Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Ioannisa Gklavakisa (A6-0166/2008) v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž (KOM(2007)0701 – C6-0447/2007 – 2007/0242(CNS)).
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, preden se posvetim vsebini tega poročila, se zahvaljujem poročevalcu gospodu Gklavakisu in članom odbora za kmetijstvo za zelo dobro opravljeno delo o tem izredno občutljivem vprašanju reforme bombažnega sektorja.
Kot veste, je leta 2006 Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo reformo bombažnega sektorja, o kateri smo se sporazumeli leta 2004, ker je razsodilo, da krši načelo sorazmernosti. Sodišče je tudi odločilo, da je treba v razumnem roku sprejeti nov režim. Zato se je Komisija takoj odzvala na to odločitev in naročila številne študije, začela z izčrpnimi postopki posvetovanj ter izvedla ocene učinka.
Na podlagi tega Komisija predlaga, da se ohrani 35 % vezava pomoči, kar omogoča nadaljevanje proizvodnje bombaža in spoštovanje pristopnih pogodb Grčije, Portugalske in Španije. Hkrati je 65-odstotno prenehanje vezave v skladu z reformo skupne kmetijske politike in zavezanostjo Evropske unije do svojih mednarodnih partnerjev, zlasti v državah v razvoju.
Zato zelo pozdravljam podporo v poročilu v zvezi s 35-odstotno vezano stopnjo kot uravnoteženo pot naprej. Vaše poročilo ustrezno opozarja, da je sektor bombaža v Evropski uniji v procesu prestrukturiranja. Zavedam se potreb sektorja in zato pozitivno sprejemam predloge sprememb, ki predlagajo podporo procesa, na primer z zmanjšanjem osnovne nacionalne površine, s čimer bi se povečala vezana pomoč na hektar. V zvezi s tem se mi zdijo vaši predlogi zelo smiselni.
Vendar prav tako pozivate k povečanju pomoči na hektar, če je površina za bombaž manjša od opredeljene površine na nacionalni ravni, kar pomeni težave. Menim, da je to dejansko proticiklični sistem, ki bo izkrivil pomoč v evropskem sektorju bombaža in bo v očitnem nasprotju z našimi pooblastili za večstranska trgovinska pogajanja v okviru kroga pogajanj o razvoju iz Dohe.
Podpiram predloge sprememb v zvezi z nacionalnim okvirom. Zlasti pozdravljam ukrepe za prestrukturiranje sektorja za odzrnjevanje in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodnje. Vendar morajo biti vsi ukrepi za prestrukturiranje v skladu z zelenimi subvencijami (Green Box) Svetovne trgovinske organizacije in se ne smejo prekrivati z ukrepi, ki jih že izvajamo v okviru politike za razvoj podeželja.
Končno, ni presenetljivo, da nasprotujem prenosu pomoči za regije, ki proizvajajo bombaž, iz drugega v prvi steber. Menim, da je jasno, kar sem lahko v tem parlamentu že večkrat povedala, da moramo okrepiti politiko za razvoj podeželja. Poudarjam, da se programi za razvoj podeželja v regijah, ki proizvajajo bombaž, v Španiji in Grčiji dejansko učinkovito uporabljajo, na primer različne kmetijsko-okoljske sheme.
Veselim se uspešne razprave o tem zelo pomembnem vprašanju.
Ioannis Gklavakis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, pazljivo sem poslušal komisarko.
V EU štiri države gojijo bombaž: Grčija, Španija, Bolgarija in v zelo majhnih količinah Portugalska. Ko sem se lotil tega poročila, sem tesno sodeloval z veliko ljudmi, prejemal sem priporočila in se udeleževal razprav, zato lahko rečem, da je to rezultat dolgega in obsežnega sodelovanja.
Sodeloval sem s člani odbora, ki se jim zahvaljujem, s španskimi predstavniki proizvodnega sektorja in sektorja za odzrnjevanje bombaža ter seveda s svojimi rojaki iz Grčije.
Poudarjam, da je odbor za kmetijstvo odobril poročilo z 28 glasovi za in šestimi proti. To pomeni visoko raven sprejetosti.
Naj na kratko omenim predlog za podporo sektorja bombaža iz leta 2004. Sodišče Evropskih skupnosti ga je razveljavilo. Predlog je pozival k vezani pomoči v višini 35 % in nevezanemu plačilu v višini 65 %. V naslednjih letih se je proizvodnja bombaža upočasnila in se postopoma zmanjšala za 50 % v Španiji in 20 % v Grčiji.
Število kmetijskih gospodarstev za proizvodnjo bombaža se je v Grčiji zmanjšalo za 11 %, v Španiji pa za 25 %.
Cilj tega poročila je ohranitev proizvodnje bombaža v Evropi, pri čemer EU kot celota zajema le 2 % svetovne proizvodnje. Zato smo se strinjali, da se finančna sredstva, namenjena državam članicam, ki gojijo bombaž, ohranijo v celoti.
Seveda smo zahtevali nekoliko večja finančna sredstva na hektar, da se prepreči zmanjšanje gojenja bombaža ali nedonosnost proizvodnje, pri čemer me veseli, da ste to sprejeli. Če celotni znesek ostane isti, je zmanjšanje obdelovalnih površin neizogibno. Seveda ni nobenega znaka, da bodo nastale težave, če bo država članica želela povečati obdelovalne površine po svojih željah brez določene zgornje meje.
Razmerje med vezano in nevezano pomočjo ostaja 35–65 %. Vendar smo zahtevali, da je treba državam članicam dovoliti, da po želji spremenijo svoj delež vezane pomoči brez preseganja spodnje meje 35 %.
Pri tem mora biti jasno naslednje: nova zemljišča ne bodo pomenila določene meje, za preseganje katere so se prej uvedle kazni. Nasprotno, to je način zaščite sedanje splošne pomoči temu sektorju. Resnično verjamemo, da bo predlagano povečanje pomoči močna spodbuda za ohranjanje pridelka.
Predlagamo tudi vzpostavitev nacionalnega okvira v višini 1 %, ki se financira z odbitkom od vezane pomoči, iz neporabljenih proračunskih sredstev in z 22 milijoni EUR, preusmerjenimi v drugi steber.
Kaj bo dosegel nacionalni okvir? Prvič, njegovi cilji so ambiciozni: na primer, zagotovila se bo pomoč za raziskave novih možnosti, ki zahtevajo manjšo porabo vode in pesticidov, kar je zelo koristno za okolje. Drugič, kakovost proizvedenega bombaža se bo izboljšala in industrija odzrnjevanja posodobila.
Osnutek poročila izpolnjuje potrebe pridelovalcev bombaža v državah članicah in je hkrati v skladu s cilji EU. Ukvarja se z dejanskim financiranjem, pri čemer hkrati uvaja v EU bistvene okoljske ukrepe.
Za konec naj omenim odlično sodelovanje in podporo vseh kolegov poslancev pri oblikovanju poročila, ki nam je omogočilo uvesti nove zamisli in priporočila.
Prepričan sem, da bo izvajanje nove sheme pomagalo ohraniti uspešen sektor proizvodnje bombaža v EU in donosno industrijo odzrnjevanja.
Nazadnje se ponovno zahvaljujem Komisiji za konstruktiven odziv na potrebe držav, ki proizvajajo bombaž. Končno smo dosegli rezultat in bomo lahko Svet pravilno usmerili.
Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, presenetljivo je, da se je Evropska komisija na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti odzvala z novim predlogom za spremembo sheme podpore za bombaž, ki je dejansko enaka kot prejšnja, razen v zvezi z vezavo podpore na bombaž, ki se dejansko požanje.
Zaradi vsega navedenega toplo pozdravljamo odlično poročilo gospoda Gklavakisa, ki izpostavlja glavne težave v proizvodnem in predelovalnem sektorju.
Prvič, predlog Komisije za ohranitev 35 % vezane pomoči je glede na to, kar se je v zadnjih letih pokazalo z zmanjševanjem proizvodnje v državi, kot je Španija, popolnoma neustrezen, zato menimo, da je rešitev iz poročila, da se zgornja meja prepusti subsidiarnosti, najprimernejša.
Gospod Gklavakis je navedel nekaj številk in lahko vam povem, gospa komisarka, da je Andaluzija, ki je glavna proizvodna regija v moji državi, v zadnjih treh letih izgubila 65 % svoje proizvodnje.
Razen tega obžalujem, gospa komisarka, ker vam nasprotujem, vendar menim, da je predlog spremembe 17, ki sem ga vložila sama in je vključen v poročilo, zelo pozitiven, ker pravilno navaja, da se lahko pomoč za proizvajalce poveča, če je obdelovalna površina manjša od osnovne površine za proizvodnjo, kar bo po mojem mnenju sektorju dejansko koristilo, ker se bo ohranila finančna nevtralnost, zagotovila uporaba sredstev v celoti in omogočila velika prožnost v tem sektorju.
Gospa komisarka, končno poudarjam, da je bila v zvezi z industrijo odzrnjevanja, za katero sem prepričana, da je bila v okviru reforme iz leta 2004 velika napaka in jo je nujno treba prestrukturirati, ključna uvedba sklada za prestrukturiranje, ki je naveden v poročilu gospoda Gklavakisa.
Razen tega menim, da bo predlog spremembe 39, ki smo ga vložili v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov, prek člena 69 pripomogel k zagotavljanju več financiranja za to predelovalno industrijo.
Nazadnje, gospod predsednik, zavračam sporazum, ki ga je ta teden dosegel posebni odbor za kmetijstvo, ker menim, da še vedno ne zagotavlja ustreznega odziva na težave v tem sektorju in zlasti v industriji odzrnjevanja, pri čemer moram povedati, da so mi danes iz španske industrije odzrnjevanja sporočili, da bo, če Svet ne spremeni tega predloga, 27 tovarn za odzrnjevanje prenehalo delovati.
Upam, da bo Svet to spremenil, pri čemer se komisarki zahvaljujem za prisotnost.
María Isabel Salinas García, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, pridružujem se zasluženim čestitkam poročevalcu in se mu zahvaljujem za stalno dostopnost in sodelovanje ter zlasti za srečanje z vsemi proizvajalci v moji regiji, Andaluziji.
Novo reformo sektorja bombaža obravnavamo zato, ker se je moja država, Španija, zlasti moja regija, Andaluzija, pritožila na Sodišče Evropskih skupnosti zoper prejšnjo reformo, pri čemer poudarjam, da se je tokrat prvič zgodila zavrnitev reforme Komisije.
Kot navedeno, je presenetljivo, da je Komisija kot odziv na to nerazložljivo predstavila predlog, podoben prejšnjemu, pri čemer se stališče Španije seveda ni spremenilo. Španski pridelovalci bombaža želijo, kot tudi mi, še naprej gojiti bombaž. Omenjena je že bila velika škoda, ki je nastala v moji regiji.
V ta namen potrebujemo reformo, ki je drugačna od prejšnje in nam bo omogočila nadaljnje gojenje. Zato menim, da je poročilo gospoda Gklavakisa ustrezno in pomeni rešitev, ki jo je treba upoštevati.
Poročilo predlaga obseg za raven obsežnejše vezave pomoči in večjo subsidiarnost za države članice. Menim, da je poročevalec razumel različne razmere v sektorju v Grčiji in Španiji. Zato mislim, da bi lahko predlagana rešitev v poročilu gospoda Gklavakisa omogočila nadaljnje gojenje bombaža v obeh glavnih državah pridelovalkah.
Razen tega je jasno, da potrebujemo načrt za prestrukturiranje industrije. Nazadnje Komisija ni upoštevala te zahteve Parlamenta.
Ta industrija razmišlja o nadomestilu za povzročeno škodo, ki je izmerljiva, pri čemer bi bilo dobro to upoštevati.
Pomembno je, da podpremo predlog spremembe skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki poziva k prehodnemu obdobju za prilagoditev na nove razmere. Ne gre za ohranjanje sedanjih razmer, kar je nevzdržno. Naj vas spomnim, da to ni skupna ureditev trga. Doseči moramo sporazum, ki nam bo omogočil nadaljnjo proizvodnjo bombaža v Evropski uniji.
Čeprav na žalost še vedno nimamo postopka soodločanja, upam, da se bosta ob tej priložnosti prizadevanje in mnenje Parlamenta upoštevala. V nasprotnem primeru in glede na poročila iz Sveta Španija ne izključuje poziva k reviziji sodbe, če se mnenje Parlamenta ne bo upoštevalo.
Diamanto Manolakou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, v EU je 70-odstotni primanjkljaj bombaža. Zadevni sektor mora zato prejeti več pomoči. To bi pomagalo tudi pri razvoju celotne industrije, od gojenja bombaža do proizvodnje tkanin in oblačil. Namesto tega se zaradi kvot in dajatev soodgovornosti proizvodnja, kmetijski dohodek in število delovnih mest zmanjšujejo.
Od zadnje reforme skupne kmetijske politike so posledice tega zmanjšanja občutnejše zaradi uvedbe delnega prenehanja vezave od količine proizvodnje pri 65 %. Eno leto po začetku izvajanja nove skupne ureditve trga za bombaž se je proizvodnja v tem sektorju zmanjšala v Grčiji za 20 % in v Španiji za več kot 50 %.
Število malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev se je v Grčiji zmanjšalo za 11 %, v Španiji pa za 25 %. Veliko obratov za odzrnjevanje bombaža ekonomsko ni uspešnih in bodo prenehali z delovanjem, zelo se je zmanjšalo število delovnih mest. Zaradi povečanja proizvodnih stroškov bi se morala povečati tudi pomoč, ki pa se je zmanjšala.
Priporočilo gospoda Gklavakisa kljub pozitivnim predlogom ne rešuje teh težav, ampak sprejema predlog Komisije. Ne strinjamo se z zmanjšanjem kvote v Grčiji za povečanje vezane pomoči na hektar. Zaradi tega bo prenehalo delovati še več malih in srednjih pridelovalcev bombaža. Nihče drug ne more računati na to, da bo našel končno rešitev za te težave.
Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, kadarkoli v tem parlamentu razpravljamo o kmetijski politiki EU, se razumni državljani spomnijo, kako je kljub nekaterim izboljšavam v zadnjih letih še vedno nesmiselna. Interesne skupine stalno zahtevajo nenehno zaščito pred tujo konkurenco. Ta režim velja že tako dolgo, da je celo izkrivil način našega razmišljanja in govorjenja o teh vprašanjih. Zato lahko poročevalec naravnost izreče naslednje: „Pomembno je, da je proizvodnja bombaža v Skupnosti še naprej uspešna in zagotavlja zadovoljive ravni proizvodnje, ki omogočajo stalno ekonomsko uspešnost industrije odzrnjevanja bombaža, ki zagotavlja 3 200 delovnih mest v Grčiji in 920 v Španiji.“
Če bi enako razmišljali na drugih področjih, bi bila Evropa na poti uničenja. Dejansko je Španija zelo uspešna industrijska država z delovno silo približno 20 milijonov ljudi. Takšna država lahko brez težav preusmeri 920 ljudi iz sektorja odzrnjevanja bombaža v produktivnejše dejavnosti. Poročevalec tudi brez obotavljanja uporablja stavke, kot je „Nujno je treba zaščititi uspešen kmetijski sektor Skupnosti, kot je gojenje bombaža ...“ To je skrajni primer protislovja. Jasno je, da uspešna proizvodnja bombaža ne potrebuje pomoči. Resnica pa je, da pridelava bombaža v EU ni donosna in jo je zato treba ustaviti. Takšna prilagoditev je lahko težavna in zahteva državno pomoč, vendar je treba pomoč uporabiti za spremembo in ne za zaščito pridelave, ki očitno bolje deluje v državah zunaj EU.
Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalcu za opravljeno delo in poročevalcem v senci, ki so sodelovali s poročevalcem pri oblikovanju tega poročila.
Na žalost je poročilo, o katerem danes razpravljamo, nastalo zaradi pritiska odločitve Sodišča Evropskih skupnosti in ne zaradi politične želje po zagotovitvi dolgoročne in stabilne sheme v sektorju bombaža do leta 2013 ali uvedbi reforme, ki upošteva pogoje in pravila Svetovne trgovinske organizacije ter skupne kmetijske politike.
Težko je sprejeti, da se bo ustrezna obdelovalna površina v Grčiji iz lanskih 340 000 ha zmanjšala na 270 000 ha. Zaradi manjše površine se bo pomoč še bolj znižala. Prav tako je težko sprejeti, da bodo tovarne za čiščenje bombaža prejele pomoč iz prvega stebra. Podpremo lahko izboljšanje kakovosti, vendar ne za ukrepe iz drugega stebra.
Seveda najbolj podpiramo stabilnost, pri čemer so nevezana in vezana pomoč ter razvoj podeželja zajeti v prvem stebru in se bodo uporabljali v okviru nacionalnega okvira, kot ga zajema Priloga VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003, v skladu s katero je državam članicam omogočena prožnost pri izvajanju te uredbe.
Na koncu zlasti čestitam španski vladi, da je vprašanje bombaža predložila Sodišču Evropskih skupnosti, kar bi morala v primeru proizvodnje tobaka storiti tudi grška vlada.
Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, ali lahko v svojem odgovoru pojasnite, da se ob navedbi številk 35 in 65, 65 % ne črta, ampak podjetja dobijo ta denar? Če se glede na 35-odstotno razdelitev bombaž ne bo več gojil, je bolj smiselno uporabiti le 65 % in gojiti nekaj drugega ali sploh ničesar, ker 35 % ni dovolj za kritje proizvodnih stroškov tako, da se s tem zagotovi sprejemljivost bombaža po cenah, ki jih plačuje industrija.
Če gre zdaj za delovna mesta na področju predelovanja, je treba nedvomno ponovno razpravljati z industrijo, ali lahko ustrezno plača pridelovalce glede na ceno tega bombaža, da bo gojenje bombaža smiselno.
Seveda je pomembno, da se 65 % nevezane pomoči še naprej namenja proizvajalcem, ne glede na to, ali pridelujejo bombaž ali ne. To je sistem nevezane pomoči. Zdi se mi, da je bilo glede tega v prejšnjih govorih nekoliko zmede.
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, natančno sem poslušala različne skrbi in zamisli spoštovanih poslancev. Menim, da ni prevelikih razhajanj, pri čemer sem prepričana, da bo na koncu mogoče doseči sprejemljiv sporazum.
Ne smemo pozabiti, da ob razveljavitvi Sodišča reforme za bombaž niso izrazili dvomov glede delitve vezane in nevezane pomoči (delitev 35 proti 65). Popolnoma nobenega dvoma. Razlog za stališče Sodišča je bila ugotovitev, da moramo opraviti poglobljeno oceno učinka. To dejansko zdaj opravljamo. Vendar to ne pomeni, da imamo kakršen koli razlog za spremembo delitve vezane in nevezane pomoči, pri čemer kmetje seveda ne bodo uporabili nevezane pomoči, če bodo nehali s pridelovanjem. Pridelavo lahko nadaljujejo svojim denarjem, čeprav v prihodnosti ne bodo pridelovali bombaža.
Menim, da se lahko znajdemo v težavah, ker nekatere težave, s katerimi se srečuje ta sektor, dejansko izhajajo iz obdobja pred reformo sektorja bombaža leta 2004. Vendar upam, da bo ta reforma zagotovila obstoj sektorja bombaža. Verjetno bo povezan z razvojem, kot smo ga doživeli, pri čemer bo manjši, vendar upam, da bo tudi konkurenčnejši.
Menim, da je mogoče narediti veliko, kar je omenjala gospa Batzeli, za izboljšanje kakovosti proizvodnje. Prispevamo k dodani vrednosti proizvoda z oznako izvora. Menim, da morajo države članice, ki pridelujejo bombaž, to možnost izkoristiti in svoje proizvode prodati po višji ceni, da lahko v Evropski uniji ohranimo uspešen in konkurenčen sektor bombaža.
Ioannis Gklavakis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, če prav razumem, se vsi strinjamo, da je treba pridelovanje bombaža v EU nadaljevati. Kako se ne bi strinjali? V EU je 70-odstoten primanjkljaj bombaža. Če se bo pridelava bombaža na vseh ravneh še naprej zmanjševala, bo EU primanjkovalo vsega.
V EU pridelamo le 2 % svetovne proizvodnje, kar moramo na vsak način zaščititi. Ne pozabimo, da bombaž pomeni le 0,15 % kmetijske pridelave EU. Razen tega to poročilo vsebuje posebno prizadevanje, pri čemer so mi zlasti v državah, ki pridelujejo bombaž in sem jih obiskal, pridelovalci sami zagotovili, da si želijo pridelovati kakovosten bombaž.
Vsi predloženi predlogi morajo veliko doseči. Vendar moram ponovno poudariti nekaj, kar ugotavljam, da ni razumljivo. Obdelovalna površina se je zmanjšala za povečanje subvencij, pri čemer se je celotna količina finančnih sredstev na državo ohranila. Povečanje obdelovalne površine ni z ničemer prepovedano, čeprav se s tem seveda zmanjšajo finančna sredstva na hektar.
Zato smo v primeru Grčije obdelovalno površino 370 000 ha, pri čemer je subvencija 594 EUR na hektar, zmanjšali na 270 000 ha s subvencijo 750 EUR na hektar, vendar, če obdelujemo več kot 270 000 ha, z možnostjo izbire do 370 000 ha, kar lahko popolnoma upravičeno storimo, nam ne bo nihče več rekel, da obstaja zgornja meja ali kazen. To pomeni, da v bistvu ni nobene prepovedi.
(Vzklik iz dvorane.)
Prosim, nagovorite Parlament in razložite. Prosim vas, preberite poročilo in ugotovili boste, da je to popolnoma pravilno, namreč, če presežemo 270 000 ha, prejmemo manjšo vsoto od 750 EUR. Prosim, preberite si v poročilu.