Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0209/2008

Razprave :

PV 07/05/2008 - 13
CRE 07/05/2008 - 13

Glasovanja :

PV 08/05/2008 - 5.6
CRE 08/05/2008 - 5.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 7. maj 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

13. Čezatlantski gospodarski svet (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je izjava Komisije o čezatlantskem ekonomskem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, če povzamemo, imata Evropska unija in Združene države skupaj v lasti 60 % svetovnega bruto domačega proizvoda in 40 % svetovne trgovine. Čezatlantske gospodarske storitve in pretok revizij dnevno znašajo 3 milijarde USD. Čezatlantski gospodarski odnosi ustvarjajo delovna mesta za 14 milijonov ljudi. To je obseg, o katerem danes razpravljamo.

Aprila 2007 sta Evropska unija in Združene države podpisali okvirni sporazum za krepitev čezatlantskega gospodarskega povezovanja med Združenimi državami in Evropsko unijo. Ta sporazum temelji na priznavanju, da je Evropska unija najpomembnejša partnerica za Združene države in obratno ter da imamo skupne interese, izzive in vrednote, kot je zaveza k prosti trgovini ter odprtost za naložbe, zaveza k svobodni in neizkrivljeni konkurenci, spoštovanje lastniških pravic vključno s pravicami intelektualne lastnine ter učinkovita zaščita potrošnikov, delojemalcev in okolja.

Čezatlantski sporazum krepi naše skupne zaveze k doseganju tesnejšega gospodarskega sodelovanja in pospeševanju odpravljanja čezatlantskih ovir glede trgovine in naložb. Čezatlantski ekonomski svet je bil ustvarjen, da zagotovi delovanje tega sodelovanja. Njegov cilj je odpraviti ovire v pravem čezatlantskem trgu. Vendar smo v naših odnosih z drugimi državami hkrati vpleteni v skupne izzive. Čezatlantski ekonomski svet se je že izkazal kot pomemben forum za strateški dialog glede nadaljevanja v zvezi s Kitajsko in državnimi sredstvi. Zaščita proizvodov uvoženega blaga in varovanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah sta posamezna primera praktičnega sodelovanja glede posameznih zadev.

Največja trgovinska ovira v naših zelo razvitih gospodarstvih so različni predpisi in pristopi k uredbam. Netarifne trgovinske ovire so bile v zadnjih 60 letih v osmih velikih svetovnih trgovinskih krogih dejansko odstranjene. Glavna vrsta ovir so zdaj netarifne ovire, kot so nepotrebno strogi predpisi in upravni postopki, ki trg omejujejo. Te ovire so pogosto manj vidne in bolj zapletene ter so lahko politično zelo občutljive, saj so pogosto rezultat namernih notranjih političnih odločitev.

Dobra novica za nas je, da so Združene države, ki so v preteklosti močno dvomile v predpise, ki jih same niso mogle izpolniti, vedno bolj odprte za mednarodno sodelovanje glede predpisov, še posebej z nami. Odločitev ameriške Komisije za vrednostne papirje (KVP), da sprejme mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), je bil zgodovinsko pomemben korak naprej.

Kot predsednik čezatlantskega ekonomskega sveta sem v teh zgodnjih stopnjah doumel pomemben koncept. Čezatlantsko sodelovanje ni možno brez političnega vodstva. Strinjanje s tem, da je zaželen trg brez trgovinskih ovir je ena stvar; vendar ko bomo pričeli obravnavati posamezne ovire bomo ugotovili, da gospodarsko povezovanje zahteva veliko trdega dela, potrpljenja, vztrajnosti in kot sem že povedal, politično vodstvo. Omenim naj, da je bilo enako, ko smo želeli realizirati evropski notranji trg. Spomnim se, da je 30 let gospodarskega in političnega povezovanja omogočilo naš projekt glede evropskega notranjega trga.

Spreminjanje obstoječih predpisov in ukoreninjenih postopkov ni zmeraj priljubljeno. Zmeraj bodo obstajale skupine, ki se jim zahvaljujoč zastoju ne bo treba odpovedati njihovim privilegijem. Ena skupina se na svojem ozemlju zmeraj počuti ogroženo. Ko se bomo predali in ta pritisk zmanjšali ter izgubili pregled nad prednostmi evropskega gospodarstva kot celote, se bomo izolirali in si zatiskali oči.

Danes želim izpostaviti, da obstoječi predpisi zavirajo gospodarsko povezovanje in zmanjševanje zakonodajnih bremen ter da nove zakonske pobude lahko oslabijo želen cilj. En primer je zakon ameriškega kongresa, ki predlaga predhodno preverjanje celotnega tovora, ki odpluje iz naših pristanišč in je namenjen v Združene države. Seveda se bo o tem razpravljalo v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta.

Naslednje srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta bo prihodnji torek tukaj v Bruslju. To bo prvo srečanje na evropskih tleh. Američani bodo pripeljali veliko politikov iz vlade. Imamo širok dnevni red, ki bo zajemal napredek na mnogih področjih. Kot na našem prvem srečanju v Washingtonu, bomo tudi na tem nadaljevali s strateškim dialogom. Načrtovane teme so vključevanje Rusije v svetovno gospodarstvo, vprašanje glede odziva na naraščajoče nevarnosti protekcionizma in zlasti zaključki glede krize na finančnih trgih. Kot vidite smo pokrili zelo širok spekter.

Parlamenta iz obeh strani Atlantika imata v celotnem procesu zelo pomembno vlogo. Evropskemu parlamentu sem zelo hvaležen za velik interes, ki ga je pokazal v tem procesu. Evropskemu parlamentu sem prav tako hvaležen za tesne stike, ki jih ohranja s kongresom in naj povem, da imate kot člani parlamenta zelo pomembno nalogo, saj mora večina tega glede česar se želimo in se lahko politično strinjamo, biti uradno uzakonjena. Za to potrebujemo odobritev s strani kongresa Združenih držav in vašo iz Evrope. To je tudi razlog, zaradi katerega je v celoten projekt vključen zakonski dialog.

Ob koncu naj izpostavim, da je nedavno izbran pristop zelo drugačen od vseh prejšnjih poskusov, ki so bili neuspešni na dokaj presenetljiv način, in da sta obe strani prepričani, da je to na ravni doseganja resničnih sprememb najbolj obetajoč pristop doslej. Pomembno je, da imamo trajen politični nadzor in jasno dodeljene odgovornosti glede pobud, saj so pobude bile prisotne že v preteklosti, vendar žal niso dosegle ciljev.

Zato je zelo pomembno razjasniti stališče, da to izvajanje v okviru sodelovanja ni bilo sestavljeno v naglici. To je dolgoročen projekt. Obe strani se v celoti strinjata, da mandat trenutne ameriške vlade, ki poteče januarja, in mandat trenutne Evropske komisije, ki poteče novembra prihodnje leto, ne smeta imeti nobene vloge pri srednjih in dolgoročnih načrtih glede tega dela.

Popolnoma odločeni smo, da zagotovimo razširitev tega projekta izven zakonodajnega in uradnega okvira.

 
  
MPphoto
 
 

  Jonathan Evans, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, na začetku se zahvaljujem gospodu podpredsedniku Verheugnu. Govoril je o potrebi po političnem vodstvu, trdem delu in potrpežljivosti. Sam je izkazal vse te vrline, poleg tega moram povedati, da brez trdega dela in osebne zavezanosti, ki ju je posvetil temu projektu, ne bi bili na stopnji, na kateri smo danes.

Skupni predlog resolucije, ki bo predložen Parlamentu, je tisti, za katerega menim, da odseva pripombe vseh parlamentarnih odborov, ki so bile ob tej priložnosti prejete. Najprej jim želim čestitati za njihovo sodelovanje in nato za njihovo osredotočenost, ker je to dokument, ki je omejen na 47 odstavkov in prihaja, verjemite ali ne, od vseh parlamentarnih odborov.

To je pozitiven proces. Proces, ki se po mojem mnenju mora nadaljevati zaradi prihodnosti. Podjetjem in potrošnikom se zahvaljujem za dialog z zakonodajalci. Opozarjam tudi na pripombo podpredsednika Verheugna o sodelovanju kongresa. Pravzaprav sem se prejšnji teden v Washingtonu srečal z našimi kolegi iz kongresa, pri čemer so me prosili, kar je nadvse nenavadno – mislim, da se je to zgodilo prvič, da na srečanju 13. maja predstavim njihovo stališče. Menim, da se tak odnos od tistega, ki smo ga kot Parlament imeli s kongresom pred tremi ali štirimi leti, zelo razlikuje.

Zakaj so te zadeve pomembne? Ker so naši cilji napredek pri regulativnem sodelovanju, pravilna ocena tveganja, tudi pri varnosti uvoženih izdelkov, premoščanje razlik pri tehničnih standardih, nasprotovanje protekcionizmu, odpravljanje ovir za čezatlantsko trgovino in spodbujanje liberalizacije kapitalskih trgov.

Vendar menim tudi, da si lahko kljub izzivom globalizacije določimo vlogo svetovnega postavljavca standardov. Pokažemo lahko, da lahko na čezatlantski podlagi zagotovimo, da se standardi pri izzivih, s katerimi se soočamo pri Kitajski in Indiji, ne bodo znižali.

Prosim, da mi dovolite, da za konec povem nekaj o drugi osebi, ki je prispevala k temu postopku. Predsednik odbora za zunanje zadeve kongresa, predsednik Tom Lantos, ki je žal umrl pred nekaj tedni. Želim povedati le to, da je bil edini preživeli holokavsta, ki je delal v kongresu Združenih držav; mož, ki mu je življenje rešil Raoul Wallenberg. Menim, da je njegova zavezanost temu procesu nekaj, za kar želim, da je zapisano v zapisniku našega parlamenta, in se mu v imenu vseh nas zahvaljujem.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Tudi mi čestitamo komisarju Verheugnu za njegovo zavezanost k sodelovanju EU in Združenih držav ter k razvoju in oblikovanju čezatlantskega gospodarskega sveta, katerega cilj je krepitev gospodarskega sodelovanja in oblikovanja velikega enotnega skupnega trga – ne le v korist EU in Združenih držav, ampak tudi zaradi odpravljanja težav, s katerimi se oboji srečujemo, kot so oblikovanje globalizacije, urejanje zadev, ki morajo biti urejene na svetovni ravni in včasih tudi deregulacija, kadar bo to potrebno.

Komisar Verheugen ima prav, ko pravi, da imajo politični dejavniki v zvezi s tem zelo pomembno vlogo in da je vloga izvršilnih organov prav tako pomembna – kar je že samo po sebi sporno. V Združenih državah je letos volilno leto, ki sproža negotovost v zvezi s prihodnjo usmerjenostjo države. Kdo bo nov predsednik, ne vemo, čeprav sem sam že izbral favorita. Njihov gospodarski razvoj se razlikuje od našega. Pri nas je stanje še vedno sorazmerno dobro; medtem ko je v Združenih državah vzdušje pesimistično. Na primer čezmerna gradnja, dviganje stopnje brezposelnosti, ogorčene pritožbe glede visokih cen energije; vse to vodi do stopnje negotovosti, ki bo seveda vplivala na vodilne osebe v državi.

Kljub temu potrebujemo drug drugega, zato da bomo lahko, kot je povedal komisar Verheugen, izvajali širok program. Ta ne vključuje le skupnega trga; vključuje tudi našo zavezanost h globalnim težavam v zvezi s trgovino in trgovinsko politiko ter našimi odnosi z novimi gospodarskimi silami, ki jih združujemo s kratico BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). To je pomemben vidik.

Pomembno je tudi, da premislimo o možnostih za razvoj programa skupnega trga, ki bo vključeval tudi socialne in okoljske vidike. Točke, ki sem jih poudaril, so za mojo skupino zelo pomembne.

Poleg razvoja tega trga želim omeniti tudi nekaj kratkoročnih prednostnih nalog. Menim, da bi program moral vključevati tudi reševanje krize s hrano ter tudi varno in trajnostno oskrbo z energijo – oboji smo zlasti porabniki energije in odvisni od držav proizvajalk – in stabilnost finančnih trgov. Menim, da je končni cilj tega, da se prepreči nastanek „trdnjave Evropa“ in „trdnjave Amerika“ v odgovor na nov gospodarski razvoj dogodkov; ko gre za našo lastno gospodarsko prihodnost in prihodnost številnih držav, ki so od nas odvisne, si moramo prizadevati za sodelovanje v mednarodnih zadevah. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, komisar Verheugen nas je opomnil na številne zelo pomembne elemente v zvezi s temo današnje razprave: prvič, da je trgovina med Združenimi državami in Evropsko unijo vredna 3 milijarde USD na dan.

Drugič, opomnil nas je, da je bilo za razvoj enotnega trga med našimi državami članici potrebnih več kot 30 let in da, kot vsi vemo, še vedno ni popoln. Z drugimi besedami, opomnil nas je, da je razvoj enotnega trga med Združenimi državami in Evropo lahko le dolgoročen projekt.

Na koncu je poudaril, kako je v zvezi s tem pomembna politika: političnih krogov in institucij.

Moja skupina je sodelovala pri pripravi sedanje resolucije, zato podpira njene glavne cilje. Prvič, prizadevati si moramo za največjo mogočo usklajenost standardov, ali v zvezi z varnostjo izdelkov ali drugimi finančnimi elementi; torej za sistem poenotenih in usklajenih standardov. Vendar vemo, kako težko je to doseči, zato resolucija, če bi se to izkazalo za nemogoče ali bi trajalo predolgo, zagovarja medsebojno sprejetje standardov glede na različne gospodarske vidike, skladno z načelom, da če je dovolj dobro za nas, mora biti dovolj dobro tudi za naše partnerje – in obratno seveda.

Kot vsi vemo, je tudi o tem lažje govoriti kot to narediti, pri čemer še vedno obstajajo številne težave, ki jih moramo rešiti skupaj, ali v zvezi s perutnino, hormoni, živino ali zelo občutljivo zadevo, ki jo je omenil komisar, zahtevo Združenih držav, da se vsak kontejner pregleda.

Menim, da nam lahko s potrebnim pozitivnim odnosom uspe rešiti težave drugo za drugo; poleg tega je ob sodelovanju našega parlamenta in kongresa Združenih držav mogoč dober izid.

 
  
MPphoto
 
 

  Dariusz Maciej Grabowski , v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, nekaj besed pohvale komisarju Verheugnu, da je začel delati na tako pomembni zadevi. Devetnajsto stoletje je bilo stoletje širitve Evrope, v dvajsetem stoletju so prevladovale Združene države, medtem ko bo enaindvajseto stoletje, kot kaže, obdobje Kitajske in jugovzhodne Azije. Da bi se izognili ponovnim konfliktom, ki so spremljali gospodarske spremembe v 19. in 20. stoletju, in glede na hitrost gospodarskega dogajanja v zadnjih nekaj desetletjih, moramo predvideti potencialna bojišča in se domisliti načinov za preprečevanje spopadov.

Zdaj moramo spregovoriti tudi o treh najpomembnejših grožnjah – neenakost pri dostopu do informacij in prenosu informacij; neenakost pri dostopu do surovin; ter tretjič, neenakost pri dostopu do raziskav in tehnologije. Tu postaneta očitni vloga in pomembnost čezatlantskega sveta.

Krize moramo diagnosticirati, predvideti in preprečiti, medtem ko gospodarska svoboda ne sme pomeniti gospodarske anarhije. Evropa ne sme zanemarjati ali biti protekcionistična do Združenih držav, te pa ne do Evrope. Združene države in Evropa, ki imajo prevladujočo vlogo pri dostopu do informacij, morajo delovati tako, da se nesorazmerja pri razvoju ne bodo še povečala, kar morata preprečevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Umberto Guidoni, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, verjamem, da potrebujemo večjo usklajenost dvostranskih sporazumov o trgovini in večstranskih pravil STO, zato da bomo lahko zagotovili, da mednarodna trgovina postane bolj uravnotežena. Brez take usklajenosti čezatlantski gospodarski svet tvega, da ga bodo izkoristili za oblikovanje posebnega gospodarskega razmerja med dvema velesilama, za protekcionistični trg, ki bo zaščitil Atlantski ocean pred drugimi globalnimi trgi.

Namesto tega morajo Evropa in Združene države združiti moči in oblikovati bolj pošteno trgovino, začeti upoštevati okoljske in socialne standarde ter dati prednost razvoju, zmanjšanju revščine, zaščiti okolja in kulturne raznolikosti, namesto da uvajata deregulacijo, kar olajša hitri pretok kapitala in pomeni več dobička za multinacionalke.

Kriza s hrano se po svetu širi delno zaradi finančne špekulacije. Komisija mora obravnavati težavo s cenami blaga in zlasti hrane, zato da se bo lahko oblikoval mehanizem za stabilizacijo cen, ki bo odpravil špekuliranje na glavnih kapitalskih trgih.

Delati moramo, da bomo zagotovili, da zaščita pravic intelektualne lastnine s spodbujanjem in nagrajevanjem prenosa znanja in tehnologije v države v razvoju ne bo ustvarila ovir za znanje.

Številni trgovski spori med Evropsko unijo in Združenimi državami so posledica uporabe gensko spremenjenih organizmov in hormonov v mesu. Svet in Komisija morata delovati skladno z zakonodajo ES in jo braniti, zato da se evropskemu državljanu zagotovi pravica do varne hrane in varnega okolja. Začeti moramo z evropskim kmetijstvom in preveriti, ali je resnično potrebno, da uporabljamo proizvode z gensko spremenjenimi organizmi, kar bo kot vedno temeljilo na previdnostnem načelu in zagotovilo sledljivost ter označevanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme.

Evropska unija in Združene države morajo prevzeti vodilno vlogo pri razvoju obnovljivih virov energije in najti ekološko trajnostne tehnične rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, veseli me, da je na obeh straneh politična volja za odlično partnerstvo med našima celinama. Zahvaljujem se Komisiji, ker je začela izgrajevati to vzajemno koristno strukturo. Upam, da ta parlament, čeprav je med nami nekaj komunistov, podpira prizadevanja za odpravo ovir za trgovanje in naložbe med Združenimi državami in Evropsko unijo ter pričakuje ustanovitev čezatlantskega trga do leta 2015.

Vsa Evropa je močno upala, da bo nov francoski predsednik v državi, ki je obtičala v socialistični hibernaciji, uvedel gospodarsko reformo. Vendar zdaj kaže, da ga bolj zanima upokojena manekenka kot liberalizacija gospodarstva. Od nove kanclerke so veliko pričakovali glede reforme zastarelega nemškega sistema socialne varnosti, pri čemer bi med nemškim predsedstvom ostali Evropi poslala novo spodbudo. Izid: popolnoma nič. Kar je nekoč bilo gibalo evropskega povezovanja, je danes ovira za liberalno evropsko gospodarstvo. Izraz „socialna Evropa“ ali „Evropa solidarnosti“ zavaja naše ljudi. Skrajni čas je, da si začnemo prizadevati za zmanjšanje gospodarskih ovir doma in graditi temeljito partnerstvo z Združenimi državami. Le tako lahko oblikujemo konkurenčno Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Bobošíková (NI).(CS) Gospe in gospodje, pričakujem, da bo prihodnji čezatlantski svet iskal predvsem rešitve za preprečevanje nadaljnjega dviga cen hrane. Na ta skok cen pričakujem odziv, vendar tudi na dejstvo, da bo letos umrlo na desetine milijonov ljudi in da jih bo dodatnih 100 milijonov postalo še revnejših.

Razmere, v katerih lahko lakota v državah v razvoju sproži upor, medtem ko razvite države nadzorovano delijo hrano, niso posledica naravne katastrofe. To je rezultat nespametnih politik na obeh straneh Atlantskega oceana. Zaradi visokih subvencij in carin na uvoz se kmetijski proizvodi ne pridelujejo na mestih, na katerih bi lahko pridelali največje količine za najnižjo ceno. Namesto drugih poljščin na poljih najdemo oljno ogrščico, koruzo in trsje, ki po predelavi končajo v avtomobilskih rezervoarjih. Hkrati je splošno znano, da bi se, če bi države začele izvajati moratorij na biogoriva, cena pšenice takoj znižala za 10 %, cena koruze pa celo do 20 %, poleg tega ne razmišljam o komičnem delu te zadeve, da se namreč za proizvodnjo enega litra biogoriva pogosto porabi več kot liter dizla.

Gospe in gospodje, menim, da bo postalo po tednu razprav v čezatlantskem svetu jasno, ali EU in Združene države resnično čutijo globalno odgovornost ali ohranjajo popolnoma populistično stališče. Glede na do zdaj dobesedno pogubne izide politike o hrani bi morali takoj prenehati z nepravičnimi kmetijskimi subvencijami in carinami ter spodbujanjem nesmiselnih biogoriv. To je edini način, da zagotovimo, da se bodo cene hrane znižale in da bo več ljudi na svetu imelo možnost živeti brez strahu, da bi umrli od lakote. To je edini način, da zagotovimo resnično globalno odgovornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Erika Mann (PSE).(DE) Gospa predsednica, povedati moram, da so me besede gospoda Wojciechowskega o Nemčiji in o tem, kakšno motnjo Nemčija predstavlja Evropi, presenetile. Vedno sem bila drugačnega mnenja. Da slišim take pripombe tu v Evropskem parlamentu, se mi zdi nenavadno.

Gospod komisar Verheugen, menim, da ste omenili najpomembnejše točke, vendar ene zadeve niste omenili, in to je težavnost tokratnih pogajanj. Čezatlantski gospodarski svet je šele na začetku, zato so pričakovanja v zvezi z njim seveda zelo visoka. Na spisku opravil imamo še veliko napisanega, vendar sama menim, da bi bil ustrezen zdrav realizem, saj imamo v ekipi nekatere, ki nalagajo Svetu preprosto preveč tem – vključno s psihološko zahtevnimi zadevami, kot je zadeva v zvezi s perutnino. Priporočam malo več realizma in mogoče zoženje programa.

Gospod Wiersma je poudaril tudi, da je to za Združene države politično zahtevno leto. Tu, v Evropi prav tako pričakujemo zahtevno leto; pravzaprav se že začenja. Veliko ljudi je vključenih v predvolilne kampanje, ker si morajo zagotoviti, da bodo ponovno izvoljeni, medtem ko bosta naslednje leto Parlament in Komisija drugačna, zato bi bilo dobro, da obe strani ostaneta realistični, zato da ne bodo nastale težave, kot se je tako pogosto dogajalo.

Razlogov, zaradi katerih smo to naredili, ne smemo nikoli pozabiti. To smo naredili zato, da bi lahko bolje razumeli pomen povezovanja obeh trgov – ne ker bi ju hoteli povezati, ampak ker sta dejansko že povezana. Gospa Neyts-Uyttebroeck je imela prav, ko je poudarila vrednosti. Kar bi še zmeraj zelo radi naredili, to je bil navsezadnje cilj, je odstranitev ovir, ki jih lahko odstranimo. Ne moremo odstraniti vseh. Z nekaterimi bomo preprosto morali živeti. Tudi na evropskem trgu živimo z ovirami, pri čemer vseh ne moremo odpraviti, vendar kljub temu ni konec sveta. Odstraniti moramo le tiste ovire, ki jih lahko odstranimo, tiste, s katerimi je težko živeti, ki otežujejo življenje potrošnikom, tiste, katerih odprava bo povzročila več delovnih mest, tiste, ki so nerazumne.

Nekatere ovire so nesmiselne. Le obiščite mala podjetja; povedali vam bojo, da obstaja nekaj popolnoma neumnih ovir. Dejansko obstajajo številne neumne ovire in te moramo odpraviti.

Zelo upam, da bosta Komisija in Parlament tudi v prihodnje sodelovala tako zavzeto. Veliko težav nastane v Parlamentu ali se jih mora odpraviti v Parlamentu. Zato se vam zahvaljujem za tesno sodelovanje in vam želim vse najboljše na naslednjem uspešnem zasedanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospa predsednica, leta 2000 je bil sklenjen sporazum o ureditvi varnega hranjenja poslovnih podatkov, prenesenih v Združene države. Vendar nismo nikoli poskušali tega preseči, da bi oblikovali skupne čezatlantske standarde. Kar se vedno pogosteje dogaja, je prenos komercialnih podatkov, predvsem podatkov o potnikih, vendar tudi bančniških in telekomunikacijskih podatkov, javnim organom zaradi varnosti.

To niso okoliščine, v katerih bi se sklicevali na potencialno kršenje državljanskih svoboščin, vendar obstaja pomembna gospodarska razsežnost. Neupravičena zamuda je za poslovne potnike seveda strošek. Vendar so še večje breme znatni stroški, ki jih nosijo podjetja.

Kot razumem, v Združenih državah obstaja določba o povrnitvi stroškov, vendar v EU skladna politika ne obstaja. Na primer direktiva o hrambi podatkov, pri kateri smo odločitev o nadomestilu za telekomunikacijska podjetja prepustili državam članicam. Zanimivo bi bilo preveriti, koliko jih to dejansko izvaja. Vendar je posledica to, da Evropska unija ni tako močna, da bi lahko dosegla skupni čezatlantski okvirni sporazum, ne le pri standardih zasebnosti, ki so bistveni, ampak tudi pri obravnavi gospodarskega vpliva zbiranja podatkov, ko vlogo agentov za javne organe prevzamejo podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Karl von Wogau (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v zadnjih letih je Evropa pri skupnem trgu dosegla velik napredek. Vendar so še celo danes, celo v Evropski uniji, trgi, ki se le postopno odpirajo, na primer na področju finančnih storitev, na katerem pravzaprav nimamo enotnega evropskega trga. Tudi pri vozilih smo se kljub skupnemu trgu v Evropi pri procesu na čezatlantskem območju ustavili na pol poti. Dosežen je bil napredek na poti do skupnega trga na področjih varnosti in obrambe. Prvi korak v tej smeri je bila ustanovitev Evropske obrambne agencije, drugi korak pa odločitev, da se raziskavam na področju obrambe kot delu sedmega okvirnega programa za raziskave dodeli 1,4 milijarde EUR.

Vendar so najpomembnejši korak naprej sedanji predlogi direktiv Komisije, prvič za dobavo na področju varnosti in obrambe ter drugič na področju mednarodnega prevoza materiala za obrambo. To so odločilni koraki proti skupnemu evropskemu trgu na področju obrambe, ampak kako gre čezatlantskemu trgu na tem področju? Tu sta dve pomembni spremembi. Eno je dejstvo, da so se Združene države pred kratkim odločile kupiti letala tankerje pri evropskem podjetju. Drugič, predlagana direktiva o dobavi materiala za obrambo, ki jo je predložila Evropska komisija, ne vključuje nobenih pravil o obveznem kupovanju evropskih izdelkov v primerjavi z obveznim kupovanjem ameriških izdelkov. Bistvo zadeve je dobava najboljše opreme za naše oborožene sile, pri čemer to vključuje intenziven dialog med Evropsko unijo in Natom.

Vendar so prav tako pomembna prizadevanja za neposredne razprave o teh gospodarskih zadevah med Evropsko unijo in Združenimi državami. Čezatlantski gospodarski svet bo zato moral o tej zadevi razpravljati – ali tokrat ali ob drugi priložnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE).(ES) Gospa predsednica, krepitev odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami je v čezatlantskem okviru in vedno bolj večstranskem svetu ključna.

Na gospodarskem področju so gospodarsko sodelovanje, trgovina in vlaganje med Združenimi državami in Evropo najboljši dvostranski odnos na svetu.

Odprava ovir za čezatlantsko gospodarsko povezovanje bo povečala blaginjo obeh strani. Da bo čezatlantski trg lahko oblikovan do leta 2015, bo potrebna politična volja.

Sprejetje okvirnega sporazuma o izboljšanju gospodarskega povezovanja na vrhovnem srečanju leta 2007 je bil mejnik za ponovno vzpostavitev novega čezatlantskega programa iz Madrida iz leta 2005 ter je dodal nov zagon čezatlantskemu gospodarskemu partnerstvu.

Čezatlantskemu gospodarskemu svetu moramo poslati sporočilo, da ima za delovanje v tej smeri podporo Evropskega parlamenta.

Združene države in Evropa sta dva velikana svetovnega gospodarstva in zlasti zato odgovorna za oblikovanje humane globalizacije. Njuno gospodarsko povezovanje je pozitivna referenčna točka za oblikovanje odprtega, zanesljivega in globalno trajnostnega gospodarstva.

Ta postopek, ki je skladen z večstranskimi zavezami, se mora še stopnjevati, odpreti nove poti in postaviti nove smernice za razvoj preglednejših, zanesljivejših in pravičnih odnosov skladno s skupnimi standardi.

Pomagal bo tudi pri poenotenju prizadevanj, ki so odgovor na težave s finančno stabilnostjo, podnebnimi spremembami in potrebami človeškega razvoja.

Varnost izdelkov, varstvo potrošnika, poštena trgovina, varovanje ugleda, spodbujanje tehnoloških izumov in inovacij, pravila za računovodstvo, razvoj finančnih storitev in regulativno sodelovanje so vsi del programa.

Gospod Verheugen zaupamo vam in upamo, da se v Parlament ne boste vrnili praznih rok.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophia in ’t Veld (ALDE). – Gospa predsednica, čeprav se zavedam tveganja, da program čezatlantskega gospodarskega sveta postaja preobsežen, vseeno predlagam, da dodamo še zaščito podatkov, saj je ta, v nasprotju z mnenjem veliko ljudi, zelo gospodarsko vprašanje. To je bila nekoč dejansko odgovornost generalnega direktorata Komisije za notranji trg, vendar se je to od takrat spremenilo.

Osebni podatki so postali velik posel, ki raste. Zdaj se na primer v tem sektorju dogajajo nekatere združitve, ki presegajo več milijard. Spomnite se združitve Google/Double Click, o kateri smo govorili januarja, združitve Microsofta in podjetja Yahoo!, ki je zdaj preklicana, ter v kratkem združitve podjetij Reed Elsevier in ChoicePoint. To kaže na pomembnost osebnih podatkov.

Ta posel ima tudi globalni značaj. Podjetja se vedno bolj soočajo z različnimi pravnimi ureditvami po svetu ali na primer celo v Evropi ali Združenih državah: pravila o obveščanju o kršitvah, zaščiti podatkov, profiliranju in oglaševanju na podlagi vedenjskih vzorcev. Podjetja in državljani potrebujejo za pravno gotovost in preglednost globalna pravila. Zato moramo začeti globalne standarde nadgrajevati. Menim, da je čezatlantski gospodarski svet za to ustrezno izhodišče, zato bi rad vedel, ali se komisar Verheugen strinja z mano, da mora biti ta zadeva vključena v program čezatlantskega gospodarskega sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospa predsednica, zadnja kriza hipotekarnih posojil v Združenih državah je pretresla tudi največje finančne institucije Evrope, s čimer nam je vsem pokazala, kako zelo sta trga Združenih držav in Evropske unije medsebojno povezana.

Posledična nepripravljenost bankirjev na izdajanje posojil – celo med sabo – je privedla do kreditne krize, ki bo negativno vplivala na gospodarsko rast in blaginjo podjetij ter gospodinjstev ne glede na to, ali so v Parizu v Teksasu ali v Parizu v Franciji.

Veliko vlad ni izpolnilo pričakovanj običajnih državljanov. Kadar je bil dovoljen obtok vedno novejših finančnih instrumentov, kot v otroški igri gnilo jajce, so bili pri urejanju finančnih trgov neučinkoviti. Ko bi jajce moralo dobiti lastnika, ga nihče ni hotel, saj je bilo le še kup globokih dolgov.

Poročilo zelo upravičeno poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju nadzornih organov na obeh straneh Atlantskega oceana, zlasti v času, ko se bodo vlade osredotočile na kratkoročno sanacijo, reševanje in krepitev bank ter posameznih upnikov.

Vlade morajo paziti, da brezobzirnim in vročeglavim ne dajo napačnega sporočila. Z regulatorji za finančne trge morajo zahtevati pregledne računovodske metode in modra merila za odobritev posojil finančnih institucij.

Upamo, da bo usklajeno prizadevanje strank Združenih držav in evropskih strank omogočilo, da se v prihodnje takim krizam izognemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, prav imate. Po tem, ko so bili vsi drugi poskusi neuspešni, si ta prizadeva izboljšati naše čezatlantske odnose na pravni podlagi za vsak primer posebej. Vendar se takoj pojavi razsežnost, ki v našem današnjem pregledu razmer manjka, in to so okoliščine, v katerih bo razprava potekala. V vsakem naslednjem dokumentu lahko vidimo, koliko napredka je bilo doseženega na vsaki strani Atlantskega oceana za vsak del zakonodaje.

Kaj bomo storili glede osnovne razprave, ki bi morala potekati z našimi ameriškimi partnerji o teh razmerah, tveganju, da njihovo gospodarstvo zajame recesija, težavah z organizacijo ločevanja gospodarske rasti od pritiska na okolje na začetku te recesije in seveda težavah z menjalnim tečajem? Namen te resolucije ni urejanje menjalnega tečaja, vendar vseeno zelo dobro vemo, da bo stanje čezatlantskih odnosov odvisno zlasti od naše sposobnosti mednarodnega urejanja trgovine. Ko pogledate status razprav z našimi kolegi iz Združenih držav v vseh dokumentih, imamo v svetu, ki ste ga vi pomagali oblikovati, pravico govoriti tudi o dokumentih, ki morda niso del čezatlantskega dialoga.

Navedla bom le en primer: stanje na trgu nepremičnin. Seveda je odločitev, kako izboljšati svojo sposobnost izdajanja nepremičninskih posojil, ki bodo izražala resnične potrebe in posojilne sposobnosti prebivalstva Združenih držav ter upoštevala resnični pomen financiranja socialnih stanovanj, v pristojnosti zakonodajalcev Združenih držav. V Evropi smo ugotovili, da se bo finančni trg znova uredil, potem ko se bo uredil ameriški finančni trg. V dialogu z ameriškimi partnerji moramo zato poudarjati te težave, ki so odvisne od njihove sposobnosti, da spremenijo svojo zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE).(NL) Po zadnji noči kaže, da v Združenih državah ne bo izvoljena predsednica. Vendar bo trgovina ne glede na to, kdo bo izvoljen, tudi v prihodnje pomembna pri odnosih z Združenimi državami.

Drug drugemu smo glavni trgovski partner, zato je konstruktivno gospodarsko sodelovanje zelo pomembno. Komisar Verheugen si zato za svoj pristop zasluži pohvalo. Na ta čezatlantski gospodarski svet polagamo velike upe, čeprav se moramo zavedati, da bo to dolgoročna naložba. Vendar mora ta svet imeti pomembno vlogo pri usklajevanju ureditev, zmanjšanju birokracije in odpravi ovir za trgovino, zato da bodo naša podjetja lažje poslovala v Združenih državah in da se bodo naši trgi bolje prepletali.

Gospod komisar, ali bi lahko prosim dali prednost ukrepom, ki jih je gospa Mann tako lepo poimenovala die verrückten Maßnahmen: nizozemščina za to nima tako dobrega izraza. Ti verrückte Maßnahmen gotovo vključujejo 100-odstotno pregledovanje kontejnerjev, kar bi pravzaprav moralo biti črtano, saj je absurden ukrep z zelo negativnim učinkom in veliko previsoko ceno.

Gospa predsednica, ko gre za naše interese v drugih delih sveta, zlasti v boju proti nevarnim igračam iz Kitajske in ponarejevanju izdelkov v Aziji, moramo z Združenimi državami združiti moči. V zvezi s temi ponarejenimi izdelki se zdi, da tolčemo z glavo ob zid; kaže, da dotoka ne moremo resnično omejiti.

Prosim tudi, da ste pozorni zlasti na skupne ukrepe v sedanji finančni krizi. Tudi pri tem mora čezatlantski gospodarski svet nujno imeti pozitivno vlogo.

Gospa predsednica, odgovornosti za ohranitev dialoga s kongresom Združenih držav ne nosita le čezatlantski gospodarski svet ter komisar, ampak tudi mi: če združimo moči, si lahko medsebojno pomagamo; prav to je naš cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Benoît Hamon (PSE).(FR) Gospa predsednica, gospod komisar, čezatlantski gospodarski dialog je zaznamovan s trojno krizo: globalna bančna in finančna kriza, ki ji še zmeraj ne vidimo konca, kriza pri cenah živil in nazadnje kriza pri cenah nafte. Vse te pretrese na splošno spremljajo globalno segrevanje in podnebne spremembe, zaradi česar je treba obrniti gibanje trendov in podvomiti o posameznih postavljenih načelih, na katerih smo zgradili blaginjo zahodne družbe.

Ali bi lahko bila krepitev naših čezatlantskih odnosov namenjena temu cilju? Menim, da bi lahko, čeprav bo težko, zapleteno in ne brez sporov. Ta resolucija vključuje osnutke nekaj odgovorov, ki so skladni z zahtevami in upi evropskega in ameriškega javnega mnenja. Prvič, ne smemo se omejiti le na oblikovanje čezatlantskega območja proste trgovine, ampak tudi zagotoviti, da je razvoj naše trgovine namenjen drugim, bolj hvale vrednim ciljem, ki spodbujajo socialne in okoljske standarde.

S tega stališča je resolucija, o kateri bomo glasovali jutri, dobro uravnotežena. Priznava, da so tako imenovane ovire za trgovino med Evropsko unijo in ZDA pogosto zakoni z določenim socialnim, okoljskim in kulturnim namenom ali namenom v zvezi z javnim zdravjem ter da te ovire ne morejo biti odstranjene brez demokratične odločitve in pozitivnih zakonodajnih ukrepov za zaščito teh ciljev.

Besedilo tudi spodbuja Evropsko unijo, da se zgleduje po posameznih dvostranskih sporazumih o trgovini, ki so jih podpisale ZDA in vsebujejo podrobne določbe za delovno pravo. Zlasti zaradi teh razlogov verjamem, da je ta resolucija za čezatlantski dialog uporabna.

 
  
MPphoto
 
 

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, naš današnji sestanek o tej zelo pomembni pobudi je za delo gospoda Güntherja Verheugna, gospoda Jonathana Evansa in drugih velika pohvala.

Za njegovo politično vodstvo želim pohvaliti zlasti gospoda Evansa, ker menim, da sta bili politična in parlamentarna sestavina nesporno bistveni.

Lani, ko smo lahko šli v kongres in poudarili dejstvo, da je obravnavanje teh zadev v Parlamentu zelo razširjeno, sem imel čast prvič iti v Washington z delegacijo odbora za notranji trg.

Želim vas tudi obvestiti, da nas je v odboru za notranji trg pred kratkim s svojim obiskom počastila gospa Nancy Nord, namestnica predsednika odbora za varnost potrošniških proizvodov. To je bila neposredna posledica našega obiska v Washingtonu, kar po mojem mnenju kaže na to, da zdaj dojemamo politično razsežnost.

In zakaj moramo izkoristiti to politično razsežnost? Odgovor je zato, ker mora imeti zlasti delo na varnostnih zadevah tehničnih izdelkov in zadevah v zvezi z usklajevanjem politično razsežnost. Težava je na birokratski ravni. Če vzamemo za primer avtomobile, o katerih je prej govoril gospod von Wogau, je težava pri njih pravzaprav v tem, da se strokovnjaki v Evropski uniji in strokovnjaki v Združenih državah – ne politiki – še zmeraj ne strinjajo o temeljnih zadevah, kot so standardi za emisije za težke tovornjake, ali kako testirati varnost avtomobilov.

To niso politične zadeve. To so zadeve, o katerih se birokrati ne strinjajo. Menim, da se moramo s tem spopasti, saj nas pravzaprav po nepotrebnem stane veliko denarja, ki bi ga morali porabljati in vlagati v proizvodnjo varnejših in okolju prijaznejših izdelkov za potrošnike. Na koncu se vse vrti okoli tega.

Gospod komisar, vem, da lahko računam na vas, da boste s svojim političnim vodstvom s tem opravili, vendar menim, da moramo pri tem sodelovati vsi, ne zato, da bomo sprejemali te podrobne odločitve, ampak da bomo ljudem, ki jih to zadeva, povedali: združite se in se potrudite, ker mi vsi hočemo, da vam uspe.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE).(PL) Gospa predsednica, čezatlantski gospodarski svet, ki je bil oblikovan lani, je dobra zamisel za izboljšanje čezatlantskega sodelovanja na gospodarskem področju. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da so Združene države naš največji trgovski partner. Prepričana sem, da bo učinkovito prepoznavanje obstoječih ovir, ki mu bo sledila odstranitev teh ovir, gospodarsko rast kar najbolj spodbudilo. Upam, da bosta ti dve strani kmalu oblikovali podroben načrt, ki bo poudaril naloge, ki jih bodo morali posamezni sektorji opraviti, zato da bo oblikovanje čezatlantskega trga uspešno.

Gospe in gospodje, sodelovanje pod vodstvom čezatlantskega gospodarskega sveta vključuje težave, ki so pomembne za delovanje skupnega trga. Veseli me zlasti to, da so bile med prednostnimi nalogami za to sodelovanje tudi zadeve v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine. Naj vas spomnim, da je Evropska unija lani objavila sporočilo o izboljšanju evropskega sistema za patentiranje, s čimer je poskušala ponovno oživiti razprave o patentu Skupnosti. Letos neučakano pričakujem sporočilo o strategiji na področju pravic intelektualne lastnine. Čezatlantsko sodelovanje je pomembno zlasti na tem področju. Naša gospodarstva temeljijo zlasti na znanju. To je eden od razlogov, zaradi katerih sta zaščita in izvajanje pravic intelektualne lastnine tako zelo pomembna.

Vendar je v interesu naših gospodarstev, da rešitve, ki jih spodbujamo, upoštevajo tudi tretje države. Brez njihovega razumevanja in sodelovanja naša prizadevanja ne bodo dosegla pričakovanih učinkov. Zato mora biti uporaba vpliva za izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine v tretjih državah del čezatlantskega sodelovanja.

Računam na to, da bo čezatlantski gospodarski svet v bližnji prihodnosti objavil poročilo o napredku pri sodelovanju v zvezi z uvedbo pravic intelektualne lastnine, pri katerem bo predstavil ukrepe, ki se bodo izvajali v prihodnosti za krepitev sodelovanja pri boju proti ponaredkom in piratstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospa predsednica, gospod komisar, čezatlantski gospodarski svet je institucija, ki obstaja zato, da bo našla boljše rešitve za gospodarsko sodelovanje in povečala promet trgovine med EU in Združenimi državami. Ta svet je tudi kraj, kjer se oblikujejo temelji konsolidiranega skupnega trga. Spomnimo se, da se približujemo času, ko bomo morali drugim svetovnim regijam skupaj predlagati spremembo predpisov in načel o delovanju v svetovnem gospodarstvu in globalnem trgovanju.

Eno od pomembnih področij našega sodelovanja je nadzorovanje finančnih trgov in sprejetje preglednih načel na tem področju, zato da se bomo izognili tveganjem, ki smo jih izkusili kot posledico krize na hipotekarnem trgu, ki je nato povzročila tudi pretrese na svetovnih trgih z živili.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (PSE).(RO) Gospod komisar, naša razprava poteka pred ljubljanskim srečanjem evropskih in ameriških zakonodajalcev, ki ste ga prav tako omenili vi ter tudi gospod Evans, pri čemer sem prepričana, da bo to srečanje znova poudarilo potrebo po konsolidiranju čezatlantskega dialoga.

Oblikovanje čezatlantskega gospodarskega sveta kaže potrebo po uskladitvi položaja obeh strani pri soočanju s krizami na globalni ravni, zlasti pri krizah v zvezi z živili in energijo, ter tudi na drugih področjih.

Na žalost revščina ostaja glavni sovražnik človeštva, vendar je ne moremo omiliti brez resničnega sodelovanja mednarodnih organov in nacionalnih držav, zlasti Evropske unije in Združenih držav Amerike.

Za konec želim to priložnost uporabiti tudi za ponovno prošnjo za podporo Evropske komisije pri reševanju zadeve v zvezi z vizumi, kar bo znak potrebne solidarnosti z novimi državami članicami Evropske unije, ki te težave še niso rešile.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE). – Gospa predsednica, veliko je bilo povedanega o zelo resnih zadevah. Seveda je precej pomembno, da se zavemo, da med Združenimi državami in Evropsko unijo nenehno poteka dialog, vendar so bistvo čezatlantskega gospodarskega sveta konkretni rezultati. Njegovo bistvo je odprava govorjenja in nekaterih nedostojnih izgovorov na obeh straneh Atlantskega ocena pri tistih stvareh, ki morajo biti urejene, zato da se bodo lahko naša gospodarstva razvijala in da bodo ljudje v teh gospodarstvih nagrajeni z rastjo, zlasti zdaj, ko so nastale finančne krize.

Zato me veseli, da je bil napredek resnično dosežen. Pozdravljam dejstvo, da je veliko kolegov, kot na primer gospod Jonathan Evans in komisar Verheugen, v tem parlamentu v zvezi s to zadevo trdo delalo in poskusilo doseči napredek. Omenjen je bil mednarodni standard računovodskega poročanja ter tudi dogovori posrednik-trgovec. Vse to so dobri koraki naprej in trdne zadeve, vendar to ne more biti nakupovalni spisek. Čezatlantski gospodarski svet ima sedem prednostnih nalog, pri katerih mora napredovati in zanje zagotoviti, da se o njih ne bo le govorilo. Zavarovanje je ena od teh nalog, taka, ki bo lahko uresničena – morda ne danes, vendar zagotovo jutri.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se vam vsem lepo zahvaljujem za široko podporo, ki jo je ta razprava izkazala projektu čezatlantskega gospodarskega sodelovanja, in ponovno poudarjam, da lahko ta projekt uspe le ob sodelovanju vseh institucij. Svet ima svojo vlogo, Parlament ima svojo in tudi Komisija si prizadeva za opravljanje svoje.

Želim izraziti nestrinjanje s tistimi, ki jih skrbi, da je to le vrsta čezatlantskega protekcionizma ali da se dve največji in najmočnejši gospodarski regiji na svetu obzidujeta, ter jih opogumiti, da čezatlantsko gospodarsko sodelovanje ni usmerjeno proti nikomur. Zelo zanimivo je vedeti, da v tej razpravi že omenjene gospodarske regije že kažejo veliko zanimanje za to delo in so že bolj ali manj neposredno vprašale, ali si lahko predstavljamo narediti nekaj podobnega z drugimi subjekti.

Moj odgovor je vedno enak: radi bi počakali in videli, ali model, ki smo ga tukaj ustvarili, dejansko deluje, saj smo še vedno na začetku. Še enkrat želim poskusiti pokazati, da tu obstajajo različne razsežnosti. Resnično osrednja zadeva je odprava trgovinskih ovir. Točno tako, kot je rekel gospod Harbour: to so trgovinske ovire. Ko zadevo natančneje pogledate, se zazdi nerazumljivo in neverjetno, da smo na ta način delovali toliko let. Popolnoma prav ima. Zato ker se birokrati ne morejo sporazumeti. Kar zdaj počnemo, je spodbujanje birokratov k ukrepanju, silimo jih, da se med seboj pogovorijo, in jim postavljamo referenčne točke.

Gospa predsednica, dovolite mi, da dodam še nekaj. Čeprav sem v tem poslu že dolgo časa, sem se skozi sodelovanje pri tem naučil nekaj novega. Vedno sem bil prepričan, da je bil, če je bil v Združenih državah posamezen politični proces pod nadzorom Bele hiše, potreben le pritisk na gumb, nato sta vsa administracija in izvršna veja ugodili predsednikovi želji. To ne drži niti v Združenih državah. Evropa ni edina, ki ima težave z aktiviranjem svoje birokracije, Američani imajo isti problem. To je torej naša temeljna naloga. Tu govorimo o zadevah, zaradi katerih bi se gospodarstvo na obeh straneh rešilo veliko milijard evrov nepotrebnih stroškov, kar je denar, ki bi ga lahko vložili ali porabili za ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje pametnih inovacij. To je ključna naloga.

Druga razsežnost vključuje veliko daljnosežnejše razmišljanje o tem, ali bi mogoče lahko uporabljali skupne standarde. Na primer, s sopredsedujočim iz Združenih držav sva se strinjala, da ni smiselno, da Združene države in Evropa razvijajo standarde in z njimi na tretjih trgih tekmujejo med seboj. Prizadevanje za več sodelovanja in preprečevanje težav s prihodnjimi pravili je eden od razlogov, zaradi katerih potekajo tesne razprave o nanotehnologiji in standardih o biogorivih. Vse to počnemo zato, da tega ne bo treba ponavljati v prihodnosti, zato da se zadeve ne bodo različno razvijale.

Z vami bi rad delil tudi svojo osebno vizijo. Menim, da lahko glede na zelo različne načine razmišljanja na obeh straneh Atlantskega oceana, na primer o načinu, kako doseči varnost izdelkov, na koncu dosežemo cilj le, če smo pripravljeni priznati načine mišljenja in regulativna pravila druge strani, na primer če priznamo, da Američani ravno tako nočejo zastrupiti svojih državljanov kot mi, in če Američani priznajo, da mi ravno tako nočemo svojih državljanov izpostavljati nevarnostim električnih naprav kot oni. Tako obstaja osnovna podlaga za medsebojno priznavanje smiselnih predpisov.

In zdaj k tretji razsežnosti. Na to področje se je popoldanska razprava skoraj izključno omejila – velike, daljnosežne zadeve, ki včasih zadevajo globalno politiko in smo jih tukaj omenili. Strinjam se z gospo Eriko Mann in vas prosim, da kljub dejstvu, da imamo okvirni sporazum, ki predpisuje, katere teme lahko obravnavamo in katerih ne moremo, ne preobremenite Sveta. Omenjenih je bilo veliko tem, ki zagotovo niso bile predvidene v okvirnem sporazumu in za katere obstajajo druga pristojna mesta. Vendar izkušnje že kažejo, da praktično sodelovanje zahteva medsebojno razpravo o velikih strateških zadevah, kot so prihodnost svetovnega trgovinskega sistema, protekcionizem, obravnavanje naložb iz državnih sredstev, cene živil in energije ter mogoča nujna ureditev finančnih storitev. In prav to zdaj počnemo. Našli smo način, da odgovorimo zelo hitro in zelo prožno. Zato ne morem izključiti, da ne bomo dolgoročno razpravljali o temah, ki presegajo tiste, ki so bile dejansko določene v okvirnem sporazumu.

Naj ponovim: ta razprava me je spodbudila, da ostanem na uhojeni poti in zagotovim, da nam bo tokrat uspelo. Skupaj imamo ogromen potencial, ki ga še nismo niti začeli izkoriščati. Ko bomo odstranili ovire, ki nam preprečujejo izkoriščanje našega celotnega gospodarskega potenciala, takrat bomo lahko za doseganje svojih političnih, socialnih in ekoloških ciljev naredili veliko več. To je naš cilj.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Prejel sem šest predlogov resolucij(1), vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Globalni izzivi so kot dvignjena sekira nad vratom današnje razprave. Namesto da se prepiramo o težavah preteklosti in podrobnostih vzajemnega odnosa, se moramo zavedati, da Evropska unija na globalni ravni predstavlja 7 % svetovnega prebivalstva. Če se želimo resnično soočiti s temi vedno večjimi izzivi, obstaja le ena rešitev: obe največji demokratični območji svobodne trgovine morata združiti moči. Ne obstaja nobena druga možnost kot najtesnejše mogoče čezatlantsko sodelovanje. To ni vprašanje dolgoročnega stališča polnega pobožnega upanja.

Lani sta Evropski parlament in kongres Združenih držav obetajoče začela. Določila sta ambiciozen cilj, da bo čezatlantski trg oblikovan do leta 2015. Za uresničitev tega cilja potrebujemo popolno sodelovanje Sveta in Komisije.

Naša prva naloga je, da popišemo in odstranimo vse obstoječe ovire – politične in tehnične. Druga naloga bo oblikovanje izčrpnega dokumenta, ki bo pojasnjeval bistvene razloge in prednosti tega cilja splošni javnosti.

Na koncu ne smemo pozabiti, da bo cilje lizbonske strategije najlažje doseči tako, da resnično in učinkovito povežemo obe strani Atlantskega oceana.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov