Rapporti verbatim tad-dibattiti

L-Erbgħa, 7 ta' Mejju 2008 - Brussell

12. Taħsir tas-sitwazzjoni fil-Ġeorġja (dibattitu)

  Πρόεδρος. – Η ημερήσια διάταξη προβλέπει τις δηλώσεις του Συμβουλίου και της Επιτροπής σχετικά με την επιδείνωση της κατάστασης στη Γεωργία.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Preden spregovorim o Gruziji, mi dovolite, da se navežem na izjavo predsednika Evropskega parlamenta na samem začetku današnjega zasedanja v zvezi z Burmo oziroma Mjanmarom. Ker je to prvič danes, da imam besedo, bi želel v imenu predsedstva izraziti globoko sožalje vsem svojcem žrtev ciklona Nargis v Burmi oziroma Mjanmaru. Opozoril bi tudi na izjavo predsedstva, objavljeno včeraj, s katero je predsedstvo izrazilo pripravljenost Evropske unije zagotoviti nujno človekoljubno pomoč državi.

Zdaj pa h Gruziji. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da uvrsti na svoj dnevni red razmere v Gruziji, saj so odnosi med Gruzijo in Rusko federacijo zelo nestabilni. Stanje v tej državi Svet zelo pozorno spremlja. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je o Gruziji razpravljal nedavno, 29. aprila. Včeraj je o tej temi razpravljal tudi politično-varnostni odbor, pred katerim je nastopil tudi podpredsednik vlade Baramidze.

Predsedstvo se je 2. maja v imenu Evropske unije odzvalo z izjavo o stopnjevanju napetosti med Gruzijo in Rusijo. Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Solana je pred tem dvakrat govoril s predsednikom Sakašvilijem, 30. aprila pa se je srečal z gruzijskim posebnim odposlancem Bakradzejem. Predsedstvo je o zadnjih dogodkih razpravljalo tudi z zunanjim ministrom Ruske federacije Lavrovom na srečanju trojke Evropske unije z Rusijo v Luxembourgu.

Naj poudarim, da je Evropska unija močno zaskrbljena zaradi zadnjega niza dogodkov, ki so povzročili povečanje napetosti med Gruzijo in Rusko federacijo. Še zlasti nas skrbi naslednje: objava o povečanju števila pripadnikov mirovnih sil Skupnosti neodvisnih držav v Abhaziji in o uvedbi dodatnih petnajstih kontrolnih točk vzdolž administrativne mejne črte. Skrbi nas sestrelitev gruzijskega zračnega plovila brez posadke v gruzijskem zračnem prostoru 20. aprila. In skrbi nas odločitev Ruske federacije o navezavi uradnih stikov z institucijami de facto oblasti v Južni Osetiji in Abhaziji, kar je bilo storjeno brez soglasja gruzijskih oblasti.

Evropska unija potrjuje svojo trdno zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja, potrjenih z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808. Evropska unija še naprej podpira mednarodna prizadevanja za mirno rešitev konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji. Podpiramo predvsem dejavnosti Združenih narodov pod okriljem skupine prijateljev generalnega sekretarja Združenih narodov in prizadevanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Evropska unija je vse strani pozvala, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti, ter sprejmejo ukrepe za obnovo zaupanja. V tej luči Evropska unija pozdravlja pobudo gruzijskega predsednika za mirno rešitev konflikta v Abhaziji. Upamo, da bo ta pobuda spodbudila konstruktiven dialog o tem vprašanju. Tudi posebni predstavnik Evropske unije ter Evropska komisija bosta nadaljevala prizadevanja za krepitev zaupanja v podporo reševanju konfliktov v Gruziji.

Evropska unija tudi pozdravlja odločitev Ruske federacije, da na nekaterih področjih normalizira odnose z Gruzijo. To bi vodilo k odpravi vizumskih omejitev za gruzijske državljane, k obnovitvi poštnih povezav in drugim pozitivnim ukrepom. Glede notranjepolitičnih razmer v Gruziji bi želel na tem mestu izraziti upanje Evropske unije, da bodo bližajoče se parlamentarne volitve 21. maja svobodne in poštene. Pomembno je, da gruzijske oblasti sprejmejo vse potrebne ukrepe za okrepitev zaupanja javnosti v izvedbo volitev. Zato odobravamo zagon programa volilne pomoči, ki se financira iz instrumenta za stabilnost.

Pozdravljamo tudi ponudbo Poljske, da bi predsednik poljskega senata posredoval v dialogu med vlado in opozicijo. Vse politične stranke v Gruziji – vladne in opozicijske – morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, za izboljšanje ozračja pred volitvami in za vzpostavitev prave demokratične politične kulture.

Na koncu naj poudarim še ključen pomen svobodnih in neodvisnih medijev za izgradnjo demokracije. Enak dostop predstavnikov vlade in opozicije do medijev je eden bistvenih pogojev za svobodne in poštene volitve. Spoštovane poslanke in poslanci, s tem bi zaključil in z veseljem bom prisluhnil vašim pogledom na razmere v Gruziji.

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Madam President, first of all I fully share the views expressed by the EU presidency about the seriousness of the latest development in Georgia.

The mission of the EU political directors tomorrow will indeed be a very useful opportunity to confirm our wholehearted support for Georgia at this very difficult juncture.

Tensions around the unresolved conflicts in Abkhazia and South Ossetia are, unfortunately, escalating rapidly. The recent decisions taken by the Russian Federation on strengthening links with the separatist de facto authorities in Abkhazia and South Ossetia represent an erosion of Georgia’s territorial integrity, and these measures have increased expectations of future recognition in the two separatist regions and, therefore, undermine efforts to find a peaceful solution. The Commission therefore calls on the Russian Federation to withdraw these decisions – or, at least, not to implement them,

as the European Union has also clearly expressed in its statement.

We should concentrate now on how to stop this chess game, where each move provokes a counter-move. Any proposed action should be measured against its capacity to lower the temperature.

I say this not least because a further deterioration of the present crisis could jeopardise stability not only in Georgia, but in the whole Southern Caucasus.

We have welcomed President Saakashvili’s proposed new peace initiative for Abkhazia. I think it is important that this is developed in a way that constitutes a basis for a constructive dialogue with all parties involved. That means, in the first instance, with the Abkhaz themselves, who I hope will be ready – and I hope also will be allowed – to engage in the diplomatic process.

Russia remains an essential actor if we want to reach a sustainable, peaceful settlement on these conflicts.

The Commission has taken note of Georgia’s request to the European Union to adopt steps that could induce Russia to revise its present policy. I think we will look at further steps, but we need to beware taking symbolic actions that might not improve the chances for a solution of the crisis and, indeed, might lead to further tensions.

That said, I think that an overall revision of peace mechanisms, as for instance suggested by the UN Secretary General in his latest report on Abkhazia, could help bring forward the peaceful settlement of these conflicts, if this is supported by all parties. We should all stand ready to play a more active role in supporting these efforts.

Let us not forget that, in the past four years, Georgia has made tremendous efforts to move forward toward a democratic and market-oriented society.

We have just issued a progress report which shows that, while Georgia still has much work to do, it has made substantial progress in several areas of the ENP Action Plan. These achievements confirm Georgia’s commitment to strengthening its ties with the European Union under the ENP.

As regards the forthcoming legislative elections, we have mobilised a EUR 2 million electoral assistance package (which has already been quoted), with a view to ensuring the conditions for a fairer and more transparent electoral process. We are also providing substantial EU assistance, supporting rehabilitation programmes which benefit the population in the conflict zones beyond ethnic divides.

The Commission will therefore continue to support Georgia in its political, social and economic development, convinced that the country has the strength to overcome the challenges it faces.

  Jacek Saryusz-Wolski, on behalf of the PPE-DE Group. – Madam President, here in Parliament we should be very seriously concerned about the recent escalation of an already tense situation in Georgia. The European Parliament should show firm commitment and support the sovereignty and territorial integrity of Georgia.

The recent decision of the Russian Government to establish official ties and to bolster the Russian military presence in Abkhazia goes beyond and violates existing agreements and the territorial integrity of Georgia. It further increases the tensions in the conflict zones and thus undermines the international peace efforts.

What could be done to restore peace and stability in the whole region? Here are some possible recommendations for this House with a view to our resolution. Firstly, we should call on Russia and Georgia to show restraint, to continue to pursue peaceful solutions to the conflict and to allow for EU mediation. Secondly, we should call on the Russian Government to reverse its decision to establish official ties with Abkhazia and South Ossetia and to withdraw Russian forces from Abkhazia. Thirdly, we should call on the UN Security Council to boost the mandate and resources of UNAMIG to progressively establish truly independent international peacekeeping forces. We should recommend that the EU Council and Commission take a more active role and engage in conflict resolution, possibly by considering an ESDP mission. We should support an incident-assessment mission to be sent as soon as possible by the European Union. Lastly, we should call on the international community to join EU efforts aimed at stabilising the situation and resolving the conflict in the region.

This conflict is a challenge for the EU’s common European foreign and security policy. It will offer the EU the opportunity to act in line with its ambitions, underpinning the Lisbon Treaty’s CFSP provisions – to be not only a payer in conflict situations, but also a player.

  Hannes Swoboda, im Namen der PSE-Fraktion. – Frau Präsidentin, Herr Ratspräsident, Frau Kommissarin! Ich hatte letzte Woche die Gelegenheit, mit der Delegation nicht nur in Tiflis zu sein, sondern auch in Abchasien bzw. dem besetzten Teil der Provinz Gali. Was mich betroffen gemacht hat, sind besonders zwei Dinge: erstens das Schicksal der Bevölkerung, der Menschen, die fliehen mussten und die nur zum Teil zurückkehren können, um ihre Felder zu bestellen, und natürlich auch Schwierigkeiten haben, ihre Produkte über eine Grenze zu verkaufen, die plötzlich mitten durch ein Land gezogen worden ist.

Was mich auch betroffen gemacht hat, das ist der Vertreter der De facto-Regierung, mit dem wir gesprochen haben und der gezeigt hat, dass er nicht viel Kompetenz hat. Daher befürchte ich — Frau Kommissarin, Sie haben das ja extra erwähnt —, dass Russland der abchasischen Bevölkerung kaum die Chance und die Möglichkeit geben wird, selbst auf den Friedensplan einzugehen.

Unsere Sympathie gilt daher selbstverständlich Georgien, einem kleinen Land, das hier von einem sehr großen Nachbarn unter Druck gesetzt wird. Und dennoch bin ich der Meinung, dass beide Seiten, gerade auch jetzt, Zurückhaltung üben müssen, und ich unterstütze deshalb die Erklärungen von Rat und Kommission.

Denn auch das, was uns der stellvertretende Premierminister Georgiens gestern im Ausschuss gesagt hat, und die Form, in der er das gesagt hat, war nicht sehr zufriedenstellend für mich, denn da ist auch eine kriegerische Sprache zum Ausdruck gekommen, die gerade in dieser kritischen Phase vermieden werden sollte.

Die Wahlen stehen an, und manches wird natürlich benutzt, auch in Richtung der Wahlen, und Russland fällt genau in diese Falle hinein und unterstützt sogar noch jene Kräfte in Georgien indirekt und unbewusst, die den Konflikt vielleicht durchaus für ihre politischen Zwecke verwenden wollen. Nochmals sei es gesagt: Wir unterstützen Georgien und seine Bestrebungen nach Unabhängigkeit und Integrität vollkommen, da gibt es keine Diskussion. Und wir hoffen, dass auch die Wahlen, die jetzt anstehen, wirklich frei und fair geführt werden.

Auf zwei Dinge drängt Georgien gegenüber der Europäischen Union im Besonderen, und auch das ist, glaube ich, wichtig: erstens Visaerleichterungen. Es ist nicht einzusehen, dass Russland — und indirekt jetzt auch die abchasischen oder georgischen Bürger, die einen russischen Pass bekommen — Visaerleichterungen hat, die Georgier selbst aber nicht. Das ist unfair und ungerecht, und das muss korrigiert werden. Und zweitens, dass wir eine wirklich multilaterale Friedensmission dort bekommen. Es kann doch nicht sein, dass dort eine Friedensgruppe agiert, die einseitig von einem Konfliktpartner bestellt ist, nämlich von Russland, und noch dazu vom großen Konfliktpartner, der gewissermaßen das Gebiet besetzt hält und gleichzeitig die Friedenstruppe stellt.

Ich glaube, es ist ein berechtigter Wunsch Georgiens, das zu verhindern, und es ist absolut wichtig — die Frau Kommissarin hat das ja bereits im Ausschuss gesagt —, dass wir die Gesprächsfähigkeit aufrechterhalten. Wir können uns natürlich nicht hundertprozentig auf alle Details und auf alle Sprachregelungen der Georgier einlassen. Wir sind die Europäische Union, aber diese beiden Forderungen von Georgien sind besonders zu unterstützen. Ich hoffe, dass die Kommission aktiv wird und diese Anliegen Georgiens auch wirklich erfolgreich unterstützt.

  Georgs Andrejevs, ALDE grupas vārdā. – Cienījamā priekšsēdētājas kundze, ministra kungs, komisāres kundze, godājamie kolēģi! Arī es pirms nedēļas par situāciju Gruzijā pārliecinājos klātienē, kad Eiropas Parlamenta delegācijas sastāvā apmeklēju Tbilisi. Manas politiskās grupas ALDE vārdā es vēlos pievērst starptautiskās sabiedrības uzmanību Krievijas Federācijas militāro spēku klātbūtnes destabilizējošai lomai konflikta zonā. Gruzijas vēršanās pie starptautiskās sabiedrības un starptautiskajām organizācijām ar lūgumu izskatīt iespēju nomainīt tā sauktos Krievijas miera uzturēšanas spēkus ar citu formātu ir vērā ņemama un atbalstāma no Eiropadomes un Eiropas Komisijas puses, izsverot arī iespēju nodrošināt Eiropas Savienības pārraudzībā esošo miera uzturēšanas misiju Abhāzijas reģionā Gruzijā. Ir nepieciešams spēcīgs starptautiskais atbalsts un sadarbība ar Gruziju šī konflikta risināšanai, taču es vēlos vērsties arī pie Gruzijas valdības ar aicinājumu nodrošināt maksimālu ieguldījumu, lai uzlabotu iekšpolitisko klimatu pašā Gruzijas Republikas iekšienē. Prezidenta vēlēšanas šā gada 5. janvārī bija lēmums, lai izkļūtu no strupceļa, tajā pat laikā vēlēšanu procesa gaitā tika novēroti dažādi pārkāpumi un neskaidrības, un man par nožēlu jāatzīst, ka Gruzijas atbildīgo iestāžu darbība bija nepietiekama, lai pārliecinātu vēlētājus un kandidātus par politisko gribu izmeklēt visus vēlēšanu pārkāpumus, kuri notika šo vēlēšanu laikā. Esmu pārliecināts, ka Gruzijas atbildīgās iestādes šā gada maija mēnesī notikušajās Parlamenta vēlēšanās spers visus nepieciešamos soļus, lai vairotu sabiedrības uzticību vēlēšanu procesam. Un šajā kontekstā es gribu apsveikt no Eiropas Komisijas fondiem apmaksāto vēlēšanu palīdzības programmu, kurā piedalās četras nevalstiskās organizācijas, Apvienoto Nāciju Organizācija un Eiropas Padome. Visām politiskajām partijām, valdībai, tās opozīcijai jādara viss iespējamais, lai uzlabotu pašreiz ļoti polarizēto klimatu Gruzijā un ieviest patiesi demokrātisku politisko kultūru. Abām pusēm — kā koalīcijai, tā opozīcijai — un, protams, arī pilsoniskajai sabiedrībai jāsaprot, ka iekšējā nestabilitāte palielina risku un iespējamību arī turpmākai destruktīvai ietekmei no kaimiņu valstīm, it īpaši no Krievijas Federācijas puses. Paldies par uzmanību!

  Marie Anne Isler Béguin, au nom du groupe Verts/ALE. – Madame la Présidente, Madame la Commissaire, Monsieur le Ministre, je m'exprime également au nom de la délégation; en effet, je préside la délégation du Parlement européen avec les trois pays du Caucase.

Vous avez raison de dire que la situation est inquiétante et grave, et je crois que nous ne pouvons pas assister impuissants à cette escalade de provocations qui se produit. Pour ma part, j'appellerais presque cela une annexion d'un pays par un autre. Lorsqu'en mars la Russie se retire du régime des sanctions décrété par la CEI, cela lui ouvre la possibilité d'une assistance militaire à l'Abkhazie. Le 16 avril, la Russie légalise les relations bilatérales et les documents officiels d'Abkhazie et d'Ossétie du Sud. Est-ce que cela ne signifie pas, indirectement, une reconnaissance de ces deux régions séparatistes? Et, bien sûr, le 24 avril, la Russie augmente de manière unilatérale le nombre de militaires et envoie du matériel armé. On ne sait pas. Même l'ONU, sur place, ne sait pas aujourd'hui de combien la Russie a augmenté ses forces de maintien de la paix. Et comme mes collègues nous l'ont dit, nous étions à Gali la semaine dernière et, apparemment, rien ne justifie d'augmenter ces troupes, de passer de 2 000 troupes présentes à 3 000. Pour les collègues qui ne le savent pas, cet accord date de 1994, lorsque la Russie s'est proposée comme médiateur et a proposé d'envoyer des forces de la paix sur le territoire abkhaze, entre la zone abkhaze et la zone abkhaze où se situent des populations géorgiennes et, aujourd'hui, alors que la CEI parle de diversité, ce ne sont que des troupes russes qui sont présentes. En tant que médiateur, on peut se poser la question: quel résultat dans le cadre de cette médiation?

Je poserai la question de notre responsabilité. Bien sûr, j'ai entendu toutes vos propositions, mais je crois qu'aujourd'hui, nous devons arrêter cette escalade de la violence. J'ai entendu également les deux dernières déclarations du Conseil. L'Union européenne appuie seulement la restauration de la confiance. Monsieur le Ministre, il n'y a pas de confiance aujourd'hui sur le territoire. Il n'y a même plus de dialogue. L'Abkhazie a rompu le dialogue en 2006 avec la Géorgie. Au niveau de la communication de l'Union européenne, la Commission aussi s'engage. Elle dit que l'Union européenne va s'engager dans ce conflit uniquement si les deux parties en présence le demandent. Je vous répondrai: ce ne sera jamais le cas. Jamais la Russie va nous demander de l'aider à régler le problème, parce que la Russie a toujours dit qu'elle n'était pas partie prenante dans le conflit. Aujourd'hui se pose donc la question de la responsabilité de l'Union européenne.

Lorsque vous annoncez également le soutien de l'ONU, nous savons très bien qu'à l'ONU, c'est complètement bloqué, c'est l'échec aussi, puisque lors de l'appel à une résolution à l'ONU, la Russie n'a pas répondu. Donc la Russie bloque également. Je crois que nous avons là suffisamment d'arguments et la possibilité d'aider de manière beaucoup plus concrète, parce que là on n'est plus dans la résolution du conflit; on est carrément dans la prévention d'un conflit éventuel. Nous devons donc agir et c'est pour cela que nous envisageons, dans le cadre de la résolution que nous avons votée à Tbilissi la semaine dernière, par exemple, de proposer à la Russie de partager le poids du maintien de la paix en envoyant un corps civil de paix là-bas. Et je crois qu'il faut qu'on se rappelle les Balkans. Je crois que l'histoire ne nous pardonnerait pas une deuxième fois notre inertie. La guerre des Balkans, ça devait être la dernière et je crois que c'est à nous de désamorcer le conflit dans le Caucase du Sud.

  Konrad Szymański, w imieniu grupy UEN. – Panie Ministrze! Pani Komisarz! W ostatniej chwili przerywamy dość kompromitujące milczenie Unii Europejskiej w sprawie Gruzji.

W konflikcie, jaki toczy się w Abchazji i Osetii, nie chodzi o prawa mniejszości rosyjskiej. Mimo czystek etnicznych, jakich doznało trzysta tysięcy Gruzinów w tym regionie po roku 1993, demokratyczna Gruzja od lat oferuje autonomiczne swobody dla Abchazji. Mimo to Rosja poczyniła ostatnio kroki w kierunku uznania marionetkowej administracji w Abchazji, wzmacniając więzi handlowe i rozszerzając zasięg rosyjskiego prawa rodzinnego, cywilnego, handlowego na ten teren.

Trzeba dziś sobie zadać bardzo ważne pytanie: czy sprzeciwiając się członkowstwu Gruzji w NATO nie zachęciliśmy Rosji do tych działań? To pytanie powinno, w szczególności, zostać postawione w Berlinie. W tym konflikcie chodzi o geopolitykę. Stawką jest wiarygodność Unii Europejskiej i pokój w regionie. Jeśli nie zdołamy zatrzymać Rosji w działaniach zmierzających do rozbioru jednego z naszych kluczowych partnerów na Kaukazie, nikt nie będzie się z nami liczył w przyszłości.

Powinniśmy razem ze Stanami Zjednoczonymi doprowadzić do spotkania Rady Bezpieczeństwa oraz OBWE w tej sprawie. Oprócz zdecydowanego, dyplomatycznego poparcia dla integralności Gruzji, powinniśmy domagać się zastąpienia wojsk rosyjskich siłami działającymi z mandatem ONZ lub OBWE. Warto byłoby wysłać misję parlamentarną do Tbilisi. Jeśli nam się to nie powiedzie, Rosja swoją neoimperialną polityką może popchnąć cały region na krawędź wojny.

  Miloslav Ransdorf, za skupinu GUE/NGL. – Gruzie měla od roku 1991 tři prezidenty: disidenta Gamsachurdiu, aparátčíka Ševarnadzeho a nyní amerického chráněnce Saakašviliho.

Těžko říci, kdo z nich byl horší. Když tu byl pan Saakašvili, tak nám sdělil jedinou myšlenku a sice, že máme kupovat gruzínská vína, protože jsou to vína svobody. Nevím, zda-li třeba Čvančchara, oblíbené Stalinovo víno, je víno svobody, ale v každém případě situace v Gruzii je špatná. Čtvrtina národa emigrovala, 1 300 000 Gruzínců pracuje na územ Ruské federace a sama tato skutečnost ukazuje, že je nutné spolehnout se na to, aby tyto dvě země mezi sebou problémy vyřešily, protože nastupuje nový prezident v Kremlu, pan Medveděv. Myslím si, že je mu třeba nechat čas, aby realizoval to, co slíbil, tzn. podat vstřícnou ruku Gruzii a pomohl řešit situaci, která už teď je velice špatná.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – Ik zou dank willen zeggen aan zowel het voorzitterschap als aan mevrouw de commissaris voor de antwoorden. Er is inderdaad ongelofelijk grote zorg over de oplopende spanningen in het gebied. Ik ben het eens met de opmerkingen en de oproepen die er zijn om terughoudendheid te betrachten.

Maar de vraag is: wat helpt het? Want ook in de conclusies van de Raad van november 2007 stond eigenlijk al de oproep tot terughoudendheid. Helaas zijn de spanningen opgelopen. Voorzitter, wat nu? De vice-premier Baramidze zei: "help ons, help ons!"; hij zei dat overigens in een wel zeer ongepolijst taalgebruik, een taalgebruik dat de spanningen, ook aan Georgische zijde niet bepaald vermindert. Maar wat moeten wij doen?

Op de allereerste plaats is er de missie. De Georgiërs, maar ook de Russen moeten meewerken aan mediation. Het tweede punt is de VN-vredesmissie. Het kan niet zo zijn dat alleen Rusland bepaalt dat er Russische soldaten gestuurd worden.

Derde punt, voorzitter, is de druk verminderen. Ik zag net in mijn kantoor via de computer de prachtige beëdigingsceremonie van president Medvedev. Ik hoorde president Medvedev, de nieuwe president, heel krachtig uitspreken dat hij de soevereiniteit en de onafhankelijkheid van Rusland wil bewaren. Zijn ambtsgenoot in Georgië heeft dat óók gedaan. Ik zou eenieder hier, die president Medvedev vandaag zou willen feliciteren, willen vragen om hem er tegelijkertijd toe te roepen de soevereiniteit en de onafhankelijkheid van het Georgisch gebied te garanderen.

Voorzitter, constructieve medewerking, daar komt het op aan, constructieve medewerking van twee kanten. Met een nieuwe president in Rusland is er ook een nieuwe kans met een hardere oproep van onze zijde om hem daarvan te doordringen. Ik dank u zeer.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – Ik wil mij aansluiten bij eerdere sprekers, maar ook bij de commissaris en bij de vertegenwoordiger van de Raad, bij de zorgen die wij allen delen rond de situatie die nu is ontstaan in de regio, in de Kaukasus met name, als het gaat om Georgië en de problemen rond Zuid-Ossetië en Abghasië. Terwijl wij tot voor kort spraken over bevroren conflicten, geraken wij nu in een situatie waarin het misschien een sluimerend conflict wordt; wij moeten natuurlijk allemaal zien te voorkomen dat het open conflicten worden. Het is de taak van de Europese Unie, van de VN, van iedereen die daar een rol kan spelen, om de situatie te deëscaleren.

Natuurlijk moeten wij de stappen die gezet zijn door Rusland, afwijzen. Het zijn stappen in de richting van een formalisering, in de richting van een mogelijke erkenning van een onafhankelijkheid. Althans wordt die suggestie gewekt met de stappen die Rusland gezet heeft. En daar spelen natuurlijk geo-strategische belangen een grote rol. Ik kan mij voorstellen dat er in Moskou frustratie is over de recente NAVO-top, waarin afgesproken is dat Georgië op termijn lid kan worden van de NAVO en dat er natuurlijk ook de nodige ergernis is over de reactie van de meeste EU-landen op de onafhankelijkheidsverklaring in Kosovo. Wij vinden dat die zaken absoluut gescheiden moeten worden van de situatie in Georgië, dat daar in het verleden in de OVSE afspraken over zijn gemaakt en dat met name in de VN geprobeerd moet worden de zaak, het overleg en de dialoog, weer op de rails te krijgen.

Nu zien wij eigenlijk toch een soort escalatie van beide kanten, een retorische escalatie, een schaakspel inderdaad, zoals de commissaris zegt, maar een schaakspel zonder winnaars, vrees ik. En daar heeft niemand wat aan.

Je hebt enerzijds de reactie van de Russen, die het aantal zogenaamde vredeshandhavers opvoeren. Aan de andere kant creëert Georgië problemen in het overleg van de Wereldhandelsorganisatie, waar het gaat om het lidmaatschap van Rusland. En ik denk dat die nationalistische ondertoon, die je aan beide kanten ziet, uit de discussie gehaald moet worden.

Alle partijen - het is door velen gezegd - dienen zich terughoudend op te stellen en op langere termijn moet er natuurlijk naar een structurele oplossing worden gestreefd. En daar kan de Europese Unie, denk ik, een belangrijke rol spelen, ook in het directe overleg met Rusland, tijdens de komende EU-Rusland top, een gelegenheid misschien om de nieuwe president aan de tand te voelen over wat zijn land van plan is te doen aan die bevroren conflicten, niet alleen in de Kaukasus, ook in Transnistrië; misschien kan de nieuwe president dan aangeven wat zijn intenties zijn als het gaat om de afspraken die, geloof ik, al in 1999 in de OVSE zijn gemaakt over de situatie in die afgescheiden landjes, republiekjes, staatjes, enz.

Tenslotte - en ik ben het met iedereen eens die kritiek uitoefent op de manier waarop Rusland VN-uitspraken interpreteert - zijn die vredeshandhavers natuurlijk geen vredeshandhavers; zij moeten meer worden gezien als troepen die een militair strategisch belang van Rusland dienen, maar zeker geen VN-doelen. Hierover moeten nieuwe afspraken komen en misschien kan de Europese Unie daar een rol in spelen.

Verder moet natuurlijk worden vastgehouden aan de territoriale integriteit van Georgië, aan respect voor de minderheden en de problemen van minderheden - Hannes Swoboda heeft daar al een aantal dingen over gezegd; de mensen ter plekke dreigen namelijk vermalen te worden tussen Moskou en Tbilisi; het is natuurlijk van belang iets te doen aan de aanpak van het vluchtelingenprobleem. Misschien kan de Europese Unie het meest doen door te investeren in vertrouwenwekkende maatregelen die beide zijden op weg kunnen helpen naar een nieuwe dialoog.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). – Köszönöm, elnök asszony! Grúzia nagyon közel van a háborúhoz, jelentette ki tegnap a reintegrációs ügyekért felelős grúz miniszter. Valóban egyre feszültebb a helyzet Grúzia és Oroszország között. Putyin rendelete, amelyben Abbháziával és Dél-Oszétiával való szorosabb együttműködésre utasítja az állami szerveket, a grúz robotrepülőgép lelövése, és további orosz katonai egységek Abbháziába küldése indokolttá teszik Szaakasviliék súlyos aggodalmait.

Oroszország – mellőzve Grúzia területi integritását – fokozatosan fennhatósága alá akarja vonni Grúzia két szakadár területét. Az orosz fél indokai jellemzőek nagyhatalmi politikájukra. Abbházia lakosságának 80%-a már orosz állampolgársággal bír, ezért állításuk szerint kötelességük megvédeni őket. Ugyancsak jellemző Alekszej Maszlov tábornoknak, a szárazföldi erők főparancsnokának a tegnapi kijelentése: „A haderők növelése Abbháziában a fegyveres konfliktus megelőzését és a Kaukázuson túli régió stabilitását szolgálja.”

Egyszerűen az orosz hatalom nem tudja elviselni, hogy Grúzia önálló, független utat, az euró-atlanti integrációt választotta. Grúzia az európai szomszédsági politikának a szerves része. Kötelességünk maximálisan támogatni a grúz reformokat, a demokrácia és jogállamiság kiépítését.

Ezt szolgálja a parlamentközi bizottság következetes munkája is. Egy hete üléseztünk Tbilisziben, ahol határozott ajánlásokat fogadtunk el. Meglátogattuk Abbházia úgynevezett konfliktus-zónáját is, ahol tarthatatlan állapotok uralkodnak. Meggyőződésem, hogy erőteljesebb és egyértelmű támogatást kell nyújtanunk Grúziának, illetve határozottabb nyomást kell gyakorolni az orosz félre. A békefenntartó erőket is nemzetközivé, semlegessé kellene átalakítani. Tbiliszi higgadtan kezeli a helyzetet, békés úton szeretné megoldani a problémákat. Grúzia előrehozott parlamenti választások előtt áll. Fontos próbatétel ez a fiatal és törékeny grúz demokrácia számára, amelyhez minden segítséget meg kell adnunk, hogy sikeres legyen. Köszönöm a figyelmüket.

  Józef Pinior (PSE). – Pani Przewodnicząca! Pani Komisarz! Parlament Europejski wielokrotnie zajmował się kwestią budowy demokracji w Gruzji. Patrzyliśmy z podziwem na wysiłek społeczeństwa gruzińskiego, włożony w budowę liberalnej demokracji, mocnego społeczeństwa obywatelskiego, wolnych wyborów. Także dzisiaj Parlament Europejski w sposób jednoznaczny stoi po stronie demokracji w Gruzji oraz na straży terytorialnej integralności państwa gruzińskiego.

W dniu wczorajszym wysłuchaliśmy wystąpienia wicepremiera Gruzji Giorgi Baramidze. Te kwestie, które opisywał premier Baramidze z perspektywy gruzińskiej pokazują, z jak poważną sytuacją mamy w tej chwili do czynienia na Kaukazie. Oczywiście apelujemy o rozwagę do wszystkich stron, zarówno do Gruzji, jak i Rosji. Natomiast, musi to być jasne, że w Europie nie ma zgody na politykę neoimperialną ze strony Rosji w stosunku do krajów Kaukazu, także w stosunku do Gruzji. Na Rosji ciąży szczególna odpowiedzialność za gwarantowanie pokoju i bezpieczeństwa tego regionu.

Jednocześnie chcemy powiedzieć, że to, co obecnie w sytuacji międzynarodowej, w Gruzji, jest najważniejszą stawką, to demokracja gruzińska. Dlatego apelujemy do władz Gruzji i do społeczeństwa gruzińskiego o to, aby demokracja liberalna w Gruzji, społeczeństwo obywatelskie, rządy prawa były jeszcze bardziej wzmocnione.

To, co Pani Komisarz mówiła o pomocy udzielonej przez Unię Europejską na rzecz najbliższych wyborów, które odbędą się w Gruzji, jest tym krokiem ze strony Unii Europejskiej, który powinien cechować politykę europejską na Kaukazie: obrona Gruzji, podziw dla budowy demokracji w tym kraju, niezgoda na naruszanie terytorialnej integralności tego kraju. Apelujemy do Rosji, do Gruzji o stabilizację, pokój i bezpieczeństwo w tym regionie.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Madam President, Russia has a new President today, but Vladimir Putin’s new job as Prime Minister will enable him to maintain his grip on power and supervise his protégé Dmitry Medvedev. As result, Russian foreign policy will not change.

A flood of petrodollars is making Russia a resurgent power but, regrettably, it sees everything in zero-sum terms. Putin’s foreign policy priority – to reconstruct something looking like the old Soviet Union – has been focused on what Russia patronisingly refers to as its ‘near abroad’ – the former Soviet republics in the Baltics, Eastern Europe and the South Caucasus, where Russia is determined to retain its sphere of influence. They are being punished for looking westwards towards NATO and the EU, rather than towards Moscow.

Georgia, under the Western-oriented reformist President Saakashvili, has suffered considerably from Russia’s heavy-handedness. Aside from using trade and energy supplies as diplomatic weapons, Putin has consistently sought to undermine Georgia’s territorial integrity through tacit support for the breakaway, self-styled republics of Abkhazia and South Ossetia. The arrival of yet more Russian soldiers in Abkhazia – supposedly as peacekeepers but undoubtedly combat ready – and the shooting down of a Georgian drone recently has provocatively increased tension in the region.

However, given the West’s rush to embrace an independent Kosovo without any UN resolution or international agreement, Russia’s actions – regrettably – have a certain logic. Recognition of Kosovo has opened a can of worms and given Russia the moral high ground. We should not be surprised that Russia sees this as a precedent. It would indeed be tragic if, through our approach to Kosovo, we have irreparably damaged Georgia and precipitated armed conflict in a country whose territorial integrity we should be defending very strongly.

  Alessandro Battilocchio (PSE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, assieme ai colleghi della delegazione interparlamentare, guidata dalla collega Isler Beguine, il cui intervento condivido in pieno, ho partecipato alle riunioni la settima scorsa a Tbilisi: la situazione davvero sta precipitando e l'escalation di tensione rischia di sfociare in aperto confronto armato. Nell'incontro ufficiale lo stesso presidente, Saakashvili, ci ha confermato che potrebbe stavolta non trattarsi di giorni ma di ore.

I nodi risolti legati alla situazione di Abkhazia e Sud-Ossezia stanno venendo al pettine e Mosca ha confermato con atti ufficiali la volontà di instaurare rapporti legali con le due regioni, azioni queste che stanno mettendo in discussione la stessa integrità territoriale della Georgia, così come riconosciuta dalle risoluzioni ONU in materia.

L'auspicio è che l'Europa, finalmente con una voce sola, giochi un ruolo più deciso per la ricerca di pacifiche soluzioni, prima che sia troppo tardi. È sin troppo semplice prevedere, in caso di degenerazione dei rapporti, una serie di conseguenze a catena in tutta l'area, eventi che finirebbero per giungere fino ai nostri confini. Ci aspettiamo quindi un impegno concreto in tal senso del Consiglio e della Commissione.

O affrontiamo la situazione e rilanciamo la nostra azione di mediazione, o purtroppo avremo la responsabilità immane di non avere voluto o saputo fare abbastanza!

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE). – Wij zijn vrienden van Georgië. En echte vriendschap betekent ondersteuning en hulp en daar moet Europa voor staan, nu de territoriale integriteit van Georgië in het geding is. Maar echte vriendschap betekent ook kritiek uiten als dat nodig is.

Voorzitter, de Georgische regering staat voor een moeilijke taak. Opbouw van democratie, gebaseerd op Europese waarden, in een land waar de historie een hele andere is. Opbouw ook van de economie, en terecht geeft de commissaris aan dat er in het ENP goede vooruitgang is geboekt, al moet er ook nog veel gebeuren. Een moeilijke taak voor de Georgische regering, nu de territoriale integriteit in het geding is en door Rusland wordt aangetast.

Europa moet daarin duidelijk stelling nemen en de betrokken partijen bijstaan in het conflict. De voorstellen van president Sakaasjvili verdienen een faire kans. Dat lost meer op dan wapengekletter. De missie die het Raadsvoorzitterschap aangaat is een goede, want de tijd is voorbij dat wij achterover kunnen leunen en afwachten tot het wel goed komt. De Raad en de Commissie moeten daadkracht tonen.

De spanning is extra groot omdat op 21 mei parlementsverkiezingen plaatsvinden. Ik zal deel uitmaken van de waarnemersmissie en wij zullen de verkiezingen nauwgezet volgen. Deze parlementsverkiezingen vormen een lakmoesproef voor de regering Sakaasjvili. Daar ligt de verantwoordelijkheid om te zorgen dat de verkiezingen eerlijk en democratisch zullen verlopen. Dat zal het draagvlak in Europa zijn om samen op te trekken en om ervoor te zorgen dat de burgers van heel Georgië, dus inclusief Abghasië en Zuid-Ossetië in vrijheid en democratie kunnen leven; daarom verdient Georgië onze steun. Dank u wel.

  Robert Evans (PSE). – Madam President, Commissioner Ferrero-Waldner opened her remarks a few minutes ago by stating how serious this situation is, a view also expressed by Mr Lenarčič on behalf of the Council. All the speakers since have emphasised the severity of the current situation.

I know from my visits to Georgia that the country is making real efforts to strengthen its ties with the European Union. I think, colleagues, that we should now support Georgia at this time of crisis and in the face of what a colleague a few moments ago described as Russian imperialism.

Russia has never accepted the territorial integrity of Georgia with respect to Abkhazia or South Ossetia. We know from what we have heard in recent weeks that Russian and Abkhazian separatists have apparently been involved in the spy plane incidents which have led to this rise in tension and we must all recognise that one thing has led on to another. I do not know all the diplomatic measures that are taking place, but I am concerned that the European Union is not doing enough to stop this escalating violence. Mrs Isler Béguin said a few minutes ago that history will not pardon us if we do nothing. Do nothing and the whole area could dissolve into a war – a war which no one will win.

So my message this afternoon – not just to this Parliament, but to Mr Lenarčič for the Council and, indeed, to Commissioner Ferrero-Waldner – is to do everything within your means, at the highest level, to ensure that everyone, above all the Russians, understands how dangerous the moves are that are taking place in this area and that we have got to stop this escalation before we have another Balkan crisis.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Madam President, we need a clear wording: Stop the war! Ruki proch ot Gruzii – Hands off Georgia! No more UN mandate for conflict-keepers! That is the only way to get the Kremlin to listen. If the EU is not able to say it, the EU shares responsibility. We may say it here, requesting that Russian paratroopers land back in Russia.

Nobody issued such a warning before the January 1991 bloodshed in Vilnius, when paratroopers were already at the site.

As Russia now goes about escalating tensions around and against Georgia, as well as giving them an increasingly military character, the reasons may be seen as political ones, but not only. What insights may be gained here?

To get incoming President Medvedev tied by the fait accompli if fighting occurs today between the Russian and Georgian military, which can easily be orchestrated by Russia’s secret services – or, by contrast, to give him the chance to play a dove; to affect the forthcoming elections in Georgia; to take revenge on the EU over Kosovo by punishing Georgia; to stop Georgia’s progress in economic growth and fighting corruption after a major shift from a Russian to a Western type of state management.

Unfortunately, there is also a direct danger of a war against disobedient Georgia. In such an event, recalling a possible link between the Bucharest veto on a NATO MAP for Georgia and the rapidly growing aggressiveness of Russia, we could ask Germany to take a mediatory role in the Russia-Georgia conflict to avoid the worst. There is no more time to play local, ethnic or frozen gimmicks. The case is European.

(Applause)

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Madam President, many issues have been raised in today’s debate – visas, free-trade agreements and the forthcoming elections. All matters worth discussing. However, the key issue we must focus on is the volatile security situation. We must give Georgia our support at a moment when the country fears further provocation, and even aggression, by Russia.

Let us not dilute today’s message. Firstly, there will be no tolerance of provocative acts by Russia. Secondly, the territorial integrity of Georgia cannot be undermined in any way and, thirdly, peacekeepers in the potential breakaway regions must be neutral and trusted by all sides. Russian troops clearly do not meet these criteria.

These are the issues we need to address, and we need to address them now.

(Applause)

  Katrin Saks (PSE). – Eilsel kohtumisel Gruusia asepeaministriga avaldati korduvalt arvamust, justkui oleks Kosovo lahendus see mis on nüüd põhjustanud olukorra pingestumise Gruusias.

On õige, et Venemaa kasutab seda ära aga selge on ka see, et Venemaa imperiaalne huvi leiaks vajadusel ka mõne teise õigustuse.

Täna pole küsimus selles, mida on Gruusia teinud või tegemata jätnud. Täna on küsimus selles, et rahuvalvamise sildi all õhutatakse sõda ja sellele sõjale oleme me ohtlikult lähedal.

Oluline on täna meie väga selge hinnang olukorrale Abhaasias ja meie ühemõtteline toetus Gruusiale.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – Pani Przewodnicząca! Rosja, pod hasłem walki z terroryzmem, wymordowała już ponad połowę narodu czeczeńskiego. W tej chwili wpływa na łamanie praw człowieka na Białorusi, bo to jest wpływ oczywisty. To, co się dzieje w Gruzji, jest zagrożeniem kolejnym. Po prostu, nie można uważać tych spraw za wewnętrzną sprawę Rosji, nie można dopuścić do tego, by znowu działania militarne Rosji spowodowały uzależnienie i dramaty wojenne w krajach, które do niedawna Rosji podlegały. Rosja nie potrafi uszanować cudzej wolności. Chciałabym, żeby tak nie było, ale przez wieki tak się dzieje i to niestety jest wielki dramat.

Unia Europejska nie może traktować tych spraw w taki sposób, jakby to tylko była kwestia dyplomatycznych, delikatnych zabiegów. Musimy po prostu bardzo poważnie potraktować tę sprawę.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – Rosja próbuje od dłuższego czasu nakręcić pewną spiralę obaw związanych z Gruzją. Świadczy o tym chociażby zestrzelenie przez rosyjski samolot aparatu latającego bezzałogowego, bo nie ulega żadnej wątpliwości, że przecież nie był to samolot sił abchaskich. A na video, które możemy obejrzeć, bardzo wyraźnie widać, jak zbliża się MiG-29, jak wystrzela rakietę, która potem uderza w ten właśnie latający aparat. Ostatnio, dodatkowe dwa podobno zostały zestrzelone przez abchaskie siły bezpieczeństwa.

Pojawia się następujące pytanie: jak się może dziać, że wbrew przyjętym jeszcze w 1994 roku porozumieniu w Moskwie siły abchaskie dysponują tego rodzaju środkami? Trzeba wesprzeć tutaj apel rządu Gruzji do Wysokiego Przedstawiciela Narodów Zjednoczonych w Gruzji, żeby otworzył w tej sprawie śledztwo i wyjaśnił wszystko do końca.

Nie możemy pozwolić na to, żeby Rosjanie tę spiralę obaw nakręcali.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Madam President, I think today it has become clear that the term ‘frozen conflicts’ could be a misleading one. In fact, our own understanding of the substance of these conflicts has often been frozen. What we see today is post-imperialist near-abroad policies in action: policies which the Russian Government was committed to abandoning 12 years ago when it became a member of the Council of Europe.

Today we need to make very clear that Russia’s interpretation of its UN peacekeeping role is absolutely unacceptable. We must not hesitate, either, to make it clear that unity and integrity should apply equally for Georgia and for Russia.

It is the time of action now. It is not the time for words any more.

(Applause)

  Siiri Oviir (ALDE). – Täna, kuulates siin neid kõnesid, on selge, et kõik me siin saalis – esindatagu nõukogu, komisjoni või Euroopa Parlamenti – oleme ühel meelel, et Gruusia on kriisi äärel, on sõja äärel, kui me ei sekku praktiliselt kohe ja kiiresti reaalsete vahenditega.

Kuna mu aeg on lühike, tahaksin rääkida ainult ühest punktist ja see on nimelt nõndanimetatud Venemaa rahuvalveväed, kes on nüüd siis 14 aastat olnud Gruusia territooriumil, olnud Abhaasias ja Lõuna-Osseetias. Ja mis on tagajärg? Selle aja jooksul on toimunud mitmed-mitmed provokatsioonid: olgu need mehitamata luurelennud, ühepoolne rahu, nõndanimetatud rahuvalvajate juurdetoomine. On toimunud ebastabiilsuse suurenemine.

Abhaasias, kus elab 80% abhaaslasi, piirkonna elanikest 90%-le on Venemaa poolt antud Vene riigi kodanikupassid. Mis viisavabadusest me siin räägime? Tehakse kõik, et olukord ebastabiliseeruks.

Ja mul on ainult üks ettepanek siinjuures: rahuvalveväed, Venemaa rahuvalveväed tuleb asendada tegelike, praktiliste rahuvalvajatega.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – Pani Przewodnicząca! Unia Europejska, po pierwsze, powinna naprawić błąd wizowy, po drugie, powinna nieagresywnie, ale stanowczo nazywać po imieniu fakty, jakich dopuszcza się Rosja w Gruzji i po trzecie, powinna pomóc Gruzji w rozwiązaniu wewnętrznych problemów.

Mówiąc o Gruzji, chciałbym przemówić i zaapelować do Rosji: nowa prezydencja Rosji mogłaby być naznaczona nowym stylem wielkiej klasy na skalę wielkiego aktora. Zamiast imperialnego myślenia, niech Rosja zacznie myślenie kooperacyjne. Poczucie dumy narodowej na tym nie ucierpi. I po drugie, wielką, dumną i bogatą Rosję stać na respektowanie integralnego terytorium Gruzji, tak jak my respektujemy dosyć dziwne terytorium rosyjskie w regionie Kaliningradu.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo pozorno sem poslušal izjave v tej razpravi in se zanje zelo zahvaljujem. Naj se najprej navežem na izjavo gospoda poslanca Wiersme, ki je menil, da lahko Evropska unija igra pomembno vlogo pri deeskalaciji trenutne situacije. S tem se strinjam in slovensko predsedstvo in tako, verjamem, tudi Svet si bosta za to prizadevala. Na kakšen način? Najprej vsekakor v okviru Združenih narodov in, čeprav se lahko strinjamo z oceno gospe spoštovane poslanke Isler Béguin, da je napredek v okviru Združenih narodov skromen in da z njim prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, kljub temu okvir Združenih narodov ostaja eden temeljnih okvirov za obravnavo tega vprašanja.

Omenil sem že v svojem uvodnem nastopu resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808, ki ponovno potrjuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije v njenih mednarodno priznanih mejah. Ta resolucija Varnostnega sveta je bila sprejeta nedavno – 15. aprila – in tukaj bi želel opozoriti oziroma poudariti, predvsem v zvezi z izjavo gospoda Evansa, poudariti dejstvo, da brez strinjanja Ruske federacije te resolucije ne bi bilo, ne bi bila sprejeta.

Torej, Združeni narodi ostajajo pomemben okvir za naslavljanje tega problema. Prav tako pomemben okvir je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi tu si bo Evropska unija še naprej prizadevala in, upamo, okrepila svoja prizadevanja za deeskalacijo. Deeskalacija, umiritev razmer, znižanje napetosti je absolutna prioriteta za Evropsko unijo v tem času. To je prva prioriteta.

Hkrati si bomo prizadevali okrepiti prizadevanja za trajno in mirno rešitev tega vprašanja. Ne le v multilateralnih forumih, ki sem jih omenil, pač pa tudi v naših bilateralnih kontaktih, tako z Rusko federacijo, kot z Gruzijo. Tu je predsedstvo aktivno, omenil sem že, da je bilo to vprašanje predmet pogovorov na trojki Evropska unija – Ruska federacija nedavno, na ministrski ravni. Prav danes se je predsednik Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, minister Rupel, sestal v Strasbourgu z podpredsednikom gruzijske vlade Baramidzejem in razpravljal o tem vprašanju. Prav gotovo bo ena izmed priložnosti v prihodnje za razgovore o tem vprašanju tudi vrhunsko srečanje Evropska unija – Ruska federacija naslednji mesec, da omenim samo nekatere.

Poudaril bi, da je Evropska unija aktivna. Vprašanje Gruzije je dokaj redno na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose; imamo posebnega predstavnika Evropske unije za Gruzijo, za Kavkaz. Možno je, da bo v kratkem, v naslednjih dneh, opravljen tudi poseben obisk političnega direktorja v državi in tako naprej. Naj poudarim, da bo Evropska unija še vnaprej trdno podpirala Gruzijo v njenih prizadevanjih za mirno rešitev odprtih konfliktov, tako v Abhaziji, kot v Južni Osetiji. Naj poudarim, da bo to stalna tema našega dialoga z Rusko federacijo, v katerem bomo vselej poudarjali potrebo po mirni rešitvi in pozvali oziroma spodbujali h konstruktivnemu pristopu Ruske federacije do pobude za mirno rešitev, ki jo je nedavno podal predsednik Sakašvili.

Prav gotovo se bodo nadaljevala prizadevanja posebnega predstavnika Evropske unije, prav gotovo se bodo nadaljevala in okrepila prizadevanja Evropske komisije, zlasti glede izvajanja svežnjev ukrepov za krepitev zaupanja – mi zelo cenimo gruzijsko podporo temu svežnju – skratka, lahko vam zagotovim v imenu predsedstva, da se bomo zavzemali za nadaljevanje in okrepitev prizadevanj Sveta v smeri, prvič, deeskalacije in, drugič, okrepitve prizadevanj za mirno in trajno rešitev tega vprašanja.

VORSITZ: MECHTILD ROTHE
Vizepräsidentin

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Madam President, this has been an important debate at an important and difficult moment. Before I respond to some of your ideas, questions and opinions, may I say that I also very much welcome the report of the EU-Georgia Parliamentary Cooperation Committee, which agrees with much of our analysis in the Commission and shares common ground with our progress reports.

It is very clear that we must support Georgia but, as some of you have said, good friends also have to take good advice, and I think the first thing that we have to tell them is: dialogue is the only way forward. If Georgia is being provoked, it is essential that it does not fall into the trap of reacting aggressively.

As many of you have pointed out, it is more important than ever for Georgia to strengthen its democracy and hold free and fair elections, and we will see what happens on 21 May. But it is also clear that there is no question of the European Union standing idly by at this very difficult moment.

We will certainly continue to urge Russia to revoke its recent decision and indeed, as our Council President has said, we have just had the Troika meeting of the EU-Russia Permanent Partnership Council – I myself was present – where this question was tackled in a quite open way. Then of course there will be the June summit and we will use every opportunity to make this point very clear.

We will also continue to support Georgia in its efforts to grow stronger. I repeat that we will also support any initiative that promotes dialogue between all the parties.

I agree, as I said earlier, with proposals to revise the peace mechanisms, if an agreement can be reached on this with all partners: this is of course the difficulty, again. With regard to visa facilitation, we have begun talks in the Council. More and more Member States now see the urgency of visa facilitation and readmission. We do not yet have the unanimity that is absolutely necessary, but maybe this is now moving in the right direction.

With regards to refugees, we have already provided significant humanitarian assistance to the IDPs who had to leave Abkhazia and South Ossetia. This year we are additionally supporting the implementation of a new Georgian law on the reintegration of IDPs away from their miserable temporary shelters, which involves a EUR 2 million programme.

But of course we will continue to be active, because this is one of the things that we must constantly keep our eyes on.

To conclude, we will indeed do all we practically can to bring about a return to stability in Georgia and will of course also give unfailing support to Georgia’s sovereignty and territorial integrity.

  Die Präsidentin. − Die Aussprache ist geschlossen.

Die Abstimmung wird am 5. Juni stattfinden.

Schriftliche Erklärungen (Artikel 142)

  Adam Bielan (UEN), na piśmie. – W ostatnich dniach i tygodniach rosyjskie władze podjęły prowokacyjne działania w stosunku do Gruzji powodując konflikt grożący wojną. Przed kilkoma dniami Rosja bez uzgodnienia z Gruzją zwiększyła swój kontyngent wojskowy w Abchazji z dwóch do trzech tysięcy żołnierzy, jak również powołała na szefa sztabu tzw. armii abchaskiej wysokiego rosyjskiego oficera. Jest to wyraźnym sygnałem rosyjskich przygotowań do militarnej agresji na Gruzję.

Apeluję o poparcie dla suwerenności i integralności terytorialnej Gruzji i wzywam władze Rosji do zakończenia eskalacji tego konfliktu oraz do weryfikacji podjętych działań militarnych. Konfrontacyjna retoryka i prowokacje Kremla uniemożliwiają pokojowe rozwiązanie tej sytuacji i grożą destabilizacją całego regionu.

Rosyjskie rzekomo „pokojowe” siły zbrojne powinny być natychmiast zastąpione niezależnymi siłami pokojowymi pod dowództwem unijnym lub ONZ.

Rolą UE powinno być „rozbrojenie” tego konfliktu i powstrzymanie neoimperialnych zapędów Rosji w stosunku do byłych republik na południowym Kaukazie.

UE powinna pokazać pełne poparcie dla Gruzji, systematycznie zacieśniać współpracę oraz bezzwłocznie wprowadzić ułatwienia wizowe dla Gruzinów.