Rapporti verbatim tad-dibattiti

L-Erbgħa, 23 ta' April 2008 - Strasburgu

12. Ħin tal-mistoqsijiet (mistoqsijiet lill-Kunsill)

  President. − The next item is Question Time (B6-0019/2008).

The following questions are addressed to the Council.

Question No 1 by Manuel Medina Ortega (H-0154/08)

Subject: Expansion of the Schengen area

Has the Council assessed the political consequences of the recent expansion of the Schengen area and its repercussions on relations between the EU and the neighbouring countries, whether or not EU Member States, which will now border on the expanded Schengen area?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Minili so štirje meseci od zadnje širitve schengenskega območja, do katere je prišlo, kot je znano 21. decembra lani. Kot veste, je bil proces širitve dejansko zaključen šele konec marca, ko je bila ukinjena tudi mejna kontrola na letališčih. Tako da ni bilo še veliko časa in priložnosti za neko oceno splošnega političnega učinka širitve schengenskega območja in njenega vpliva na odnose med državami članicami Evropske unije, državami, ki uporabljajo schengenski pravni red, in sosednjimi državami.

Vendar pa o vprašanjih, kot so reorganizacija mejnih organov nekaterih držav članic po širitvi schengenskega območja ter spremembe in trendi nezakonitega priseljevanja, ki so lahko posledica te širitve, o teh vprašanjih že razpravljajo nekatera delovna telesa Sveta. Na področju skupne vizumske politike Evropske unije je imela širitev schengenskega območja nedvomno pozitivne posledice, zlasti za državljane tretjih držav. Ti lahko z vizumom, ki ga izdajo nove države članice, potujejo po celotnem schengenskem območju, kar prej ni bilo primer.

Evropska skupnost je poleg tega z več državami Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana že sklenila sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – Señora Presidenta, señor Ministro, muchas gracias por la contestación. Como usted procede de un país precisamente en estas circunstancias, estoy seguro de que la Presidencia eslovena está siguiendo el tema con mucho interés.

Yo, personalmente, me he molestado en visitar un par de países donde se produce esta situación y yo lo que espero es que, por un lado, en efecto, tengamos una garantía de las fronteras, pero, por otro lado, no queremos que la Unión Europea cree un nuevo muro, una nueva muralla.

¿Qué garantías tenemos de que el ingreso en la zona Schengen no cree una situación de dificultades, por ejemplo, para los trabajadores fronterizos o para personas que acostumbraban a entrar normalmente en los países que están ahora en la zona Schengen sin producir una situación de hostilidad, sobre todo, en el caso de Eslovenia, que tiene como vecino a un país que es candidato a la adhesión a la Unión Europea?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa, spoštovani poslanec Medina Ortega, za to dodatno vprašanje. Kot rečeno, Svet še ni opravil razprave na najvišji ravni in še ne razpolaga s celovito oceno učinkov širitve schengenskega prostora, so pa te ocene že na razpolago v posameznih državah.

Ker ste vprašali za izkušnjo Slovenije, naj povem naslednje. Prav gotovo ne gre za izgrajevanje novih zidov. Gre za premik zunanjih meja Evropske unije na nove meje. Se pravi, zunanje meje schengenskega prostora so se premaknila tako, da sedaj obsegajo večji del držav članic Evropske unije. Za države, ki imajo po novem del zunanje meje schengenskega prostora, je bil to zahteven projekt, na katerega so se pripravljale dolga leta. Zahtevnost tega projekta je spoznala tudi Evropska unija in je zato ustanovila poseben vir financiranja, schengenski vir ali "Schengen facility", s katerim je pomagala pri vzpostavljanju ustreznega nadzora na novih zunanjih mejah schengenskega prostora.

Vprašali ste še glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Dejstvo je, da pred časom ta meja ni bila vidna. Dejstvo je tudi, da je bila ta meja tudi po osamosvojitvi prehodna meja. In dejstvo je, da smo uspeli z našimi partnerji v Evropski uniji vzpostaviti način mejnega nadzora, ki ne zaostruje pogojev za prehod te meje s strani državljanov republike Hrvaške, pri čemer pa smo ohranili vse elemente, ki jih zahteva učinkovit nadzor po schengenskih standardih in predpisi.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – Frau Präsidentin! Die Erweiterung des Schengen-Raumes im Dezember des letzten Jahres hat zu mehr Sicherheit und nicht zu weniger Sicherheit geführt. Die Statistiken belegen das, und das mag uns freuen.

Es geht jetzt in der nächsten Stufe darum, dass auch die Schweiz und Liechtenstein in diesen Schengen-Raum aufgenommen werden sollten, aber ich höre, es könnte Probleme geben, weil einzelne Mitgliedstaaten eventuell Vorbehalte im Zusammenhang mit der Aufnahme von Liechtenstein anmelden wollen. Ich höre hier etwa Anmerkungen aus Tschechien.

Eine Frage an den Rat: Wissen Sie auch von diesen möglichen Vorbehalten, und was werden Sie tun, damit Sie Probleme, die mit einer Nichtaufnahme von Liechtenstein verbunden wären, vermeiden können?

  Avril Doyle (PPE-DE). – My question refers to the Schengen rules and their contribution to climate change and increased carbon dioxide emissions. Last Wednesday I had the pleasure of flying from Brussels to Ljubljana to be a guest in your lovely country for two days as part of the PPE-DE Bureau.

Having landed in Ljubljana, we all disembarked from the plane and were pushed into a bus, as happens at many airports. We were crammed into a bus. It took 22 minutes. Then the bus took off for what we thought was clearance through passport or clearance to the baggage. It moved exactly 20 yards, Madam President – from where I stand to where you are – and we all disembarked and went in the gate. I joke not. When I questioned the nonsense of this procedure, I was assured that it was required under Schengen rules. Explain please, Minister!

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vprašanje gospoda Pirkerja: dejstvo je, da so se že začeli postopki za vključitev Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn v schengenski prostor. V tem času ti postopki, vključno s postopki evalvacije, še tečejo in stališče predsedstva je, da je izključno od rezultatov teh postopkov, zlasti rezultatov evalvacije, odvisen vstop teh dveh držav v schengenski prostor. Niso nam znani zadržki posameznih držav članic glede postopkov, ki so predvideni za vstop posamezne države v schengenski prostor.

Glede vprašanja gospe Doyle moram priznati, da nisem prepričan, da gre za schengenska pravila. Bolj verjetno gre za pravila zagotavljanja varnosti na letališču, vsekakor pa tukaj ne bi mogel pojasniti razlogov za 20-metrsko vožnjo z letališkim avtobusom. Domnevam pa, da obstajajo pravila gibanja po letališčih, ki niso nujno del schengna, ampak verjetno se nanašajo na varnost na letališčih.

  President. − Thank you, Minister. Perhaps you will be able to investigate on your way home tonight.

Question No 2 by Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0159/08)

Subject: Retaining the economically active population in mountain, difficult-to-access and island areas

A high percentage of human resources often decides to abandon the regions of the EU because of the dearth of job opportunities, leaving those regions depopulated and inhabited only by the elderly.

In the light of this trend and the acute demographic problem facing the EU, will the Presidency propose measures to retain the economically active population in mountain, difficult-to-access and island areas so that all the regions of the EU develop in a balanced way and the EU maintains its competitiveness?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospe Panayotopoulos-Cassiotou bi rad odgovoril naslednje. Svet je že julija 2006 poleg štirih drugih uredb s področja kohezijske politike sprejel uredbo o evropskem skladu za regionalni razvoj, o evropskem socialnem skladu in o kohezijskem skladu. V skladu s členom 3 te uredbe je pomoč iz omenjenih skladov med drugim namenjena tudi določenim otokom in otoškim državam članicam ter gorskim območjem.

Hkrati sta Svet in Evropski parlament sprejela uredbo o evropskem socialnem skladu. V tej uredbi je opredeljena vloga evropskega socialnega sklada in sicer: izboljšanje možnosti poslovanja in delovnih mest, spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti ter nova in boljša delovna mesta. Ti dve uredbi sta usklajeni glede zagotavljanja pomoči specifičnim območjem. V skladu z njima lahko države članice v svojih operativnih programih in projektih posebno pozornost namenijo vzpodbujanju razvoja oziroma zaposlovanja na območjih, ki jih je v svojem vprašanju navedla spoštovana poslanka. Torej, posamezna država članica je tista, ki samostojno presoja, kateri operativni programi in kateri konkretni ukrepi iz teh programov izpolnjujejo merila, navedena v vprašanju. Komisija oceni predlagane programe, opozori na morebitne pomanjkljivosti z vidika izpolnjevanja ciljev kohezijske politike in spoštovanja določb posameznih uredb ter, če so vsi ti pogoji izpolnjeni, te predloge sprejme.

Kar pa zadeva oblikovanje morebitnih novih zakonodajnih ukrepov na področju kohezijske politike, je v pristojnosti Komisije, da o tem odloča na podlagi spremljanja uresničevanja ciljev kohezijske politike. Za obdobje 2007 do 2013 bo prva takšna priložnost obravnava prvega vmesnega poročila o izvajanju kohezijske politike in pričakujemo, da bo Komisija to poročilo predstavila v mesecu juniju.

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κυρία Πρόεδρε, ευχαριστώ τον Υπουργό για την επανάληψη όλων των μέτρων που προβλέπονται από τα διαρθρωτικά ταμεία και το Ευρωπαϊκό Κοινωνικό Ταμείο. Το ερώτημά μου ήταν αν είναι ευαισθητοποιημένη η Προεδρία και το Συμβούλιο για το γεγονός ότι ορισμένες περιοχές της Ευρώπης μένουν χωρίς κατοίκους. Ανήκουν, βέβαια, στα εθνικά κράτη, αυτό όμως κάνει πιο "φτωχιά" την Ευρωπαϊκή Ένωση και περισσότερο ευαίσθητη στη πρόσκληση κατοίκων από άλλες περιοχές. Το θέμα λοιπόν μας αφορά όλους, δεν αφορά μόνο το κάθε εθνικό κράτος. Γι' αυτό και το ερώτημά μου είναι αν πρόκειται να υπάρξει κάποιο ιδιαίτερο ενδιαφέρον από πλευράς Προεδρίας.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje, gospa Panayotopoulos. Predsedstvo se zaveda tega, da v nekaterih regijah ni več aktivnega prebivalstva. Ampak ponavljam, gre za države članice, ki predlagajo ustrezne ukrepe, da do tega pojava ne prihaja. Po drugi strani pa je tudi treba upoštevati dejstvo, da se nikogar ne more prisiliti, da živi in dela v posamezni regiji.

Gre za resen problem. Gre za problem, ki ga je treba rešiti. Ponavljam pa, z ukrepi kohezijske politike so na voljo rešitve, je pa od držav članic odvisno, katere rešitve in v katerih konkretnih primerih predlagajo.

  Jörg Leichtfried (PSE). – Herr Minister, ich darf Ihnen jetzt bezüglich Ihrer letzten Anmerkungen widersprechen. Natürlich sind die einzelnen Staaten verantwortlich, aber dafür, dass diese Regionen ausdünnen, ist auch etwas verantwortlich, was in der Europäischen Union passiert, nämlich diese Liberalisierung, mit der wir konfrontiert sind. Die Post verschwindet aus den kleinen Orten, weil es sich nicht mehr rentiert, die Gemeindesparkassen verschwinden, das Gemeindehallenbad verschwindet, weil die Daseinsvorsorge vielleicht privatisiert wird. Das sind alles Dinge, die das Leben in diesen Gemeinden doch etwas weniger lebenswert machen. Ich habe das selbst erlebt, ich komme auch aus den Bergen. Deshalb will ich die Frage stellen, ob man sich hier auf Ratsebene etwas überlegt hat.

Frau Präsidentin, gestatten Sie mir vielleicht eine kurze Anmerkung zur vorherigen Frage: Auch in Graz wird man fünf Meter mit dem Bus geführt! Sie stehen also nicht allein da. Es wird der gleiche Unsinn behauptet, nämlich, dass daran die Schengener Abkommen schuld seien – was natürlich nicht stimmt.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Mislim, da je bilo dvajset metrov, ne pet metrov, ampak tudi to je premalo. Kot rečeno, ne bi se želel spuščati v ravnanje letališča Ljubljana, ki je samostojno podjetje in sledi svojim pravilom obratovanja. Ampak ponavljam, kohezijska politika, ukrepi kohezijske politike Evropske unije omogočajo državam članicam, da se soočajo s tem problemom, na katerega je opozorila gospa Panayotopoulos. Kako uspešni so pri tem, je drugo vprašanje, ampak možno je.

Omenili pa ste poštne storitve, kar je zelo zanimiv vidik. Vendar naj poudarim, da je v direktivi o poštnih storitvah, ki je bila sprejeta letos skupaj z Evropskim parlamentom, ustrezno naslovljeno tudi to vprašanje in da je pomemben element te direktive zagotavljanje univerzalnosti poštnih storitev tudi po sprostitvi tega trga. Tako da je to vprašanje, ki ga omenjate, ustrezno naslovljeno v omenjeni direktivi.

  President. − Question No 3 by Hélène Goudin (H-0161/08)

Subject: Lisbon Treaty

Article 1, paragraph 24, relating to Chapter 1, Article 10 A, paragraph 2, (Principles and aims) states that the Union shall '(f) help develop international measures to preserve and improve the quality of the environment and the sustainable management of global natural resources, in order to ensure sustainable development'.

Does the Council consider that this provision implies that an EU ban on a particular environmental measure which goes beyond a fully harmonised level may be regarded as contrary to the Treaty?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje spoštovane poslanke Goudin ne spada v področje pristojnosti Sveta, kajti Svet kot tak ni sodeloval na medvladni konferenci, ki je pripravila osnutek lizbonske pogodbe, tam so sodelovale vlade držav članic. Poleg tega lizbonska pogodba, kot je znano, še ne velja. Ko bo veljala, in upamo, da bo to kmalu, v predvidenem roku, bo vprašanje razlage njenih določil – mislim, da gre za to pri vprašanju gospe Goudin, vprašanje razlage njenih določil – v pristojnosti sodišča.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Minister, we have had many estimations given to us in this House as to how similar the old Constitution and the proposed new Lisbon Treaty are. Could you give us your own view as to how similar the two documents actually are?

  Nils Lundgren (IND/DEM). – Fru talman! Jag tror att vi rimligtvis bör kunna ställa frågor om hur vi ska tolka det fördrag som nu läggs fram under annat namn men som är detsamma, och att rådet då bör kunna svara på frågan. Min uppföljningsfråga nu på fråga 3 är: Betyder den här formuleringen att EU ska bestämma inte bara målen för den globala miljöpolitiken utan även medlen, de medel som medlemsländerna ska använda för att uppnå målet?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje podobnosti oziroma drugačnosti lizbonske pogodbe od nekdanje ustavne pogodbe je predvsem stvar vtisa, osebnega vtisa. Gre za drugačno pogodbo kot je bila ustavna pogodba, vendar ta drugačna pogodba prinaša nekatere podobne ali celo enake rešitve. Jaz se bom omejil na ta dejstva.

Drugačna je v tem, da ne gre za neko pogodbo, ki odpravlja vse dosedanje pogodbe, temveč gre za klasično metodo spreminjanja temeljnih pogodb Evropske unije. Drugačna je v tem smislu, da je opuščen ustavni koncept, ni več govora o ustavi za Evropsko unijo, temveč gre za klasično pogodbo.

Podobnosti oziroma enakosti pa je najti v številnih rešitvah vključno z institucionalnimi rešitvami, vključno s funkcionalnimi rešitvami in z rešitvami na področju olajševanja, sprejemanja odločitev, povečevanja vloge nacionalnih parlamentov in nenazadnje tudi tega Evropskega parlamenta. Tako da je drugačna pogodba kot prejšnja, kot ustavna pogodba, prinaša pa nekatere podobne ali celo enake rešitve.

Glede drugega vprašanja: pozorno sem prebral dikcijo, vsebovano v vprašanju gospe Goudin, in bi rad opozoril, da gre pri tem določilu za pomoč Unije, pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja, trajnostnega razvoja in tako naprej. Se pravi, Unija ne predpisuje, Unija ne zapoveduje, Unija pomaga. Mislim, da je ta dikcija dovolj zgovorna sama po sebi.

  President. − I am going to take one more supplementary question on this particular question. We have had a whole spate of indications, but I take into account political balance and who has asked a question already.

  Jens Holm (GUE/NGL). – Det är en bra formulering som Goudin tar upp och det är fantastiskt att man vill bevara och förbättra miljön, det är en bra formulering i Lissabonfördraget. Det som är problemet hela tiden med EU:s miljöpolitik är ju när åtgärder för miljön strider mot den inre marknaden. Nyligen så har kommissionär Verheugen berättat att kommissionen de senaste 5 åren har tagit medlemsländer hela 19 gånger till EG-domstolen rörande fall där medlemsländer har lagstiftat för miljön. I alla 19 fall har domstolen dömt för den inre marknaden mot miljön. Jag undrar: Innebär det här att miljögarantin på något vis stärks? Kan vi säga att miljön är överordnad marknadskraven med en sådan här formulering? Kan du uttala dig om detta, tack?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ja, spoštovanemu gospodu Holmu bi pač rad povedal, da se z njim strinjam. Absolutno prihaja do kolizij med pravnimi normami z različnih področij, tudi glede na naravo pravne norme. Omenjena norma, omenjeno določilo lizbonske pogodbe, ki, ponavljam, še ne velja, govori o pomoči Unije. Gre za drugačno naravo pravne norme kot v primeru zapovedi in prepovedi. Teh zapovedi in prepovedi je največ oziroma zelo veliko prav na področju skupnega trga.

Dejstvo je, da možnost kolizij obstaja, dejstvo pa je tudi, da je v naravi stvari, da te kolizije rešuje Sodišče v skladu z veljavnim pravom Skupnosti. Se pa pojavlja možnost odpravljanja nevarnosti kolizij tudi pri formuliranju pravnih norm, to pa je seveda v pristojnosti Evropske komisije, ki ima izključno zakonodajno pobudo, pri izvrševanju katere, tako sem prepričan, pazi tudi na to, da se izogiba potencialnim kolizijam.

  President. − Question No 4 by Marian Harkin (H-0163/08)

Subject: Lisbon Treaty

Is the Council satisfied that questions submitted by the Slovenian Presidency to the Member States, which included thirty-three points on the Lisbon Treaty that needed clarification, have been adequately responded to?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Spoštovana gospa Harkin je vprašala o točkah, ki jih je oblikovalo slovensko predsedstvo. Gre za tehnično delo, ki je potrebno za pripravo na veljavnost lizbonske pogodbe, delo, ki ga je treba opraviti predhodno, če želimo, da se lizbonska pogodba polno uveljavi. To delo se je pričelo v januarju v skladu z mandatom, ki ga je slovenskemu predsedstvu podelil Evropski svet decembra lani.

Naj poudarim, da gre za dejavnosti, ki so popolnoma preliminarnega značaja. Preliminarnega zato, ker bo pogodba, kot je znano, začela veljati šele tedaj, ko jo bo ratificiralo vseh 27 držav članic. Ne glede na to pa o tem preliminarnem delu, pripravljalnem delu ali, če hočete, tehničnem delu Svet tekoče obvešča tudi kabinet predsednika Evropskega parlamenta, zlasti o tistih vprašanjih, ki vključujejo pomembno vlogo Evropskega parlamenta.

  Marian Harkin (ALDE). – I am pleased that the Slovenian presidency is making good progress. I want to raise with the Minister one or two issues that are causing controversy in Ireland at the moment. I would like clarification from the Slovenian presidency on these issues.

First of all, in the matter of the introduction of a common consolidated tax base, and indeed the matter of tax harmonisation, could you clarify that each country has a veto on these matters?

Secondly, I want to ask you about the protocol annexed to the Lisbon Treaty on the Euratom Treaty. I want you to clarify for me whether this protocol amends or changes in any way the substance or procedures of the Euratom Treaty and whether there is any change in the legal base or any implications, in particular with regard to nuclear power.

  Janez Lenarčič, President-in-Office of the Council. − I will make an exception and speak English, Ms Harkin, in order to avoid any further controversy and to make myself maximally clear on the issues you raised.

First, taxation: at present, every Member State has a veto on issues related to taxation, be it the common corporate tax base, tax harmonisation or any other taxation issue, and that will remain the case after the Lisbon Treaty enters into force. The Lisbon Treaty does not change that. In the area of taxation, the method of decision-making remains the same: decisions can only be taken by consensus of all Member States, including, of course, Ireland.

Concerning your other question, the same applies: the energy mix, the choice of sources of energy is, and will remain, within the domain of sovereign decisions by Member States. Each Member State is free to choose nuclear power, to include nuclear power in its energy mix and each Member State is free not to choose it. That is going to remain the same after the entry into force of the Lisbon Treaty.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Given that the Member States have sought clarification on certain points of the Lisbon Treaty, I wonder if I could also seek clarification, specifically on the ‘passerelle clause’. There are many areas where the EU seeks competence but has no legal basis, and that has been the subject of much criticism and scrutiny over the years, but are you not concerned that, with the ‘passerelle clause’, the EU can gain new competences without the need to consult national parliaments? Are you not concerned that this actually undermines national parliaments and democracy across the European Union?

  Jim Allister (NI). – Can the Minister comment on why it was thought necessary to introduce a moratorium during the Irish referendum on bad news from Brussels and on any new controversial proposals from Brussels?

Is fear of the people so great that the Council and the Commission think it better to keep them in the dark? Can you tell us what proposals are subject to this moratorium and, specifically, whether they include anything relating to harmonisation of corporate tax calculations, and, if so, why?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede vprašanja gospoda Kamalla bi poudaril naslednje: pri klavzuli "passarelle" gre za to, da lahko države članice soglasno odločijo o tem, da se na ravni Unije izvaja določena dejavnost. In mislim, da je to neprimerno razlagati kot nekaj, kar se lahko zgodi brez soglasja nacionalnih parlamentov. Kdor bi delal to brez soglasja nacionalnih parlamentov, bi delal to brez kritja doma.

Naj pojasnim tudi to, da lizbonska pogodba krepi vlogo nacionalnih parlamentov, jih bolj direktno vključuje v delovanje Evropske unije. In "passarelle" klavzula tega je tudi podvržena tej večji vlogi nacionalnih parlamentov.

Pri vprašanju gospoda Allisterja naj povem, da ne vem za noben moratorij. Nobenega sklepa ni bilo nikjer, ne v Svetu ne v predsedstvu, o moratoriju na slabe novice, o moratoriju na delikatne teme.

Vprašanje, ki ste ga izpostavili kot ilustracijo, se pravi skupna konsolidirana davčna osnova za podjetja, to je vprašanje, ki ni novo. To je vprašanje, ki je v obravnavi že nekaj časa, že leta, in glede katerega ni soglasja. In dokler ne bo soglasja, ne bo napredka. Ker, kot je bilo že pojasnjeno v enem od prejšnjih vprašanj, vprašanja iz področja obdavčitve sodijo v kategorijo vprašanj, o katerih se v Evropski uniji odloča izključno s soglasjem. In to se ni spremenilo in se ne bo spremenilo, ne v luči irskega referenduma ne potem.

  President. − We now move on to two questions, which will be answered jointly, concerning human rights in China, the first from Ms Doyle and the second from Mr Evans.

Question No 5 by Avril Doyle (H-0165/08)

Subject: Human rights in China

On 17 January 2008, the European Parliament adopted a resolution (P6_TA(2008)0021) that urged China ‘not to use the 2008 Olympic Games as a pretext to arrest ... and imprison dissidents, journalists, and human rights activists who either report on, or demonstrate against, human rights abuses’.

What actions have the Council taken in response to Parliament's resolution? What responses, if any, has the Council received from the Chinese authorities? Is the Council satisfied that the Chinese authorities are making sufficient efforts to live up to the principles of the Olympic Charter?

Question No 6 by Robert Evans (H-0184/08)

Subject: Human rights in China

In early 2007, human rights activist Yang Chunlin was collecting signatures for a petition in China entitled 'We Want Human Rights, not the Olympics.' In July of that year he was arrested for ‘inciting subversion of state power’ and continues to be held in a detention facility in Jiamusi City.

Does the Council share my deep concern at the ongoing detention and treatment of Yang Chunlin? Does the Council agree with me that the imprisonment of human rights activists runs counter to the promises made by numerous Chinese officials in the run-up to the Beijing Olympics?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Tako kot spoštovana poslanca, ki sta zastavila ti vprašanji, je tudi Svet zaskrbljen zaradi preganjanja kitajskih borcev za človekove pravice. Kar se tiče olimpijskih zavez Kitajske, gre za zadevo, ki je v pristojnosti Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kljub temu lahko rečemo, da nedavni represivni ukrepi proti zagovornikom človekovih pravic in drugim aktivistom postavljajo pod vprašaj kitajsko zavezanost k izpolnjevanju njenih obljub na podlagi mednarodnih standardov človekovih pravic. To vključuje tudi zaščito legitimne pravice posameznika do svobodnega izražanja.

Zaskrbljenost vzbujajo tudi izgoni in pregoni, vključno s tistimi, ki so povezani z gradnjo olimpijskih objektov. Vodje misij držav članic Evropske unije na Kitajskem v skladu s smernicami o zagovornikih človekovih pravic pozorno spremljajo položaj posameznikov, posameznikov kot sta Yang Chunlin in Hu Jia. Svet Evropske unije poleg tega kitajske oblasti stalno in na različne načine opozarja na skrb vzbujajoče primere.

Tako se je potem, ko je bil decembra pridržan Hu Jia, večkrat oglasil v zvezi s tem primerom, vendar dosedanji odgovori niso bili zadovoljivi. Tudi v prihodnje bo Svet pozorno spremljal oba primera in skušal ukrepati.

Kljub temu je treba omeniti tudi nekatere pozitivne premike, na primer hitro izpustitev kitajskih novinarjev, med njimi sta Yu Huafeng in Ching Cheong. Pozdravljamo tudi spremembe zakonodaje na področju medijev. Začasno je namreč omiljeno omejevanje tujih dopisnikov v predolimpijskem času.

Trojka Evropske unije je v zadnjem krogu pogovorov v okviru dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Kitajsko, to je bilo oktobra 2007, državo pozvala, naj predpise v zvezi s tujimi novinarji ohrani tudi po koncu olimpijskih iger. Kitajska stran je zagotovila, da jim bo omogočeno lažje delovanje tudi po letošnjem oktobru. Svet bo o tem vprašanju zagotovo ponovno razpravljal s kitajskimi oblastmi.

Verjetno vam je znano, da Svet pripravlja naslednji krog pogovorov o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Kitajsko. Ti pogovori bodo potekali 15. maja v Ljubljani. Trojka EU namerava obravnavati najbolj skrb vzbujajoča vprašanja v tem času, zlasti vprašanje svobode izražanja, vprašanje nadzora nad internetom, vprašanje predpisov v zvezi s tujimi novinarji ter vprašanje pravice do mirnega zbiranja in vloge civilne družbe. Posebno pozornost bo EU namenila vprašanju zagovornikov človekovih pravic. Lahko vam zagotovim, da namerava trojka EU posvetiti vso pozornost razpravi o teh vprašanjih in jasno predstaviti svojo zaskrbljenost predstavnikom kitajske vlade.

  Avril Doyle (PPE-DE). – ‘The goal of Olympianism is to place sport at the service of the harmonious development of man, and [...] any form of discrimination with regard to a country or a person on grounds of race, religion, politics, gender or otherwise is incompatible with belonging to the Olympic movement’ – two fundamental principles of the Olympic Charter to which the Chinese have signed up. While I want the Olympics to be a great success – and I feel we should not seek to boycott the Games – we should not be afraid to remind the Chinese authorities that they must make greater efforts to preserve human dignity through a free and fair justice system, free media, better treatment of Tibetans and other ethnic minorities, better animal welfare etc. We must also recognise the enormous demographic, environmental and modernisation challenges facing China. However, as part of this process, would you agree, Council, that they must be able to accept legitimate criticism when they fail to live up to the commitments they have signed up to, such as the fundamental principles of the Olympic Charter?

  Robert Evans (PSE). – The Minister said he had not received satisfactory answers from the Chinese authorities so far. In the weeks and months ahead, will he follow up forcefully what he has asked already and for which he has not received answers? He will be aware that in the run up to their Olympic bid, China made many promises about improvements to their human rights record, assurances which to date, we know, have not yet been met.

Now is the opportune time to act in the pre-Olympic period because afterwards will be too late. On 15 May when they have these discussions, will they actually be discussing what positive steps they can take to press China on freedom of speech, the rights of journalists and the right to free demonstration and so on?

Will he press them also on their use of capital punishment? Because what statistics there are show that China is executing more people than the rest of the world put together at the moment. We cannot have the Olympic Games there without putting this message as forcefully as possible to the Chinese authorities.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede vprašanja spoštovane poslanke Doyle: olimpijske zaveze, to sem dejal že v svojem prvem odgovoru, so zadeva Mednarodnega olimpijskega komiteja. To je telo, ki je pristojno za ukrepanje, ko presodi, da gre za kršitev olimpijskih zavez.

Evropska unija pa seveda bedi nad stanjem človekovih pravic, to je tisto, kar je vprašal gospod Evans. In povedal sem že, da bodo pogovori o človekovih pravicah med EU in Kitajsko naslednji mesec, 15. maja, vsebovali vprašanja svobode izražanja, nadzora nad internetom, predpisov v zvezi s tujimi novinarji in pravice do mirnega zbiranja in vloge civilne družbe. Ta seznam ni celovit oziroma izključujoč, seveda je možno razpravljati tudi o drugih vidikih. Kar se tiče smrtne kazni, je stališče Evropske unije jasno in Evropska unija to stališče dosledno zagovarja in uveljavlja v vseh multilateralnih in bilateralnih forumih.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – Gerbiamas ministre, Jūs minėjote, kad mėginsite daryti įtaką Kinijos valdžiai. Labai teisingai, tačiau olimpinio deglo kelionės sudėtingumai jau liudija apie tai, kad, ko gero, iš Pekino olimpiados metu per televiziją matysime ne tik ir ne tiek sportininkų varžybas, kiek įvairiausius susidūrimus aikštėse ir gatvėse su policija, kuriuose bus, matyt, ir turistai įvelti, ir Kinijos žmonės. Kaip šitoj situacijoj, Jūsų nuomone, ar daugiau reikia spausti Kiniją, ar daugiau kalbėti su jais diplomatiškai?

  Gay Mitchell (PPE-DE). – It has been alleged that if you want an organ transplant in China they can tell you that they will have the organ very soon, and there is the suspicion that they are in fact killing people to order, so to speak. People who are to be executed are being executed to meet these requests.

I argued here yesterday with another Commissioner that megaphone diplomacy does not work in the case of China. So, can we take it that the Council will be pursuing other forms of diplomacy with China, because that does work? Will you in particular raise these concerns which have been documented and raised with the Council and Commission in the past?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vprašanje gospoda Paleckisa: mislim, da je odgovor zelo preprost. Nikoli se ne smemo odreči diplomaciji kot sredstvu za dogovarjanje, prepričevanje in doseganje rezultatov. Tako da je odgovor preprost. Svet, kot rečeno, ima zelo razvit dialog med Evropsko unijo in Kitajsko. Ta dialog poteka, naslednji mesec bo novo poglavje v tem dialogu in mi želimo dialog s Kitajsko nadaljevati. Pomemben del tega dialoga so človekove pravice in tako bo tudi ostalo.

Vprašanja gospoda Mitchella ne morem komentirati, ker Svet o tem pojavu ni razpravljal in nima stališča. Ne morem pa komentirati, s tem se boste verjetno strinjali, gospod Mitchell, informacij in podatkov, ki se pojavljajo v medijih ali sicer.

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Ratspräsident, Sie haben richtig gesagt, dass der Dialog in Wahrheit zur Konfliktlösung beitragen kann. Meine Frage ist: Können Sie sich vorstellen, dass wir gemeinsam mit China neue Plattformen – sei es im Bereich der Bildung oder der Forschung – kreieren? Das Voneinander-Lernen und Einanderverstehen sollte im Mittelpunkt stehen. Wir haben ja international nicht nur Sport, Musik und Wirtschaft, sondern es geht um die persönlichen, zwischenmenschlichen Beziehungen. Hier brauchen wir neue Plattformen.

  Syed Kamall (PPE-DE). – I would just like to follow up on the question asked by my colleague, Mr Evans. If the Chinese do not address the issues outlined by my colleague satisfactorily, what action does he believe the Council and EU Member States should take?

If he feels that he cannot answer that at the moment, what actions would he suggest the Council seek to take? Or will we just sit idly by and meekly accept whatever the Chinese tell us and simply attend the Olympics? What action should we take?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na nek način sta vprašanji gospoda Rübika in gospoda Kamalla povezani. Vprašanje, kaj storiti, če ne dobimo zadovoljivega odgovora – gotovo je ena od možnosti, da se naše vprašanje postavi ponovno. Nove platforme za dialog s Kitajsko – ja, vsekakor, če se pojavi potreba za to in če Svet soglaša s takšno razširitvijo dialoga in če s tem soglaša tudi kitajska stran, vsekakor. Mislim pa, da je bistveno, in v tem vidim skupni odgovor obema vpraševalcema, bistveno je, da se dialog nadaljuje, to je bistveno. Svet je odločen dialog nadaljevati in Svet je odločen v okviru tega dialoga naslavljati tudi vprašanja človekovih pravic.

  President. − Question No 7 by Koenraad Dillen (H-0233/08)

Subject: Tibet

The EU responded strongly to the violent suppression of the riots in Myanmar some time ago. Economic sanctions were imposed and a special EU envoy was appointed for the country.

In the case of China, the Council is expressing itself with far more restraint. Indeed, the spokeswoman for the EU's High Representative for Foreign Affairs, Mr Javier Solana, went so far as to say: 'Relations between the EU and China are completely different to relations between the EU and Myanmar.'

Does the Council consider there to be a difference between Myanmar and China as regards the massive violations of human rights and the violent action of the authorities? Can the Council inform me what improvements have been brought about by the political dialogue with regard to the human rights situation and the position of the Tibetan language and culture? What is the Council's view of the proposal by Amnesty International that international observers should be admitted to Tibet so that an investigation can be carried out?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet, je tako kot tudi Evropski parlament, zelo zaskrbljen nad nedavnimi dogodki in kršitvami človekovih pravic v Tibetu.

Predsedstvo je 19. marca, le nekaj dni po dogodkih v imenu Evropske unije podalo izjavo, v kateri je pozvalo k zmernosti. Pozvalo je kitajsko vlado k odzivu na vznemirjenost Tibetancev glede spoštovanja človekovih pravic. Pozvalo je kitajske oblasti in dalajlamo, naj vzpostavijo konkreten in konstruktiven dialog. Takšen, ki bi vodil do trajne rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse in bi v celoti spoštovala tibetansko kulturo, vero in identiteto. Slovensko predsedstvo je v imenu Evropske unije podobno izjavo podalo tudi v okviru Sveta za človekove pravice 25. marca v Ženevi.

Zavedamo se pozivov za preiskavo o odzivu Kitajske na dogodke v Tibetu, ki bi jo vodili Združeni narodi. Svet je pozval kitajsko vlado, naj ukine omejitve za dostop v regijo, kar bi pripomoglo k neodvisni oceni situacije. Dialog o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Kitajsko, ki je bil danes že nekajkrat omenjen in ki se bo odvijal 15. maja v Ljubljani v Sloveniji, bo ponovna priložnost za pogovor o razmerah v Tibetu in o drugih perečih vprašanjih, na primer o položaju zagovornikov človekovih pravic. Trojka Evropske unije bo vztrajala, da kitajske oblasti skladno z novimi predpisi, ki so bili sprejeti v času pred olimpijskimi igrami, tujim novinarjem dovolijo vstop v Tibet.

Evropska unija bo v Ljubljani s Kitajsko razpravljala tudi o cenzuri interneta in tako nadaljevala razprave, ki so bile začete v okviru zadnjega kroga dialoga lani oktobra.

Pomembno je, da dialog o človekovih pravicah ocenimo v kontekstu širšega dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, o reformah in o političnem in družbenemu napredku. V sklopu dialogov o človekovih pravicah s Kitajsko se redno obravnavajo vprašanja, ki so bila povod za nerede, kot smo jim bili priča v Tibetu. To so svoboda veroizpovedi in prepričanja, pravice manjšin, kulturne pravice. Na zadnjem krogu dialoga oktobra lani je trojka EU zelo odkrito razpravljala s kitajskimi oblastmi o omejevanju verske svobode.

Med primere pozitivnih sprememb na področju človekovih pravic na Kitajskem v zadnjem času sodi dejstvo, da je letos začel veljati nov zakon o delu in da so pristojnosti za revizijo smrtnih obsodb ponovno prišle na vrhovno ljudsko sodišče. Posledično se je zmanjšalo število usmrtitev.

Naj na koncu še poudarim, da Evropska unija enako pozorno kot razmere v Tibetu spremlja tudi razmere v Burmi. V zvezi s slednjim Evropska unija zelo dejavno podpira prizadevanja Združenih narodov za pospešitev prehoda k demokraciji, spravi in razvoju države ter se vključuje v posvetovanja s svojimi azijskimi partnerji.

  Koenraad Dillen (NI). – Ik wil de minister bedanken voor zijn antwoord, dat nogal omstandig was, maar jammer genoeg niet op de grond van de zaak inging. We zijn het hier allemaal eens in deze zaal dat we bezorgd moeten zijn over de mensenrechtensituatie in Birma en in China. Of er een positieve verandering aan de gang is, zou ik durven betwijfelen. Ik zou erop willen wijzen dat de Franse krant Libération nog maar enkele weken geleden op de voorpagina uitpakte met foto's van de toestellen waarmee Tibetaanse gevangenen in China worden gefolterd. Dus ik zou toch durven betwijfelen dat er een positieve verandering is.

Maar ik zal mijn vraag wat concreter stellen. Waarom wordt er door de Europese Unie met twee maten en twee gewichten gemeten wanneer bijvoorbeeld tegenover Birma terecht zeer streng wordt opgetreden met economische sancties, terwijl dat ten aanzien van China niet het geval is? Zou het kunnen dat als er grote economische belangen in spel zijn, we iets minder principieel zijn als het over mensenrechten gaat?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne morem se strinjati z vami, spoštovani gospod Dillen, o dvojnih standardih. Mislim, da Evropska unija nima dvojih standardov. Če bi jih imela, ne bi na zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice 25. marca v Ženevi slovensko predsedstvo v imenu Evropske unije nastopilo na to temo, ki jo izpostavljate v vašem vprašanju.

Evropska unija skuša imeti glede človekovih pravic enake standarde do vseh tretjih držav. Vprašanje pa je, kakšna sredstva uporabiti. To je pa odvisno od primera do primera. Za presojo pri tem, kakšne vzvode, kakšne ukrepe uvesti, pa je bistveno, kakšna je možnost, da z njimi dosežemo zaželeni učinek.

  President. − Question No 8 by Colm Burke (H-0167/08)

Subject: Human rights in Chad

Can the Council state exactly how it is increasing diplomatic pressure for a ceasefire in Chad to protect beleaguered civilians and increase diplomatic efforts to secure peace?

Two opposition politicians, whom the Chadian Government says it is not holding, were in fact seized by state security forces on 3 February in Chad. After the coup attempt in early February, how is the Council ensuring freedom of the political opposition following arrests which were part of a crackdown on political opponents in the capital, N'Djamena?

President Déby declared a state of emergency on 14 February, granting his government exceptional powers to censor the media, search people and property, and tightly regulate all movement in Chad. How is the Council ensuring that the Déby administration is not infringing the human rights of Chadian citizens with these newly acquired more expansive powers?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet pozorno spremlja položaj državljanskih pravic in pravne države v Čadu, še zlasti po tem, ko so čadske oblasti razglasile izredno stanje. Kot je znano, je bilo to izredno stanje 16. marca preklicano. Svet je pozval predsednika Debyja k spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, k zadržanosti ter takojšnji izpustitvi pridržanih oseb. Trenutno je v tej fazi pogrešana le še ena oseba.

13. avgusta lani je bil dosežen sporazum s skoraj vsemi političnimi strankami opozicije. Svet še vedno poziva podpisnice političnega dogovora, naj se izvajanje omenjenega sporazuma nadaljuje kljub prekinitvi, do katere je prišlo zaradi nasilnih spopadov z uporniškimi skupinami. Nadaljevanje izvajanje doseženega sporazuma velja tudi za določbe o spodbujanju demokratične svobode in svobode govora. Svet se pridružuje mednarodnim prizadevanjem za spodbujanje tega procesa, zlasti za ponovno pridobitev zaupanja političnih strank opozicije in civilne družbe.

Pritisk s strani Evropske unije je privedel do ustanovitve preiskovalne komisije, v kateri Evropska unija in Mednarodna frankofonska organizacija sodelujeta v vlogi mednarodnih opazovalcev. Med nalogami omenjene komisije bo tudi preiskovanje kršitev človekovih pravic med spopadi in ugotovitev okoliščin izginotja nekaterih vodij opozicije. Delo komisije naj bi bilo končano v treh mesecih.

  Colm Burke (PPE-DE). – I was actually in Chad on 24-30 March and met with the Minister for External Affairs and with the chairperson of the National Assembly. I am not satisfied with the answers I received in relation to Mr Saleh, who is missing, and also in relation to the Committee of Inquiry.

I just want to ask: are the international people on the inquiry and the representative from the EU there as observers? Are they actually taking part in the inquiry? My understanding is that they are there only as observers, and I am not satisfied if that is the position. I do not think we will get a true and accurate report if there are no international representatives involved in the inquiry as opposed to being observers.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Prav imate, spoštovani gospod Burke, pripadniki EU in Mednarodne frankofonske organizacije sodelujejo pri delu preiskovalne komisije kot mednarodni opazovalci. Menim, da bo ta vloga zadostovala za oceno poročila, ki ga od Komisije pričakujemo, kot rečeno, v treh mesecih.

  President. − I have no further questions on that point, and the next question will be the last question.

  President. − Question No 9 by Liam Aylward (H-0180/08)

Subject: Peacekeeping mission to Chad

Can the Council make a comprehensive statement outlining how the EU peacekeeping mission to Chad is progressing at this time?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Po napadih, ki so jih čadski uporniki izvedli iz Sudana na glavno mesto N'Djamena konec januarja, je poveljnik operacije general Nash, 31. januarja sklenil, da se napotitev sil začasno prekine.

Ta odločitev je bila sprejeta iz dveh razlogov. Prvič, da bi se omogočila presoja novih političnih in varnostnih razmer, in drugič, da bi se neovirano izvedla evakuacija Evropejcev in civilnih oseb drugih držav. Napotitev je znova stekla po dvanajstih dneh in ta premor, dvanajst dnevni premor, ni vplival na splošni časovni okvir operacije. Začetna operativna zmogljivost je bila dosežena 15. marca, polna operativna zmogljivost pa naj bi bila v skladu z načrti dosežena do konca junija.

Ne glede na začasno prekinitev napotitve za omenjeno kratko obdobje je Svet jasno izjavljal, da je še naprej v celoti zavezan izpolnitvi mandata na podlagi relevantne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti mandata glede humanitarnih vidikov.

Spopadi v začetku februarja so bili predvideni kot eden od verjetnih scenarijev in to je od vsega začetka bilo upoštevano pri načrtovanju operacije. Žal se je ta scenarij uresničil, to pa je dodatno potrdilo pomembnost napotitve misije EUFOR in misije Združenih narodov v republiko Čad in v Srednjeafriško republiko.

Svet meni, da je v interesu Mednarodne skupnosti in tudi Evropske unije, da se stabilnost in varnost na tem območju izboljšata. Prisotnost omenjene večdimenzionalne strukture bo prispevala k stabilizaciji humanitarnih in političnih razmer ter preprečila širitev krize na sosednje države in območja.

Glede incidenta na meji s Sudanom, v katerem je bil ubit vojak misije EUFOR, je poveljnik operacije izrazil obžalovanje zaradi nenamernega prehoda meje in zaradi dejstva, da je ta nesrečni dogodek povzročil smrtno žrtev. Poveljnik je ponovno potrdil, da bo EUFOR svoj mandat opravljal v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, torej nepristransko in ob doslednem spoštovanju sudanske meje.

Naj dodam, da preiskava omenjenega incidenta še traja. Napotitev sil teče po načrtu. Ta trenutek je v Čadu in Srednjeafriški republiki razporejenih 1800 pripadnikov EUFOR. Ko bo misija v celoti operativna, bo štela 3700 vojakov iz 14 držav članic. Trenutno potekajo tudi pogajanja s tretjimi državami o njihovem morebitnem prispevku.

  Liam Aylward (UEN). – Madam President, can I ask the Minister if he is satisfied that there is adequate logistical support available to allow full deployment of the peacekeeping mission over the next weeks and months?

Furthermore, would the Minister agree that the EU peacekeeping mission to Chad sends out a very strong message to the Sudanese Government, because many of the 300 000 refugees stranded in the camps in eastern Chad have come there to escape the genocide from the Darfur region?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na prvi del dodatnega vprašanja gospoda Aylwarda je odgovor vsekakor da. Na drugi del pa da, ob upoštevanju mandata operacije, ki ne vključuje neposredno območja Darfurja.

  President. − Questions which have not been answered for lack of time will be answered in writing (see Annex).

That concludes Question Time.

(The sitting was suspended at 19.10 and resumed at 21.00)

PRÉSIDENCE: Martine ROURE
Vice-présidente