Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2553(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

O-0022/2008 (B6-0016/2008)

Razprave :

PV 23/04/2008 - 11
CRE 23/04/2008 - 11

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 23. april 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11. Evropska strategija na področju biološke raznovrstnosti (COP 9) in biološke varnosti (COP-MOP 4) (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je

– vprašanje za ustni odgovor, ki ga je vložil Miroslav Ouzký v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane za Komisijo: o strategiji Komisije za deveto redno zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 9) in četrto zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (COP-MOP 4)(O-0023/2008 – B6-0017/2008);

– vprašanje za ustni odgovor, ki ga je vložil Miroslav Ouzký v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane za Svet: o strategiji Sveta za deveto redno zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 9) in četrto zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (COP-MOP 4)(O-0022/2008 – B6-0016/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Ouzký, avtor. − (CS) Gospa predsednica, minister, gospod predsedujoči Svetu, najprej bi rad omenil nekaj, kar ni povezano z mojim vprašanjem, da izrazim svojo pritožbo. Medtem ko policija v vseh državah kot del svojih dolžnosti zagotavlja, da politiki ali poslanci nadaljujejo svoje delo, skuša francoska politika preprečiti delo poslancev Evropskega parlamenta. Pri vhodu v to institucijo mi je policist preprečil vstop, čeprav je videl moje dovoljenje, domnevno zaradi varovanja pri protestih pred vhodom v Parlament. Menim, da je to nesprejemljivo in upam, da se bo o tem razpravljalo v Parlamentu. Seveda to ni povezano z mojim vprašanjem, vendar danes ne bi tu govoril, če ne bi vstopil z druge strani stavbe.

Pozvan sem bil, da v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane vložim vprašanje Svetu in Komisiji v zvezi s prihodnjim zasedanjem konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in varnosti v Bonnu. Bistveno vprašanje za Svet in Komisijo zadeva pojasnitev ciljev te konference. Poleg tega želimo vedeti, ali nameravata Svet in Komisija vključiti poslance Evropskega parlamenta v konferenco. Moram poudariti, da naš odbor želi več kot sprejemanje resolucij in posameznih sporazumov: vedeti želi, kako se izvršujejo in izvajajo, tj. kako se prenašajo v prakso.

Evropski uniji in evropskim institucijam zastavljam vprašanje, ali razumejo svojo vodilno vlogo na tem področju v boju proti izgubi biotske raznovrstnosti. Če želimo biti vodilna sila, moramo to popolnoma pojasniti. Zanima me, ali razumemo, da je financiranje vseh teh programov in odločitev bistveno pomembno ter da jih ni mogoče izvajati brez ustrezne finančne podpore. Prav tako upam, da Komisija in Svet razumeta učinek pomanjkanja vode v sredozemski regiji ter učinek suš in podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost.

Odbor zanima, ali bo posebna pozornost namenjena morski in obalni biotski raznovrstnosti ter ali Komisija in Svet razumeta pomen vključevanja regionalnih in lokalnih vlad ter podjetij v to zadevo, tj. boj proti izgubi biotske raznovrstnosti. Zanima me, ali razumemo pomen trajnostnega upravljanja gozdov in pridelave poljščin s posebnim poudarkom na trajnostni proizvodnji biogoriva, ki postaja zelo pomembno vprašanje. Kot veste je proizvodnja biogoriva del podnebnega paketa, o katerem zdaj razpravljamo, trajnostna uporaba in razvoj biogoriva pa sta zelo pomembna vprašanja. Na drugi strani vemo, da ima zelo negativen učinek na biotsko raznovrstnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Hvala. Vašo pritožbo bom posredovala in mogoče boste v zvezi s tem obveščeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Podobnik, predsedujoči Svetu. (SL) Dovolite, da se najprej zahvalim odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane in njenemu predsedniku Miroslavu Ouzkýju za ustno vprašanje, ki ste mi ga postavili, ki ste ga postavili Svetu in Komisiji. S tem dajete tudi velik pomen temu zelo občutljivemu vprašanju biotske raznovrstnosti.

Biotska raznovrstnost je poleg podnebnih sprememb glavna prednostna naloga predsedstva na področju okolja. Deveto zasedanje konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 9), ki bo maja v Bonnu, je zato pomemben dogodek za Evropsko unijo na splošno, pa tudi za slovensko predsedstvo.

Svet se je v okviru 18-mesečnega programa predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije zelo intenzivno pripravljal na to pomembno zasedanje, da bi bilo uspešno, tako z vidika boljšega varstva in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti na globalni ravni. Opozoril je, da se je Evropska unija zavezala k uresničevanju globalnega cilja, v okviru katerega namerava do leta 2010 znatno zmanjšati stopnje izgube biotske raznovrstnosti, ter k uresničevanju cilja na ravni EU, da se v Evropi do leta 2010 zaustavi upadanje biotske raznovrstnosti. Torej na vaše konkretno vprašanje odgovarjam: da, Evropska unija hoče in mora tukaj ohraniti vodilno vlogo v svetu.

Svet je tudi poudaril, da se Evropska unija zavzema za aktivno in konstruktivno vlogo in da si bo na konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo maja, kot smo rekli, prizadevala za velikopotezne, a hkrati uresničljive izide zasedanja. Svet je med drugim tudi izpostavil, da so za dosego globalnega cilja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki naj bi ga dosegli do leta 2010, nujno potrebna vztrajna prizadevanja na vseh ravneh in nadaljnji konkretni ukrepi.

Tukaj je nujno izvajanje konvencije, tako na nacionalni, kot tudi na EU ravni. In Evropska unija se je politično zavezala za uresničevanje vseh treh ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti, to je varstvo in trajnostna raba biotske raznovrstnosti in dostop do genskih virov ter delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.

Prvič je Svet sprejel sklepe junija lansko leto, drugič pa 3. marca letos, v katerih je določil prednostne naloge Evropske unije za deveto konferenco pogodbenic. Dovolite mi, da naštejem samo nekaj prednostnih nalog. Poudariti je potrebno pomen pospešenega izvajanja vseh delovnih programov Konvencije o biološki raznovrstnosti, izboljšati sinergijo med politikami podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti za zagotavljanje čim več skupnih koristi. Pri tem Svet stalno opozarja na nujnost povezovanja pri izvajanju mednarodnih okoljskih sporazumov na vseh ravneh.

Poudariti je potrebno nujnost, da se na zasedanju devete konference obravnava vprašanje proizvodnje, trgovanja in porabe biogoriv in biomase in njihov vpliv na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Tu je še toliko bolj pomembno, da se jasno opredelijo trajnostni kriteriji pri proizvodnji biogoriv. Poudariti pomen izvajanja programa gozdne biotske raznovrstnosti ter zmanjševanja deforestacije in degradacije gozdih ekosistemov. Svet poudarja pomen gozdov pri blaženju in prilagajanju klimatskih sprememb ter istočasno ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Gre za zagotovitev hitrega in celovitega izvajanja delovnega programa za zavarovana območja; v tem okviru tudi poskrbeti za tehnično in finančno podporo – spraševali ste tudi o financah – torej finančno podporo za vzpostavitev zavarovanih območij po celem svetu. Na devetem zasedanju je treba sprejeti ekološka merila za določitev morskih območij na odprtem morju, ki jih je treba zavarovati. Poudariti je potrebno pomembno vlogo, ki jo lahko ima zasebni sektor, vključno z malimi in srednjimi podjetji pri izvajanju te konvencije.

In zadnje, Evropska unija je trdno odločena, da bo še naprej aktivno sodelovala pri oblikovanju in pogajanjih o mednarodnem režimu za dostop do genskih virov in delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Evropska unija se bo tudi zavzemala, da se pogajanja zaključijo pred zasedanjem desete konference pogodbenic konvencije.

Da zaključim, na zasedanju se bo obravnavalo več kot 20 različnih vsebin. Izpostavil sem samo tiste, za katere Svet meni, da so ključnega pomena za doseganje ciljev konvencije in predvsem 2010 biodiverzitetnega cilja. To je zadnje zasedanje pred mejnim letom 2010 in je zato mejnik za sprejetje konkretnih ukrepov. Ker pa je to srečanje v Evropi, je torej za Evropsko unijo še toliko pomembnejše, da izpostavi svoje prioritete in prizadevanja.

Seznanil sem se tudi z vašim predlogom resolucije, o kateri boste jutri glasovali v Evropskem parlamentu. Po našem mnenju resolucija dobro povzema glavne prioritete in cilje, ki so tudi pomembni, da jih bo Evropska unija dosegla v Bonnu.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, rada bi se zahvalila gospodu Ouzkýu za to zelo pomembno vprašanje. Mislim, da smo vsi opazili, da so leta 2007 okoljska vprašanja dosegla vrh političnega dnevnega reda. Podnebne spremembe so zbujale pozornost medijev in javnosti.

Vendar je izguba biotske raznovrstnosti svetovna grožnja, ki jo je treba obravnavati enako nujno, saj sta ti dve vprašanji povezani. Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost sta povezani vprašanji. Nepriznavanje tega razmerja lahko ogrozi naša prizadevanja za izboljšanje na obeh področjih.

Kako lahko ustavimo izgubo biotske raznovrstnosti? Menim, da je Evropa dosegla napredek na tem področju z izvajanjem dejavnosti iz sporočila Komisije iz leta 2006 z naslovom Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje. Vendar je potrebno večje prizadevanje. Potrebujemo zlasti močnejšo podporo drugih sektorjev, ne le s področja ohranjanja narave, ampak tudi na področju kmetijstva, ribištva in energetike.

Bistveno je tudi mednarodno sodelovanje, pri čemer smo trdno zavezani upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti za zaščito biotske raznovrstnosti po vsem svetu.

Deveta konferenca pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekala vzporedno s četrtim zasedanjem pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti, je izredna priložnost za povečanje varstva biotske raznovrstnosti in Evropa ima pri tem pomembno vlogo, saj bo srečanja gostila in jim predsedovala Nemčija. Spodbujali bomo povečanje mednarodnih prizadevanj za dosego svetovnega cilja, ki vključuje bistveno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010.

Na začetku marca je Svet sprejel sklepe, ki oblikujejo širšo politično nalogo in glavne prednostne naloge za EU na teh zasedanjih. Povzeti jih je mogoče v sedmih točkah.

Prvič, dogovoriti se želimo o novih obveznostih za izboljšanje izvajanja, zlasti v zvezi z izvajanjem programov iz Konvencije o biološki raznovrstnosti v zvezi z zavarovanimi območji in biotski raznovrstnosti gozda.

Drugič, zagotoviti želimo, da ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo ublažitev podpirajo tudi cilj v zvezi z biotsko raznovrstnostjo za leto 2010. Odločitve, ki jih je treba sprejeti v Bonnu, morajo prispevati k razpravi po konferenci na Baliju o zmanjšanju emisij zaradi krčenja in degradacije gozda.

Tretjič, spodbujali bomo sprejetje meril za določitev občutljivih morskih območij, ki jih je treba zavarovati. Poleg tega nameravamo usmerjati vse pogodbene stranke pri uporabi teh meril.

Četrtič, razviti želimo mednarodne smernice za spodbujanje biotski raznovrstnosti prijaznih načinov za povečanje proizvodnje in porabe biomase, vključno z biogorivom.

Petič, opredeliti želimo glavne elemente mednarodnega režima za dostop do genetskih virov in porazdelitev koristi njihove uporabe.

Šestič, sprejeti želimo sporazum o vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za strokovno znanje in izkušnje na področju biotske raznovrstnosti.

Sedmič in zadnjič, spodbujali bomo odločitev na področju odgovornosti in popravi škode zaradi čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov.

Zato Komisija vedno zagotavlja vključitev poslancev Parlamenta v delegacije Skupnosti, ki se pogajajo o večstranskih sporazumih. Sama imam zelo pozitivne izkušnje na tem področju. Pozdravljam udeležbo poslancev Evropskega parlamenta na COP 9 in MOP 4, saj potekata v jeziku, ki ga uporabljamo v tem okviru. Seveda me zelo zanimajo vaše prednostne naloge in pričakovanja v zvezi s temi zasedanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Pilar del Castillo Vera, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, minister, komisar, danes popoldne govorim v imenu gospe Gutiérrez-Cortines.

Moja prva točka je, da Evropski parlament jasno in brezpogojno podpira konferenco ZN pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti.

Glede na to je resolucija, o kateri bomo jutri glasovali, poskus okrepitve glavnih ciljev in namenov mednarodne konference, ki so naslednji: prvič, zagotavljanje čim boljšega varstva virov živalstva in rastlinstva; drugič, spodbujanje trajnostne rabe zemljišč za ohranjanje živalskih vrst in narave; in zadnjič, ohranjanje naravnih genetskih virov.

V zvezi s tem je treba upoštevati več ohranitvenih programov, zlasti modele, ki se že uporabljajo v EU. Poudarjam zlasti programa Natura 2000 in Habitati, ki sta se izkazala za zelo koristna.

Poleg tega menim, da moramo uvesti celovit pristop k našemu delu z uporabo celostnih prožnih modelov, saj je narava nazadnje dinamičen sistem stalnega razvoja, na katerega vplivajo vse zahteve, ki jih nalagajo kmetijstvo in druga področja.

Menim tudi, da je treba uvesti več meril na podlagi znanosti in usposabljanja ter da je treba upoštevati vse gospodarske vidike in vidike v zvezi z izvedljivostjo.

Pomembna so tudi mnenja lastnikov in pobude za lastnike, zato v zvezi s tem zastavljam Komisiji dve vprašanji. Kako obravnava uporabo znanstvenih metod pri katalogizaciji in opredeljevanju različnih vrst ali območij, ki jih je treba ohraniti? Kaj meni o pobudah za lastnike na vseh ravneh?

 
  
MPphoto
 
 

  María Sornosa Martínez, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, minister, komisar, zavedamo se, da ima izguba biotske raznovrstnosti obsežne okoljske, socialne, gospodarske in kulturne učinke, ki jih dodatno poslabšuje negativen vpliv podnebnih sprememb.

Posledice teh razmer še bolj prizadenejo najrevnejše. Konvencija o biološki raznovrstnosti je najpomembnejši svetovni pravni instrument za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti. Toda tu se postavlja vprašanje: pomanjkanje finančnih sredstev je največja ovira pri uresničevanju ciljev Konvencije. Zato pozivam Svet in Komisijo, naj spodbujata financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti v okviru vseh ustreznih proračunov v njuni pristojnosti.

Poudariti želim nekatere vidike, ki jih predlog resolucije posebej poudarja: priznavanje stalne izgube biotske raznovrstnosti v Evropski uniji, ki zdaj obstaja; spodbujanje sprejetja poštenega, uravnoteženega in pravno zavezujočega mednarodnega režima v zvezi z dostopom do genetskih virov in razporeditvijo koristi, ki jih prinašajo; ter krepitev sedanjih prizadevanj za boljše trajnostno upravljanje in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti, da se zaščiti pred uničujočimi praksami in netrajnostnimi ribolovnimi dejavnostmi, ki vplivajo na morski ekosistem.

Za konec bi rada dejala, da je čas za odločne ukrepe in prizadevanje za rešitev teh problemov, saj čas nam in biološki raznovrstnosti, ki jo želimo zaščititi, ni naklonjen, kar vsi vemo, čeprav verjamemo, da je za to še dovolj časa.

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Lebech, v imenu skupine ALDE. (DA) Gospod predsednik, deveto zasedanje konference pogodbenic o biološki raznolikosti poteka v najbolj ustreznem času. V zadnjih tednih je bilo veliko povedanega in napisanega o biogorivu, zato pojasnjujem: biogoriva se ne sme proizvajati v škodo biotski raznovrstnosti. Zdaj seveda obravnavamo predloge Komisije za direktivo, ki bo spodbujala uporabo trajnostne energije, vključno z biogorivom. Parlament mora zagotoviti, da se vzpostavijo stroga merila v zvezi z okoljsko trajnostjo za proizvodnjo biogoriva. V boju proti globalnemu segrevanju ne bomo uspešni, če zmanjšamo emisije CO2 iz avtomobilov in hkrati povečamo emisije CO2 s krčenjem gozdov in rastlin za proizvodnjo bencina, pri čemer se velike količine CO2 sproščajo iz tal. Zasedanje v Bonnu bo dobra priložnost, da se poudari pomen proizvodnje biogoriva v skladu z zahtevami trajnosti v EU in zunaj nje.

Leta 2002 so se pogodbenice zavezale, da do leta 2010 bistveno zmanjšajo izgubo biotske raznovrstnosti na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. Pomembno je, da pogodbenice nadaljujejo delo za dosego tega cilja. Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti je svetovni okvir za zaščito biotske raznovrstnosti. Žal je veliko mednarodnih sporazumov omejenih na najmanjše skupne imenovalce. To je nesprejemljivo, ko gre za varstvo narave. EU mora določiti visoke standarde zase in poskušati povišati standarde v mednarodnih sporazumih. EU mora izboljšati tudi področje varstva biotske raznovrstnosti. Zdaj včasih rečemo eno in naredimo nekaj drugega. To bi lahko zmanjšalo našo verodostojnost. Kljub temu si morajo Komisija in države članice prizadevati za večje varstvo biološke raznovrstnosti, zlasti na gozdnatih in kmetijskih območjih, saj so ta območja pod velikim pritiskom zaradi vedno večjega obsega proizvodnje biogoriva.

Kako lahko preprečimo, da bi biološka raznovrstnost in biogorivo prišla v razmerje ali/ali? To lahko dosežemo z uvedbo strožjih zahtev. Potem bo morda mogoče doseči oboje. COP 9 bo k temu prispevala.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, ohranjanje biotske raznovrstnosti je izziv za sodoben svet. Vprašanje ni le lepota, ampak ravnovesje narave in dobro človeštva.

Že veliko let se zavedamo problema kemične onesnaženosti in drugih škodljivih učinkov civilizacije, kot so degradacija okolja, podnebne spremembe, onesnaženje, krčenje gozda in povzročanje škode habitatom. Učinek tople grede je postal pereče vprašanje. Žal je bil zanemarjen problem biološke onesnaženosti, ki so ga povzročili gensko spremenjeni organizmi, za kar smo krivi vsi. Spregledali smo dejstvo, da se kemično onesnaženje sčasoma lahko popravi, biološko onesnaženje pa je pogosto trajno.

Zato moramo sprejeti jasno odločitev o tem, ali podpiramo biološko raznovrstnost ali gensko spremenjene organizme. Odločiti se moramo, za kaj se zavzemamo: za ljudi in njihovo okolje ali interese podjetja Monsanto in podobna podjetja, ki jim gensko spremenjeni organizmi prinašajo velik dobiček. Če želimo ohraniti biotsko raznovrstnost, moramo zagotoviti tudi, da se opredelijo najbolj resno ogrožene vrste. Potem bi bilo mogoče določiti cilje za njihovo varstvo in preprečiti izumrtje drugih vrst v prihodnosti. Spomniti se moramo, da lahko zlahka povzročimo škodo, vendar jo je pogosto nemogoče popraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, očitno je, da ne razpravljamo prvič o biotski raznovrstnosti ter da smo pozvali Svet in Komisijo, da zaščitita biotsko raznovrstnost. Pozitiven korak je, da smo podnebne spremembe uvrstili med prednostne naloge EU, vendar se moramo zavedati, da konvenciji o biološki raznovrstnosti in dezertifikaciji v določenem obsegu zasenčijo te podnebne spremembe.

Zavedamo se, kako pomembna sta biotska raznovrstnost ali ne nazadnje varstvo narave za naše preživetje, saj lahko opazimo, da se kljub ukrepom na evropski ali svetovni ravni povečuje izguba biotske raznovrstnosti; izumrtje vrst se nadaljuje. Soočiti se moramo z dejstvi: čeprav morda poskušamo ublažiti podnebne spremembe, to ne velja za vrste. Ko vrsta izumre, to pomeni njen konec: za vedno je izgubljena.

To vprašanje, ta dokaz si moramo popolnoma vcepiti v zavest. Zelo očitno je, da nas čaka še dolga pot, kljub temu, da imamo odlična orodja, kot so Natura 2000 ter direktivi o pticah in habitatih za boj proti izgubi biološke raznovrstnosti v Evropski uniji, vendar danes vidimo, da nekatere države članice še vedno ne želijo izvesti programa Natura 2000 in ne želijo prispevati sredstev zanj.

Zato resnično upam, da bo Komisija še naprej podpirala program Natura 2000 in ti dve direktivi. Prav tako pozivam, da v okviru konvencije iz Bonna vzpostavite merila za biogoriva ter tudi zahtevate in dosežete sporazum o oblikovanju skupine medvladnih strokovnjakov na področju biotske raznovrstnosti, kot je Medvladni odbor za podnebne spremembe, ker bi tako lahko pomagali drugim pri vzpostavitvi orodij, ki jih sami že uvajamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm , v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Na Zemlji po ocenah obstaja 14 milijonov različnih vrst živali in rastlin. To kaže, na kako čudovitem planetu živimo in kako pomembna je naša odgovornost za njegovo upravljanje. Vendar je biotska raznovrstnost ogrožena. Zdaj 30 000 vrstam grozi izumrtje. Glavna grožnja so ljudje in gospodarski sistem, ki smo ga vzpostavili na podlagi stalne rasti in potrošnje. Menim, da je to mogoče doseči s konkurenco in ne z načrtovanjem ter s prevozom in ne z lokalno proizvodnjo. Zato je razumljivo, da se soočamo s podnebno katastrofo in biološkim osiromašenjem.

To gibanje bi lahko spremenili. Dejstvo, da so EU in države članice podpisale Konvencijo ZN o biološki raznovrstnosti, je seveda dober znak in nam lahko zelo koristi. S tem se zavezujemo, da bomo oblikovali akcijske načrte za varstvo biotske raznovrstnosti in vzpostavili na primer svetovno omrežje zaščitenih območij na kopnem in morju. Vendar je treba veliko storiti na ravni EU. Obravnavati je treba bistvena vprašanja, drugače nikoli ne bomo mogli rešiti okoljskih problemov, s katerimi se srečujemo.

Poudaril bi rad tri področja. Prometna blaznost – EU temelji na načelu brez meja med državami članicami. Blago je treba proizvesti, če je to ceneje. Le med letoma 1993 in 2000 se je prevoz s tovornjaki na dolgih razdaljah povečal celo za 30 %. Ko EU in države članice subvencionirajo infrastrukturo, avtocestam vedno namenijo več kot trajnostnim načinom prevoza. V nekdanji Vzhodni Evropi, tj. novih državah članicah, EU spodbuja pravo politiko asfalta z velikimi subvencijami za avtoceste. Razvijati je treba železnice, ne avtoceste. Zato opozarjam Komisijo: preučiti je treba politiko subvencij.

V zvezi z vprašanjem subvencij bi lahko veliko več prispevali h kmetijskim subvencijam, tj. 55 milijard EUR vsako leto. Subvencij z neposrednim negativnim učinkom na okolje se ne sme izplačevati, pomoč za kmetijstvo pa je treba predvideti za okoljske ukrepe in ekološko kmetovanje. Biotsko raznovrstnost in okolju prijazne rešitve je treba določiti za glavne cilje kmetijske politike in ne največji donos.

Tretji bistveni problem, ki ga je treba obravnavati, je notranji trg. Vem, da je skoraj zločin že to, da se o tem pogovarjamo, vendar EU enostavno ne sme namenjati trgu prednosti pred progresivno okoljsko politiko. Pred nekaj tedni mi je evropski komisar Verheugen odgovoril, da je Komisija v zadnjih petih letih v 19 primerih sprožila postopke pred Sodiščem Evropskih skupnosti proti posameznim državam, ki so zadevali okolje in javno zdravje. Zaskrbljujoče je predvsem, da je v vseh teh 19 primerih sodišče upoštevalo smernice Komisije, in sicer, da državam članicam ni bilo dovoljeno izvajanje ukrepov za varstvo okolja ali javnega zdravja. Če mislimo resno, moramo zagotoviti okoljsko jamstvo, ki si zasluži to ime. Zdaj ga nimamo in žal nam ga tudi lizbonska pogodba ne bo zagotovila. V lizbonski pogodbi se bo podpirala tudi tržna politika.

Če povzamem, v naši resoluciji zahtevamo trajnost standardov za biogorivo. Ob tej priložnosti zastavljam naslednje vprašanje, zlasti Svetu: ali ste pripravljeni na oblikovanje okoljskih meril za biogorivo ter socialnih standardov za biogoriva, na primer z zagotovitvijo sprejemljivega plačila, sindikalnih pravic itd. za biogorivo, ki ga kupujemo za Unijo?

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, komisar, pred dvema tednoma sem zastopal odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter začasni odbor za podnebne spremembe na neuradnem zasedanju sveta za okolje v Sloveniji. Na dnevnem redu sta bili dve glavni vprašanji: obravnavanje podnebnih sprememb in varstvo biotske raznovrstnosti. Poudarek je bil na biotski raznovrstnosti, biomasi in biogorivu v zvezi z biotsko raznovrstnostjo gozda. Razprave so vključevale možnost biomase iz gozdov za oskrbo z energijo, zlasti z biogorivom druge generacije, in merila trajnosti za uporabo biomase iz gozdov. To je bila uspešna konferenca po zaslugi slovenskega predsednika konference gospoda Podobniku.

Opazimo lahko, da veliko vrstam grozi izumrtje zaradi krčenja gozdov in nezakonite sečnje. Srečujejo se z radikalno spremembo okolja, zato ne morejo preživeti. Gozdovi omogočajo življenje različnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zato je treba čim bolj ustaviti krčenje gozdov, da se zaščiti biotska raznovrstnost. To velja za države zunaj Evropske unije ter za evropske države članice. Spodbujati je treba dobro gozdarjenje, zlasti zato, ker so gozdovi zelo cenjeni na drugih območjih. Krčenje gozdov povzroča tudi resno erozijo tal, zlasti v gorskih regijah, ter ogroža hidrološko ravnovesje, ki tudi zelo vpliva na biotsko raznovrstnost.

Globalno segrevanje lahko vpliva tudi na število vrst. Obseg porazdelitve vrst se zelo spreminja, zaradi česar so nekatere vrste resno ogrožene, zlasti v severnih regijah. Sečnja v tropskih regijah le povečuje segrevanje, delno zato, ker bistveno zmanjšuje zmogljivost skladiščenja CO2. Vendar študije, objavljene v zadnjih nekaj letih, na primer v reviji Nature and Science, kažejo, da razširitev gozdnih površin povzroča večje emisije metana, tj. toplogrednega plina, ki je 23-krat močnejši kot CO2. Več metana se sprošča ob dvigu temperature in pri večjemu številu sončnih dni. Zlasti v tropskih regijah se sprošča veliko več metana. Če se zasadi več gozdov, se poveča absorpcija CO2 vendar določen obseg absorpcije CO2 izniči povečanje emisij metana. Kljub temu je ravnovesje pozitivno, zlasti v netropskih regijah.

Ne nazadnje omenjene dejavnike, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, žal poslabšuje sedanja proizvodnja biogoriva, ki škodljivo vpliva zlasti na tropski deževni gozd. Gozdovi, v katerem živi veliko vrst, se nadomeščajo z nasadi, v katerih lahko živi zelo malo vrst. Ti pa škodljivo vplivajo v smislu toplogrednih plinov, absorpcijske sposobnosti in cene hrane. Veselim se, da je bilo to omenjeno v resoluciji. Vsekakor moramo biti pozorni na biogorivo druge generacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Če ste nekaj zapisali, še ne pomeni, da morate v primeru pomanjkanja časa to tudi v celoti prebrati.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, glede na to razpravo in včerajšnji dan Zemlje poudarjam nujno potrebo po večjem razumevanju pojma biotske raznovrstnosti in njenega vpliva na našo družbo. Razumevanje tega pojma je namreč zelo slabo.

Človekovo poseganje je dramatično spremenilo praktično vse zemeljske ekosisteme in njihove storitve. Trenutno upadanje biotske raznovrstnosti je najhitrejše doslej in nobenih znakov ni, da se bo ta proces do leta 2010 upočasnil.

Število in geografska razširjenost več živalskih in rastlinskih vrst sta se zmanjšala. Čeprav je izumiranje vrst naravni del zemeljske zgodovine, je zaradi človekove dejavnosti v zadnjih letih stopnja izumiranja vsaj stokrat večja od naravne stopnje. Mednarodna zveza za varstvo narave je v okviru svojega rdečega seznama izvedla temeljite študije, ki kažejo, da delež ogroženih vrst znaša od 12 % do 52 %. Na splošno so najbolj ogrožene tiste vrste, ki so na vrhu prehranjevalne verige, katerih geografska razširjenost je nizka, ki živijo dlje, se počasneje razmnožujejo in živijo na omejem geografskem območju.

Večina živalskih vrst, kot so dvoživke, afriški sesalci in ptice, je zaradi kmetijstva soočena z zmanjšanjem njihovega števila in geografske razširjenosti. Izjeme so tiste vrste, ki preživijo na območjih, na katerih prevladuje človek, ali ki so s pomočjo človekovega posredovanja zaščitene, na primer v rezervatih.

Ljudi je treba ozaveščati o njihovi vse večji ekološki sledi, ki daleč presega meje EU, in o neposrednem vplivu našega življenjskega sloga na avtohtono prebivalstvo v državah v razvoju. Čeprav nas večina zdaj vsaj malo razume obseg težave v zvezi s podnebnimi spremembami, veliko ljudi podnebnih sprememb ne povezuje z upadanjem biotske raznovrstnosti.

V zvezi s tem menim, da je treba povezati delo v okviru konvencije o biotski raznovrstnosti in konference pogodbenic o podnebnih spremembah. Upam si celo vprašati, ali sploh potrebujemo samostojno konferenco pogodbenic o biotski raznovrstnosti. Čeprav sem se udeležila lanske konference pogodbenic v New Yorku, je to vprašanje treba obravnavati.

Strinjam se, da morajo ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in ukrepi prilagajanja, vključno s krčenjem gozdov, podpirati biotsko raznovrstnost. Pozdravljam pripombe komisarke Wallström v zvezi s vprašanji biotske raznovrstnosti morja. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi hladnovodne korale in podvodne gore, ki pogosto varujejo bogate in edinstvene ekosisteme. Naša znanstvena spoznanja o vplivu podnebnih sprememb na morska območja so zelo pomanjkljiva. Ne smemo pozabiti, da oceani pokrivajo več kot 70 % zemeljske površine, vsebujejo 97 % vse vode na planetu in predstavljajo 99 % zemeljskega življenjskega prostora.

Gospod predsednik, zaključila bom, saj vas ne želim še bolj vznemirjati. Bodimo iskreni. Ciljev, ki so bili določeni v Johannesburgu pred šestimi leti, bo nemogoče doseči. Nehajmo se slepiti in trditi nasprotno.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Ferreira (PSE). - (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod minister, gospe in gospodje, odbor za okolje je sprejel zelo dobro resolucijo in upam, da bodo Evropska komisija in države članice upoštevali številna priporočila iz te resolucije, zlasti poziv k vodenju in odločnosti na konferenci v Bonnu ter ukrepanju za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti v Evropski uniji do leta 2010.

Obravnavala bom tri točke iz resolucije. Prva točka je vprašanje biogoriv, ki so ga nekateri poslanci že omenili. Biogoriva imajo znaten okoljski vpliv na gozdove in kmetijska zemljišča, pri čemer se bo vpliv njihovega razvoja na prehrambene vire večal še naprej. Med kmetijskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano, in tistimi, ki so namenjeni za industrijo, bodisi za proizvodnjo biogoriv ali agrokemično industrijo, ne sme biti konkurence. Vzpostaviti je treba jasno povezavo med prehrano in kmetijstvom.

Naslednja točka zadeva biotsko raznovrstnost morja. Na to vprašanje se zelo počasi odzivamo. V celoti podpiram poziv iz resolucije k hitremu ukrepanju, zlasti za vzpostavitev zaščitenih morskih območij.

Zadnja točka zadeva gensko spremenjene organizme. Študije so pokazale, da gensko spremenjeni organizmi negativno vplivajo na okolje in zlasti na tla. Vemo, da razširjanje gensko spremenjenih organizmov onesnažuje tradicionalne pridelke, kar ovira ohranitev biotske raznovrstnosti.

Poleg tega so razlog za zaskrbljenost tudi industrijska središča v sektorju semen in dejstvo, da so v lasti večnacionalnih podjetij. Komisija in države članice tega dejstva ne smejo zanemariti.

Končno, marca leta 2006 je bila na konferenci pogodbenic v Curitibi, v Braziliji, sklenjena ohranitev moratorija na terminatorska semena. To je bila odlična odločitev, vendar zdaj moramo preučiti, ali je moratorij dovolj in ali naj prepovemo uporabo takšnih vrst gensko spremenjenih semen za enkratno uporabo.

Kaj nameravajo Komisija in države članice storiti v zvezi s temi točkami na konferenci pogodbenic v Bonnu? Ali že imate oblikovana merila v zvezi s trajnostjo biogoriv, ki bi jih lahko predstavili v Bonnu?

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, tudi jaz sem mislil, tako kot prej gospa Doyle, da imam na voljo več časa, vendar bom izkoristil vašo velikodušnost in se sprijaznil z minuto in pol.

Biotska raznovrstnost je bistvena za zaščito preživetja zemeljskih ekosistemov in ohranitev neprecenljivega genskega fonda posebnih značilnosti vrst. Ta parlament je s svojo zadevno resolucijo z dne 22. maja 2007 ponovno izrazil svojo zaskrbljenost glede upadanja biotske raznovrstnosti, vendar je ena od glavnih ovir v zvezi z zaustavitvijo upadanja biotske raznovrstnosti žal pomanjkanje učinkovitih ukrepov Komisije in Sveta, ki dajeta vtis, da se za to vprašanje zanimata le teoretično, vendar v praksi nimata dovolj volje in odločnosti, da zagotovita celostno izvajanje zadevnih direktiv ter izpolnjevanje obveznosti na mednarodni in notranji ravni.

Upamo, da bosta Komisija in Svet kljub poznim ukrepom odločno in konstruktivno prispevala k učinkoviti zaščiti biotske raznovrstnosti, delno tudi z zavzemanjem odločnega stališča na prihodnji konferenci v Bonnu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Matsakis, z gospo Doyle sta imela na voljo isto časa, zato se zaradi morebitne krivice obrnite na vašo skupino, kajti sam se vedno držim pravila, da ima poslanec, ki govori v tujem jeziku, na voljo več časa, kar ne velja le za angleščino.

 
  
MPphoto
 
 

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, vsi, ki smo danes imeli besedo, smo poudarili svojo zavezo k večji zaščiti vrst in biotski raznovrstnosti. Vemo, da direktive v zvezi z ohranjanjem narave in omrežje območij ohranjanja narave, ki je bilo vzpostavljeno v okviru programa Natura 2000, predstavljajo velik uspeh za Evropsko unijo. Vendar vse te lepe besede in zaveze ne smejo odvračati pozornost od dejstva, da v ospredju ni le vprašanje v zvezi s podnebnimi spremembami, ampak žal tudi z ohranjanjem vrst in narave, kot je že rekla gospa komisarka.

Ogrožene vrste so prepogosto prikazane kot motnje, ki preprečujejo ali ovirajo gradbene projekte. Zato menim, da je sramotno, da so v Nemčiji, ki bo gostila konferenco pogodbenic, konzervativne deželne vlade, kot sta Hessen in Spodnja Saška, sprejele pobudo zveznega sveta, ki ogroža uspeh EU.

Povsem neverodostojno je, da Nemčija poziva k večjemu številu območij ohranjanja narave in zaščiti ogroženih vrst v revnejših državah, medtem ko poskuša omejiti ohranjanje narave v Evropski uniji. Žal tega ne počne le Nemčija. Liberalna skupine v Evropskem parlamentu je nenadoma izvedla seminar v zvezi s tem vprašanjem. Gospod Stoiber je na enak način, tj. pod pretvezo „poenostavitve“, kritiziral ohranjanje narave v Evropi.

Gospa komisarka, pričakujem, da se ponovno jasno zavežete k Evropski uniji, da vsakršen poskus ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

 
  
MPphoto
 
 

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospod Matsakis je že omenil težave v zvezi z izvajanjem, zato temu preprosto dodajam nekaj primerov. V Evropi in Panonski nižini varstvo naših gozdov predstavlja vse večji izziv. Na nekaterih območjih gozdove požigajo, uničujejo ali preprosto ukradejo. V Karpatih, na primer v Sajóládu, je bilo ukradenih že 30 % do 40 % gozdov. Nezakonita sečnja zmanjšuje biotsko raznovrstnost, povzroča erozijo in je odgovorna za 20 % emisij toplogrednih plinov. Da bi se to zaustavilo, so štirje od naših poslancev Komisiji poslali pisno izjavo o zakonu, v skladu s katerim bi se v EU prodajali le les in lesni izdelki, pridobljeni z zakonito in nadzorovano sečnjo. Kolege poslance pozivam, da s podpisom podprejo to izjavo.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben nacionalni cilj. Stališče madžarske vlade v zvezi z zanemarjanjem območij v okviru programa Natura 2000 je takšno, da je ob praznovanju dneva Zemlje dovolila nemoten potek relija Dakar skozi posebno zaščitena območja ter celo skozi območja v okviru programa Natura 2000. V zvezi s tem ni bilo ocene učinka na okolje, načrtov za obnovo ali zaščito ter niti dovoljenja za organizacijo tekmovanja. Okoljske škode, ki je bila povzročena, ne more nadomestiti noben prihodek. Vendar nič boljše ne obravnavamo niti vprašanja v zvezi z našimi pticami. Evropska komisija je pred dvema tednoma Madžarski poslala zadnje pisno opozorilo. To je storila zato, ker Madžarska ni predložila nobenih nacionalnih ukrepov za zaščito divjih ptic.

Vendar ne bom našteval le slabih primerov. Nedavno je bil zahvaljujoč moji pobudi tudi na Madžarskem podpisan prostovoljni evropski sporazum o zaustavitvi upadanja števila ptic zaradi nadzemnih električnih kablov. V skladu s tem projektom za varno nebo so se splošna javnost, elektrarne in država dogovorili, da z urejanjem kablov in izolacije do leta 2020 zagotovijo varno nebo za ptice na Madžarskem. To je revolucionaren in zelo pomemben sporazum, ki si zasluži pozornost in podporo Evrope. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Magor Imre Csibi (ALDE). - (RO) Na konferenci pogodbenic o biotski raznovrstnosti v Bonnu bo potekala tudi razprava o vprašanju biotske raznovrstnosti gozdov.

To je občutljiva tema, za katero še ni trajnostne rešitve. Biotsko raznovrstnost gozdov ogroža globalno izvajanje nezakonitega krčenja gozdov. Posledica tega je znatno in večinoma nepopravljivo upadanje biotske raznovrstnosti. Poleg tega je krčenje gozdov tretji najpomembnejši dejavnik globalnega segrevanja.

Odbor za ribištvo je svoje stališče glede znatnega učinka krčenja gozdov na podnebje ter dolgotrajnih gospodarskih prednosti in pomena ohranjanja gozdov izrazil v resoluciji o trgovini in podnebnih spremembah novembra leta 2007.

Poleg tega cenim pobudo EU v zvezi z akcijskim načrtom za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovino na področju gozdov.

Omenil sem evropske ukrepe, ki žal ne prinašajo želenih rezultatov. Na primer, pri izvajanju akcijskega načrta 70 % držav članic do aprila leta 2007 ni uspelo izvesti nobenega dejanskega ukrepa.

Čim prej moramo poiskati globalno rešitev. Predstavnike EU na konferenci v Bonnu pozivam, da podprejo oblikovanje standardne opredelitve nezakonite sečnje, kar bi prispevalo k racionalni rabi gozdov.

Poleg tega pozivam k začetku razprav o vzpostavitvi globalnega mehanizma za nadzor sečnje in trgovine z lesom.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, geslo Evropske unije je „enotnost v raznovrstnosti“, vendar je, kot vemo, v naravnem svetu ta raznovrstnost v zadnjih 150 letih zelo upadla, kar je razlog za zaskrbljenost. Trenutne stopnje upadanja so tisočkrat do deset tisočkrat višje od povprečnih stopenj v zemeljski zgodovini. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) trenutno navaja približno 15 600 ogroženih vrst po vsem svetu. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da so države, ki so glavne proizvajalke pšenice in koruze, izgubile več kot 80 % svojih izvirnih vrst, pri čemer ti podatki ne prikazujejo dejanskih razmer, saj vemo, da je bilo doslej opredeljenih in opisanih le približno 1,7 milijona živih vrst, po ocenah sodeč pa naj bi jih bilo na svetu 13 milijonov. Poleg tega vemo, da podnebne spremembe te razmere še poslabšajo. Vendar se prav tako zavedamo, da nas to upadanje biotske raznovrstnosti ovira pri odzivanju na podnebne spremembe, zato smo soočeni z veliko dilemo.

Žal moram zato Komisijo vprašati, zakaj trajnosti in biotske raznovrstnosti ne vključujemo v vsa področja naše politike? Zakaj si ne prizadevamo za več raziskav in večji razvoj v zvezi s sobivanjem vrst in ljudi?

Vsak, ki spremlja to razpravo, bi lahko dobil vtis, da sta vzpostavitev nekaj naravnih habitatov in zaščita ptic dovolj. Vendar je to šele začetek. Zakaj v obravnavanje teh težav, ki jih moramo rešiti vsi, ne vključimo tudi naše državljane? Komisija mora opraviti svoje naloge v zvezi s tem, kar velja tudi za Evropski parlament in Svet. Obiskovanje konferenc in podpisovanje izjav res ni dovolj. Čas je za ukrepanje, kar pomeni, do moramo sodelovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Anders Wijkman (PPE-DE). - Gospod predsednik, menim, da lahko upadanje biotske raznovrstnosti poskusimo zaustaviti le tako, da zaustavimo uničevanje tropskih gozdov. Vsako leto izgine od 14 do 15 milijonov hektarjev. O tem vprašanju razpravljamo že več let, vendar ne dosegamo dejanskega napredka.

Resnična težava je ta, da storitve ekosistemov, ne glede na to, ali govorimo o ponorih ogljika, biotski raznovrstnosti ali urejanju regionalnega podnebja ali hidrološkega sistema, nimajo prave vrednosti na trgu. To je pomanjkljivost našega gospodarskega modela in vse dokler lastnikom gozdov ne bomo plačali nadomestila za to vrednost, tako da se bo ohranjanje gozdov bolj izplačalo kot sečnja, se bo krčenje gozdov nadaljevalo.

Rešitev obstaja, in sicer je treba gozdove vključiti v trgovanje z emisijami. Vendar Komisija temu nasprotuje in za to ima svoje razloge. Težava je v tem, da ne zagotavlja nobene nadomestne možnosti, pri čemer vsi vemo, da so za izvajanje konvencije o biotski raznovrstnosti na voljo omejena finančna sredstva, kar se v prihodnosti najverjetneje ne bo spremenilo.

Vem, da je Komisija prav tako zaskrbljena zaradi krčenja tropskih gozdov kot mi, vendar težava je v tem, da ne predlaga nadomestne možnosti. Potrebujemo paket. Potrebujemo celosten pristop k obravnavanju podnebnih sprememb, ponorov ogljika, biotske raznovrstnosti in preživetja revnih. To zahteva tesno sodelovanje generalnega direktorata za okolje in generalnega direktorata za razvoj. Zaenkrat se to še ni zgodilo. Pozivam Komisijo, da predloži nadomestno možnost, o kateri lahko razpravljamo, sicer se bo krčenje gozdov in upadanje biotske raznovrstnosti žal nadaljevalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, kmetijska proizvodnja se je povečala, da bi izpolnila večje povpraševanje po kmetijskih proizvodih ter surovinah, ki niso namenjene za potrošnjo. To povečanje je predvsem posledica proizvodnje biogoriv in biomase. Vemo, da intenzivno kmetijstvo škodi biotski raznovrstnosti. Zato se pojavlja vprašanje, kako uskladiti ohranjanje biotske raznovrstnosti z intenzivnim razvojem gospodarstva in infrastrukture.

Sodobno upravljanje biotske raznovrstnosti zahteva natančnejše spremljanje procesov, ki se razvijajo, in ustrezno vlaganje v znanstvene raziskave. Gospodarski razvoj nam je koristil, zato bi morali del pridobljenega dobička nameniti ohranjanju biotske raznovrstnosti. Dejansko moramo razumeti, da so za ohranjanje in varstvo okolja potrebni ukrepi na globalni in lokalni ravni. Vsak od nas mora ukrepati kot posameznik, pri čemer so potrebni tudi ukrepi celotnih gospodarskih sektorjev. To je izziv za vse nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zanima me, ali je Komisija v okviru sistematskega pregleda skupne kmetijske politike že preučila, kako doseči napredek, zlasti v zvezi z naslednjo finančno perspektivo. Dejstvo je, da obnovljiva energija in biogoriva predstavljajo velik izziv za nas, zato jih je treba vključiti v finančni okvir sistematskega pregleda.

To bo imelo zelo pomembno vlogo pri razvoju na področju emisij CO2, ki jih moramo zmanjšati v skladu s kjotskim protokolom. Zanima me, kakšne predloge bo Komisija predložila v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, razpravljamo o tem, kako ohraniti biotsko raznovrstnost za naslednjo generacijo, obenem pa sprejemamo ukrepe, ki imajo povsem nasprotni učinek. Sprva smo bili navdušeni nad proizvodnjo biodizla, vendar zdaj poznamo njegove nasprotne učinke, kot na primer to, da je za en liter biodizla potrebnih devet tisoč litrov vode in da povzroča emisije dušikovega oksida, ki so veliko bolj škodljive kot emisije CO2. Vemo tudi to, da gojenje energetskih rastlin ogroža in celo uničuje biotsko raznovrstnost.

Ob upoštevanju teh novih ugotovitev in v interesu ohranjanja biotske raznovrstnosti me zanima, ali Komisija namerava razveljaviti odločitve, ki smo jih sprejeli v zvezi z dodajanjem biodizla konvencionalnim gorivom. Ali Komisija ob upoštevanju novih ugotovitev glede negativnih učinkov in posledic namerava vlagati v nove raziskave ter razvijati nadomestno strategijo?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Podobnik, predsedujoči Svetu. − Najprej bi se vam rad zahvalil z vaše zelo zavzete razprave. Lahko skupaj z vami ugotovim, da je umetnost o tako resnem in zapletenem vprašanju, kot so vprašanje biotske raznovrstnosti spregovoriti v kratkem, sintetično, ni enostavno. Tudi zato ste imeli gospod predsednik težave, ko ste pač ukalupljali čas, ki je bil za to potreben.

Dovolite mi, da samo na kratko pokomentiram vaše razprave. Najprej prva ugotovitev, podprli ste tudi usmeritev Sveta, da gre za povezanost in soodvisnost podnebnih sprememb od vpliva na biotsko raznovrstnost. V vaših razpravah ste bili široki in ste se dotikali pravzaprav številnih vprašanj, ki gredo preko same ožje vsebine tega srečanja v Bonnu in se dotikajo življenjskega sloga modernega človeka, modernega sloga, bi rekel človeka 21. stoletja. Od odpadkov, prometne politike, ki se dotika torej vprašanj trajnostne proizvodnje, trajnostne potrošnje in tako naprej.

Lahko vam zagotovim, jaz sem trdno prepričan, da Evropska unija ima dobra orodja, mi imamo orodja, imamo ukrepe. Jaz sem že v svojem uvodu povedal, da bo naša ključna usmeritev, da smo v Bonnu, da se zavzemamo za izvajanje, torej da gremo v realnost, da nadaljujemo našo usmeritev od besed k dejanjem.

Postavili ste vprašanje financ, finančnih virov. Na evropski ravni so določeni in dogovorjeni finančni mehanizmi. Poudarjam, da se bo Svet na srečanju v Bonnu zavzemal za nove in inovativne finančne vire. Govorim na globalni ravni, ne zgolj na evropski ravni. Tukaj bi rad poudaril potrebo po povezovanju sektorjev, ki vplivajo na biološko raznovrstnost, še posebej bi rad poudaril pomembno vlogo vključevanja privatnega sektorja pri tem. Trojno predsedstvo, skupaj Nemčija in Portugalska in sedaj Slovenija, se je zavezalo, da bomo do Bonna pripeljali to vprašanje vključevanja privatnega sektorja pri soočanju z vprašanji biotske raznovrstnosti. Zelo uspešna je bila konferenca „Bussines and biodiversity“ na Portugalskem, ki je uspela in želimo, da se v Bonnu najde nadgradnja teh rešitev, ki so bile tam predlagane.

Rad bi se zahvalil gospodu Bloklandu, ki je omenil uspešno srečanje, neformalno srečanje okoljskih ministrov v Ljubljani. Gospod Blokland je tudi nastopil v imenu dveh vaših odborov in se mu zato zahvaljujem. Mi smo odprli vprašanje gozdov, trajnostne rabe gozdov, gozdov in njihove vplive na biotsko raznovrstnost in seveda kot priložnosti za biomaso in tudi same priložnosti za biogoriva druge generacije.

Tukaj bi vas še posebej rad seznanil s tem, da se Svet zaveda resnosti in zapletenosti vprašanj trajnostnih kriterijev pri proizvodnji biogoriv in biomase. Tudi zato smo v dogovoru skupaj z Evropsko komisijo šli v intenzivno delo na delovni skupini, ki bo na COREPER-ju prihodnji mesec, upam, prelagala dobre rešitve za trajnostna merila pri proizvodnji biogoriv, ki bodo potem sestavni del obeh direktiv, ki sta sedaj v sprejemanju. Rad bi se še posebej se zahvalil vsem tistim, ki ste poleg socialnih in drugih teh družbenih vplivov, negativnih vplivov pri proizvodnji pri biogoriv, omenili tudi njihov vpliv na biotsko raznovrstnost, to se včasih nekoliko pozablja.

Jaz bi rad zaključil ta svoj kratek komentar, da bi ponovno poudaril, da se na globalni ravni zavzemamo za vzpostavitev mreže zavarovalnih območji, tako na kopnem kot na morju. In Evropska unija ima dober in učinkovit instrument, za katerega verjamem, da je dober. Reče se mu Natura 2000 in je pomembno, da ga tako na nacionalni kot evropski ravni dosledno uveljavljamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, menim, da ta živahna in temeljita razprava kaže interes tega Parlamenta v zvezi s temi vprašanji. Za to se vam zahvaljujem. Za vaš interes v zvezi s temi vprašanji se vam zahvaljuje tudi komisar Dimas. V boju za varstvo okolja in biotsko raznovrstnost prepoznavam nekatere stare kolege.

Človeštvo je zanimiva rasa, ker lahko letimo na luno, vzpostavljamo množično komunikacijo s pomočjo informacijske tehnologije in zagotovimo lahko govorimo. Vendar ne moremo ustvariti nosoroga ali jegulje ali male modre rože, zato v primeru izumrtja te vrste izginejo za vedno, kot ste pravilno izpostavili.

Obravnavala bom le nekaj vprašanj, za katera menim, da so temeljnega pomena. Začela bom s vprašanjem biogoriv, ker v zvezi s tem poteka živahna razprava tudi v medijih in ker je to velika težava in izziv za vse nas. Kot veste, se je Evropski svet strinjal s ciljem 10 % za biogoriva pod zelo jasnimi pogoji, pri čemer je cilj Evropske unije trajnostno biogorivo, ki nima negativnega učinka na okolje ali proizvodnjo hrane. V Komisiji preučujemo dolgoročne koristi biogoriv v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2, kajti ne smemo pozabiti, da je trenutno edina nadomestna možnost nafta. S pomočjo načel, ki so bila vzpostavljena, je mogoče ustvariti nove priložnosti v zvezi z varnostjo oskrbe in kmetijstvom. Resnični izzivi so doseganje cilja 10 %, stroga trajnostna merila in usmerjanje v biogoriva druge generacije, pri čemer je treba čim prej omogočiti prehod na uporabo teh biogoriv.

Vendar je treba v zvezi s tem ukrepati tudi na mednarodni ravni, zagotoviti merila trajnosti in preprečiti poslabšanje krize s hrano.

V zvezi s pripombami gospoda Wijkmana dodajam, da bo celotno vprašanje krčenja gozdov obravnavano v sporočilu, ki bo, kolikor vem, predloženo to poletje ali zgodaj jeseni, zato bo to vprašanje obravnavano tudi v pogajanjih.

Obenem je potrebno zajeti celotno razpravo, ki trenutno poteka, ter zagotoviti, da ustrezno pripravimo dobro razpravo in sklenemo dobro odločitev v zvezi s krčenjem gozdov. To je treba zagotoviti tudi v pogajanjih v zvezi s podnebnimi spremembami.

Gospe Doyle želim povedati, da morda združitev pogajanj med različnimi konferencami pogodbenic ni tako pomembna kot zagotovitev čim več dodatnih koristi pri izvajanju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo.

Prav to je po mojem mnenju treba tudi zagotoviti, zlasti v zvezi z varstvom tropskih gozdov in oblikovanjem trajnostnih meril za biogoriva.

Zato menim, da si moramo prizadevati za izvajanje in ne za nekaj, za kar že vemo, da je nemogoče doseči in zaradi česar bi se znašli v upravno ali politično nemogočem položaju. To velja za celotno razpravo o zakonodaji in ureditvi ter ambicioznih ciljih. Te cilje že imamo, vendar jih je zdaj treba tudi izvajati in si prizadevati, kot sem vam poskušala povedati, za sedem točk, ki smo jih izpostavili v pogajanjih, ter za sodelovanje s partnerji na mednarodni ravni, s čimer bi zagotovili dobro znanstveno podlago za zelo konkretno izvajanje. To je vse, kar lahko povem na splošno.

Končno, namen akcijskega načrta, ki je bil oblikovan, je prav vključevanje, pri čemer je treba upoštevati tudi skupno kmetijsko politiko.

Tudi v zvezi s tem je pomembno prepričati države članice in vse naše institucije, da si čim bolj prizadevajo za izvajanje naših ciljev.

Ne bom več zapravljala vašega časa. Zelo se zavedam potrebe, da se držimo našega časovnega razporeda, zato se vam še enkrat zahvaljujem za razpravo in vam zagotavljam, da se bo komisar Dimas osebno udeležil 9. konference pogodbenic. Prepričana sem, da se veseli srečanja z nekaterimi od vas, in pričakujem vašo podporo uspešnemu izidu teh pomembnih zasedanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisna izjava (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. (PL) V celoti podpiram zadevno resolucijo.

Deveta konferenca pogodbenic konvencije ZN o biotski raznovrstnosti bo potekala maja leta 2008 v Bonnu. Predstavniki različnih držav bodo ocenjevali upadanje biotske raznovrstnosti, ki poteka po vsem svetu. Udeleženci bodo tudi preučili pošteno in pravično delitev koristi rabe genetskih virov. Upadanje biotske raznovrstnosti gozdov ima še posebej negativne posledice. Vpliva namreč na stopnjo krčenja gozdov in pospešuje podnebno krizo. Tudi jaz sem zaskrbljena, da bodo podnebne spremembe še poslabšale upadanje biotske raznovrstnosti na svetu ter povzročile propadanje okolja in izumiranje določenih vrst. To bo hkrati negativno vplivalo na človekov razvoj in boj proti revščini. Znano je, da je krčenje in propadanje gozdov odgovorno za 20 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida.

Ob upoštevanju tega je verodostojnost Evropske unije resno ogrožena, ker države članice neučinkovito izvajajo zakonodajo v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ter direktive, kot sta direktivi o pticah in habitatih. Podobne negativne učinke povzroča tudi nepripravljenost v zvezi z izvajanjem določenih političnih ukrepov. Kot primer navajam nezadostno prizadevanje za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z zaustavitvijo procesa upadanja biotske raznovrstnosti na ozemlju EU do leta 2010. Nepripravljenost obstaja tudi v zvezi z začetkom pogajanja o instrumentu, ki bi omogočal dostop do koristi in njihovo delitev, ter dodelitvijo sredstev, usmerjenih v izvajanje konvencij v državah v razvoju.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov