Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 7. maj 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

12. Poslabšanje razmer v Gruziji (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. (FR) Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o poslabšanju razmer v Gruziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Preden spregovorim o Gruziji, mi dovolite, da se navežem na izjavo predsednika Evropskega parlamenta na samem začetku današnjega zasedanja v zvezi z Burmo oziroma Mjanmarom. Ker je to prvič danes, da imam besedo, bi želel v imenu predsedstva izraziti globoko sožalje vsem svojcem žrtev ciklona Nargis v Burmi oziroma Mjanmaru. Opozoril bi tudi na izjavo predsedstva, objavljeno včeraj, s katero je predsedstvo izrazilo pripravljenost Evropske unije zagotoviti nujno človekoljubno pomoč državi.

Zdaj pa h Gruziji. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da uvrsti na svoj dnevni red razmere v Gruziji, saj so odnosi med Gruzijo in Rusko federacijo zelo nestabilni. Stanje v tej državi Svet zelo pozorno spremlja. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je o Gruziji razpravljal nedavno, 29. aprila. Včeraj je o tej temi razpravljal tudi politično-varnostni odbor, pred katerim je nastopil tudi podpredsednik vlade Baramidze.

Predsedstvo se je 2. maja v imenu Evropske unije odzvalo z izjavo o stopnjevanju napetosti med Gruzijo in Rusijo. Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Solana je pred tem dvakrat govoril s predsednikom Sakašvilijem, 30. aprila pa se je srečal z gruzijskim posebnim odposlancem Bakradzejem. Predsedstvo je o zadnjih dogodkih razpravljalo tudi z zunanjim ministrom Ruske federacije Lavrovom na srečanju trojke Evropske unije z Rusijo v Luxembourgu.

Naj poudarim, da je Evropska unija močno zaskrbljena zaradi zadnjega niza dogodkov, ki so povzročili povečanje napetosti med Gruzijo in Rusko federacijo. Še zlasti nas skrbi naslednje: objava o povečanju števila pripadnikov mirovnih sil Skupnosti neodvisnih držav v Abhaziji in o uvedbi dodatnih petnajstih kontrolnih točk vzdolž administrativne mejne črte. Skrbi nas sestrelitev gruzijskega zračnega plovila brez posadke v gruzijskem zračnem prostoru 20. aprila. In skrbi nas odločitev Ruske federacije o navezavi uradnih stikov z institucijami de facto oblasti v Južni Osetiji in Abhaziji, kar je bilo storjeno brez soglasja gruzijskih oblasti.

Evropska unija potrjuje svojo trdno zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja, potrjenih z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808. Evropska unija še naprej podpira mednarodna prizadevanja za mirno rešitev konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji. Podpiramo predvsem dejavnosti Združenih narodov pod okriljem skupine prijateljev generalnega sekretarja Združenih narodov in prizadevanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Evropska unija je vse strani pozvala, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti, ter sprejmejo ukrepe za obnovo zaupanja. V tej luči Evropska unija pozdravlja pobudo gruzijskega predsednika za mirno rešitev konflikta v Abhaziji. Upamo, da bo ta pobuda spodbudila konstruktiven dialog o tem vprašanju. Tudi posebni predstavnik Evropske unije ter Evropska komisija bosta nadaljevala prizadevanja za krepitev zaupanja v podporo reševanju konfliktov v Gruziji.

Evropska unija tudi pozdravlja odločitev Ruske federacije, da na nekaterih področjih normalizira odnose z Gruzijo. To bi vodilo k odpravi vizumskih omejitev za gruzijske državljane, k obnovitvi poštnih povezav in drugim pozitivnim ukrepom. Glede notranjepolitičnih razmer v Gruziji bi želel na tem mestu izraziti upanje Evropske unije, da bodo bližajoče se parlamentarne volitve 21. maja svobodne in poštene. Pomembno je, da gruzijske oblasti sprejmejo vse potrebne ukrepe za okrepitev zaupanja javnosti v izvedbo volitev. Zato odobravamo zagon programa volilne pomoči, ki se financira iz instrumenta za stabilnost.

Pozdravljamo tudi ponudbo Poljske, da bi predsednik poljskega senata posredoval v dialogu med vlado in opozicijo. Vse politične stranke v Gruziji – vladne in opozicijske – morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, za izboljšanje ozračja pred volitvami in za vzpostavitev prave demokratične politične kulture.

Na koncu naj poudarim še ključen pomen svobodnih in neodvisnih medijev za izgradnjo demokracije. Enak dostop predstavnikov vlade in opozicije do medijev je eden bistvenih pogojev za svobodne in poštene volitve. Spoštovane poslanke in poslanci, s tem bi zaključil in z veseljem bom prisluhnil vašim pogledom na razmere v Gruziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. Gospa predsednica, glede resnosti zadnjih dogodkov v Gruziji se v celoti se strinjam s pogledi, ki jih je izrazilo predsedstvo EU.

Jutrišnja misija političnih direktorjev EU bo zagotovo zelo dobra priložnost, da v teh zelo težkih okoliščinah potrdijo našo popolno podporo Gruzije.

Žal se napetosti glede nerešenih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji hitro zaostrujejo. Zadnje odločitve Ruske federacije glede krepitve odnosov med separatističnimi de facto oblastmi v Abhaziji in Južni Osetiji predstavljajo zmanjševanje ozemeljske celovitosti Gruzije, ti ukrepi pa so prav tako povečali pričakovanja glede priznavanja dveh separatističnih regij v prihodnosti in zato omajali prizadevanja za iskanje mirne rešitve. Zato Komisija Rusko federacijo poziva k umiku teh odločitev ali da jih vsaj ne izvaja, kar je Evropska unija tudi jasno izrazila v svoji izjavi.

Zdaj bi se morali osredotočiti na to, kako preprečiti to igro šaha, v kateri vsaka poteza izzove nasprotno potezo. Kakršne koli ukrepe bi bilo treba obravnavati glede na to, kako zmanjšujejo napetost.

To govorim zato, ker nadaljnje poslabševanje trenutne krize lahko ogrozi stabilnost Gruzije in tudi celotnega Južnega Kavkaza.

Pozdravili smo predlog predsednika Sakašvilija za novo mirovno pobudo glede Abhazije. Pomembno je, da se to razvije na način, ki predstavlja osnovo za konstruktiven dialog z vsemi vpletenimi stranmi. V prvi vrsti to pomeni z Abhazijo sámo, v zvezi s katero upam, da bo pripravljena in ji bo dovoljena vključitev v diplomatski proces.

Če želimo v zvezi s temi konflikti doseči trajen in miren kompromis, mora Rusija ostati glavni akter.

Komisija je upoštevala prošnjo Gruzije, ki Evropsko unijo poziva, naj sprejme ukrepe, v okviru katerih bi Rusija prilagodila svojo trenutno politiko. Nadaljnje ukrepe bomo pregledali, vendar moramo biti previdni glede sprejemanja simbolnih ukrepov, ki ne bi izboljšali možnosti za rešitev krize in morda privedli do nadaljnjega povečanja napetosti.

Glede na to bi splošen pregled mirovnih mehanizmov, kot je na primer v svojem zadnjem poročilu o Abhaziji predlagal generalni sekretar, lahko pomagal pri vzpostavljanju mirnega kompromisa v zvezi s temi konflikti, vendar le, če to podprejo vse strani. Vsi bi morali bolj aktivno podpirati ta prizadevanja.

Ne smemo pozabiti, da si je Gruzija v zadnjih letih zelo prizadevala za bolj demokratično in tržno usmerjeno družbo.

Pravkar smo izdali poročilo o napredku, ki kaže, da je Gruzija kljub temu, da mora storiti še veliko, bistveno napredovala na več področjih akcijskega načrta ESP. Ti dosežki potrjujejo zavezanost Gruzije h krepitvi vezi z Evropsko unijo v okviru ESP.

Za prihajajoče zakonodajne volitve smo porabili 2 milijona EUR paketa za pomoč na volitvah (kar je že bilo izraženo), da zagotovimo pogoje za bolj pravičen in pregleden volilni postopek. Prav tako zagotavljamo bistveno pomoč EU za podporo pri rehabilitaciji programov, od katerih ima korist prebivalstvo na konfliktnih območjih ne glede na etnično pripadnost.

Zato bo Komisija nadaljevala s podporo Gruzije pri njenem političnem, socialnem in gospodarskem razvoju v prepričanju, da država lahko premaga izzive, s katerimi se sooča.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Saryusz-Wolski, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, v tem parlamentu bi morali biti zelo zaskrbljeni zaradi nedavnega stopnjevanja že zaostrenih razmer v Gruziji. Evropski parlament bi moral pokazati trdno predanost in podporo suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije.

Nedavna odločitev ruske vlade, da vzpostavi uradne vezi in da okrepi vojaško prisotnost Rusije v Abhaziji presega in krši obstoječe sporazume ter ozemeljsko celovitost Gruzije. Nadalje povečuje napetosti na konfliktnih območjih in tako izpodbija mednarodna prizadevanja za mir.

Kaj se lahko naredi za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti celotne regije? Glede naše resolucije imam nekaj predlogov za ta parlament. Prvič, Rusijo in Gruzijo bi moral pozvati naj se vzdržita in nadaljujeta z uveljavljanjem mirnih rešitev konflikta ter EU dovolita posredovati. Drugič, rusko vlado bi moral pozvati, naj razveljavi svojo odločitev za vzpostavitev uradnih vezi z Abhazijo in Južno Osetijo ter iz Abhazije umakne ruske vojaške sile. Tretjič, Varnostni svet ZN bi morali pozvati, naj podaljša mandat in poveča vire za UNAMIG in tako postopno ustanovi resnično neodvisne mednarodne mirovne sile. Predlagati bi morali, naj Svet in Komisija EU, če je le mogoče, z misijo v okviru EVOP, bolj aktivno sodelujeta pri reševanju konflikta. Podpreti bi morali misijo za ocenitev incidenta, ki naj jo Evropska unija odpošlje takoj, ko bo to mogoče. Nazadnje, mednarodno skupnost bi morali pozvati, naj se pridruži prizadevanjem EU za stabiliziranje razmer in reševanje spora v regiji.

Ta spor je izziv za skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko EU. EU bo ponudil priložnost, da ukrepa v skladu s svojimi ambicijami in podpre predpise SZVP lizbonske pogodbe in tako v konfliktnih situacijah ni le plačnik ampak tudi akter.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospa komisarka, prejšnji teden sem z delegacijo imel priložnost, da preživim nekaj časa v Tbilisiju in Abhaziji ter okupiranem delu mesta Gali. Še posebej sta me ganili dve stvari: prvič, usoda tamkajšnjih ljudi, ki so bili prisiljeni pobegniti in med katerimi se je le nekaterim uspelo vrniti, da lahko obdelujejo svoja polja in ki seveda imajo težave pri prodaji svojih proizvodov čez mejo, ki je nenadoma bila postavljena v njihovi državi.

Skrbelo me je tudi glede predstavnikov de facto vlade, s katero smo se pogovarjali in ki je bila dokaj nesposobna. Gospa komisarka, bojim se, da bo Rusija posledično ljudem Abhazije dala zelo malo možnosti ali priložnosti za sodelovanje pri mirovnem načrtu, kar ste posebej omenili.

Zato smo vsekakor bolj naklonjeni Gruziji, majhni državi, nad katero izvaja pritisk zelo velika sosednja država. Vendar menim, da se morata obe strani vzdržati, zlasti zdaj, in zato podpiram izjave Sveta in Komisije.

Še eden od razlogov je način, na katerega je namestnik predsednika gruzijske vlade podal izjavo našemu odboru ter izjava sama, ki se mi zdi nezadovoljiva, saj je dala vtis militarističnega govora in temu se je v tako kritičnih razmerah treba izogniti.

Volitve so neizbežne in seveda se nekatere zadeve izkoriščajo, vključno z usmeritvijo volitev. Rusija je temu nasedla in celo neposredno in nenamerno podprla sile v Gruziji, ki bi lahko ta konflikt izrabile za lastno politično korist. Naj ponovim: Gruzijo in njene težnje k neodvisnosti in celovitosti podpiramo v celoti in glede tega ni potrebno razpravljati. Tudi mi upamo, da bodo prihajajoče volitve resnično izvedene prosto in pravično.

Zlasti dve stvari Gruzijo nagibata k Evropski uniji in menim, da je pomembno tudi to. Prva je sprostitev vizumskih predpisov. Dejstvo, da imajo prebivalci Rusije ter neposredno tudi državljani Abhazije in Gruzije, ki imajo ruski potni list, vizumsko svobodo, ki je sami Gruzijci nimajo. To je nepravično in mora biti popravljeno. Drugič, v Gruziji je treba ustanoviti resnično večstransko mirovno misijo. Ne smemo dovoliti, da bo tam aktivna mirovna skupina, ki je po eni strani sestavljena iz Rusije, ki je ena stran konflikta, ter po drugi strani iz velike stranke, ki je pravzaprav območje okupirala in je prav tako del mirovne sile.

Želja Gruzije, da se to prepreči je upravičena in bistveno je, da ohranimo možnost pogajanja, o čemer je z odborom govorila že komisarka. Seveda ne moremo podpreti vseh podrobnosti in besedil Gruzije, saj smo Evropska unija, vendar ti dve zahtevi Gruzije zaslužita posebno pozornost. Upam, da bo Komisija tukaj aktivna in uspešna pri podpiranju skrbi Gruzije.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgs Andrejevs, v imenu skupine ALDE. – (LV) Gospa predsednica, gospod minister, gospa komisarka, gospe in gospodje, pred tednom dni sem se kot član delegacije Evropskega parlamenta na obisku v Tbilisu tudi sam lahko prepričal o razmerah v Gruziji. V imenu svoje skupine, Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi rad pozornost mednarodne skupnosti usmeril k nestabilni vlogi vojaških sil Ruske federacije, ki je prisotna na konfliktnem območju. Ugovor Gruzije mednarodni skupnosti in mednarodnim organizacijam, naj razmislijo o možnosti nadomestitve ruskih „mirovnih“ sil s katero drugo obliko, naj Svet in Evropska komisija upoštevata in podpreta ter proučita možnost zagotovitve mirovne misije v gruzijski regiji Abhazija pod nadzorom EU. Močna mednarodna podpora in sodelovanje z Gruzijo sta potrebna za rešitev tega konflikta, vendar gruzijsko vlado prav tako pozivam k prizadevanjem za izboljšanje domačega političnega vzdušja v sami Republiki Gruziji. Predsedniške volitve 5. januarja tega leta so bile odločitev, s katero naj bi se izognili zastojem, vendar se je med samim volilnim postopkom pojavilo nekaj kršitev in nejasnosti in žal moram priznati, da ukrepi ustrezne gruzijske vlade volivcev in kandidatov niso prepričali, da imajo politično voljo za preiskavo vseh kršitev, ki so se pojavile na takratnih volitvah. Prepričan sem, da bodo med predsedniškimi volitvami, ki potekajo tega maja, ustrezne gruzijske oblasti sprejele vse potrebne ukrepe za povečanje zaupanja javnosti v volilni proces. V zvezi s tem bi rad pozdravil program za pomoč na volitvah, ki ga financira Evropska komisija in v katerem sodelujejo štiri nevladne organizacije, Združeni narodi in Svet Evrope. Vse politične stranke, vlada in opozicija morajo storiti vse kar je v njihovi moči, da izboljšajo trenutno zelo razdvojeno vzdušje v Gruziji in vzpostavijo resnično demokratično politično kulturo. Obe strani, tj. opozicija in koalicija, ter seveda tudi civilna družba morajo razumeti, da notranja nestabilnost povečuje tveganje in verjetnost nadaljnjih uničujočih vplivov sosednjih držav, zlasti Ruske federacije. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod Lenarčič, govorim tudi v imenu delegacije, saj sem predsednica delegacije Evropskega parlamenta v treh državah Kavkaza.

Prav imate ko trdite, da so razmere zaskrbljujoče in resne ter menim, da ne moremo le stati in provokativno gledati to stopnjevanje. Osebno sem mnenja, da se je skoraj stopnjevalo do priključevanja ene države za drugo. S tem, da je Rusija marca preklicala ukrepe, ki jih je v okviru Skupnosti neodvisnih držav odredil režim, si je omogočila, da lahko nudi vojaško pomoč Abhaziji. Rusija je 16. aprila legalizirala dvostranske odnose in uradne dokumente Abhazije in Južne Osetije. To seveda posredno pomeni priznavanje teh dveh separatističnih regij? Nato je Rusija seveda 24. aprila enostransko povečala število vojakov in poslala opremo za oborožitev. Tega ne vemo. Tudi ZN, ki so v državi, ne vedo, za koliko je Rusija povečala svoje mirovne sile. Kot so povedali že kolegi, smo prejšnji teden bili v mestu Gali in tam očitno ni bilo ničesar, kar bi upravičilo povečanje števila teh vojakov iz 2000 na 3000. Za tiste poslance, ki tega še ne vedo; ta sporazum je iz leta 1994, ko je se Rusija postavila za posrednico in predlagala napotitev mirovnih sil v tisti del, ki je med abhazijskim območjem in tistim območjem Abhazije, kjer so živeli prebivalci Gruzije. Danes, ko Skupnost neodvisnih držav govori o raznolikosti, so prisotni le ruski vojaki. Kot posredniki bi lahko zastavili vprašanje: kakšne rezultate je prineslo to posredovanje?

Prav tako želim vedeti, kakšna je naša odgovornost. Seveda sem slišala vse vaše predloge vendar menim, da moramo najprej ustaviti stopnjevanje nasilja. Prav tako sem slišala zadnji izjavi Sveta. Evropska unija podpira le obnovo zaupanja. Gospod Lenarčič, danes na tem območju ni zaupanja. Ni več niti dialoga. Abhazija je prekinila dialog z Gruzijo že leta 2006. Komisija ukrepa tudi v zvezi s sporočilom Evropske unije. Navaja, da se bo Evropska unija glede konflikta vključila le v primeru, če bosta za to zaprosili obe strani. Odgovorim lahko le tako: to se ne bo nikoli zgodilo. Rusija nas ne bo nikoli prosila za pomoč pri reševanju tega problema, saj je zmeraj trdila, da v tem konfliktu ni bila zainteresirana stran. Zato se je pojavilo vprašanje glede odgovornosti Evropske unije.

Čeprav ste naznanili, da obstaja podpora ZN dobro vemo, da so ZN na mrtvi točki in tudi neuspešni, saj se Rusija ni odzvala pozivu k resoluciji ZN. Zato Rusija ta proces prav tako upočasnjuje. Menim, da imamo s tem dovolj argumentov in možnosti za pomoč na veliko bolj konkreten način. To ni več vprašanje konfliktne resolucije; jasno je, da smo na stopnji preprečevanja možnega konflikta. Zato moramo ukrepati in to je razlog zaradi katerega v okviru resolucije, ki smo jo izglasovali prejšnji teden v Tbilisu razmišljamo na primer o predlogu, da bi Rusija delila del bremena v zvezi z vzdrževanjem miru in odposlala civilne mirovne korpuse. Mislim, da bi se morali spomniti Balkana. Zgodovina nam ne bo odpustila, če tudi drugič ne bomo ukrepali. Vojna na Balkanu bi morala biti zadnja in mi smo tisti, ki moramo konflikte na Južnem Kavkazu ustaviti že na začetku.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański , v imenu skupine UEN.(PL) Gospod minister, gospa komisarka, v zvezi z razmerami v Gruziji smo v zadnjem hipu prekinili dokaj ogrožajoč molk EU.

V konfliktu v Abhaziji in Osetiji pravice ruske manjšine niso vprašljive. Kljub etničnemu čiščenju, ki ga je v tej regiji po letu 1993 doživelo sto tisoč Gruzijcev, je demokratična Gruzija Abhaziji nekaj let ponujala avtonomne svoboščine. Ne glede na to je Rusija v zvezi s to regijo nedavno sprejela ukrepe za sprejetje marionetne vlade v Abhaziji, in sicer s krepitvijo trgovinskih povezav, širitvijo obsega Rusije ter civilnega in gospodarskega prava.

Vprašati se moramo zelo pomembno vprašanje: ali nismo z nasprotovanjem vstopu Gruzije v NATO Rusije spodbudili k tem ukrepom? To vprašanje bi morali še posebej izpostaviti v Berlinu. To je konflikt glede geopolitike. V tej regiji sta ogrožena verodostojnost Evropske unije in mir. Če Rusiji ne bomo preprečili nadaljnjega izvajanja ukrepov, s katerimi uničuje eno od naših ključnih partneric na Kavkazu, bomo v prihodnosti izgubili svoj pomen.

Združenim državam bi se glede tega vprašanja morali pridružiti pri organizaciji srečanja Varnostnega sveta in OVSE. Poleg diplomatske podpore celovitosti Gruzije bi prav tako morali zahtevati, da rusko vojsko nadomestijo sile, ki so jih pooblastili ZN ali OVSE. Prav tako bi bilo koristno, če bi v Tbilisi poslali parlamentarno misijo. Če nam to ne uspe bo Rusija s svojo neoimperialistično politiko celotno regijo postavila na rob vojne.

 
  
MPphoto
 
 

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Od leta 1991 je Gruzija imela tri predsednike: disidenta Gamsahurdija, komunista Ševardnadzerja in sedanjega zagovornika Amerike Sakašvilija.

Težko je reči, kateri od teh je bil najslabši. Med svojim obiskom je gospod Sakašvili z nami delil le eno misel: spodbudil nas je k nakupu gruzijskega vina, ki ga je imenoval „vino svobode“. Nisem prepričan ali je to upravičen naziv za Stalinovo najljubše vino Chvanchkhara; kakorkoli že, razmere v Gruziji so resne. Četrtina prebivalcev se je izselila: 1300000 Gruzijcev je zaposlenih na območju Ruske federacije. To dejstvo samo po sebi kaže, da je zdaj, ko je nov predsednik, gospod Medvedev, nastopil s svojo funkcijo v Kremlinu, rešitev obojestranskih vprašanj teh dveh držav izredno pomembna. Menim, da mu je treba dati čas, da izpolni svoje obljube, in sicer ponudi pomoč Gruziji in pomaga rešiti razmere, ki so danes zelo resne.

 
  
MPphoto
 
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE).(NL) Rada bi se zahvalila predsedstvu in komisarki za odgovore. Obstaja velika zaskrbljenost glede povečanih napetosti v regiji. Strinjam se z omenjenimi pripombami in pozivi k omejitvam.

Vprašanje se torej glasi: v čem je smisel, saj je Svet v svojih sklepih novembra 2007 pozval k omejitvam, vendar so se napetosti žal povečale. Kaj torej sledi, gospa predsednica? Namestnik predsednika gruzijske vlade, gospod Baramidze je prosil za pomoč. Še več, to je storil z zelo nekultiviranimi besedami, ki so storile zelo malo za zmanjšanje napetosti, tudi s strani Gruzije. Kaj naj torej storimo?

Prvič, obstaja misija. Pri posredovanju morata sodelovati Rusija in Gruzija. Druga točka je mirovna misija ZN. Nesprejemljivo je, da Rusija sama določi, naj se odpošljejo ruski vojaki.

Tretja točka, gospa predsednica, zadeva zmanjšanje pritiska. Pravkar sem v svoji pisarni preko računalnika pogledala čudovito slovesnost ob zaprisegi predsednika Medvedeva. Predsednik Medvedev, tj. nov predsednik je odločno izrazil svoj namen, da bo ohranil suverenost in neodvisnost Rusije. To je naredil tudi njegov nasprotnik v Gruziji. Vse prisotne pozivam, da tisti, ki želijo gospodu Medvedevu čestitati, naj ga ob tem tudi pozovejo k zagotovitvi suverenosti in neodvisnosti Gruzijskega območja.

Gospa predsednica, pomembno je konstruktivno sodelovanje iz obeh strani. Nov ruski predsednik prav tako predstavlja novo priložnost, da ga o tem prepričamo. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Marinus Wiersma (PSE).(NL) Rad bi se pridružil prejšnjim govornikom, vključno s komisarko in predsedujočim Svetu, ki so izrazili zaskrbljenost nas vseh glede razmer, ki so nastale v regiji, zlasti na Kavkazu, v zvezi z Gruzijo ter težavami z Južno Osetijo in Abhazijo. Medtem ko smo do nedavnega govorili o zamrznjenih konfliktih, so sedaj ta tveganja postala mirujoči konflikti; vsi moramo seveda poskrbeti, da ne postanejo odprti. Odgovornost Evropske unije, ZN in vseh, ki se lahko vključijo je, da te razmere ublažijo.

Seveda moramo zavrniti poteze, ki jih je izvedla Rusija. To so ukrepi, ki se nagibajo k formalizaciji, k možnemu priznavanju neodvisnosti, oziroma se tako zdi. V zvezi s tem seveda imajo zelo pomembno vlogo geostrateški interesi. Lahko si predstavljam, da v Moskvi vlada zmeda zaradi nedavnega vrha Nata, ki se je strinjal, da se Gruzija lahko dolgoročno pridruži Natu, ter da prav tako obstaja nejevolja zaradi odziva večine držav EU glede razglasitve neodvisnosti Kosova. Menim, da se morajo take zadeve strogo ločevati od razmer v Gruziji. V preteklosti so glede tega bili sprejeti sporazumi v okviru OVSE in menimo, da si morajo zlasti ZN prizadevati za ponovni zagon teh zadev, tj. posvetovanj in dialoga.

Zdaj dejansko vidimo neke vrste stopnjevanje na obeh straneh, in sicer stopnjevanje v besedni vojni; igro šaha, kot jo je poimenovala komisarka, vendar se bojim, da bo ta brez zmagovalcev, kar pa ne koristi nikomur.

Na eni strani obstaja odziv Rusije, ki povečuje število „pripadnikov mirovnih sil“. Na drugi strani pa Gruzija povzroča težave pri pogajanjih STO glede članstva Rusije. Menim, da je v pogajanjih potrebno odstraniti nacionalističen podton obeh strani.

Kot so povedali že mnogi, bi se vse strani morale vzdržati, dolgoročno pa si seveda morajo prizadevati za strukturne rešitve. Menim, da ima lahko Evropska unija glede tega pomembno vlogo, vključno pri neposrednem dialogu z Rusijo med prihajajočim vrhom EU–Rusija. To lahko predstavlja priložnost, da novega predsednika izprašamo v zvezi z načrti njihove države glede teh zamrznjenih konfliktov ne le na Kavkazu ampak tudi v Pridnjestrju; morda lahko novi predsednik navede svoje namene glede sporazumov, ki so bili sprejeti v okviru OVSE leta 1999 glede razmer v teh odcepljenih državah, republikah, itn.

Nazadnje, strinjam se z vsemi, ki so kritizirali kako je Rusija razlagala odločitve ZN, saj ti „pripadniki mirovnih sil“ seveda niso pripadniki mirovnih sil, ampak bi jih bilo treba obravnavati kot vojake, ki služijo strateškim vojaškim interesom Rusije in zagotovo ne ciljem ZN. V zvezi s tem so potrebni novi sporazumi in Evropska unija bo pri tem morda lahko imela določeno vlogo.

Nadalje je seveda treba ohraniti ozemeljsko celovitost Gruzije in spoštovanje njenih manjšin ter njihovih težav, o čemer je nekaj besed spregovoril gospod Swoboda, saj so ljudje na tem ozemlju v nevarnosti, da bodo razpeti med Moskvo in Tbilisijem. Seveda je treba nekaj storiti tudi v zvezi z obravnavanjem težav glede beguncev. Morda je najboljši način, na katerega Evropska unija lahko pomaga ta, da vlaga v ukrepe za krepitev zaupanja in tako obema stranema pomaga pri obnovitvi dialoga.

 
  
MPphoto
 
 

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica. Glede na včerajšnjo izjavo gruzijskega ministra za ponovno vključevanje, je Gruzija zelo blizu vojni. Razmere med Rusijo in Gruzijo so res zelo zaostrene. Poziv gospoda Putina državnim agencijam naj okrepijo sodelovanje z Abhazijo in Južno Osetijo, sestrelitev gruzijskega zrakoplova, na katerem ni bilo osebja ter napotitev več ruskih vojaških enot v Abhazijo so dobro izhodišče za resne skrbi, ki jih je izpostavila vlada gospoda Sakašvilija.

Rusija želi ne glede na ozemeljsko celovitost Gruzije obe odcepljeni regiji Gruzije postopno pridobiti pod svoj nadzor. Motivi Rusije ponazarjajo njihovo dominantno politiko. 80 % prebivalcev Abhazije ima zdaj rusko državljanstvo in Rusi trdijo, da je zato obramba njihova dolžnost. Prav tako nazorna je izjava, ki jo je včeraj podal general Aleksej Maslov, vrhovni poveljnik ruskih kopenskih sil: „Povečanje števila vojakov v Abhaziji je v interesu preprečevanja oboroženih konfliktov in spodbujanju stabilnosti v Zakavkazijski regiji.“

Ruske sile preprosto nočejo videti, da se je Gruzija odločila za pot avtonomnosti in neodvisnosti ter evroatlantskega povezovanja. Gruzija je sestavni del evropske sosedske politike. Odgovorni smo za zagotovitev največje možne podpore reform Gruzije ter za razvoj demokracije in pravne države.

To je tudi namen doslednih prizadevanj odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Gruzijo. Pred tednom dni smo se zbrali v Tbilisiju, kjer smo sprejeli številna odločilna priporočila. Prav tako smo v Abhaziji obiskali „konfliktno območje“, kjer so trenutne razmere neznosne. Menim, da moramo pri svojem podpiranju Gruzije biti bolj zavzeti in nedvoumni ter na Rusijo še bolj pritisniti. Mirovne sile bi morale postati mednarodne in nevtralne. Tbilisi razmere obravnava mirno in bi težave rad razrešil na miren način. Parlamentarne volitve so v Gruziji bile predstavljene in so zdaj neizbežne. Te volitve bodo zelo pomemben preizkus za mlado in krhko gruzijsko demokracijo in zato jim moramo na vsak način pomagati in tako zagotoviti uspeh. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospa predsednica, gospa komisarka, Evropski parlament se je v zvezi z vprašanjem glede vzpostavitve demokracije v Gruziji vpletel ob več priložnostih. Kot gledalci smo občudovali način, na katerega so si Gruzijci prizadevali za vzpostavitev liberalne demokracije, močne civilne družbe in svobodnih volitev. Evropski parlament še zmeraj trdno stoji na strani demokracije v Gruziji in brani ozemeljsko celovitost gruzijske države.

Včeraj smo slišali nagovor namestnika gruzijske vlade, Georgija Baramidze. Zadeve, ki jih je opisal gospod Baramidze iz vidika Gruzije kažejo resnost razmer, ki jih obravnavamo v zvezi s Kavkazom. Seveda k preudarnosti pozivamo vse strani, tako Gruzijo kot Rusijo. Vendar mora biti jasno, da v Evropi ne pristajamo na neoimperialistično politiko Rusije v zvezi z državami Kavkaza ali v zvezi z Gruzijo. Rusija je še posebej odgovorna za zagotovitev miru in varnosti v tej regiji.

Hkrati želimo povedati, da je v Gruziji na mednarodni ravni najbolj pomembna gruzijska demokracija. Zato gruzijske organe oblasti in Gruzijce pozivamo k nadaljnji krepitvi liberalne demokracije v Gruziji hkrati s krepitvijo civilne družbe in pravne države.

Kar je povedala komisarka glede podpore EU za pomoč pri prihajajočih volitvah v Gruziji, je ukrep Evropske unije, ki naj bi bil značilen za evropsko politiko glede Kavkaza: obramba Gruzije, občudovanje vzpostavljanja demokracije in nesoglasje z rušenjem ozemeljske celovitosti te države. Rusijo in Gruzijo pozivamo k stabilnosti, miru in varnosti te regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, Rusija ima novega predsednika, vendar bo Vladimir Putin s svojo novo funkcijo kot predsednik vlade še naprej imel moč in bo nadzoroval svojega varovanca Dimitrija Medvedeva. Posledično se ruska zunanja politika ne bo spremenila.

Zaradi velike količine petrodolarjev je Rusija vstajajoča sila, vendar žal vidi vse z ničelnim izidom. Prioritetna naloga Putinove zunanje politike, tj. ponovna vzpostavitev nečesa, kar je podobno stari Sovjetski zvezi, je bila osredotočena na to, kar Rusija pokroviteljsko imenuje „post-sovjetski prostor“, tj. bivše sovjetske baltske države, vzhodno Evropo in Južni Kavkaz, kjer se je Rusija odločila, da bo ohranila področje svojega vpliva.

Kaznovane so zato, ker so se usmerile zahodno proti Natu in EU, namesto da bi se usmerile proti Moskvi.

Gruzija je pod zahodno usmerjenim reformističnim predsednikom Sakašvilijem zelo trpela zaradi ruske nasilnosti. Putin si je poleg uporabe oskrbe s trgovino in energijo kot diplomatskega orožja vztrajno prizadeval za oslabitev ozemeljske celovitosti Gruzije s taktičnim podpiranjem odcepitve, samooklicanja republik Abhazije in Južne Osetije. Prihod še več ruskih vojakov v Abhazijo kot pripadnikov mirovnih sil vendar vsekakor pripravljenih na boj ter sestrelitev gruzijskega brezpilotnega letala so v regiji provokativno povečali napetosti.

Vendar glede na hitenje vzhoda k neodvisnemu Kosovu brez kakršne koli resolucije ZN ali mednarodnega sporazuma, so ruska dejanja na določen način žal logična. Priznanje Kosova je povzročilo veliko težav in Rusiji dalo trdno moralno podlago. Ne bi nas smelo presenetiti, da Rusija vidi to kot precedens. Vsekakor bi bilo tragično, če bi naš pristop h Kosovu nepopravljivo škodoval Gruziji in povzročil oborožen konflikt v državi, katere ozemeljsko celovitost bi morali močno braniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prejšnji teden sem se udeležil srečanja v Tbilisiju s kolegi iz medparlamentarne delegacije, ki jo je vodila gospa Isler Béguin, katere pripombe v celoti podpiram: razmere so se zelo poslabšale in povečane napetosti bi lahko prerasle v odprt oborožen spopad. Med uradnim srečanjem je predsednik Sakašvili potrdil, da bi tokrat lahko šlo za ure in ne dneve.

Zastoj glede razmer v Abhaziji in Južni Osetiji se rešuje in Moskva je uradno potrdila, da z vsako regijo želi vzpostaviti pravni odnos. To bo ponovno odprlo razpravo glede ozemeljske celovitosti Gruzije, ki je bila priznana v resolucijah ZN.

Obstaja upanje, da bo Evropa sčasoma imela enotno mnenje in odločilno vlogo pri iskanju mirnih rešitev, preden bo prepozno. Če se odnosi prekinejo lahko predvidimo številne verižne reakcije po regiji, tj. dogodke, ki bi sčasoma dosegli naše meje. Zato v zvezi s tem upamo na resnično predanost Sveta in Komisije.

Če ne naslovimo razmer in podvojimo naših prizadevanj glede posredovanja, bomo žal odgovorni, da nismo želeli ali nismo bili sposobni storiti dovolj.

 
  
MPphoto
 
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE).(NL) Z Gruzijo smo v prijateljskih odnosih. Pravo prijateljstvo pomeni nuditi podporo in pomoč, in Evropa mora zdaj, ko gre za vprašanje ozemeljske celovitosti Gruzije, za tem stati. Vendar pravo prijateljstvo prav tako pomeni izraziti kritiko, kjer je to potrebno.

Gospa predsednica, gruzijska vlada je pred težko nalogo. V državi z dokaj drugačno zgodovino mora vzpostaviti demokracijo, ki temelji na evropskih vrednotah. Prav tako mora zgraditi gospodarstvo in komisarka upravičeno navaja, da je v zvezi z EPS prišlo do velika napredka, čeprav je treba storiti še veliko. Za gruzijsko vlado je to zelo težka naloga, saj je ozemeljska celovitost države vprašljiva in jo ogroža Rusija.

V zvezi s tem mora Evropa zavzeti jasno stališče in podpreti strani, vpletene v konflikt. Predlogi predsednika Sakašvilija si zaslužijo pravično priložnost. So boljša rešitev kot vojna. Misija, v kateri bo sodelovalo predsedstvo Sveta, je dobra, saj so časi, ko smo lahko le sedeli in čakali, dokler se stvari niso umirile, minili. Svet in Komisija morata pokazati pripravljenost za ukrepanje.

Dejstvo, da bodo parlamentarne volitve potekale 21. maja, povečuje napetost. Sodelujem v misiji za spremljanje volitev, v okviru katere bomo volitve vestno opazovali. Te parlamentarne volitve bodo preskus za Sakašvilijevo vlado. Zato smo odgovorni, da zagotovimo pravične in demokratične volitve. V Evropi bo to izhodišče za združitev sil in zagotovitev, da bodo državljani celotne Gruzije, tj. Abhazije in Južne Osetije, lahko živeli svobodno in v demokraciji. Zato si Gruzija zasluži našo podporo. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Gospa predsednica, komisarka Ferrero-Waldner je pred nekaj minutami podala svoje pripombe in povedala, kako resne so razmere, kar je prav tako v imenu Sveta izrazil gospod Lenarčič. Vsi govorci so poudarjali stopnjo trenutnih razmer.

Iz svojih obiskov Gruzije vem, da si je država zelo prizadevala za krepitev svojih vezi z Evropsko unijo. Menim, da bi Gruzijo morali podpreti v času te krize in vpričo tega, kar je kolega pred nekaj trenutki opisal kot ruski imperializem.

Rusija ni nikoli sprejela ozemeljske celovitosti Gruzije vključno z Abhazijo in Južno Osetijo. Iz tega, kar smo slišali v prejšnjih tednih vemo, da so ruski in abhazijski separatisti očitno bili vpleteni v incidente glede vohunskega letala, kar je privedlo do povečanja napetosti in vsi moramo priznati, da je ena od teh stvari privedla do druge. Ne poznam vseh diplomatskih ukrepov, ki se izvajajo, vendar sem zaskrbljen, da Evropska unija ne dela dovolj za preprečitev tega naraščajočega nasilja. Gospa Isler Béguin je pred nekaj minutami povedala, da nam zgodovina ne bo odpustila, če ne bomo ničesar storili. Če ne bomo ničesar storili, lahko pride do vojne na celotnem območju, tj. vojne, v kateri ne bo zmagal nihče.

Torej je moje sporočilo temu parlamentu in gospodu Lenarčiču za Svet ter komisarki Ferrero-Waldnerjevi, naj na najvišji stopnji storijo vse v okviru sredstev in tako zagotovijo, da bodo vsi, predvsem pa Rusi, razumeli kako nevarne so poteze na tem področju in da moramo to stopnjevanje ustaviti, preden pride do še ene krize, podobne tisti na Balkanu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospa predsednica, potrebujemo jasno besedilo. Ustavite vojno. Ruki proch ot Gruzii – Pustite Gruzijo pri miru. Nobenih mandatov več za ohranjevalce spora. To je edini način, da bodo v Kremlinu prisluhnili. Če EU tega ne bo mogla povedati, bo delila odgovornost. Tukaj lahko povemo oziroma zahtevamo naj Ruski padalci pristanejo v Rusiji.

Od prelivanja krvi v Vilni januarja 1991, ko so padalci že pristali, ni nihče izdal takega opozorila.

Razlogi za povečevanje napetosti okoli Gruzije in v njej ter njihov vedno bolj militaren značaj so politični vendar ne v celoti. Kakšne vpoglede lahko s tem dobimo?

Če se pojavijo spopadi med rusko in gruzijsko vojsko, ki jih ruske tajne službe lahko zlahka vodijo, lahko predsednika Medvedeva zavežemo k izvrševanju dejstev ali pa mu nasprotno omogočimo svobodno ukrepanje – da vpliva na prihajajoče volitve v Gruziji; da kaznuje Gruzijo in se tako maščuje EU zaradi Kosova; da po velikem preobratu od ruskega k zahodnemu tipu državnega upravljanja zaustavi napredovanje Gruzije glede gospodarske rasti in boja proti korupciji.

Žal obstaja tudi neposredna nevarnost vojne proti uporni Gruziji. V takem primeru bi ob sklicevanje na možno povezavo med vetom Bukarešte na NATO ANČ za Gruzijo in hitro rastočo agresijo Rusije, lahko Nemčijo zaprosili naj zavzame vlogo posrednika v konfliktu med Rusijo in Gruzijo, da se tako izognemo najslabšemu. Ni časa za lokalne, etnične ali zamrznjene prevare. Primer je evropski.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospa predsednica, v današnji razpravi je bilo izpostavljenih veliko vprašanj, tj. o vizah, sporazumih o prosti trgovini ter o prihajajočih volitvah. To so stvari, vredne razprave. Vendar se moramo osredotočiti na nevarne varnostne razmere. Gruzijo moramo podpreti takrat, ko se država boji nadaljnje ruske provokacije in celo agresije.

Današnjega sporočila ne smemo oslabiti. Prvič, provokativnih dejanj Rusije se ne sme tolerirati. Drugič, ozemeljske celovitosti Gruzije se ne sme oslabiti na noben način ter tretjič, pripadniki mirovnih sil v potencialno odcepljenih regijah morajo biti nevtralni in jim morajo zaupati vse strani. Ruski vojaki teh kriterijev očitno ne izpolnjujejo.

Ta vprašanja moramo obravnavati zdaj.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE). – (ET) Na včerajšnjem srečanju z namestnikom predsednika gruzijske vlade se je vedno znova ponavljalo, da je pristop, ki je bil uporabljen na Kosovu, vzrok za povečano napetost v Gruziji.

Res je, da Rusija razmere izkorišča, vendar je prav tako jasno, da bi imperialistični interesi Rusije našli drugačna opravičila, če bi se pojavila potreba po njih.

Današnje vprašanje se ne nanaša na to, kaj Gruzija je in kaj ni naredila.

Pomembno je, da jasno ocenimo razmere v Abhaziji in Gruziji ponudimo našo nedvoumno podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska, (UEN). – (PL) Gospa predsednica, pod pretvezo boja proti terorizmu je Rusija umorila več kot polovico Čečenov. Rusija ima trenutno vpliv na kršitev človekovih pravic v Belorusiji in ta vpliv je dokaj jasen. Dogodki v Gruziji so le še ena grožnja. Te zadeve preprosto ne moremo označiti kot notranje zadeve Rusije; ne smemo dovoliti, da ruski vojaški ukrepi še enkrat povzročijo odvisnost in spopade v državah, ki so še pred nedavnim bile podrejene Rusiji. Rusija ni sposobna spoštovati svobode drugih ljudi. Bilo bi mi ljubše, če ne bi bilo tako, vendar je skozi stoletja bilo enako in žal je to velik problem.

Evropska unija takih zadev ne more obravnavati kot stvar občutljivih diplomatskih postopkov. To zadevo moramo vzeti zelo resno.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Rusija poskuša že nekaj časa vzbuditi strah v zvezi z Gruzijo. En pokazatelj tega je sestrelitev brezpilotnega letala, ki ga je sestrelil ruski zrakoplov, saj letalo abhazijske letalske sile tega zagotovo ni storilo. Obstaja posnetek, na katerem lahko jasno vidimo, kako se MiG-29 približuje in izstreli raketo, ki nato zadene brezpilotno letalo. Nedavno naj bi abhazijske varnostne sile sestrelile še dve letali.

Pojavi se naslednje vprašanje: kako je možno, da imajo sile v Abhaziji kljub sporazumu, doseženem leta 1994 v Moskvi, na razpolago taka sredstva? V tem parlamentu moramo podpreti poziv gruzijske vlade visokemu predstavniku Združenih narodov v Gruziji naj sproži preiskavo te zadeve in jo dokončno razišče.

Rusom ne smemo dovoliti, da ta strah spodbujajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, danes je postalo jasno, da bi izraz „zamrznjeni konflikti“ lahko bil zavajajoč. Pravzaprav je naše lastno razumevanje vsebine teh konfliktov pogosto bilo zamrznjeno. Kar vidimo danes je udejstvovanje post-imperialističnih politik glede post-sovjetskega prostora: politike, v zvezi s katerimi se je ruska vlada zavezala, da jih bo opustila, ko je pred 12 leti postala članica Sveta Evrope.

Razjasniti moramo, da je ruska razlaga mirovne vloge ZN popolnoma nesprejemljiva. Prav tako je treba razjasniti, da morata enotnost in celovitost v enaki meri veljati za Gruzijo in Rusijo.

Prišel je čas za ukrepe. Čas za besede je minil.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Po pogovorih, ki sem jih slišala danes je jasno, da smo vsi v tem parlamentu, ne glede na to ali predstavljamo Svet, Komisijo ali Evropski parlament, mnenja, da je Gruzija na robu krize, tik pred vojno in zato moramo glede na bistvene vire takoj nujno ukrepati.

Ker imam malo časa bi rada izpostavila le eno točko, in sicer t.i. pripadnike ruskih mirovnih sil, ki so na gruzijskem ozemlju, tj. Abhaziji in Južni Osetiji, že 14 let. Kje so meje? V tem času je bilo zelo veliko provokacij vključno z brezpilotnimi izvidniškimi leti, enostranskim mirom in povečanjem števila t.i. pripadnikov mirovnih sil. Povečala se je nestabilnost.

V Abhaziji, kjer živi 80 % Abhazijcev, je Rusija v regiji izdala ruske potne liste več kot 90 % državljanom. Zakaj tukaj razpravljamo o odpravah vizumov? Delajo vse kar je v njihovi moči, da bi razmere še bolj destabilizirali.

Za rešitev imam le en predlog: pripadnike ruskih mirovnih sil je treba nadomestiti s pristnimi, učinkovitimi pripadniki mirovnih sil.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, prvič, Evropska unija mora popraviti napako glede vizumov, drugič, nenasilno vendar strogo bi morala navesti dejstva glede namenov Rusije v zvezi z Gruzijo in tretjič, Gruziji bi morala pomagati pri reševanju notranjih težav.

V zvezi z Gruzijo bi Rusijo rad pozval k naslednjemu: novo rusko predsedstvo bi se lahko izvajalo na novi, višji ravni, na stopnji pomembnega akterja. Rusija bi lahko začela razmišljati v smislu sodelovanja in ne imperializma. To nacionalnemu ponosu ne bo škodovalo. Velika, ponosna in bogata Rusija lahko spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije, prav tako kot mi spoštujemo dokaj nenavadno ozemlje Rusije v eksklavi okoli mesta Kaliningrad.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo pozorno sem poslušal izjave v tej razpravi in se zanje zelo zahvaljujem. Naj se najprej navežem na izjavo gospoda poslanca Wiersme, ki je menil, da lahko Evropska unija igra pomembno vlogo pri deeskalaciji trenutne situacije. S tem se strinjam in slovensko predsedstvo in tako, verjamem, tudi Svet si bosta za to prizadevala. Na kakšen način? Najprej vsekakor v okviru Združenih narodov in, čeprav se lahko strinjamo z oceno gospe spoštovane poslanke Isler Béguin, da je napredek v okviru Združenih narodov skromen in da z njim prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, kljub temu okvir Združenih narodov ostaja eden temeljnih okvirov za obravnavo tega vprašanja.

Omenil sem že v svojem uvodnem nastopu resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808, ki ponovno potrjuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije v njenih mednarodno priznanih mejah. Ta resolucija Varnostnega sveta je bila sprejeta nedavno – 15. aprila – in tukaj bi želel opozoriti oziroma poudariti, predvsem v zvezi z izjavo gospoda Evansa, poudariti dejstvo, da brez strinjanja Ruske federacije te resolucije ne bi bilo, ne bi bila sprejeta.

Torej, Združeni narodi ostajajo pomemben okvir za naslavljanje tega problema. Prav tako pomemben okvir je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi tu si bo Evropska unija še naprej prizadevala in, upamo, okrepila svoja prizadevanja za deeskalacijo. Deeskalacija, umiritev razmer, znižanje napetosti je absolutna prioriteta za Evropsko unijo v tem času. To je prva prioriteta.

Hkrati si bomo prizadevali okrepiti prizadevanja za trajno in mirno rešitev tega vprašanja. Ne le v multilateralnih forumih, ki sem jih omenil, pač pa tudi v naših bilateralnih kontaktih, tako z Rusko federacijo, kot z Gruzijo. Tu je predsedstvo aktivno, omenil sem že, da je bilo to vprašanje predmet pogovorov na trojki Evropska unija – Ruska federacija nedavno, na ministrski ravni. Prav danes se je predsednik Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, minister Rupel, sestal v Strasbourgu z podpredsednikom gruzijske vlade Baramidzejem in razpravljal o tem vprašanju. Prav gotovo bo ena izmed priložnosti v prihodnje za razgovore o tem vprašanju tudi vrhunsko srečanje Evropska unija – Ruska federacija naslednji mesec, da omenim samo nekatere.

Poudaril bi, da je Evropska unija aktivna. Vprašanje Gruzije je dokaj redno na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose; imamo posebnega predstavnika Evropske unije za Gruzijo, za Kavkaz. Možno je, da bo v kratkem, v naslednjih dneh, opravljen tudi poseben obisk političnega direktorja v državi in tako naprej. Naj poudarim, da bo Evropska unija še vnaprej trdno podpirala Gruzijo v njenih prizadevanjih za mirno rešitev odprtih konfliktov, tako v Abhaziji, kot v Južni Osetiji. Naj poudarim, da bo to stalna tema našega dialoga z Rusko federacijo, v katerem bomo vselej poudarjali potrebo po mirni rešitvi in pozvali oziroma spodbujali h konstruktivnemu pristopu Ruske federacije do pobude za mirno rešitev, ki jo je nedavno podal predsednik Sakašvili.

Prav gotovo se bodo nadaljevala prizadevanja posebnega predstavnika Evropske unije, prav gotovo se bodo nadaljevala in okrepila prizadevanja Evropske komisije, zlasti glede izvajanja svežnjev ukrepov za krepitev zaupanja – mi zelo cenimo gruzijsko podporo temu svežnju – skratka, lahko vam zagotovim v imenu predsedstva, da se bomo zavzemali za nadaljevanje in okrepitev prizadevanj Sveta v smeri, prvič, deeskalacije in, drugič, okrepitve prizadevanj za mirno in trajno rešitev tega vprašanja.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: Gospa ROTHE
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. Gospa predsednica, to je bila pomembna razprava ob pomembnem in težkem času. Preden odgovorim na nekaj vaših idej, vprašanj in mnenj naj povem, da prav tako pozdravljam poročilo odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Gruzijo, ki je skladen z mnogimi analizami Komisije in ima skupno osnovo z našimi poročili o napredku.

Jasno je, da Gruzijo moramo podpreti, vendar, kot so nekateri že povedali, dobri prijatelji morajo prav tako sprejeti dober nasvet in menim, da jim moramo najprej povedati naslednje: dialog je edini način za napredovanje. Če je Gruzija izzvana je bistveno, da se ne odzove na agresiven način.

Kot ste mnogi že izpostavili je bolj kot kadar koli prej pomembno, da Gruzija okrepi svojo demokracijo ter izvede svobodne in pravične volitve in videli bomo, kaj se bo zgodilo 21. maja. Vendar je tudi jasno, da Evropska unija v teh zelo težkih trenutkih ne bo mirno stala ob strani.

Vsekakor bomo še naprej spodbujali Rusijo naj prekliče svoje nedavne odločitve in kot je že povedal predsedujoči Svetu, je pravkar potekalo srečanje trojke s stalnim partnerskim svetom EU-Rusija, na katerem sem bila prisotna tudi sama, in na katerem smo to vprašanje obravnavali na dokaj odprt način. Nato bo junija seveda potekalo srečanje vrha in ob vsaki priložnosti bomo to točko jasno opredelili.

Prav tako bomo Gruzijo še naprej podpirali pri njenih prizadevanjih za krepitev. Ponavljam, da bomo prav tako podprli katero koli pobudo, ki spodbuja dialog med vsemi stranmi.

Kot sem že povedala se strinjam s predlogi za pregled mirovnih mehanizmov, če se z vsemi partnerji v zvezi z njimi lahko dosežejo sporazumi: to je seveda še ena težava. V Svetu smo pričeli s pogovori glede vizumskih olajšav. Vedno več držav članic vidi nujno potrebo po vizumskih olajšavah in vračanju vizumov. Nimamo še nujno potrebnega soglasja, vendar se to morda premika v pravo smer.

Glede beguncev smo že zagotovili pomembno humanitarno pomoč tistim, ki so morali zapustiti Abhazijo in Južno Osetijo. To leto še dodatno podpiramo izvajanje novega gruzijskega zakona o ponovnem vključevanju beguncev proč od njihovih bednih začasnih zavetišč, kar vključuje program, vreden 2 milijona EUR.

Vendar bomo seveda še naprej dejavni, saj je to ena tistih stvari, ki jih moramo neprestano nadzirati.

Za konec naj povem, da bomo za ponovno vzpostavitev stabilnosti v Gruziji storili vse kar je v naši moči in ji seveda v zvezi z njeno suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo nudili zanesljivo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 5. junija.

Pisna izjava (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki.(PL) V zadnjih nekaj dneh in tednih so ruske oblasti glede Gruzije sprejele nekaj provokativnih ukrepov ter tako povzročile konflikt in ustvarile možnost za razvoj vojne. Rusija je pred nekaj dnevi brez privolitve Gruzije povečala svoj vojaški delež v Abhaziji iz dva na tri tisoč vojakov in prav tako imenovala uglednega ruskega častnika, ki poveljuje t.i. abhazijskemu vojaškemu osebju. To je jasen znak pripravljenosti Rusije na vojaško nasilje v Gruziji.

Pozivam k pomoči glede suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije, ruske oblasti pa pozivam naj končajo s krepitvijo konflikta in validirajo izvedene vojaške ukrepe. Konfrontacijska retorika in provokacije iz Kremlina onemogočajo mirne rešitve teh razmer in grozijo z destabilizacijo celotne regije.

Domnevno „mirne“ ruske oborožene sile naj bi bile takoj nadomeščene z neodvisnimi, mirnimi silami EU ali ZN.

Vloga EU naj bi bila „razorožiti“ ta konflikt in omejiti neoimperialistična prizadevanja Rusije glede bivših republik na Južnem Kavkazu.

EU naj bi pokazala popolno podporo Gruziji, sistematično povečala sodelovanje in brez odlašanja pospešila vizumske ureditve glede Gruzijcev.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov