 je zaznamovala njena kandidatura za članstvo v EU. Negativno sporočilo na vrhu Nata v Bukarešti, pri katerem je imel pomembno vlogo pikolovski in nelogičen odnos Grčije, je bilo obžalovanja vredno. Prepričan sem, da nomenklatura ne bo ovira za članstvo v EU, in veseli me, da je Parlament dosegel sporazum v zvezi s tem. Naša odločitev bo posredovala pozitivno sporočilo, saj je država razočarana zaradi zavrnitve in zamud s strani EU. Zdaj je čas za začetek resničnih pristopnih pogajanj z državo. Hvala za vašo pozornost.

  Gyula Hegyi (PSE). - (HU) Glasoval sem za poročilo o Makedoniji, čeprav z nekaterimi pomisleki. Res je, da smo od Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije vedno več zahtevali, ampak ali si resnično na vse načine prizadevamo za evroatlantsko povezovanje? V osamosvojitvi Kosova in vetu Makedonije na članstvo v Natu se morda skrivajo nevarnosti. Manjšinski separatisti in večinski nacionalisti lahko zlahka porušijo krhko ravnovesje v Makedoniji. Evropska unija in ZDA se pogosto vmešavajo v politiko Makedonije, od makedonskega vodstva pričakujemo in zahtevamo veliko nepriljubljenih ukrepov. To pomeni odgovornost, odgovorni smo za stabilnost majhne države in evroatlantsko povezovanje. Zaželeno je, da to odgovornost vsak resno obravnava.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, današnje glasovanje je prelomnica za zgodnji pristop Makedonije k Evropski uniji. Ta uspeh so zagotovila prizadevanja pokojnega predsednika Borisa Trajkovskega, ki je bil osebni in vseevropski prijatelj ter je začrtal to pot, vendar je to tudi velik uspeh sedanje makedonske vlade s predsednikom vlade Gruevskim in zunanjim ministrom Milososkim, ki sta po vsej Evropi sklenila prijateljstva za to evropsko državo: državo, ki ima odlično manjšinsko politiko, ki se zelo uspešno razvija in ki jo odločno podpiramo.

Izrazil bom jasno sporočilo: pozivam kolege poslance iz Grčije, da končno popustijo v zvezi z vprašanjem imena. Ta parlament je danes zelo jasno izjavil, da zavrača kakršnokoli oviro v zvezi z vprašanjem imena in da dvostranska vprašanja ne smejo preprečevati pristopa. To sporočilo, ki ga je danes posredovala velika večina Parlamenta, je opozorilni strel tistim vladam, ki ovirajo napredek na tem področju. Vse pozivam, da v dobro Evrope nehajo ovirati pristop.

Makedonija je evropska država in upamo, da bomo še pred koncem tega leta določili datum za začetek pristopnih pogajanj.

– Poročilo: Ana Maria Gomes (A6-0080/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, dovolite mi odziv na včerajšnjo razpravo. Večina nas je opozorila, da želja Kitajske po afriški nafti, njena menjava orožja za nafto, podpira korupcijo in diktatorske režime ter veča revščino. Poleg tega na milijarde kitajskih izdelkov poplavlja Afriko, zaradi česar so afriški izdelki brezupno nekonkurenčni. Ta tako imenovana brezpogojna politika vedno bolj ovira uresničevanje ciljev tisočletja za odpravo lakote in revščine v državah v razvoju. Presenetila me je nekoliko čustvena izjava komisarja Michela, da bi se Komisija združila s Kitajsko, če bi imela politično moč, in njegovo zagovarjanje pravice Kitajske do izvajanja njene značilne brezpogojne zunanje politike, kljub temu, da je Kitajska članica Varnostnega sveta ZN in je zato tako kot Unija odgovorna za dogodke v svetu. Ugovarjam takšnim izjavam s strani komisarja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, vloga Kitajske v razvoju svetovnega gospodarstva je zelo pomembna. Kitajska je za Afričane tudi simbol uspeha.

V zadnjih 25 letih je Kitajska ustvarila priložnosti za 400 milijonov svojih državljanov, s čimer jih je rešila iz hude revščine. Poleg tega je več kot 200 milijonov Kitajcev doseglo srednji razred. Kitajska ima torej bogate izkušnje pri ustvarjanju gospodarskega razvoja. Pričakuje se, da bo to pozitivno vplivalo tudi na afriške države. Ocenjeno je, da se je trgovina med Afriko in Kitajsko povečala s 4 milijonov USD v letu 1995 na 55 milijonov USD v letu 2006. Afrika je pomemben vir surovin za Kitajsko. Gospodarstvo Kitajske zahteva vedno večjo oskrbo z energijo in surovinami. Zato si Kitajska zelo prizadeva za trajno utrditev svojega položaja v Afriki.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, to poročilo me še zlasti zanima, ker sem v prejšnjem poklicu kot akademik preučeval tuje neposredne naložbe Kitajske, vhodne in izhodne, ter naložbe in razvoj Afrike.

Po preučitvi poročila, ki je dejansko precej pravično, menim, da moramo kot EU in države članice EU pozdraviti naložbe Kitajske v Afriko, zlasti naložbe v infrastrukturo, ker te naložbe lokalnim podjetnikom in državljanom omogočajo ustvarjanje lastnega bogastva in izhod iz revščine.

Hkrati pa se moramo zavedati tudi želje Kitajske po naravnih virih – njenih namenov iskanja virov. Prizadevati si moramo za sodelovanje s Kitajsko in obravnavanje teh vprašanj, zlasti pri sodelovanju z zoprnimi vladami.

Eden od mojih razlogov za zaskrbljenost v zvezi s politiko Kitajske je dejstvo, da ovira prizadevanja EU in drugih donatorjev pomoči, da pogojijo pomoč oziroma to omogočijo. Predlagamo lahko kakršne koli pogoje za pomoč, ki bi zagotovili boljše vodenje, vendar bo Kitajska vse uničila.

Na splošno je poročilo pravično in glasoval sem za njegovo sprejetje.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Geringer de Oedenberg (A6-0089/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za sprejetje poročila gospe Geringer de Oedenberg, ki predlaga, da se predlog o kodificirani različici Uredbe Sveta o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji) odobri na prvi obravnavi s postopkom soodločanja.

Ker predlog zadeva postopek kodifikacije, ni bilo potrebno, da bi ga uradno spremenil parlamentarni odbor, ki tega tudi ni storil. Kljub temu bom to obrazložitev glasovanja izkoristil za to, da izrazim presenečenje zaradi zamude Evropske unije pri kodifikaciji besedil, ki so bila večkrat spremenjena, zaradi česar jih je vedno težje brati in uporabljati. Postopek kodifikacije je predviden v medinstitucionalnem sporazumu z dne 20. decembra 1994, ki je posledica politične namere, ki jo je izrazil Evropski svet decembra 1992, in predvideva pospešeni postopek za hiter sprejem kodificiranih instrumentov.

Odločno podpiram potrebo po kodifikaciji predpisov. To je nujno za demokracijo, pravno državo, usposabljanje študentov, pravilno izvajanje zakonodaje s strani državljanov in pravosodnih delavcev itd.

– Poročilo: Arlene McCarthy (A6-0150/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje skupnega stališča za rešitev že dolgo trajajoče težave posredovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, čeprav bo ta direktiva omejena na čezmejne primere, na podlagi omejevalne obrazložitve člena 65 Pogodbe ES, vendar s širšo opredelitvijo sporov.

Kljub temu obžalujem, da skupno stališče ne omogoča izvajanja direktive s prostovoljnimi sporazumi med stranmi, čeprav je res, da predpisov držav članic o pravnih postopkih ni mogoče vedno spremeniti s sporazumi med stranmi. Na splošno je treba to skupno stališče pozdraviti. Ostaja zvesto prvotnemu cilju, ki je olajšati dostop do postopkov za reševanje sporov in spodbujati sporazumno reševanje sporov s spodbujanjem posredovanja ter zagotavljanjem zadovoljive povezave med posredovanjem in pravnimi postopki.

– Poročilo: Etelka Barsi-Pataky (A6-0144/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Barsi-Pataky, ki v skladu s spremembami predlaga, da se sprejme spremenjen predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih radionavigacijskih programov (EGNOS in Galileo).

Jacquesu Barrotu, podpredsedniku Komisije, ki je odgovoren za promet, čestitam za njegovo odločnost, jasen pristop ter razsodnost in politično prepričanje v zvezi s tem težkim vprašanjem. Javni sektor je rešil proizvajalce, ki so bili pri sprejemanju strategije na mrtvi točki, zlasti v zvezi s finančnimi tveganji. Zaradi odločnosti vseh, predvsem Evropskega parlamenta, je bilo omogočeno 100 % javno financiranje v znesku 3,4 milijarde EUR. Torej so predstavniki državljanov odgovorni za rešitev te krize, ki se bo začela izvajati leta 2014, sateliti pa se bodo namestili do leta 2013. Ta primer jasno odraža potrebo po hitri proučitvi možnosti o vzpostavitvi evropskih virov za financiranje javnih naložb, ko jih zasebni trg potrebuje.

  Charlotte Cederschiöld in Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Sprejeli smo predlog, o katerem sta se sporazumela Svet in Parlament, o satelitskih radionavigacijskih programih EGNOS in Galileo, v katerem je Parlament v nasprotju z našim mnenjem že določil proračunsko dodelitev sredstev. Poudarjamo, da smo nasprotovali temu, da se sredstva iz proračuna za raziskave dodelijo za ta projekta. Poleg tega smo Komisijo pozvali za mnenje, kako namerava vzpostaviti tržno financiranje projektov.

Kljub temu pozdravljamo dejstvo, da dogovorjeni predlog Evropskemu parlamentu omogoča ocenjevanje in vplivanje na projekta.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Sistem za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) je kot prvo infrastrukturo Skupnosti ter zaradi njegove z vesoljem povezane in tehnološke narave mogoče doseči le s skupnim prizadevanjem. Evropski GNSS sestavljata dva programa: EGNOS in Galileo.

Sistem GNSS je pomemben zlasti zaradi svoje nadomestne in dopolnjevalne vloge sistemu ZDA in ruskemu sistemu. Ta cilj vključuje strateški, gospodarski, industrijski in varnostni prostor ter veliko več interesov, kar nobena država članica ne more doseči sama.

Ker bo to prvi program, ki bo vključeval financiranje in infrastrukture Skupnosti, bosta imela Parlament in Svet večjo skupno odgovornost pri urejanju namestitve in delovanja programov.

Zaradi navedenih razlogov in ker bo uresničitev tega projekta zgodovinski in strateški mejnik v tehnološkem napredku in neodvisnosti Evropske unije, zaslužita GNSS in navedeno poročilo kot prihodnja rešitev mojo polno podporo.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Galileo je primer obsežnega tehničnega projekta, ki ga nobena država članica ne more izvesti sama. Prepričan sem bil, da se bo projekt od vsega začetka financiral iz proračuna EU. Žal je postalo očitno, da EU ne more zadovoljivo izvesti te pomembne naloge. Poročevalka kot razlog za to navaja „notranji nesporazum“. Menim, da je to resnično obžalovanja vredno, in razumem, da Svet ni mogel sprejeti velikega povečanja proračuna. Komisija mora predložiti boljšo rešitev za financiranje tega pomembnega projekta.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam dejstvo, da se je končno začel izvajati program Galileo. Poročilo gospe Barsi-Pataky o nadaljnjem izvajanju evropskega satelitskega radionavigacijskega programa izraža razvoj, katerega ugodni vpliv bo obsegal področja od evropske vesoljske politike, raziskav in inovacij do skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike. Glasoval sem za to poročilo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Sistem GPS že zdaj zagotavlja veliko storitev, ki jih bo nudil evropski satelitski radionavigacijski program Galileo. Vendar ne smemo postati odvisni od radionavigacijskega monopola, ki temelji na satelitu ter ki mu vladajo ZDA in ga je ustanovila vojska ZDA. Tudi poti satelitov GPS so zastavljene tako, da zagotavljajo predvsem dobro pokritost območij, na katerih ZDA izvajajo vojaške operacije. Lastni sistem nam bo omogočil opredelitev najboljše možne ureditve poti letov za Evropo.

Zaradi strateškega pomena projekta sem glasoval za sprejetje poročila, čeprav vprašanje financiranja še ni v celoti rešeno.

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. − (ES) Ker je moj govor prekinil predsednik, ki je čas govora pri meni veliko strožje upošteval kot pri kolegih pred mano, želim dodati nekaj pripomb. Vsekakor nas mora veseliti odločenost institucij, da premagajo vse vzpone in padce projekta. Končno lahko začnemo gotovo načrtovanje uvajalne faze projekta Galileo. Zelo nas veselijo tudi prizadevanja za to, da se omogoči čim širše sodelovanje v programu.

Ob tem želim navesti eno pomembno točko: civilno naravo projekta, bistveni pogoj za zagotovitev preglednosti dejavnosti. Neodvisnost evropskega sistema bo omogočila izdajo potrdil za storitve, ki se zagotavljajo uporabnikom, in skrbela za zagotovljeno kakovost. Ti pogoji so nujni za razvoj novih tržnih aplikacij, ki so čudovita priložnost za naša mala in srednje velika podjetja ter imajo velik okoljski in družbeni potencial. Vodenje slepih, načrtovanje najdostopnejših poti za invalide, pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo ali hitra določitev položaja ljudi v izrednih razmerah so vsi primeri aplikacij, usmerjenih v izboljšanje načina življenja.

Evropski parlament je vedno z zakonodajnimi in proračunskimi obvezami v celoti podpiral projekt Galileo ter ga je jasno priznal kot strateški projekt.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) Potrebnih je bilo enajst let boleče neodločenosti ter političnih in upravnih nesoglasij, da se je našla rešitev za oblikovanje evropskega satelitskega radionavigacijskega sistema. Zamuda, ki je posledica izbrane metode – javno-zasebno partnerstvo, mednarodno sodelovanje zunaj Evropske unije, nujna udeležba vseh držav članic, določena vloga Evropske komisije – je ocenjena na pet let. Če bi se ta načela in metode uporabljala pri tehnoloških in industrijskih podvigih, kot sta Airbus in Ariane, Evropa danes verjetno ne bi imela svojega proizvajalca zrakoplovov ali vesoljskega lansirnika.

Čeprav končni rezultat ni v celoti zadovoljiv, se lahko veliko naučimo. Velike strateške projekte je mogoče začeti izvajati le na novih področjih, na katerih zasebni sektor ne more ali noče tvegati, če so javni organi edini nosilci odločanja in financerji, ker so to projekti, ki vključujejo politično vizijo in ne le gospodarsko logiko. Poleg tega se je pri tovrstnih projektih to, da morajo skozi postopke Skupnosti in da jih morajo obravnavati institucije Skupnosti, izkazalo kot ovira in negativen dejavnik, kar povečuje ideološke omejitve, pri čemer se je medvladno sodelovanje pokazalo kot učinkovito. Upajmo, da nas bo to izučilo.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo glede spremembe Uredbe Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih radionavigacijskih programov. Projekt Galileo, ki je komponenta teh programov, bo imel več aplikacij in se bo uporabljal za nadzor prometa, logistiko prometa, preprečevanje naravnih nesreč in odziv nanje ter komercialne in vladne storitve.

Od prve razprave o proračunu Skupnosti za leto 2008 je Evropski parlament ta projekt obravnaval kot prednostno nalogo ter je zahteval dodelitev potrebnih sredstev in pregled medinstitucionalnega sporazuma, da se to omogoči. Marca 2009 bo začel delovati program EGNOS, program Galileo pa mora začeti delovati do konca leta 2013.

Proračunska sredstva, potrebna za uresničitev projekta Galileo, so ocenjena na 3,105 milijarde EUR za obdobje 2007–2013. Evropski parlament in Svet Evropske unije priznavata strateški pomen tega projekta ter podpirata njegovo uresničitev. Zato mora Evropska komisija Parlament in Svet redno obveščati o napredku pri izvajanju projekta.

Gospe poročevalki Barsi-Pataky čestitam za to, kako je za to uredbo sodelovala s kolegi iz vseh političnih skupin.

– Poročilo: Martine Roure (A6-0148/2008)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Cilj obravnavane direktive je bil oblikovati enoten status za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU, po petih letih zakonitega in neprekinjenega bivanja v državi članici.

Cilj sedanje pobude je razširiti področje direktive na upravičence do mednarodne zaščite, da se jim omogoči pravna varnost glede njihovega bivanja in pravic, ki so primerljive s pravicami državljanov EU.

Vendar še vedno obstaja vrzel, ker direktiva ne zagotavlja vzajemnega priznavanja in prenosa odgovornosti v zvezi z mednarodno zaščito na drugo državo članico. To pomeni, da državljanom tretjih držav ne bo mogoče podeliti pravice do prostega pretoka in ustanavljanja znotraj EU takoj po priznanju njihovega statusa. Ocenjevanje teh uporab prenosa tako še naprej ureja Ženevska konvencija iz leta 1951 in Evropski sporazum Sveta Evrope o prenosu odgovornosti za begunce.

Ob upoštevanju teh razmer je treba zagotoviti, da druga zadevna država članica spoštuje načelo nevračanja, tako da se zadevno osebo ne vrne v državo, v kateri bi bila v nevarnosti. To osebo je kvečjemu treba vrniti v državo članico, ki ji je prvotno podelila takšno zaščito.

V zvezi z vsemi ostalimi vidiki sem prepričan, da morajo biti izpolnjene iste zahteve in da je treba za te osebe postaviti enake pogoje, kot jih določa direktiva.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Roure tako kot direktiva, ki jo spreminja, ni sprejemljivo. Omogočiti upravičencem, da se jim dodeli mednarodna zaščita s statusom rezidenta za daljši čas, pa čeprav začasno, ne da bi se jim postavili kakršni koli pogoji v zvezi s sredstvi ali minimalnim vključevanjem, čeprav se lahko ta status dodeli šele po petih letih bivanja, je nesmiselno.

Poleg tega predlagane določbe pomenijo enako kot zaščita teh oseb pred kakršnim koli izgonom, v ključno v drugo državo članico, razen če niso zagrešile resnega kaznivega dejanja. Tako bo tem osebam nemogoče odreči pravico do prebivanja v državi članici po lastni izbiri, ne glede na njihov položaj in socialne odnose. Ta prerogativa bi imela prednost pred suvereno pravico držav do izbire, kdo lahko živi na njenem ozemlju, s kakšnim statusom in pod katerimi pogoji, združljivimi z javnim redom in varnostjo.

Končno, vsi veste, da se aplikacije mednarodne zaščite uporabljajo za preslepitev že tako šibkega nadzora in omejitev glede priseljevanja, ki je dejansko povsem ekonomsko. Kot veste, ima v takšnih okoliščinah subsidiarna zaščita pogosto prednost pred statusom begunca, ker je krajša in fleksibilnejša. Če lahko upravičenci do te zaščite postanejo rezidenti za daljši čas, bo to dodatno spodbudilo preseljevanje.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročilo vsebuje veliko predlogov o vključevanju ljudi, ki jim je bila dodeljena mednarodna zaščita. Te predloge bi podprla, če bi glasovanje potekalo v švedskem parlamentu.

V tem kontekstu pa so predlogi del oblikovanja skupnega evropskega azilnega sistema. Poročilo je usmerjeno v korist azilne politike. Hkrati pa je del izgradnje „trdnjave Evrope“. Zaščito, ki jo zagotavlja Ženevska konvencija, ogroža EU s tem, da prevzema odgovornost za določanje, komu se dodeli zaščita in v kakšni obliki.

Ne vidimo druge možnosti, kot da zavrneva vse oblike skupne begunske politike na ravni EU, ker bodo sicer države članice izgubile nadzor nad razvojem te politike. Konvencije ZN morajo ostati glavni instrumenti za zagotavljanje pravic prosilcem za azil v mednarodni družbi.

  Jens Holm, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Vzdržali smo se današnjega glasovanja o poročilu gospe Roure, čeprav v osnovi podpiramo zamisel poročila: zagotoviti, da imajo begunci in osebe z dovoljenjem do prebivanja v državi na podlagi začasne ali subsidiarne oblike zaščite enake pravice kot rezidenti za daljši čas iste države v okviru Direktive 2003/109/ES. Vendar smo prepričani, da morajo o tem odločati države članice in ne EU.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe Roure o razširitvi področja uporabe Direktive 2003/109/ES na upravičence do mednarodne zaščite. Cilj poročila je zagotoviti, da imajo upravičenci do mednarodne zaščite po petih letih zakonitega prebivanja v EU enake pravice kot državljani EU. To se mi zdi smiselna sprememba prejšnje direktive, zato sem glasoval za sprejetje poročila.

– Poročilo: Giusto Catania (A6-0073/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) S strategijo o drogah za obdobje 2005–2012 je Evropska unija postavila temelje za boj proti zaskrbljujočemu pojavu, ki se vedno bolj širi, zlasti med najranljivejšimi skupinami, kot so mladi in ženske, to je širjenje drog v Evropi.

Kljub temu morajo biti navedeni cilji uresničljivi in v ta namen potrebuje EU zavezo civilne družbe, ki ima temeljno vlogo v preprečevanju širjenja zlorabe drog.

Psihična stabilnost, spremljanje pacienta po detoksifikaciji, oblikovanje drugačnega načina življenja z družbenega in zaposlitvenega vidika: to so le nekatere ugodnosti, ki jih omogočajo dejavnosti centrov za okrevanje, neprofitnih organov in nevladnih organizacij, ki delujejo v sektorju.

Zato tako kot poročevalec upam, da se bo predvsem skupnostim, ki obravnavajo to težavo, namenila neposredna finančna pomoč, in da se bo oblikovala ustrezna fiskalna politika za organizacije, ki izvajajo tako imenovano ergoterapijo, ki je drugače povedano rehabilitacija z delom. Od držav članic zlasti pričakujem, da si bodo prizadevale za omogočitev posebnih davčnih olajšav ali odpravo odvečne birokracije.

Preprečiti moramo, da bi se zaradi nacionalnih proračunskih omejitev ali zgolj birokracije ukinili ti organi, ki odvisnikom od drog nudijo nenadomestljivo pomoč pri vračanju v normalno življenje.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. − (BG) Podprl sem poročilo gospoda Catanie in dodajam, da se problematike drog ne da rešiti na enostaven način. Zloraba drog in trgovina s prepovedanimi drogami uničujeta družbo z zločini in korupcijo, ki ju spremljajo, z drogami povezane prenosljive bolezni (AIDS, hepatitis) pa resno ogrožajo javno zdravje.

Zato sem prepričan, da učinkovit odziv ne vključuje samo institucij, civilne družbe in medijev, ampak tudi celovit program, prek katerega se lahko tudi z izobrazbo, religijo in športom prispeva k reševanju te težave ter ki bo naše otroke odvračal od napačnih poti. Spodbujanje športnega in verskega pouka v šolskih učnih načrtih in zunaj šol lahko bistveno poveča ozaveščenost otrok o smrtonosnem učinku drog. Z združitvijo prizadevanj na področjih kazenskega pregona in civilne družbe, zlasti na ravni lokalne skupnosti, se lahko dosežejo boljši rezultati pri izvajanju in nadaljnjem razvoju strategije EU o drogah.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročevalec zahteva, da morajo imeti organizacije udeležencev civilne družbe na evropski ravni jasno dodano vrednost v primerjavi z nacionalnimi in lokalnimi organizacijami ter organizacijami lokalne civilne družbe. Meniva, da je to popolnoma nesprejemljivo, ker je politika o drogah neposredno povezana s kazenskim pravom ter odnosom posameznih držav do kaznivih dejanj in kazni. Poleg tega je treba politiko o drogah oblikovati v skladu s kulturnimi in družbenimi vidiki posamezne države, da se zagotovi učinkovita pomoč prikrajšanim osebam, ki za vrnitev v normalno življenje potrebujejo pomoč družbe.

Zato v celoti glasujemo proti temu poročilu.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Čeprav je res, da so v boju proti uporabi drog obveščanje, preprečevanje in ozaveščanje bistveni za preprečevanje tveganja fizične in duševne odvisnosti od drog, žal to ni dovolj.

Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami več kot 70 milijonov Evropejcev kadi marihuano in 60 % ljudi, ki obiskujejo diskoteke v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu, jemlje kokain. Skleniti je treba, da so evropske informacijske in komunikacijske strategije popolnoma neučinkovite, saj ponudba drog in povpraševanje po drogah žal naraščata povsod v Franciji in v Evropi.

V zvezi z uporabo in prodajo drog ni sprejemljiv noben kompromis. Deluje le nična toleranca.

To potrjuje škoda, ki so jo tisočim žrtvam povzročile poskusne politike za liberalizacijo drog.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka v senci za skupino socialdemokratov sem temu vprašanju posvetila veliko časa in energije, da bi, kar se tiče vsebine, pojasnila potrebo po okrepitvi dialoga o boju proti drogam s civilno družbo in, kar se tiče oblike, predlagala besedilo, ki ga lahko vsi berejo in razumejo.

Menim, da lahko udeleženci civilne družbe z lastnimi izkušnjami in sposobnostjo za inovacije resnično koristno prispevajo k nacionalnim in evropskim politikam na področju preprečevanja in obveščanja ter pomagajo ljudem pri odvajanju od drog in ponovnemu vključevanju v družbo.

Potrebnih je torej veliko ukrepov na različnih ravneh: na delovnem mestu, v šolah, na ulicah in v zaporih.

Zato pozdravljam sprejetje tega poročila, ki podpira oblikovanje foruma civilne družbe o drogah in poudarja pomen večjega sodelovanja med civilno družbo ter vsemi institucijami in agencijami Unije.

Boj proti drogam zadeva vse nas in tisti, ki so v prvi bojni vrsti, ki vsak dan pomagajo odvisnikom od drog ter preprečujejo večanje števila odvisnikov morajo biti zlasti pomembni partnerji.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Zloraba drog je izrazita težava evropskih družb in Škotska ni izjema. Priporočila gospoda Catanie glede vloge civilne družbe v politiki o drogah v EU upravičeno pozivajo k bolj usklajenemu evropskemu pristopu k tej težavi, ki ne pozna meja. Civilna družba je ključna pri obravnavanju vseh vidikov te težave in EU mora podpreti njene pobude. Priporočila poročevalca je treba upoštevati, če želimo oblikovati učinkovito politiko na področju boja proti zlorabi drog na vseh ravneh. Glasoval sem za to poročilo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Vprašljivo je, ali se lahko nezakonito gojenje maka preusmeri v industrijsko proizvodnjo medicinskih izdelkov, morda pa je vredno poskusiti. Politika ZDA v zvezi z Afganistanom in pomanjkanje ukrepanja s strani EU v zvezi s povečano proizvodnjo opija sta zagotovo še poslabšala težavo.

V prihodnost usmerjena politika o drogah mora temeljiti na učinkovitem zatiranju organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo drog, takojšnjem izgonu tujih preprodajalcev drog in sprejetju ciljno usmerjenih prednostnih ukrepov, skupaj z zagotavljanjem boljših storitev zdravljenja za uporabnike drog. Vedno glasnejši so pozivi po legalizaciji ali liberalizaciji drog, ampak celo v Švici se je po skoraj petnajstih letih dajanja heroina na recept končno razblinilo upanje, da bo to pripomoglo k premagovanju odvisnosti od drog. Obravnavano poročilo se močno nagiba k liberalizaciji, zato sem glasoval proti njemu.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Pozdravljam razpravo o drogah. Gre za resno težavo, vendar birokratska prizadevanja niso omejila dejavnosti preprodajalcev, ki prodajajo droge na šolah, v centrih za visokošolsko izobraževanje, stanovanjskih blokih in na drugih javnih krajih ter verjetno jim tudi v prihodnje to ne bo uspelo.

Generalna skupščina Združenih narodov si je leta 1998 na posebnem zasedanju zastavila cilj, da bo v desetih letih ustvarila svet brez drog. V naslednjih letih je bilo objavljenih veliko poročil, uredb, sklepov, poročil in zelena knjiga. Danes smo glasovali o še enem osnutku resolucije. Dobro bi bilo razmisliti, kaj vse smo s tem dosegli. Žal moram reči, da nikoli v zgodovini človeštva droge niso bile tako lahko dostopne, kot so danes. Samo še to ostane, da jih bo mogoče naročiti prek interneta.

Glasoval sem za resolucijo, ker podpiram kakršen koli ukrep za boj proti drogam. Kljub temu opozarjam, da se ta težava ne bo zmanjšala, dokler ne bomo proizvajalcev izolirali od razpečevalcev in radikalno spremenili kazenskega zakonika, tako da se bo oblikovalo učinkovito sredstvo odvračanja za ljudi, ki se preživljajo s trgovanjem z drogami. Ravno nasprotno, bistveno se bo povečala.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Prepričan sem, da je treba na evropski ter tudi na nacionalni in lokalni ravni spodbujati dialog z različnimi zainteresiranimi stranmi civilne družbe in med njimi, da se preprečijo velike nevarnosti drog.

Civilno družbo je treba obravnavati kot ključno zaveznico Unije in držav članic pri doseganju ciljev, določenih v strategiji EU o drogah.

Na podlagi svojih izkušenj na tem področju lahko terapevtske skupnosti dejansko podpirajo kampanje za večanje ozaveščenosti, tako da zagotavljajo več informacij in boljše informacije o tveganjih zlorabe drog in o možnih programih za preprečevanje.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Nihče ne dvomi v pomen velike količine dela in pogosto uspešnega dela, ki ga opravljajo organizacije civilne družbe za pomoč ljudem, odvisnim od drog. V boju proti škodljivim snovem, ki povzročajo odvisnost, moramo združiti vse dobre sile. Zato me je razveselilo, da poročilo poudarja pobude, ki se izvajajo v Evropi.

Razlog, da sem se danes vzdržal glasovanja, torej ni povezan z vsebino poročila. Razlog je razviden iz naslova „Civilna družba – zunanja razsežnost“. Čeprav moram priznati, da je to bila mučna odločitev, sem pred nekaj časa glasoval za poročilo, ki je podpiralo olajšanje prehoda k zakonitemu gojenju maka v Afganistanu, katerega namen bi bila proizvodnja zdravil za lajšanje bolečin. Eden od razlogov je bilo veliko število poročil o negativnih posledicah škropljenja pridelka z letali in o brezupnih razmerah Afganistancev. Poročilo spodbuja ločeno gojenje in škropljenje, kar pa je neskladno. Poročilo podpira tudi organizacije v Evropi, ki proizvajajo snovi iz listov koke za na primer terapevtsko ali drugo „zakonito uporabo“. Temu odločno nasprotujem. Ker je glaven namen poročila kljub vsemu dober, sem se glasovanja vzdržal.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Predlog resolucije o darovanju in presajanju organov je del svetovne razprave o varnosti otrok. Da bi pomagala pri učinkoviti zaščiti otrok, pripravljam evropsko kampanjo z naslovom „Ali veste, kje je vaš otrok zdaj?“. Poglavje te resolucije, ki obravnava trgovino s človeškimi organi, je z njo neposredno povezano. Poziv državam članicam in Svetu, da sprejmejo učinkovite ukrepe za prekinitev povezav med pomanjkanjem organov in trgovino z organi, je torej več kot utemeljen.

Za boj proti trgovini z organi je treba sprejeti dolgoročno strategijo, katere namen bo odpraviti družbene neenakosti v jedru teh praks. Boriti se moramo proti trgovini z organi in tkivi, ki jo je treba splošno prepovedati, zlasti če zadeva presajanje organov in tkiv mladoletnikov. Globoko sem razočarana, da Europol ni izvedel raziskave o prodajanju organov in trgovanju z njimi, pri čemer se sklicujem na neobstoj zabeleženih primerov.

Ravno nasprotno pa poročila Sveta Evrope in Svetovne zdravstvene organizacije jasno dokazujejo, da je trgovanje z organi težava tudi v državah članicah Unije. Evropsko komisijo in Europol pozivamo, da izboljšata spremljanje trgovanja z organi in oblikujeta potrebne sklepe. Upam, da bo Slovaška izkoristila predsedovanje EU in dosegla napredek pri tem zelo pomembnem programu.

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0157/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila gospoda Bögeja sem glasoval za predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi s prilagoditvijo večletnega finančnega okvira.

Prilagoditev je postala neizogibna zaradi zamude pri sprejemanju nekaterih operativnih programov iz postavk 1B in 2, in sicer 2 034 milijonov EUR po sedanjih vrednostih odobrenih proračunskih sredstev, namenjenih strukturnim skladom, kohezijskim skladom, razvoju podeželja in evropskemu ribiškemu skladu, ki jih ni bilo mogoče dodeliti leta 2007 ali jih prenesti v leto 2008. Zato je bilo vedno bolj smiselno, da se ta znesek prenese v naslednja leta v skladu z odstavkom 48 medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, s čimer se povišajo zadevne zgornje meje odhodka za odobritve za prevzem obveznosti.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za poročilo o prilagoditvi večletnega finančnega okvira, ki ga je predložil kolega Böge. Zneske iz odobritev za prevzem obveznosti za strukturne sklade, kohezijski sklad, sklad za razvoj podeželja in evropski ribiški sklad, ki se niso porabili v letu 2007, je treba prenesti v naslednja leta. Zato bo 2,034 milijarde EUR v skladu z odstavkom 48 medinstitucionalnega sporazuma prenesenih v obdobje 2008–2013. Zneski bodo dodeljeni predvsem v letu 2008 (približno 56 %), tako da bo v obdobju 2008–2013 vpliv tega prenosa zanemarljiv.

Analizirati moramo vzroke pomanjkanja uporabe teh skladov. 45 operativnih programov je bilo Evropski komisiji prepozno predloženih v odobritev. 72 % potrebnega reprogramiranja so povzročile zamude pri izvajanju programov razvoja podeželja. Nekateri programi so bili Komisiji predloženi decembra, zato jih je bilo nemogoče sprejeti leta 2007. Nekateri vzroki teh zamud so nacionalne institucionalne omejitve in pomanjkanje predhodnih programskih izkušenj. Večina od 45 odloženih operativnih programov je iz novih držav članic. Komisijo pozivam, da jim bolj pomaga pri razumevanju novega postopka in usposabljanju osebja, določenega za uporabo sredstev iz teh skladov.

– Poročilo: Marie-Arlette Carlotti (A6-0042/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospe Carlotti o izvajanju načrtovanja 10. evropskega razvojnega sklada (ERS) in obžalujem, da sklad ni bil vključen v proračun Unije, kar bi omogočilo demokratičen nadzor.

Upajmo, da bo vprašanje vključitve ERS v proračun ponovno izpostavljeno v vmesnem pregledu finančnih perspektiv leta 2009. V zvezi z ERS in njegovo vlogo pri izkoreninjenju revščine ter doseganju razvojnih ciljev tisočletja je njegovo načrtovanje vse bolj nujno in s tem dokončno oblikovanje političnih sporazumov, potrebnih za izvajanje sklada. Prednost bo treba dati izboljšanju zdravstvenega varstva in osnovni izobrazbi ter dodal bi še samooskrbno kmetijstvo.

V času, ko je agenda iz Dohe Svetovne trgovinske organizacije (STO) dejansko zastala, je za Evropsko unijo vse bolj nujno, da uporabi svoje razvojne instrumente za sodelovanje v tem ambicioznem, pravičnem in hvalevrednem načrtu za izkoreninjenje svetovne revščine.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je treba poudariti potrebo po ERS v državah AKP. Nujno je, da se dokumenti, kot je pariška deklaracija iz marca 2005, resno obravnavajo in redno pregledujejo, da se opredelijo neto zneski pomoči. Kljub temu je res, da so se zaradi velikega pomanjkanja usklajevanja med državami članicami zmanjšali zneski njihove uradne razvojne pomoči, in sicer s 0,4 % BDP v letu 2006 na manj kot 0,38 % v letu 2007. Ta majhen odstotek pomeni izgubo 1 700 milijonov eurov. Najslabše pa je, da se stalno prekinjajo načrti partnerskih držav, ki ne morejo dolgoročno načrtovati, ker ne vedo, ali bodo imele za to dovolj sredstev, čeprav so jim države članice to obljubile. Žalostno pri tem je, da od njih zahtevamo, da izpolnijo svoj del dogovora, medtem ko mi na svoj del pozabimo. Tako ne moremo sodelovati.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Carlotti o izvajanju načrtovanja 10. evropskega razvojnega sklada (ERS). Za zagotovitev uresničitve ciljev ERS v zvezi z izkoreninjenjem revščine v partnerskih državah in regijah ter uresničitve razvojnih ciljev tisočletja je potreben strožji parlamentarni nadzor njegovih instrumentov za izvajanje. Strinjam se tudi, da je treba pri načrtovanju sklada posebno pozornost nameniti področjem, povezanim z razvojnimi cilji tisočletja, kot so zdravje, izobraževanje, spoštovanje do okolja in spodbujanje odgovornega vodenja države. Sedanje težave v zvezi z ratifikacijo 10. ERS je treba obravnavati, da se omogoči hitro izvajanje sklada. Glasoval sem za to poročilo.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Carlotti o izvajanju načrtovanja 10. evropskega razvojnega sklada (ERS).

ERS je glaven instrument Skupnosti na področju pomoči za razvojno sodelovanje državam AKP (afriške, karibske in pacifiške države). Prizadeva si predvsem za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih določili Združen narodi leta 2000.

Vendar je 10. ERS (2008–2013) zdaj na mrtvi točki. Ker nekatere države AKP niso ratificirale revidiranega sporazuma iz Cotonouja, se sredstva iz proračuna v znesku 22,7 milijonov EUR, ki so na voljo od 1. januarja 2008, še vedno ne uporabljajo.

Besedilo, ki ga je sprejel Parlament, tako poziva k nujni odpravi zastoja in poudarja veliko vprašanj: prednostno obravnavanje zmanjšanja revščine (ter zlasti zdravja in izobraževanja), namenitev posebne pozornosti problematiki spola in strategijo trajnostnega razvoja za zadevne države.

Nenazadnje Parlament želi, da se ERS vključi v splošni proračun Unije, s čimer bi se povečala usklajenost evropskih politik in izboljšal demokratični nadzor njegovega upravljanja.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Izvajanja proračuna 10. evropskega razvojnega sklada ne smemo oceniti zgolj z računovodskega vidika. To ni naloga tega Parlamenta, kot ustrezno navaja zadevno poročilo. Bolj kot razpravljati o vključitvi ERS v proračun Komisije ali o pravilih glede uporabe preostalega zneska iz posameznih finančnih let, moramo razmisliti o skladnosti med uporabo teh skladov in političnimi cilji Evropske unije v zvezi z državami AKP.

V zvezi s tem je osupljivo, da so sedanje razmere na terenu precej drugačne kot takrat, ko so se oblikovali ti instrumenti in njihov okvir. Poleg dejavnika Kitajske, ki ga mora upoštevati veliko teh držav, je treba obravnavati tudi vplive sprememb na kmetijskih trgih in trgih s hrano, podnebne spremembe ter nov pristop ZDA k Afriki. Ob upoštevanju vsega tega se zdi, da dosedanja pot ni več popolnoma ustrezna, in to, poudarjam, je naša glavna skrb.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Ko EU, ki je največja donatorka pomoči na svetu, deluje v državah v razvoju, morajo biti naše vrednote jasne. Človekove pravice morajo biti ključne v teoriji in v praksi. Zato je izjava, da EU ne sme uporabiti evropski razvojni sklad za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, tako da lahko zahteva razvoj na tem področju, v nasprotju z našo željo po doseganju resničnih rezultatov. Pomoč je nekaj vredna le, če koristi državljanom, zato moramo kot donatorji imeti možnost določanja meril za spodbujanje razvoja demokracije, človekovih pravic in delujoče civilne družbe. Doseganje razvoja včasih zahteva tudi neposredno pomoč v obliki mirovnih operacij. Tudi te bi bilo treba vključiti v evropski investicijski sklad, ker te operacije zmanjšujejo človeško trpljenje in dejansko preprečujejo katastrofo.

Seveda mi iz bogatega sveta ne smemo drugim vsiljevati določenega načina življenja. Vendar pa smo odgovorni, da zagotovimo možnost izbire, kjer je danes ni. Zato me je razočaralo, da sicer dobro in pomembno poročilo sproža dvome o zame temeljnem načelu, da se zagotovi povračilo v smisli pravice do svobode in človekovih pravic ter priložnost mirovnih operacij v okviru evropskega investicijskega sklada.

– Poročilo: Erik Meijer (A6-0059/2008)

  Angelika Beer (Verts/ALE), v pisni obliki. − Skupina zelenih ne bo glasovala za poročilo gospoda Meijerja o Makedoniji. Čeprav veliko delov poročila jasno navaja napredek Makedonije, je popolnoma nesprejemljivo, da so grški politiki v zadnjem trenutku lobirali proti odstavku o vprašanju imena. Najizrazitejši pokazatelj tega je bila želja po črtanju sklicevanja na začasni sporazum iz leta 1995, pri čemer je Grčija zagotovila, da vprašanje imena ne bo ovira za članstvo Makedonije v mednarodnih institucijah. Poleg tega, da Grčija sproža dvome o svoji zavezanosti mednarodnemu pravu, tudi tako kot nihče do zdaj posega v suverenost druge države članice. Takšno ravnanje države članice EU ni sprejemljivo.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je ena od redkih držav na svetu, katere ime niso uradno priznale vse ostale države. Čeprav je ta republika uvedla različne etnične in verske praznike, še vedno obstaja nenavaden dvostranski sporazum o statusu državljanov ZDA. Eden od uspehov je sprejetje ukrepov proti organiziranemu kriminalu in korupciji, kar je dosegla vlada, kljub nemoči okupacijskih sil na Kosovem, da bi v zvezi s tem kakor koli ukrepale. Ne morem razumeti, da do danes še ni bilo doseženo skupno stališče glede tega, da se državljanom v tujini omogoči sodelovanje pri volitvah. Na referendumu v Črni gori so bili ti državljani diskriminirani; v primeru volitev v Makedoniji pa EU omahuje.

Člen 31 pozdravlja policijski napad na skrivanje orožja. Zdi se mi, da je navedba v drugem delu odstavka, da se s teroristi ob aretaciji slabo ravna, neslana šala. Nisem slišal za primer, ki bi policist vljudno prosil teroriste, naj se predajo. Poleg neobičajne situacije v zvezi z imenom države in sporazuma z ZDA je to v nasprotju z mednarodnimi sporazumi. Eden od nenavadnih vidikov vprašanja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije so njeni spori s sosedami. Menim, da moramo vztrajati pri rešitvi teh sporov preden se država pridruži EU. Ker lahko nekateri predlogi sprememb spremenijo pomen poročila, bo naše glasovanje o končnem „izdelku“ odvisno od tega, ali bodo predlogi sprememb sprejeti ali ne.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Meijerja o napredku v zvezi s prizadevanjem Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za pristop je uravnoteženo poročilo o odločilnem vprašanju. Makedonija mora nadaljevati s programom, usmerjenim v reforme, za zagotovitev, da se bodo pristopna pogajanja čim prej začela. Za ohranitev pogajalskega položaja glede vprašanja imena se moramo upreti skušnjavi, da bi ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija uporabili kot oviro za njeno sodelovanje v mednarodnih institucijah. Zato pozdravljam poročilo in prizadevanje poročevalca, da vprašanje imena v dokumentu ne bi prevladovalo.

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Poslanci skupine britanskih laburistov so z veseljem glasovali za to resolucijo, ki označuje resnično prizadevanje za ohranjanje napredka Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije na poti k članstvu v EU, pri čemer poudarja pozitivne ukrepe v boju proti korupciji in zaščiti svobode medijev ter poziva k nadaljnjim potrebnim ukrepom za začetek pristopnih pogajanj. Ugotavljamo znaten napredek in se veselimo začetka pristopnih pogovorov z Makedonijo.

Glasovali smo proti predlogu spremembe 13 o pogajanjih v zvezi z vprašanjem imena. Čeprav v celoti podpiramo vsa prizadevanja za rešitev vprašanja imena, smo prepričani, da to ne sme biti kakor koli povezano s članstvom Makedonije v mednarodnih organizacijah. Odločiti se je treba o vsakem vprašanju posebej.

Vzdržali smo se glasovanja o predlogu spremembe 7 v zvezi z vprašanjem liberalizacije vizumskega sistema. Ker Združeno kraljestvo ni pogodbenica schengenskega sporazuma, na področje katerega spada to vprašanje, glasovanje za ta predlog spremembe za nas ni bilo primerno.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Današnji uspeh je posledica usklajenega in učinkovitega dela, ki smo ga prek spektra Evropskega parlamenta opravili skupaj z veliko drugimi kolegi poslanci.

Razlog za uspeh je bil tudi ta, da so se Grki pozno popoldne odločili za podporo ustrezne kompromisne rešitve v smislu sestavljenega imena, ki je sprejemljivo za vse.

Močno si moramo prizadevati za kapitalizacijo tega napredka in najti rešitev s pravičnim kompromisom. To je treba doseči pod okriljem ZN pred koncem leta 2008.

Ohranjanje miru in stabilnosti v regiji je v interesu Grčije in narodov, zato je treba preprečiti še en večleten zastoj. v javnem življenju je treba odpraviti sindrom Skopja.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poslanci komunistične stranke Grčije (KKE) so glasovali proti poročilu. Nasprotujemo kapitalistični in militaristični EU, zato tudi kakršni koli širitvi EU. Temeljni vzrok težav na Balkanu so imperialistični sistemi, vmešavanja EU, ZDA in Nata ter spremembe mej.

S pristopom Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in drugih držav Balkana k EU in Natu se njihovi prebivalci vključijo v imperialistične neodločene bitke med ZDA, EU in Rusijo za nadzor nad viri energije in prometnimi potmi. Prebivalci širših regij so s tem resno ogroženi.

Komunistična stranka Grčije ni zaskrbljena zaradi vprašanj imena. Podpira sporazumno rešitev vprašanja imena, ki mora izražati zgolj geografsko opredelitev ter ni povezana z ločitvenim nacionalizmom in zasužnjevanjem.

Tisti, ki so čutili potrebo po opravičilu grškim prebivalcem, zato ker so v zadnji minuti spremenili stališče glede vprašanja imena Makedonije, ter ki spadajo k EU, Novi demokraciji, Panhelenskemu socialističnemu gibanju, levičarski koaliciji in pravoslavni stranki LAOS, si zdaj manejo roke. Glasovali so za sprejetje domnevno pozitivnih predlogov sprememb glede imena, da bi odvrnili ljudi od glavnega namena, to so imperialistično posredovanje in sistemi za Balkan. Namen tega odvračanja pozornosti je prikriti njihovo podrejanje imperialističnim ciljem ter imenovanje EU, ZDA in Nata za razsodnike. Vse to našo državo izpostavlja grožnjam in pritisku, katerih namen je izsiliti denar v zameno za popolno sodelovanje v imperialističnih sistemih in ki se še slabšajo od vrha Nata v Bukarešti.

– Poročilo: Ana Maria Gomes (A6-0080/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za odlično samoiniciativno poročilo gospe Gomes o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko. Čeprav je treba pozdraviti pripravljenost Kitajske za dejansko in pragmatično sodelovanje z afriškimi državami, je veliko zaskrbljujočih področij, kot so sodelovanje Kitajske z represivnimi režimi v Afriki, nespoštovanje socialnih in okoljskih predpisov ter dobava orožja represivnim in nedemokratičnim režimom. Podpiram predlog, da morajo Afriška unija, Kitajska in EU ustanoviti stalni posvetovalni organ, da se izboljšata usklajenost in učinkovitost njihovih dejavnosti sodelovanja ter vzpostavi svetovni okvir za dejanske operativne projekte na področju skupnih izzivov, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, obnovljivi viri energije, kmetijstvo, voda in zdravje.

Prav tako podpiram zamisel o dialogu med Nacionalnim ljudskim kongresom Kitajske, vseafriškim parlamentom, afriškimi nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, da se pospeši trajnostni razvoj in okrepijo njihove zmogljivosti nadzora izvršilnih organov v miru in demokraciji.

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. − (NL) Poročilo gospe Gomes pravilno izpostavlja različne nesprejemljive kitajske prakse v Afriki in ponekod navaja najpomembnejša dejstva. Etnocidu v Tibetu se sicer trenutno namenja velika pozornost, vendar je kitajska politika v Afriki prav tako primer režima, ki mu za človekove pravice in druga pravila igre ne bi moglo biti bolj vseeno.

Kitajci sklepajo posle s komer koli, da zadostijo svojemu pohlepu po nafti. Kitajska podjetja in podjetniki ustvarjajo zunanje kitajske otoke, ki jih ščitijo podkupljivi voditelji, ki so v zameno zaščiteni s kitajskim uveljavljanjem pravice veta v Varnostnem svetu. Evropa se ne more kosati s Kitajci in počasi, vendar zagotovo bomo izrinjeni iz Afrike. Evropa mora spoznati, da medtem ko Kitajci prevzemajo vodilno vlogo v Afriki, naše stalno poudarjanje demokracije, svobode in dobrega upravljanja ter tudi trajnosti postaja popolnoma nesmiselno. Čas je za drugačno strategijo.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Gomes o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko, ker glede na rastočo kitajsko prisotnost v Afriki menim, da mora Evropska unija sprejeti skupno stališče o dialogu, s katerim bi Kitajsko spodbudila, da bi svoje politične in gospodarske ukrepe v Afriki osnovala na merilih, ki ne preprečujejo spodbujanja miru, varnosti ljudi, pravne države in trajnostnega razvoja.

Prav tako podpiram poziv Evropski uniji, naj še naprej spodbuja spoštovanje načel svojega upravljanja, ne glede na uspešnost svojih pobud za dialog.

  Jens Holm, Erik Meijer, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo Ane Marie Gomes zajema veliko pomembnih vidikov, tudi dejstvo, da mora biti posredovanje EU ter Kitajske v interesu afriških držav in ljudi ter da morajo zunanji vlagatelji v Afriki spoštovati socialne in okoljske predpise. Zato smo se odločili podpreti to poročilo. Vendar ne podpiramo izrazja v prvem odstavku, ki pri povečanju učinkovitosti in usklajenosti v zunanjih odnosih EU opozarja na pomen lizbonske pogodbe.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Odbor za razvoj je sestavil zelo uravnoteženo poročilo o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko.

Ker sem na skupni parlamentarni skupščini AKP-EU imela zelo neprijetno izkušnjo, to poročilo podpiram še z večjim veseljem. V svojem poročilu o vplivu tujih neposrednih naložb sem navedla nekaj kritik v zvezi s kitajskimi naložbami v Afriki. Delegatom držav AKP jih je ob podpori socialistov, komunistov in zelenih uspelo v celoti odstraniti iz poročila.

Zakaj niso želeli navesti, da se kitajske tuje neposredne naložbe omejujejo na dejavnosti za pridobivanje surovin in pogosto podpirajo vlade držav AKP pri njihovih političnih usmeritvah, ki niso v skladu z demokracijo, pravno državo in odpravljanjem revščine v teh državah?

Zakaj so črtali ugotovitve, da se kitajske tuje neposredne naložbe vlagajo v določene multinacionalke, ki afriške trge polnijo z blagom nizke kakovosti, zlasti tekstilnimi izdelki?

V obrazložitvi poročila pozdravljam del, ki se nanaša na dejstvo, da Kitajska s prodiranjem v Afriko izkorišča naravne vire za svoj dobiček in ogroža trajnostni razvoj. Izražena je tudi skrb glede nevarnosti, da Kitajska s širjenjem v Afriko izvaža tudi nekatere najslabše domače prakse …

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 163 Poslovnika.)

  Erika Mann (PSE), v pisni obliki. − (DE) Ob tej priložnosti se med obrazložitvijo glasovanja iskreno zahvaljujem poročevalki Ani Marii Gomes. Poročilo, o katerem glasujemo, je zelo uspešno. Zahvaljujem se tudi, da so bili v poročilo vključeni številni vidiki mnenja odbora za mednarodno trgovino.

Menim, da je zelo pomembno oceniti politiko Kitajske v Afriki na pošten način brez posplošenega obsojanja njenega tamkajšnjega delovanja. Namesto tega se mora s pristopom, osredinjenim na koncept „več Evrope v Afriki“; okrepiti delovanje EU. S tem se bo povečala evropska prepoznavnost in dosegla močnejša evropska prisotnost, ki sta bistveni za vzpostavitev močnejših vezi med EU in Afriko. Za obe strani bi bila zelo koristna vzpostavitev močnejših medcelinskih gospodarskih vezi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Ane Gomes o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko poudarja pozitivni korak, ki ga je Peking naredil s sodelovanjem z Afriko, pri čemer tudi opozarja, da kitajska politika potrebuje izboljšave. EU mora pozdraviti razvojno vlogo Kitajske v Afriki, vendar je skrb vzbujajoče, da v okviru svoje pomoči Kitajska izvaža tudi nekatere najslabše domače prakse, med njimi korupcijo ter pomanjkanje pravic delavcev in okoljskih standardov. Pri sodelovanju s Kitajsko glede teh vprašanj in njenega odnosa z represivnimi režimi, kot sta v Sudanu in Zimbabveju, mora EU dejansko sprejeti skupni pristop. Glede na navedene poglede sem glasoval za priporočila v tem poročilu.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo gospe Ane Marie Gomes zajema veliko pomembnih vidikov. Tudi dejstvo, da mora biti vključevanje EU ter Kitajske v interesu afriških držav in ljudi ter da morajo zunanji vlagatelji v Afriki spoštovati socialne in okoljske predpise. Zato smo se odločili podpreti to poročilo.

Vendar ne podpiramo izrazja v prvem odstavku, ki pri povečanju učinkovitosti in usklajenosti v zunanjih odnosih EU opozarja na pomen lizbonske pogodbe.

V zvezi z reformami skupne kmetijske politike stranka Sinn Féin zagovarja pravo reformo, ki bi na Irskem, v Evropi ter širšem svetu omogočila trajnostno kmetijstvo in življenje na podeželju.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Gomes, ker navaja zelo natančno analizo vzrokov in posledic kitajske prevlade v Afriki v gospodarskem ter tudi političnem smislu.

Kitajska gospodarska rast v zadnjih 20 letih je povzročila povečano povpraševanje po nafti in drugih surovinah. Kitajska danes 30 % surove nafte uvozi iz Afrike, do leta 2010 bo ta številka narasla na 45 %.

Kitajska tudi veliko vlaga v infrastrukturo v Afriki.

Te zaveze so brez predpogojev v zvezi s človekovimi pravicami ali socialnimi in okoljskimi pogoji.

Evropa mora postati pozorna na ta položaj in si prizadevati za strateško partnerstvo z Afriko in tudi Kitajsko, da zagotovi trajnostni razvoj afriške celine.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Zadevno poročilo pravilno opredeljuje sedanje stanje politike Kitajske v Afriki ter natančno opisuje naložbe, financiranje in politične posledice. Na žalost je nerealno v predlogih, v katerih večkrat poziva EU, naj Kitajsko spodbuja, da se na področju človekovih pravic, pravic delavcev in spoštovanja do okolja vede popolno ter nazadnje da v okviru svoje zunanje politike izvaja ukrepe, ki jih v okviru notranje politike ne izvaja. V poglavju o tem, kaj se mora storiti v zvezi s (pravilno) predstavljeno politiko Kitajske v Afriki in njenimi posledicami ni nobenih smernic za strategijo EU v partnerstvih z državami, kot so Indija, Brazilija in (nesprejemljivo izvzete) Združene države.

Sedanje globalne razmere niso v ničemer podobne modelom, ki so v zadnjih desetletjih oblikovali geostrateško razmišljanje. Pojav novih in med seboj zelo različnih gospodarstev, splošno in globalno povečanje potrošnje, tekmovanje za osnovne dobrine in surovine, grožnja družbenega upora, nevarnost želje po nasilnih političnih režimih, vse te nove stvarnosti zahtevajo analizo in zlasti bolj strateški predlog z drugačno vizijo prihodnosti. Zato sem se vzdržal pri glasovanju o tem poročilu.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Poročilo Ane Marie Gomes o politiki Kitajske in njenem vplivu na Afriko poudarja temeljno vlogo, ki jo ima zdaj Peking v Afriki pri iskanju ravnovesja na diplomatskem, gospodarskem in političnem področju.

Menim, da se mora ravnanje Kitajske, čeprav je svojo pozornost namenila do zdaj pozabljeni afriški celini, delno omejiti, da ne postane oblika neokolonializma, ki je navsezadnje zaznamoval in pustil madež na naši lastni evropski zgodovini.

V zvezi s tem upam, da bo EU oblikovala skladno strategijo, s katero bo zagotovila, da bo Kitajska začela resneje obravnavati področja, kot so upravljanje, boj proti korupciji, varstvo človekovih pravic, zaposlovanje in okolje, ter da bosta ti dve državi sklenili jasne in pregledne sporazume.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Afriška celina potrebuje pomoč, močnejše trgovinske povezave in večjo vključenost v globalizacijo, ki vsem omogoča večjo blaginjo. Kitajska je na afriški celini hitro postala pomemben partner, z velikim apetitom po surovinah, tudi po nafti, ki jo ima veliko afriških držav. Dejstvo, da se vedno več držav zanima za Afriko, hitro pospešuje njen razvoj. Vendar moramo poudariti, da nekritičen odnos Kitajske v zvezi s pridobivanjem dostopa do teh surovin, pri čemer se premalo ali sploh ne ozira na človekove pravice, korupcijo in nedemokratičnost režimov, predstavlja izziv za EU, ki že dolgo vztraja, da morata biti trgovina in pomoč v skladu z demokratičnim razvojem, pri čemer se upoštevajo pravica do svobode in človekove pravice. To, da Evropski parlament Kitajsko jasno poziva, naj upošteva človekove pravice in razvoj ljudi v Afriki, je pomembno sporočilo. Razvoj je širši koncept od samega gospodarskega napredka, zato iskreno podpiram stališče, da sta področji človekovih pravic in demokracije v mednarodnih odnosih pomembna vidika, tudi v odnosih Kitajske z Afriko.