Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 7. maj 2008 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 15.00.)

  Predsednik. − Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 24. aprila 2008.

2. Izjava predsednika

  Predsednik. − Gospe in gospodje, vemo, da je prejšnjo soboto v Burmi/Mjanmaru divjal uničujoč tropski ciklon Nargis. V tej tragediji je umrlo na deset tisoče ljudi, na sto tisoče ljudi je izgubilo domove ter uničena je bila infrastruktura v najgosteje naseljenih predelih države. To je največja naravna nesreča, ki jo je država doživela, pri čemer razsežnosti izgube človeških življenj in škode še niso znane v celoti.

Vojaški hunti, ki vlada državi, ni uspelo ukrepati razmeram primerno. Niso izvedli preventivnih ukrepov ali ustrezno pomagali prebivalstvu.

Čeprav je dobrodošla novica, da so ustavni referendum v predelih, ki jih je ciklon najbolj prizadel (v regijah Rangun in delte reke Irrawaddy), preložili na 24. maj, bi morali referendum preložiti tudi v vseh ostalih delih države, če bi se zaskrbljenost vlade za svoje ljudi kazala tako, da bi vlada pozornost namenila nujni humanitarni pomoči in takojšnjemu ukrepanju.

Organi so navedli, da bodo mednarodno pomoč sprejeli. Na to bi morali gledati kot na pozitivno potezo in pričakujemo, da bo vlada omogočila izvajanje ukrepov mednarodne pomoči.

Evropska unija je že začela uvajati ukrepe nujne pomoči. Na naslednjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu bomo slišali poročilo Evropske komisije o zagotovljeni humanitarni pomoči in tamkajšnjih razmerah za zagotavljanje pomoči.

Ljudje iz Burme/Mjanmara si zaslužijo našo iskreno solidarnost. Zato jo v imenu Evropskega parlamenta iskreno izražam in dodajam, da v teh trenutkih prav tako mislimo na našo dobitnico nagrade Saharova Aung San Suu Kji. Solidarno jo podpiramo in zahtevamo, da jo izpustijo, zato da bo lahko delala za svobodo svojih ljudi in demokracijo svoje države.

3. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

4. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

5. Mikrokredit (pisna izjava): glej zapisnik

6. Popravek (člen 204a Poslovnika): glej zapisnik

7. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

8. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

9. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

10. Razpored dela

  Predsednik. − Zaradi dejstva, da ustna vprašanja Svetu v zvezi z zavajajočimi podjetji, ki ponujajo imeniške storitve, lahko obravnavamo šele po 20. uri, ko Svet ne more biti več prisoten, kar je dejansko vredno obžalovanja (to ni napisano tukaj, ampak dodajam sam), je bilo predlagano, da preložimo ustno vprašanje na kasnejše delno zasedanje.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, druge izbire, kot da se strinjamo, nimamo. Vendar ste rekli, da Svet „ne more“ biti prisoten. Dvomim, da ne more biti prisoten. Ne kritiziram slovenskega predsedstva, ki je vedno pripravljeno pomagati. Ker politično življenje ne poteka po urniku Sveta, bi ob določitvi dnevnega reda moralo biti mogoče sporočiti Svetu, da je potrebna prilagodljivost, zato da lahko razpravljamo o novih temah, ko se pojavijo, kot sem že prej velikokrat povedal. To je stvar, za katero prosim.

Gospod predsednik, prosim še, da jo vključimo na dnevni red naslednje seje, ker je zadeva nujna. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, potem se lahko dogovorimo.

  Simon Busuttil, v imenu skupine PPE-DE. − Gospod predsednik, strinjam se s prejšnjim govornikom, da je to ustno vprašanje pomembno. Zelo sem razočaran, da Svet ne bo prisoten na razpravi.

To je stvar, ki zadeva na tisoče, če ne na sto tisoče podjetij po Evropi, ki so jih prevarali in se okoristili z njihovim denarjem. Zato je škoda, da Svet ne bo prisoten. Menim, da bi Svetu morala biti podjetja in zlasti mala podjetja ter ta parlament pomembnejši.

  Predsednik. − Razumem, kaj hočete povedati. Slovensko predsedstvo je ponavadi pripravljeno pomagati, vendar so današnje razmere takšne, da se upravičeno pritožujete.

Strinjamo se, da bomo to obravnavali na naslednji seji.

(Razpored dela je bil sprejet.)⁽¹⁾

(1) Nadaljnje spremembe po razporedu: glej zapisnik.

11. EMU@10 − prvih deset let Ekonomske in monetarne unije (sporočilo Komisije) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je sporočilo Komisije o prvih desetih letih Ekonomske in monetarne unije.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Najlepša hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, praznujemo deseto obletnico zgodovinske odločitve o uvedbi eura, ki jo je Evropski svet sprejemal od 1. do 3. maja 1998 za začetek tretje stopnje Ekonomske in monetarne unije.

Ta odločitev je zaznamovala razvoj Evropske unije v zadnjih desetih letih. Danes je v EU in zunaj njenih meja euro, ki ga uporablja 320 milijonov evropskih državljanov vsak dan, simbol evropskega združevanja.

Komisija je menila, da je na koncu prvega desetletja pomembnejše politične pobude in na koncu zaključenega gospodarskega cikla primerno pregledati izzive, s katerimi se bo Ekonomska in monetarna unija srečevala v prihodnjih letih, in razmisliti o njih.

To je namen sporočila, ki ga je danes zjutraj sprejela Komisija in vam ga imam čast predstaviti.

Sporočilo temelji na obširnem poročilu Generalnega direktorata Komisije za gospodarske in finančne zadeve, ki vsebuje natančno analizo delovanja Ekonomske in monetarne unije in vpliva eura v zadnjih desetih letih ter prav tako analizira možnosti v prihodnosti.

Ugotovitve te ocene o pomenu eura v prvem obdobju obstoja so zelo jasne: euro je nesporen gospodarski in politični uspeh.

Zaradi eura imamo Evropejci večjo makroekonomsko stabilnost, nižje obrestne mere in kljub nedavnemu višanju inflacije veliko zmernejše povišanje cen kot v prejšnjih desetletjih.

Zaradi eura je Evropska unija in zlasti 15 držav na euroobmočju gospodarsko bolj povezano območje z več trgovine, več priložnostmi, več delovnih mest in trgi, ki delujejo učinkovitejše.

Zaradi eura so naša gospodarstva bolj zaščitena pred zunanjimi pretresi ter so postala pomembnejša in vplivnejša na svetovnih trgih.

Vse to se pretvori v določene prednosti, vendar naj omenim, da je najpomembnejša od njih 16 milijonov novih delovnih mest na euroobmočju v zadnjih desetih letih.

Zaradi eura je Evropa zdaj močnejša. Zdaj se lažje sooča s pretresi in težavami, kakršne smo doživljali zadnjih nekaj mesecev, zaradi eura imamo trdnejšo podlago, da podpremo svojo rast in model socialne zaščite v prihodnosti.

Tudi če je naše mnenje pozitivno, to ne pomeni, da so se uresničila vsa pričakovanja, ki smo jih pred desetimi leti imeli v zvezi z enotno valuto.

Najprej, gospodarska rast je bila v desetih letih nižja, kot smo pričakovali.

Prav tako še vedno obstajajo razlike med gospodarstvi na tem območju, ki so med drugimi stvarmi posledica pomanjkanja zadostnih pobud za izvedbo vseh potrebnih strukturnih reform.

Poleg tega na euroobmočju še vedno nismo ustvarili močne in enotne zunanje navzočnosti, ki bi nam omogočala vpliv na globalni ravni v skladu z velikostjo in pomembnostjo našega gospodarstva in naše valute.

Končno javna podoba eura, tj. valute, ki se splošno enači s podobo Evropske unije, ne izraža vseh dejanskih prednosti, ki jih državljanom prinaša.

Ta ugotovitev zagotavlja dovolj gradiva za razmišljanje o tem, kaj je še treba storiti, in ugotovili smo, da je treba storiti še veliko.

Upoštevati moramo tudi nove izzive, s katerimi se zdaj soočamo, v zvezi z razširjeno Evropo, pospeševanjem družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb, osnovnimi smernicami razvoja, ki so enako pomembne kot globalizacija, staranjem prebivalstva ter podnebnimi spremembami, pri čemer moramo posodobiti načela in vizijo, ki dajejo pobude Ekonomski in monetarni uniji.

Očitno je, da novih okoliščin, v katerih danes živimo, ni bilo mogoče predvideti pred 20 leti, ko se je odločalo o tem, kaj bo vključeno v maastrichtsko pogodbo, ali pred 10 leti, ko je bila sprejeta odločitev za začetek tretje stopnje Ekonomske in monetarne unije

Na podlagi teh parametrov si moramo prizadevati za uresničevanje močnejše Ekonomske in monetarne unije, ki je notranje učinkovitejša in se zunanjemu svetu enotnejše predstavlja.

Zato želi Komisija s sporočilom, ki smo ga sprejeli danes zjutraj, pregledati pretekle razmere in prav tako predlaga začetek razprave o tem, kaj je treba v prihodnosti izboljšati. Kot začetni prispevek k tej razpravi predlagamo program, ki temelji na treh stebrih.

Prvi se seveda nanaša na notranje delovanje Unije. Soodvisnost med gospodarstvi na tem območju je danes največja do zdaj. Tega se moramo zavedati in v interesu Ekonomske in monetarne unije v celoti ter vsake posamezne države članice še naprej dejansko odločno usklajevati gospodarsko politiko. Kako lahko to dosežemo? Okrepiti moramo proračunski nadzor, ki ga zagotavlja pakt stabilnosti in rasti, in ga bolj povezati s kakovostjo javnih financ in njihove dolgoročne vzdržnosti, v cilje nadzora vključiti poleg proračunskega vidika še makroekonomski vidik ter vzpostaviti tesnejšo povezavo med proračunskim nadzorom in razvojem strukturnih reform.

Drugi steber programa so zunanje zadeve. Zadovoljni smo, da je euro v zelo kratkem času postal druga referenčna valuta na svetu. Vendar je nesmiselno hvaliti prevladujoč položaj eura na svetovnih trgih, medtem ko ne želimo delovati skupno na način, ki je v skladu s tem novim položajem. Položaj, ki ga je dosegel euro na mednarodnih trgih, zagotovo prinaša ugodnosti, kot je boljša zaščita pred zunanjimi pretresi. V zadnjem desetletju smo doživeli kritična obdobja, v katerih je bila ta zaščitniška vloga na preizkušnji. Vendar položaj eura prav tako prinaša odgovornost in tveganja. Evropa mora v celoti prevzeti odgovornost za doseganje večje globalne gospodarske stabilnosti. Zato mora določiti strategijo, ki je v skladu z interesi euroobmočja, in jo dosledno braniti pred zunanjimi vplivi, pri čemer je enotno zunanje zastopanje eura zagotovo najboljši način za zagotavljanje takšne doslednosti. Čeprav vem, da je zaradi prisotnih interesov kratkoročno to težko doseči, bi Parlamentu povedal, vem, da se Parlament strinja z mano, da je to dejansko nujen cilj.

Končno, tretji steber našega programa za prihodnost je izboljšanje upravljanja Ekonomske in monetarne unije. Institucije in instrumenti, s katerimi se izvaja upravljanje v tej Uniji, so ustrezni, zlasti če upoštevamo izboljšave, ki so bile uvedene z lizbonsko pogodbo. Nesmiselno je spreminjati instrumente, ampak je smiselno, da se uporabljajo, in to v celoti. Boljše upravljanje na euroobmočju bomo dosegli z vključevanjem Ekonomsko-finančnega sveta v zadeve Ekonomske in monetarne unije, s krepitvijo programa in razprav euroskupine zlasti v zvezi z usklajevanjem gospodarske politike, ki sem jo že omenil, ter tesnejšim dialogom med euroskupino in Parlamentom.

Poleg tega bo v prihodnjih letih sestava euroskupine postala podobna Ekonomsko-finančnemu svetu.

Danes zjutraj je Komisija sprejela konvergenčno sporočilo, ki omogoča pridružitev Slovaške euroobmočju 1. januarja 2009. V naslednjih tednih bom imel priložnost z vami razpravljati izključno o tem poročilu in ustreznih predlogih.

Skupna naloga naših institucij bi moralo biti tudi komuniciranje z javnostjo o zadevah v zvezi z Ekonomsko in monetarno unijo, zato da bi državljani zaznali dejanske prednosti, ki jih ta prinaša nam, državljanom, ki to valuto uporabljamo.

Gospod predsednik, končujem. Pred nami je pomembna zadeva, ki si zasluži to uvodno razpravo, ki poteka danes. Očitno je, da ne morem razložiti vseh podrobnosti analize iz našega sporočila in poročila, vendar vam zagotavljam, da bom v celoti na voljo za razpravo o tem v naslednjih mesecih.

Kot sem že povedal, je cilj Komisije sprejeti trdno politično soglasje o korakih, ki so potrebni za zagotovitev, da Ekonomska in monetarna unija lahko rešuje resne izzive, s katerimi se soočamo. Menimo, da je treba v razpravi, ki se je danes začela, pozornost nameniti predvsem tem vprašanjem.

Tisti, ki so sestavljali maastrichtsko pogodbo ter pred 10 leti ustanovili Ekonomsko in monetarno unijo, so bili takrat sposobni ustvariti instrument, ki nam omogoča zaščito in prednosti. Z najtežjim delom smo opravili: euro je resničnost in uspeh. Zato lahko novo stopnjo začnemo s samozavestjo in optimizmom, vendar tudi z enako odločnostjo in razumevanjem, da kar je dobro za Ekonomsko in monetarno unijo, je dobro tudi za Evropsko unijo v celoti, za vse njene države članice in vse njene državljane. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Predsednik. − Gospod komisar, zahvaljujem se vam ter zahvaljujem se za vaše odgovorno in veliko prizadevanje.

  Werner Langen, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu komisarju Almunii za pogumno predstavitev predlaganih izboljšav ob praznovanju 10. obletnice euroobmočja. Predloge bomo skrbno pregledali, vendar glede na to, kar smo videli, lahko rečem, da se bo naša skupina strinjala, kolikor bo mogoče. Želimo izboljšati razmere, vendar ne želimo tega, k čemur pozivajo člani iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, tj. ustanovitev ene vrste gospodarskega upravljanja. Pri tej zadevi vas v celoti podpiramo.

Deset let eura prav tako pomeni, da je čas, da pregledamo, kaj se je dogajalo v zadnjem desetletju. Videli smo, da je euro izredno uspešen. Nihče ni predvidel, da bo danes, 10 let po politični odločitvi, euro druga najpomembnejša rezervna valuta na svetu. Navedli ste delovna mesta, nizko inflacijsko stopnjo, konvergenco gospodarstev in uspešnost, ki je omogočila, da euro v dobi globalizacije predstavlja stabilnost za Evropo. Če se ustavimo in razmislimo, zakaj obvladujemo visoke cene blaga in energije, potem je to naslednje vprašanje, na katero je euro odličen odgovor.

Kljub nezaupanju mnogih državljanov v Evropsko unijo in euroobmočje, sem v celoti prepričan, da je bila takrat uvedba eura pod tistimi strogimi pogoji pravilna odločitev. Gospod komisar, zdaj ko želimo pogoje spremeniti, se strinjamo z vami in lahko rečem, če se ozrem nazaj, da ste v preteklosti sprejeli veliko drznih odločitev. Če pomislim na Litvo ali pogledam Slovaško zdaj, se sprašujem, ali je bila tudi tukaj prisotna ista drznost, pri čemer je ob upoštevanju sedanje konvergence in stalne stopnje inflacije vprašljivo, ali lahko Slovaška to stanje ohranja, čeprav so mogoče v primeru te države merila izpolnjena na papirju. O tej zadevi bomo morali razpravljati, saj je Evropska centralna banka v svojih uvodnih pripombah izrazila dvom. Vendar to na srečo ni omenjeno v današnji odločitvi Komisije. Mogoče je dejansko treba razpravljati o tem.

Zdaj postopek poteka tako: vi predlagate pristop k euroobmočju ter se posvetujete z nami in Svetom, sestavljenim iz vodij držav in vlad, nato mora Svet za ekonomske in finančne zadeve sprejeti odločitev. Zato zdaj ni mogoče zavlačevati ali odkloniti tega pristopa. Vendar sem zaskrbljen, ker se zdaj ustvarjajo razmere za sprejem srednje velike države s pomembno industrijsko infrastrukturo, pri čemer bo to pozneje, ko se bo želela pridružiti večja država, pripeljalo do popuščanj, ki jih ne bomo zmogli pojasniti.

Vsi smo zaskrbljeni, ko izražamo dvom o tem brezpogojnem pristopu, in tudi o zaskrbljenosti, ki jo je že izrazila Evropska centralna banka. Ne smemo pozabiti, da je sedanja moč eura kot svetovne valute tudi posledica šibkega dolarja in ni izključno povezana z močjo samega eura. Ko se spomnim, kako smo razpravljali o reformi pakta stabilnosti in rasti, lahko povem, da je ta za države članice izziv. To ste že navedli v svojih treh točkah programa: države članice imajo težave z izpolnjevanjem pogojev, s katerimi so se strinjale.

Z zaskrbljenostjo ugotavljam, da še niste končali postopka zaradi čezmernega primanjkljaja proti Italiji in drugim državam. Čeprav podatki to potrjujejo, sem zelo zaskrbljen tudi zaradi poteka dogodkov v Franciji, Italiji in prihodnjih letih Španiji. Na začetku tega desetletja je bila Nemčija najhujši kršitelj. Nemci imajo ponovno vse pod nadzorom, vendar je stabilnost eura odvisna od solidarnosti in trdnosti večjih držav članic. Zato pozivam komisarja, naj ne ugodi tem posebnim zahtevam. Naj poskrbi, da pri vseh reformah ni pomembno zunanje prikazovanje ter „kdo koga predstavlja in kje“, ampak notranja stabilnost euroobmočja. Pomembno je, da so pogoji izpolnjeni in da je pozornost namenjena stabilnosti cen. Potem bomo čez 20 let lahko rekli, da euro predstavlja stabilnost Evrope v svetu ter je temelj za blaginjo in napredek v Evropi.

  Pervenche Berès, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala za to sporočilo in priložnost, da pregledamo in preučimo, kaj moramo v prihodnosti narediti.

Euro je uspeh, o tem nihče ne dvomi. Euro nas ščiti. V kakšnem stanju bi bili naši finančni trgi in naše valute zaradi pretresov v današnjem svetu, če ne bi imeli eura? Vendar ima ta uspeh zavezujoče pogoje. To pomeni, da moramo biti še drznejši, ker nismo samo monetarno območje, ampak imamo določeno odgovornost.

Čeprav je euro uspeh, razkriva nekatere naše notranje neuspehe. Pogosto smo boljši v obrambi kot napadu. Pogosto smo dobri pri zbiranju točk, kar nam omogoča pakt stabilnosti, vendar smo pod povprečjem pri oblikovanju najboljših načrtov in izkoriščanju prednosti, ki nam jih ponuja enotna valuta.

To drži za EU. Zakaj ne uporabimo svoje valute, da izboljšamo izvajanje lizbonske strategije? Zakaj ne uporabimo svoje valute za izvajanje ciljev, ki smo si jih zastavili za energijo in okolje? Strinjam se z vašo ugotovitvijo v zvezi z zadevami zunaj EU, o katerih ste govorili.

Predlagate mehanizme za izboljšanje večstranskega nadzora in zagotovo imate prav, vendar to temelji na dveh predpostavkah. Prva je, da je dolgotrajno predsedstvo euroskupine pod vodstvom gospoda Junckerja izboljšalo način delovanja organa. Naslednja je, da neodvisnost Evropske centralne banke ni vprašljiva in je nihče ne more spodbijati. Če izhajamo iz teh dveh predpostavk, moramo še veliko narediti in na vas gospod komisar računam, da boste vzpostavili ravnotežje Ekonomske in monetarne unije, ki je še vedno neuravnotežena. Kot vemo, se bi moral njen ekonomski del že na začetku izboljšati, zato moramo izdelati načrt, kako ga je treba v nadaljevanju preurediti. Po desetih letih imamo še vedno veliko dela.

Danes je treba obravnavati vprašanja, ki smo jih zastavljali že od začetka, čeprav zdaj očitno v popolnoma drugačnih razmerah. Na te razmere je treba gledati z vidika dveh pomembnih pojavov. Prvi je gotovo sedanja kriza, ki se je razširila iz Združenih držav in izraža dejstvo, da smo v drugi stopnji globalizacije, v kateri se spet pojavi inflacija, ki je zaznamovana z menjalnim tečajem euro/dolar, neugodnim za naš izvoz, čeprav ima svoje prednosti, ter prav tako zaznamovana z neverjetnim dvigom cen blaga, nafte in hrane.

Drugi element razmer, ki ga je treba upoštevati, je lizbonska pogodba, ki spremeni zadeve za euroskupino, pri čemer dobi nove odgovornosti v zvezi z zunanjo zastopanostjo in usklajevanjem. Tega se moramo zavedati in čim bolj izkoristiti prednosti te pogodbe.

Gospod komisar, prosili ste nas za pomoč pri doseganju soglasja. Če bo soglasje ustrezno, vas bomo podprli. Vendar menimo, da je treba nadaljevati z izoblikovanimi predlogi. Če sem vas prav razumela, želite dobiti načrt od Sveta. Prav. Vendar nam morate povedati, pod kakšnimi pogoji bo lahko odločal Parlament o predlogih za izboljšanje upravljanja eura, ki jih bo načrt vseboval, zato da se ugodnosti te valute v celoti namenijo v korist državljanov in da bodo v prihodnosti naši sodržavljani bolj sprejemali Evropsko centralno banko. Dejstvo, da je postala institucija, verjetno dovoljuje, da še enkrat preučimo način za imenovanje članov. Veste, da je Parlament na vaši strani ter da je zaveznik Komisije, kadar Komisija želi napredek, vendar bomo tudi mi postali zahteven zaveznik. Ne poslušajte izključno Sveta; ne glede na to, kaj je zapisano v pogodbah, upoštevajte kateri koli odličen predlog, ki ga predlaga tudi Evropski parlament.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v preteklosti so politično neodvisne države večkrat poskušale ustanoviti skupne monetarne unije. Ti poskusi so trajali različno dolgo, vendar so na koncu vsi propadli.

Zato ni presenetljivo, da je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ostali svet zelo kritičen do predlogov, da bo to naredila Evropa. Pierre Werner, nekdanji predsednik vlade Luksemburga, je skupaj z Valéryjem Giscardom d’Estaingom in Helmutom Schmidtom, ko sta bila še ministra za finance, predložil načrte v tej smeri.

Tudi v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so o ustanovitvi ekonomske in monetarne unije razmišljali kritično. Veliko strokovnjakov, vključno z Nobelovim nagrajencem iz Združenih držav, jo je zavračalo kot nespametno. Kljub temu so v nasprotju z vsemi pričakovanji uvedli euro, ki je postal uspešen.

Evropska monetarna unija je dejansko manjši politični čudež, edinstven primer. V zvezi s tem se je izjava nekdanjega predsednika Komisije Hallsteina ponovno izkazala za resnično. Rekel je, da tisti, ki v zadevah, povezanih z Evropo, ne verjame v čudeže, ni realist.

Vendar so ljudje v veliko državah uvedbo eura sprejeli zelo negotovo. Če bi v prvih 12 državah članicah na takratnem euroobmočju izvedli referendum, danes ne bi imeli eura, vsaj ne v nobeni od navedenih držav. Vendar so od takrat državljani oblikovali bolj pozitivno mnenje o euru. Mogoče ga ne podpira 100 % ljudi, ampak ga verjetno večina. Večino otožnih spominov na stare valute, kot je marka, gulden, šiling ali frank, je zamenjalo prepričanje, da je uvedba eura prinesla prednosti za gospodarstvo v celoti in tudi posamezne državljane.

Seveda je to najbolj vidno, kadar ljudje potujejo. Kontrola potnih listov je na schengenskem območju stvar preteklosti, prav tako ni več razloga za drago in dolgotrajno menjavanje valut. Večina državljanov je prav tako razumela, da se brez Evropske centralne banke in enotne valute ne bi mogli tako uspešno spopasti s finančno krizo, ki jo zdaj doživljamo. Prav tako se je zaradi močne valute delno upočasnilo povišanje cen blaga.

Kljub vsemu nekateri državljani povezujejo euro z negativnimi izkušnjami. Zlasti je za povišanje cen pogosto kriv „Teuro“, ki se prevaja kot „dragi euro“. Dejstvo je, da je euro stabilen. Izkazal se je kot stabilna valuta. Stopnja inflacije v zadnjih 10 letih je nižja kot v predhodnih 10 letih tudi v državah, v katerih so zelo pozorni na stabilnost, kot je Nemčija. Euro ni samo zaradi te stabilnosti postal mednarodno vedno pomembnejši in zdaj za dolarjem druga najpomembnejša rezervna valuta.

Euro je stabilen zaradi neodvisnosti Evropske centralne banke, pri čemer je težko razumeti, zakaj se ta neodvisnost vedno poskuša podcenjevati. Prva predsednika, Wim Duisenberg in Jean-Claude Trichet, sta se z delom izredno izkazala.

Nič se ni spremenilo: skupna valuta brez skupne davčne in gospodarske politike je in ostaja tvegan posel. EU se sooča s pomembnimi izzivi: nenehna visoka brezposelnost, demografske spremembe, migracijski pritisk, povečevanje revščine v nekaterih družbenih skupinah in močna konkurenca, ki je posledica globalizacije. Euroobmočje lahko te izzive obvlada samo, če se gospodarski politiki držav članic še tesneje povežejo. Imenovanje predsednika euroobmočja je bil prvi korak v tej smeri, vendar je to vse, kar je bilo. Nadaljnji koraki morajo slediti.

Najpomembnejše je, da se euroobmočje predstavlja enotno svetu in organizacijam, kot sta Mednarodni denarni sklad in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

  Alain Lipietz, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, upam, da ne bom bolj presegel časa, ki mi je namenjen, kot je gospod Klinz presegel svojega.

Ne bom ponovno govoril o velikem uspehu eura kot institucije in instrumenta za umiritev inflacije. Vseeno se zahvaljujem gospodu komisarju in tudi Komisiji, ker sta končno odpravila tabu. Po desetih letih je že skrajni čas, da preučimo vidike, ki so neuspešni.

Neuspešni so, ker se rast, ki se je obljubljala z eurom, ni uresničila, kot ste navedli. Še huje je, da so države članice Evropske unije, ki niso del euroobmočja, imele večjo rast kot tiste z euroobmočja. Zato obstaja resnična težava v zvezi z načinom, kako je bil z maastrichtskim sporazumom oblikovan euro, in o tem moramo razpravljati.

Menim, da v zvezi s tem obstajajo tri točke. Prva, ki ste jo poudarili, je potreba po reformi upravljanja eura z usklajevanjem med proračunsko in monetarno politiko. Jasno je, pri čemer se o tej točki ne strinjam z gospo Berèsovo, da ne moremo zahtevati večjega usklajevanja med njima in istočasno trditi, da mora Evropska centralna banka ostati v celoti neodvisna. Druga možnost je, da bi to lahko pomenilo, da mora proračunska politika, in to se nanaša na Ekonomsko-finančni svet, hkrati postati neodvisna institucija, ki ni več demokratično odgovorna. To bi bilo popolnoma nesprejemljivo. Zato moramo natančneje določiti pomen besede „neodvisen“. Neodvisen od česa? Od zasebnih interesov in od nacionalnih interesov da, vendar ne od proračunske in splošne gospodarske politike EU.

Druga težava je, da je z maastrichtskim sporazumom Svet dobil odgovornost za politiko menjalnega tečaja, čeprav se politika menjalnega tečaja ščiti z obrestno mero, ki jo uravnava Evropska centralna banka. Zato je treba v zvezi z menjalnim tečajem zelo jasno povedati, da mora Evropska centralna banka svojo obrestno mero podrediti politiki menjalnega tečaja, ki jo določa Svet.

Tretja točka se navezuje na krizo hipotekarnih posojil, na podlagi katere smo spoznali, da je razlikovanje med različnimi vrstami posojil nujno. Vendar tega maastrichtska pogodba ne vsebuje. Menim, da mora biti jasno določeno, da morajo biti posojila, potrebna za trajnostni razvoj in za dejansko ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam, odobrena z zelo nizko obrestno mero.

  Mario Borghezio, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da veliko mirnih besed, ki jih vsebuje dolgo predloženo poročilo, deluje pomirjujoče, vendar samo do ene točke: dejstvo je, da bi morali poslušati, kaj bi naredili naši državljani s tem tehničnim poročilom, ki ima 32 strani dolgo bibliografijo. Samo govoriti bi morali z ljudmi, ženskami, ki so doma, in upokojenci povsod v Evropi, Italiji, Franciji ali kjer koli, in vedeli bi, da se ljudje težko preživljajo.

Najprej moramo pozornost nameniti težavam resničnega gospodarstva in vplivu, ki ga imajo euro in politike Evropske centralne banke na naše delavce in proizvajalce, in se najprej posvetiti malim in srednje velikim podjetjem, ki se spopadajo s težo politik, ki so deležne posameznih in konstruktivnih kritik, pri čemer so takšne kritike v korist našim državljanom in gospodarstvom držav članic nujne.

Imam na primer dva predloga: prvi, ki se nanaša na banke, je selektivna politika posojil, naklonjena produktivnosti in kapitalu ter tudi delavcem in proizvajalcem. Drugi je ohranjanje in zagotavljanje neodvisnosti sodelujočih in regionalnih bank, ki so s svojo politiko „ena oseba, en glas“ in večinskimi deleži opora dejanskemu gospodarstvu.

Na žalost Evropska centralna banka, ki je dobila monetarno suverenost z maastrichtsko pogodbo in s tem gospodarsko suverenost v državah članicah, ne sprejema vedno odločitev, kot je na primer ohranjanje visokih ali nizkih obrestnih mer, ki bi izražale širše interese dejanske proizvodnje in produktivnosti naših držav.

Ne odobravamo dejstva, da se je od uvedbe eura prvotna posojilna obrestna mera podvojila. To se je izrazilo v visokih bančnih pristojbinah, zlasti v Italiji. Ne odobravamo dejstva, da je nadaljevala politiko zmanjševanja dotoka denarja na notranji trg z uporabo vseh razpoložljivih načinov, kot je Basel II, kar je zmanjšalo potrošnjo in notranjo trgovino po Evropi.

Pozivamo k evropskemu glavnemu cilju, da Evropsko centralno banko nadzorujejo politične institucije. Evropska centralna banka in njene dejavnosti morajo biti pod političnim nadzorom, ker je vprašanje, ki ga evropski državljani zastavljajo svojim bankam in ga mi ponavljamo, naslednje: komu je namenjena politika Evropske centralne banke? Dovolili vam bomo, da o vprašanju premislite.

  Adamos Adamou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, za potrditev uspešnosti politik, ki jim sledimo, poročilo Komisije o novem krogu lizbonske strategije preveč poudarja dejstvo, da se je gospodarska rast v Evropi povečala z 1,8 % leta 2005 na 2,9 % leta 2007, pri čemer je napovedana rast za leto 2008 2,4-odstotna.

Vendar je bil narejen popravek, kot smo nedavno slišali gospoda Almunio: gospodarska rast se bo letos znižala na 2 % in na 1,8 % leta 2009.

To poudarjamo, ker jasno pokaže, kaj se zgodi z liberaliziranimi tržnimi pogoji. Nedvomno je kot posledica Ekonomske in monetarne unije ter seveda neoliberalne globalizacije bolj mogoča občasna rast, medtem ko celotna rast nikakor ni zagotovljena, ker so uporabljeni mehanizmi odvisni izključno od močnih tržnih sil. Kljub omejitvi inflacije, domnevno najpomembnejši prednostni nalogi Evropske centralne banke, bo inflacijska stopnja letos dosegla 3,6 %.

Kaj se dejansko dogaja? Ali je mogoče, da neodvisni postopki ne delujejo niti za svoje omejene namene? Zdaj, ko Ekonomska in monetarna unija obstaja že 10 let, se o stvareh upravičeno sprašuje.

Kaj lahko pridobimo s togo konservativnostjo pakta stabilnosti? V skladu s tem se predvideva, da so vse države članice izhajale iz enakega položaja, da je treba proračune uravnati in primanjkljaj zniževati vsako leto, ne glede na življenjski standard ali če je višina primanjkljaja že pod 3 %.

Katere socialne ugodnosti lahko pridobijo mladi in delavci zaradi vztrajanja pri tem, da se socialni izdatki ne smejo povišati niti v uspešnem obdobju? Kateri okvir in katere politike se bodo oblikovali za delavce, katerih minimalni prihodki med dolgoročnim poviševanjem cen in inflacijo v večini držav članic znašajo od 92 do 668 EUR?

Nezaposlenost se je v primerjavi z letom 1999 zmanjšala. Vendar se je bolj povišalo nezavarovano in negotovo zaposlovanje, ki ne prispeva k izboljšanju življenjskega standarda prebivalstva, ampak ga prav tako ogroža.

Potrebna je popolna sprememba poteka, tako da se bo razlikoval od sedanjih okvirov in politik. To zahteva večina prebivalstva EU kot odziv na 4,2 milijona EUR dobička na uro podjetij Shell in BP zaradi tako imenovanega prostega trga, medtem ko so delavci vedno bolj negotovi glede delovnih mest in jih je prizadel padec dejanske vrednosti plač.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. Gospa predsednica, če bi izključili vse države, ki so kršile pravila monetarne unije, bi kmalu ostalo malo članic. Inflacija je zdaj približno 3,6-odstotna, čeprav je bila obljubljena 2-odstotna. Monetarna unija temelji na pomanjkljivih načrtih. Inflacijski cilj je bil oblikovan na nemškem modelu, čeprav so Nemci pred uvedbo evropske monetarne unije izpolnili zahteve samo za šest od 30 let. Prav nesmiselno. Kako lahko resno upoštevamo takšen cilj in ga spoštujemo brez upoštevanja drugih ciljev? Vrednost denarja ni cilj, ampak sredstvo za doseganje cilja. Cilj gospodarske politike je ustvarjati polno zaposlenost in zagotoviti, da gredo vsi domov s plačo namesto z denarno podporo.

Monetarna in valutna politika ne smeta ljudi pahniti v revščino, ampak jim morata pomagati. V Združenih državah je bila v 17 letih, od 1990 do 2007, letna stopnja rasti 2,9-odstotna, medtem ko je bila v EU samo 2-odstotna. Vsak posamezni državljan v monetarni uniji bi z drugačno politiko lahko imel 38 000 EUR več, če bi bila stopnja rasti pred zadnjo krizo v Evropi enaka kot v Združenih državah. To so zelo resne posledice ideološkega projekta za odpravo nacionalnih valut. Imeti moramo skupno državo s skupno vlado in skupnim parlamentom ter skupno odgovornostjo za gospodarsko politiko v celoti ali dovoliti posameznim državam upravljanje njihovih valut, pri čemer smo zadovoljni s skupno valuto, s katero poslujemo v čezmejni trgovini. To nas lahko nauči popoln neuspeh monetarne unije.

Brez reform ni težko predvideti razpada monetarne unije. Mogoče bo prva padla Berlusconijeva Italija in bo ponovno odkrila liro. Zadovoljen sem, da imamo na Danskem še vedno dobro staro dansko krono. Vse trditve naših politikov v zvezi z gospodarskimi težavami, ki bi nastale, če bi zavrnili euro, so se izkazale za lažnive. Danci so glasovali proti 2. junija 1992. Ponovno smo glasovali proti 28. decembra 2000. Sprašujem se, ali nam bodo politiki res vzeli denar, če ne bomo še tretjič glasovali proti.

  Reinhard Rack (PPE-DE). − (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, primerno je, da praznujemo uvedbo skupne evropske valute kot zgodbo o uspehu. Čeprav je nekaj točk že bilo omenjenih, je še nekaj vprašanj, pri čemer bom omenil dve.

Najprej, da obstaja ena država v Evropski uniji, ki je v nasprotju z veliko drugimi državami kandidatkami takrat namerno izbrala, da ostane zunaj, kar ima v skladu z določbami sedanje pogodbe pravico storiti.

Naj Britanci ostanejo na svojem otoku. Vendar je še ena država, tj. Švedska, ki te možnosti pri pristopnih pogojih ni izkoristila, ampak se od takrat vede podobno Združenemu kraljestvu, kot da se ima pravico sama odločati o sprejemu eura in pristopu k euroobmočju. To nasprotuje zavezam, ki so jih sprejeli takrat. Verjetno je tudi na tem področju treba stvari razčistiti.

  Monika Beňová (PSE). − (SK) Osebno in v imenu vlade Slovaške republike bi se zahvalila Komisiji in gospodu komisarju za današnje pozitivno stališče Komisije o Slovaški republiki.

Vlada Slovaške republike je sprejela odgovoren pristop za izpolnjevanje obveznih meril ter prav tako za zagotavljanje nemotenega prehoda ob končnem sprejemu eura 1. januarja 2009, vključno s trajnostnim nadaljevanjem navedenih meril.

V zvezi s tam moram odgovoriti na pripombe gospoda Langna. Gospod Langen, če bi države euroobmočja imele toliko proračunske discipline in vsaj polovico gospodarske rasti Slovaške republike, bi bil euro mogoče celo močnejša valuta, da ne omenjam omejevalnih ukrepov glede dostopa na trg dela, ki jih nekatere države še vedno uporabljajo za nekatere nove države članice EU. Če bi te omejitve odstranili, bi mogoče lahko govorili o boljših gospodarskih možnostih za EU.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, gospod komisar, brez težav se pridružim večini čestitk za euro in prvih deset let z eurom. Malo ljudi, če kdo, je lahko verjelo, da bo uvedba eura tako splošno sprejeta, kot je to zdaj. Gospod Bonde je pogumen človek. Je prijeten in sposoben poslanec, vendar se o veliko stvareh moti in v tem primeru se moti v celoti. Gospa predsednica, gospod komisar, tisti, ki so napovedovali neuspeh, so se zmotili. Euro je odmeven uspeh. Po finančni krizi je Evropska centralna banka pokazala, kaj pomeni hiter in skupen odziv, celo hitrejši od banke zveznih rezerv v Washingtonu. Tudi to je izredno častno.

Z nemškim poslancem, ki je navedel Švedsko, se strinjam, da to ni dobro. Upam, da bo v petih letih moja domovina Švedska postala polnopravna članica Ekonomske in monetarne unije. Osebno si želim nov švedski referendum jeseni 2010 ali spomladi 2011. Gospodu komisarju in drugim članom lahko obljubim, da se bom potrudil, da bo Švedska uvedla euro. To bi bilo dobro za Švedsko in EU.

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, začetni mandat eura je več kot uspel. Euro in notranji trg sta naša najuspešnejša odgovora na globalizacijo. Euro naredi notranji trg domači trg, pri čemer so euro, zastava in himna trije simboli, ki močno določajo našo identiteto. Z maastrichtskimi merili ter paktom stabilnosti in rasti so se spodbudile in podprle potrebne reforme v državah članicah, kar je omogočilo zgodbo o uspehu eura.

Vendar bi na koncu spregovoril o dveh točkah. Merila je treba spoštovati in s Slovaško je treba ravnati na enak način kot z Litvo. Z vsako posamezno odločitvijo ne smemo ustvariti občutka, da razlagamo merila nedosledno.

To, o čemer govorimo, ni dovolj močno prisotno v javni zavesti. Želel bi videti promocijske kampanje „Deset let eura“, ki poudarjajo prednosti eura za državljane v državah članicah, in pozivam Komisijo, Evropsko centralno banko in države članice, da letos sporočijo državljanom dodatno vrednost eura na neposreden način.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Danes praznujemo 10. obletnico uvedbe eura kot enotne valute. To je pomemben dan za Slovaško republiko, ki bo verjetno euro začela uporabljati 1. januarja 2009. V svojem konvergenčnem poročilu Komisija potrjuje, da je Slovaška republika izpolnila maastrichtska merila na trajnosten način, in priporoča, da Slovaška republika postane 16. članica euroobmočja januarja 2009.

Ob tej priložnosti poudarjam, da je Slovaška republika dobila priložnost postati članica euroobmočja zaradi pomembnih reform, ki jih je sprejela prejšnja slovaška vlada, ki jo je vodil Mikuláš Dzurinda. Menim, da bo tudi sedanja vlada resno obravnavala priporočila Komisije in se učila iz slovenskih izkušenj. Prav tako menim, da bo Slovaški republiki uspelo preseči kritična mnenja, ki jih je izrazil gospod Langen v današnji razpravi.

Verjamem, da bodo zgodbe o uspehu, ki jih je povedal komisar Almunia, Slovake navdale z optimizmom. Slovaška republika se bo učila od Malte in Cipra, ki sta do zdaj imela stabilno inflacijo.

  Danutë Budreikaitë (ALDE). – (LT) Deset let je dovolj, da lahko ocenimo prednosti ali pomanjkanje prednosti Ekonomske in monetarne unije. Zdaj lahko vidimo njene prednosti ter tudi njene pomanjkljivosti in napake.

Opozorila bi na maastrichtska merila, ki so teoretični okvir, razvit pred Ekonomsko in monetarno unijo. Danes so ta merila dejansko že zastarela. Dejavnik stabilnosti in rasti je bil spremenjen, ker ga nobeni od držav ni uspelo izpolniti. V obdobju izvajanja teh meril ni nobena država euroobmočja dejansko izpolnila niti enega maastrichtskega merila.

Omenila bi tudi nove države članice, za katere veljajo stroge zahteve na finančnem področju. V zvezi z inflacijo menim, da so stopnje, ki so določene, izključno teoretične in ne ustrezajo današnji resničnosti. Način določanja stopnje inflacije, ki temelji na državah, ki niso del euroobmočja, dejansko ni pravilen in bi ga morali spremeniti.

  Gerard Batten (IND/DEM). − Gospa predsednica, temeljne gospodarske težave eura ni mogoče urediti. Dolgoročno ni mogoče imeti ene skupne obrestne mere za tako veliko različno delujočih nacionalnih gospodarstev. Ni mogoče imeti enega skupnega zunanjega menjalnega tečaja za različno delujoča gospodarstva. Kratkoročno ali celo srednjeročno je mogoče, vendar bodo sčasoma te nepremostljive gospodarske razlike evropsko enotno valuto uničile. Pri tem se niti ne upoštevajo nedemokratični in neodgovorni procesi sprejemanja odločitev Evropske centralne banke. Ogroža nas gospodarska kriza, ko bo ta enkrat dovolj velika, bo uničila evropsko enotno valuto.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica. Najprej čestitam za deseto obletnico Ekonomske in monetarne unije. Euro je uspeh: stabilna valuta z nizkimi obrestnimi merami, učinkovit ukrep za boj proti špekulaciji, pri čemer smo od uvedbe eura ustvarili veliko več novih delovnih mest kot prej. To vemo. Zato se zdi državam, ki so se pridružile Evropski uniji, vendar še niso članice euroobmočja, euro privlačen. Strinjam se, da sta disciplina in neodvisnost centralne banke zelo pomembni. Vendar euroobmočje ne bi smel biti elitni klub, elitni politični klub, in ne bi smeli reči, da so članice lahko samo države, ki so uvedle neko raven konvergence v pravem pomenu. Euro je dejansko instrument, ki lahko zlasti koristi navedenim državam, ki najbolj potrebujejo stabilnost, povezanost in ukrepe za boj proti špekulaciji in brezposelnosti, da bi postale resnično evropske. Zaradi teh razlogov moramo biti previdni glede ortodoksnih načel tudi v zvezi z inflacijskimi merili. Prav tako je izredno pomembno, da se merila izdelajo ob upoštevanju enotnih standardov. Najlepša hvala, gospa predsednica.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). − (ES) Gospa predsednica, pridružujem se temu proslavljanju eura, ki je eden od najbolj izrednih dosežkov v procesu evropskega združevanja.

V Evropi je trajalo 40 let, da smo ustanovili centralno banko, vendar ne pozabimo, da so Združene države po neodvisnosti potrebovale 140 let.

Kot je povedal gospod komisar, so posledice zelo pozitivne na področjih makroekonomske stabilnosti, delovnih mest, kupne moči, evropske povezanosti ter tudi koristijo državam, ki niso članice euroobmočja, pri čemer smo pridobili večjo politično zmogljivost.

V zvezi s prihodnostjo se strinjam s tem, kar je povedal gospod komisar: za notranje soočanje z izzivi globalizacije, staranjem prebivalstva in podnebnimi spremembami bomo morali sprejeti nove države, izboljšati usklajevanje za uresničitev lizbonske strategije in sprejeti spremembe za spremljanje stabilnosti glavnih trgov.

Na področju zunanjih zadev moramo kot novi globalni partner prevzeti odgovornost. Prav tako je predvideno, da bo euroobmočje gibalo na naslednji stopnji vključevanja v Skupnost.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, če je bila uvedba eura takšen uspeh ter je prinesla praktične in gospodarske prednosti, želim vedeti in sprašujem gospoda komisarja Almunio, ali se ne bi splačalo nekaj eurov vložiti v izobraževanje ter večje spodbujanje držav članic k čim hitrejšemu vključevanju v skupno euroobmočje. Kot pravi latinski pregovor bona pecunia non olet ali evfemistično, da ima dober denar vonj, vendar ne zaudarja, in mogoče bodo tudi Britanci ugotovili, da je dobro uvesti euro, ker to prinaša toliko ugodnosti.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Hvala, gospa predsednica, in najlepša hvala vsem poslancem, ki so sodelovali pri tej razpravi.

Hvaležen sem za vaše pripombe v zvezi s pobudami in delom Komisije, ki sem vam ga danes predstavil ter o katerem bomo razpravljali v naslednjih mesecih.

Kot vas je veliko povedalo v svojih govorih, sta euro ter Ekonomska in monetarna unija sanje, ki so postale resničnost, in to se je zgodilo v desetih letih.

To je razlog, da se zahvalim tistim, ki so to pobudo začeli v prvih desetletjih evropskega združevanja: gospodu Wernerju za prvo poročilo o Ekonomski in monetarni uniji leta 1970; Valéryju Giscardu d'Estaingu in Helmutu Schmidtu v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja; tudi Jacquesu Delorsu in vsem tistim, ki so skupaj z njim sodelovali pri maastrichtski pogodbi ter sami zamisli o Ekonomski in monetarni uniji, zaradi katere zdaj razvijamo to možnost.

Razlog za naše zadovoljstvo ni samo, da smo uresničili to, o čemer so sanjali, ampak tudi ker ta uresničitev daje rezultate, ki jih običajni državljani lahko cenijo.

Nekateri od vas ste govorili o rezultatih pri državljanih in resničnem gospodarstvu ter kako bodo to razumeli ljudje, ki niso v tem parlamentu. Javnost razume veliko več, kot si nekateri od nas predstavljamo, saj je zaradi eura in evropskega združevanja na euroobmočju šestnajst milijonov delovnih mest več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Šestnajst milijonov delovnih mest več. Veliko več delovnih mest je bilo ustvarjenih na euroobmočju kot v Združenih državah. Od obstoja eura je bilo na euroobmočju ustvarjenih petkrat več delovnih mest kot v desetletju pred njegovim obstojem.

Javnost to zelo dobro razume. Tudi državljani to zelo dobro razumejo ter prav tako razumejo in zaradi sedanjega položaja, ko so prisotni pomembni izzivi ter negotove in težke razmere na trgih in v gospodarskem okolju, pozivajo, da ne ostanemo nedejavni in da nadaljujemo pobude.

Zdaj ko imamo instrumente za gospodarsko vključevanje, je treba navedene instrumente uporabiti: tiste, ki so v pogodbi ter tiste, ki smo jih uvedli pred desetimi leti na podlagi tega, kar je bilo doseženo, in učenja iz izkušenj o tem, kako težko je doseči nekatere cilje.

Potrebujemo boljšo uskladitev ne samo proračunskih politik, ampak tudi gospodarskih politik. O tem govorimo, kadar govorimo o lizbonski strategiji, katere izvajanje je temeljno za ustrezno delovanje euroobmočja ter doseganje dobrih rezultatov na področju zaposlovanja, rasti, višanja cen in boljših priložnosti za državljane, ki jih predstavljamo.

Zagotovo smo veliko dosegli in tega ne smemo skrivati.

Dosežek je na primer, da so bili vsi čezmerni primanjkljaji na euroobmočju popravljeni. Danes je Komisija odobrila razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Portugalski in Italiji. Na euroobmočju nima nobena država primanjkljaja nad zgornjo mejo, ki jo določata pogodba ter pakt stabilnosti in rasti.

Pred nekaj leti, ko smo tukaj razpravljali o reformi pakta stabilnosti in rasti, si vas tega veliko ni predstavljalo, vendar zaradi uspešnosti pakta stabilnosti in zavezanosti vlad držav članic na euroobmočju ni čezmernih primanjkljajev.

Vendar je treba narediti še veliko pomembnih stvari in narediti jih moramo mi. Zato je ta pobuda pomembna: da bomo ponovno dejavni, bom prinesel tudi seznam tem za razpravo v Parlamentu in euroskupini, pri čemer se strinjam s tistimi, ki so navedli, da je delo euroskupine izredno pomembno, ter da je delo, ki ga je izvajala pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, zelo pozitivno. O tem je treba razpravljati v parlamentih, z vključitvijo nacionalnega javnega mnenja in vlad držav članic ter v dialogu z Evropsko centralno banko brez strahu, s spoštovanjem in zadovoljstvom glede na način, s katerim Evropska centralna banka ohranja svojo neodvisnost. Čeprav je banka zelo mlada v primerjavi s centralno banko Velike Britanije, banko zveznih rezerv v Združenih državah in banko Japonske ali katero koli drugo centralno banko, je zelo učinkovita.

Še zadnji opombi. Najprej v zvezi z državami, ki niso ali nočejo biti del euroobmočja. S tem ne mislim na države kandidatke, ki bodo pristopile v prihodnjih letih, če bodo izpolnjevale pogoje, ampak tiste, ki so se s klavzulo o izvzetju ali referendumom odločile, da nočejo biti del tega.

Nekateri ste rekli, da se bodo v prihodnosti na euroobmočju pojavile težave. Napovedujem, da bodo težave imeli tisti, ki ne želijo biti del euroobmočja.

V globalnem gospodarstvu bodo čutili posledice izoliranosti tisti, ki želijo biti izolirani. Tisti, ki se vključijo in so pripravljeni deliti ter odločati o svoji gospodarski politiki na podlagi sodelovanja, bodo sprejeli pravilne odločitve, prave odločitve ter pridobili ugodnosti vključevanja za svoje državljane.

  Predsednica. – (EL) Ta razprava je končana.

Pisne izjave (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Napovedi gospodarske rasti za EU za naslednjih nekaj let opozarjajo na skrb vzbujajočo upočasnitev našega proizvodnega sistema. Z 2,8 % leta 2007 bo gospodarska rast EU padla na 2,0 % leta 2008 in 1,8 % leta 2009, tj. za en odstotek v dveh letih. Jasno je, da ta padec ni odvisen samo od notranjega trga, ampak od širše upočasnitve globalne gospodarske dejavnosti, na katero so vplivale težavne razmere v Združenih državah in naraščanje cen blaga.

Komisija pričakuje, da bo inflacija v bližnji prihodnosti dosegla najvišjo vrednost zaradi izredno visokih cen hrane, energije in blaga. To je zelo skrb vzbujajoč pojav, ker neposredno vpliva na življenja naših državljanov in zmanjšuje kupno moč. Prav tako dodatno obremeni naša podjetja, ki postopno izgubljajo konkurenčno prednost v primerjavi z na novo nastajajočimi gospodarstvi. Vendar kljub temu vidimo napredek v zvezi s ciljem o „zaposlovanju“ v okviru lizbonske strategije, ker je bilo ustvarjenih štiri milijone novih delovnih mest.

Naša naloga je ugotoviti, ali je ta „nova“ razgibanost na trgu dela nastala zaradi priložnostnega zaposlovanja, ker ima ta informacija pozitiven učinek na gospodarstvo samo, če spodbudi pričakovano stabilnost.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zanimivo je, da Komisija in vodilne osebe Evropske unije še vedno govorijo o uspešnosti euroobmočja, čeprav dejanske statistike glede gospodarske rasti in kakovosti življenja evropskih narodov kažejo nasprotno. Zagotovo se zadevna uspešnost nanaša na povečanje dobička in izredne zaslužke, ki so jih gospodarske in finančne skupine dosegle v teh 10 letih Ekonomske in monetarne unije.

Vendar ni sprejemljivo, da sistematično pozabljajo na povečanje družbenih neenakosti, porast začasnih in slabo plačanih del, ki več milijonov delavcev pripeljejo do revščine, pri čemer jih še naprej izkoriščajo in s tem prikrajšajo za razmere, ki njihovim otrokom zagotavljajo dostojno življenje.

Zato ni presenetljivo, da je načrt, ki ga Evropska komisija predstavlja, približno enak: več gospodarskih pregledov za zagotavljanje konkurenčnosti in finančne stabilnosti gospodarskih skupin, povečanje proračunskega nadzora, zato da se liberalizirajo javne službe, ter večji pritisk in nadzor, da se prepreči povečanje plač.

Zaradi tega se bosta povečala družbena napetost in prizadevanje za zaščito družbenih in delavskih pravic ter preprečevanje naraščajočega izkoriščanja.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kot rezultat protiljudskih, protidelavskih ciljev maastrichtske pogodbe sta bila ustvarjena EMU in evro, ki sta postavila temelje za nazadnjaško lizbonsko pogodbo ter naraščajoče napade na pravice delavcev in svoboščine.

Desnosredinski in levosredinski so ratificirali te odločitve EU in vlad. V Grčiji so Nova demokracija, PASOK in levičarska koalicija glasovali za sprejetje maastrichtske pogodbe. Prišlo je do zavračanja izvedbe referendumov. To služi kapitalističnim interesom in kaže na to, kako se kapitalisti bojijo reakcije ljudstva.

Premestitev ključnega mehanizma gospodarske politike iz držav članic pod nadzor ECB je kapitalistom pomagalo zmanjšati stroške delovne sile in povečati dobiček. Znižanje plač, kar je ECB spodbujala že od svojega začetka, je privedlo do ostrega upada povpraševanja delojemalcev, hitrega poslabšanja standarda življenja družin iz delavskega razreda in do revščine.

V večini držav sta EMU in evro vedno bolj vprašljiva. Spori glede stabilnosti cen, varovanja gospodarstev, ipd. so se izkazali kot prevara. Evro ščiti le dobičke monopolov; pospešuje privatizacijo in združitve ter omogoča še večje izkoriščanje.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. – (RO) Ustanovitev ekonomske in monetarne unije (EMU) je določila oblikovanje enostavnega območja proste trgovine na ravni Unije, ji dala več politične moči na mednarodni ravni, ji naložila kriterije, ki so privedli do ponovne združitve kontinenta, in enotno valuto, tj. evro, ki je lahko konkurenčen ameriškemu dolarju.

Prednost EMU je, da je v korist potrošnikom in podjetjem zagotovila nizko inflacijo in obrestno mero ter je spodbudila trdnost in preživetje javnih financ, medtem ko je uvedba enotne valute privedla do izginotja stroškov, povezanih s tujimi valutami in je omogočila trg ter enotnost cen v državah, ki so trenutno vključene v območje evra.

Trenutno se Evropa pripravlja na deseto obletnico sprejetja enotne valute, in čeprav so južne članice EU imele veliko težav v zvezi s sprejetjem enotne valute, se oblasti še niso pritožile. Analitiki pojasnjujejo, da je Evropa kljub spremembam na ameriškem finančnem trgu ostala stabilna. Uspešnost evra dokazuje tudi dejstvo, da Danci kljub prvotni zavrnitvi sprejetja enotne valute zdaj evro želijo sprejeti.

Sprejetje evra v Romuniji trenutno ostaja pomemben cilj in še zmeraj so potrebna velika prizadevanja za izpolnitev konvergenčnih meril ter povečanje konkurenčnosti romunskih podjetij na enotnem trgu.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) Vstopu Finske v EU je sledil referendumu. Takrat je politična elita ljudem obljubila nov referendum glede tega, ali naj Finska opusti svojo lastno valuto, tj. finsko marko. Obljuba je bila prelomljena, vendar ne na Švedskem, in mnogo Fincev je želelo prejšnjo valuto.

Evro je bil uspešen le glede na to, da turisti lahko uporabljajo isti denar v vseh državah EMU in primerjajo cene. Vendar to ni bistvo ekonomske in monetarne unije: bistvo je skupna monetarna politika. Ta ni bila enako uspešna glede na samo velikost območja evra in razlike v njegovih gospodarstvih.

Najprej je glede na dolar bil devalviran za tretjino, temu pa je sledil popravek vrednosti za dve tretjini. Vplivi EMU bi morali biti ocenjeni tudi s stališča politike skupne obrestne mere, ki je povzročila porast domačih cen v mnogih državah.

  Iuliu Winkler (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Leto 2008 zaznamuje praznovanje desete obletnice ustanovitve Evropske centralne banke (ECB), enega najbolj drznih projektov evropskega povezovanja. Deset let po njeni ustanovitvi rezultati, ki jih je pridobila ekonomska in monetarna unija, kažejo nesporni uspeh. Izključna uporaba ekonomskih kriterijev pri podpiranju odločitev ECB in izključevanje vseh političnih vplivov pri odločanju sta razloga za uspešnost tega projekta, od katerega imajo korist gospodarstva udeleženih držav članic.

Ob priključitvi EU sta vlada in Romunska centralna banka ocenili možnost vključitve države v EMU za leto 2014. Sprejetje evra v Romuniji zahteva predhodno dvoletno sodelovanje v mehanizmu deviznih tečajev (MDT II), in sicer od leta 2012.

Da te časovne omejitve ostanejo izvedljive, moramo nadaljevati s prizadevanji za koordinacijo fiskalnih politik vlad z monetarnimi politikami centralnih bank, kar pa zahteva zmernost in preudarnost pri izvajanju proračuna. Da inflacija ostane znotraj parametrov, ki jih je predlagala Narodna banka Romunije, se moramo izogniti skušnjavam, značilnim za leta volitev. Fiskalna stabilnost, odgovorne odločitve romunskega parlamenta ter uravnoteženo in učinkovito izvajanje proračuna na ravni vseh državnih institucij morajo podpreti politiko inflacijskih ciljev Narodne banke Romunije.

12. Poslabšanje razmer v Gruziji (razprava)

  Predsednica. – (FR) Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o poslabšanju razmer v Gruziji.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Preden spregovorim o Gruziji, mi dovolite, da se navežem na izjavo predsednika Evropskega parlamenta na samem začetku današnjega zasedanja v zvezi z Burmo oziroma Mjanmarom. Ker je to prvič danes, da imam besedo, bi želel v imenu predsedstva izraziti globoko sožalje vsem svojcem žrtev ciklona Nargis v Burmi oziroma Mjanmaru. Opozoril bi tudi na izjavo predsedstva, objavljeno včeraj, s katero je predsedstvo izrazilo pripravljenost Evropske unije zagotoviti nujno človekoljubno pomoč državi.

Zdaj pa h Gruziji. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da uvrsti na svoj dnevni red razmere v Gruziji, saj so odnosi med Gruzijo in Rusko federacijo zelo nestabilni. Stanje v tej državi Svet zelo pozorno spremlja. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je o Gruziji razpravljal nedavno, 29. aprila. Včeraj je o tej temi razpravljal tudi politično-varnostni odbor, pred katerim je nastopil tudi podpredsednik vlade Baramidze.

Predsedstvo se je 2. maja v imenu Evropske unije odzvalo z izjavo o stopnjevanju napetosti med Gruzijo in Rusijo. Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Solana je pred tem dvakrat govoril s predsednikom Sakašvilijem, 30. aprila pa se je srečal z gruzijskim posebnim odposlancem Bakradzejem. Predsedstvo je o zadnjih dogodkih razpravljalo tudi z zunanjim ministrom Ruske federacije Lavrovom na srečanju trojke Evropske unije z Rusijo v Luxembourgu.

Naj poudarim, da je Evropska unija močno zaskrbljena zaradi zadnjega niza dogodkov, ki so povzročili povečanje napetosti med Gruzijo in Rusko federacijo. Še zlasti nas skrbi naslednje: objava o povečanju števila pripadnikov mirovnih sil Skupnosti neodvisnih držav v Abhaziji in o uvedbi dodatnih petnajstih kontrolnih točk vzdolž administrativne mejne črte. Skrbi nas sestrelitev gruzijskega zračnega plovila brez posadke v gruzijskem zračnem prostoru 20. aprila. In skrbi nas odločitev Ruske federacije o navezavi uradnih stikov z institucijami de facto oblasti v Južni Osetiji in Abhaziji, kar je bilo storjeno brez soglasja gruzijskih oblasti.

Evropska unija potrjuje svojo trdno zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja, potrjenih z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808. Evropska unija še naprej podpira mednarodna prizadevanja za mirno rešitev konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji. Podpiramo predvsem dejavnosti Združenih narodov pod okriljem skupine prijateljev generalnega sekretarja Združenih narodov in prizadevanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Evropska unija je vse strani pozvala, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti, ter sprejmejo ukrepe za obnovo zaupanja. V tej luči Evropska unija pozdravlja pobudo gruzijskega predsednika za mirno rešitev konflikta v Abhaziji. Upamo, da bo ta pobuda spodbudila konstruktiven dialog o tem vprašanju. Tudi posebni predstavnik Evropske unije ter Evropska komisija bosta nadaljevala prizadevanja za krepitev zaupanja v podporo reševanju konfliktov v Gruziji.

Evropska unija tudi pozdravlja odločitev Ruske federacije, da na nekaterih področjih normalizira odnose z Gruzijo. To bi vodilo k odpravi vizumskih omejitev za gruzijske državljane, k obnovitvi poštnih povezav in drugim pozitivnim ukrepom. Glede notranjepolitičnih razmer v Gruziji bi želel na tem mestu izraziti upanje Evropske unije, da bodo bližajoče se parlamentarne volitve 21. maja svobodne in poštene. Pomembno je, da gruzijske oblasti sprejmejo vse potrebne ukrepe za okrepitev zaupanja javnosti v izvedbo volitev. Zato odobravamo zagon programa volilne pomoči, ki se financira iz instrumenta za stabilnost.

Pozdravljamo tudi ponudbo Poljske, da bi predsednik poljskega senata posredoval v dialogu med vlado in opozicijo. Vse politične stranke v Gruziji – vladne in opozicijske – morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, za izboljšanje ozračja pred volitvami in za vzpostavitev prave demokratične politične kulture.

Na koncu naj poudarim še ključen pomen svobodnih in neodvisnih medijev za izgradnjo demokracije. Enak dostop predstavnikov vlade in opozicije do medijev je eden bistvenih pogojev za svobodne in poštene volitve. Spoštovane poslanke in poslanci, s tem bi zaključil in z veseljem bom prisluhnil vašim pogledom na razmere v Gruziji.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, glede resnosti zadnjih dogodkov v Gruziji se v celoti se strinjam s pogledi, ki jih je izrazilo predsedstvo EU.

Jutrišnja misija političnih direktorjev EU bo zagotovo zelo dobra priložnost, da v teh zelo težkih okoliščinah potrdijo našo popolno podporo Gruzije.

Žal se napetosti glede nerešenih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji hitro zaostrujejo. Zadnje odločitve Ruske federacije glede krepitve odnosov med separatističnimi de facto oblastmi v Abhaziji in Južni Osetiji predstavljajo zmanjševanje ozemeljske celovitosti Gruzije, ti ukrepi pa so prav tako povečali pričakovanja glede priznavanja dveh separatističnih regij v prihodnosti in zato omajali prizadevanja za iskanje mirne rešitve. Zato Komisija Rusko federacijo poziva k umiku teh odločitev ali da jih vsaj ne izvaja, kar je Evropska unija tudi jasno izrazila v svoji izjavi.

Zdaj bi se morali osredotočiti na to, kako preprečiti to igro šaha, v kateri vsaka poteza izzove nasprotno potezo. Kakršne koli ukrepe bi bilo treba obravnavati glede na to, kako zmanjšujejo napetost.

To govorim zato, ker nadaljnje poslabševanje trenutne krize lahko ogrozi stabilnost Gruzije in tudi celotnega Južnega Kavkaza.

Pozdravili smo predlog predsednika Sakašvilija za novo mirovno pobudo glede Abhazije. Pomembno je, da se to razvije na način, ki predstavlja osnovo za konstruktiven dialog z vsemi vpletenimi stranmi. V prvi vrsti to pomeni z Abhazijo sámo, v zvezi s katero upam, da bo pripravljena in ji bo dovoljena vključitev v diplomatski proces.

Če želimo v zvezi s temi konflikti doseči trajen in miren kompromis, mora Rusija ostati glavni akter.

Komisija je upoštevala prošnjo Gruzije, ki Evropsko unijo poziva, naj sprejme ukrepe, v okviru katerih bi Rusija prilagodila svojo trenutno politiko. Nadaljnje ukrepe bomo pregledali, vendar moramo biti previdni glede sprejemanja simbolnih ukrepov, ki ne bi izboljšali možnosti za rešitev krize in morda privedli do nadaljnjega povečanja napetosti.

Glede na to bi splošen pregled mirovnih mehanizmov, kot je na primer v svojem zadnjem poročilu o Abhaziji predlagal generalni sekretar, lahko pomagal pri vzpostavljanju mirnega kompromisa v zvezi s temi konflikti, vendar le, če to podprejo vse strani. Vsi bi morali bolj aktivno podpirati ta prizadevanja.

Ne smemo pozabiti, da si je Gruzija v zadnjih letih zelo prizadevala za bolj demokratično in tržno usmerjeno družbo.

Pravkar smo izdali poročilo o napredku, ki kaže, da je Gruzija kljub temu, da mora storiti še veliko, bistveno napredovala na več področjih akcijskega načrta ESP. Ti dosežki potrjujejo zavezanost Gruzije h krepitvi vezi z Evropsko unijo v okviru ESP.

Za prihajajoče zakonodajne volitve smo porabili 2 milijona EUR paketa za pomoč na volitvah (kar je že bilo izraženo), da zagotovimo pogoje za bolj pravičen in pregleden volilni postopek. Prav tako zagotavljamo bistveno pomoč EU za podporo pri rehabilitaciji programov, od katerih ima korist prebivalstvo na konfliktnih območjih ne glede na etnično pripadnost.

Zato bo Komisija nadaljevala s podporo Gruzije pri njenem političnem, socialnem in gospodarskem razvoju v prepričanju, da država lahko premaga izzive, s katerimi se sooča.

  Jacek Saryusz-Wolski, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, v tem parlamentu bi morali biti zelo zaskrbljeni zaradi nedavnega stopnjevanja že zaostrenih razmer v Gruziji. Evropski parlament bi moral pokazati trdno predanost in podporo suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije.

Nedavna odločitev ruske vlade, da vzpostavi uradne vezi in da okrepi vojaško prisotnost Rusije v Abhaziji presega in krši obstoječe sporazume ter ozemeljsko celovitost Gruzije. Nadalje povečuje napetosti na konfliktnih območjih in tako izpodbija mednarodna prizadevanja za mir.

Kaj se lahko naredi za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti celotne regije? Glede naše resolucije imam nekaj predlogov za ta parlament. Prvič, Rusijo in Gruzijo bi moral pozvati naj se vzdržita in nadaljujeta z uveljavljanjem mirnih rešitev konflikta ter EU dovolita posredovati. Drugič, rusko vlado bi moral pozvati, naj razveljavi svojo odločitev za vzpostavitev uradnih vezi z Abhazijo in Južno Osetijo ter iz Abhazije umakne ruske vojaške sile. Tretjič, Varnostni svet ZN bi morali pozvati, naj podaljša mandat in poveča vire za UNAMIG in tako postopno ustanovi resnično neodvisne mednarodne mirovne sile. Predlagati bi morali, naj Svet in Komisija EU, če je le mogoče, z misijo v okviru EVOP, bolj aktivno sodelujeta pri reševanju konflikta. Podpreti bi morali misijo za ocenitev incidenta, ki naj jo Evropska unija odpošlje takoj, ko bo to mogoče. Nazadnje, mednarodno skupnost bi morali pozvati, naj se pridruži prizadevanjem EU za stabiliziranje razmer in reševanje spora v regiji.

Ta spor je izziv za skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko EU. EU bo ponudil priložnost, da ukrepa v skladu s svojimi ambicijami in podpre predpise SZVP lizbonske pogodbe in tako v konfliktnih situacijah ni le plačnik ampak tudi akter.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospa komisarka, prejšnji teden sem z delegacijo imel priložnost, da preživim nekaj časa v Tbilisiju in Abhaziji ter okupiranem delu mesta Gali. Še posebej sta me ganili dve stvari: prvič, usoda tamkajšnjih ljudi, ki so bili prisiljeni pobegniti in med katerimi se je le nekaterim uspelo vrniti, da lahko obdelujejo svoja polja in ki seveda imajo težave pri prodaji svojih proizvodov čez mejo, ki je nenadoma bila postavljena v njihovi državi.

Skrbelo me je tudi glede predstavnikov de facto vlade, s katero smo se pogovarjali in ki je bila dokaj nesposobna. Gospa komisarka, bojim se, da bo Rusija posledično ljudem Abhazije dala zelo malo možnosti ali priložnosti za sodelovanje pri mirovnem načrtu, kar ste posebej omenili.

Zato smo vsekakor bolj naklonjeni Gruziji, majhni državi, nad katero izvaja pritisk zelo velika sosednja država. Vendar menim, da se morata obe strani vzdržati, zlasti zdaj, in zato podpiram izjave Sveta in Komisije.

Še eden od razlogov je način, na katerega je namestnik predsednika gruzijske vlade podal izjavo našemu odboru ter izjava sama, ki se mi zdi nezadovoljiva, saj je dala vtis militarističnega govora in temu se je v tako kritičnih razmerah treba izogniti.

Volitve so neizbežne in seveda se nekatere zadeve izkoriščajo, vključno z usmeritvijo volitev. Rusija je temu nasedla in celo neposredno in nenamerno podprla sile v Gruziji, ki bi lahko ta konflikt izrabile za lastno politično korist. Naj ponovim: Gruzijo in njene težnje k neodvisnosti in celovitosti podpiramo v celoti in glede tega ni potrebno razpravljati. Tudi mi upamo, da bodo prihajajoče volitve resnično izvedene prosto in pravično.

Zlasti dve stvari Gruzijo nagibata k Evropski uniji in menim, da je pomembno tudi to. Prva je sprostitev vizumskih predpisov. Dejstvo, da imajo prebivalci Rusije ter neposredno tudi državljani Abhazije in Gruzije, ki imajo ruski potni list, vizumsko svobodo, ki je sami Gruzijci nimajo. To je nepravično in mora biti popravljeno. Drugič, v Gruziji je treba ustanoviti resnično večstransko mirovno misijo. Ne smemo dovoliti, da bo tam aktivna mirovna skupina, ki je po eni strani sestavljena iz Rusije, ki je ena stran konflikta, ter po drugi strani iz velike stranke, ki je pravzaprav območje okupirala in je prav tako del mirovne sile.

Želja Gruzije, da se to prepreči je upravičena in bistveno je, da ohranimo možnost pogajanja, o čemer je z odborom govorila že komisarka. Seveda ne moremo podpreti vseh podrobnosti in besedil Gruzije, saj smo Evropska unija, vendar ti dve zahtevi Gruzije zaslužita posebno pozornost. Upam, da bo Komisija tukaj aktivna in uspešna pri podpiranju skrbi Gruzije.

  Georgs Andrejevs, v imenu skupine ALDE. – (LV) Gospa predsednica, gospod minister, gospa komisarka, gospe in gospodje, pred tednom dni sem se kot član delegacije Evropskega parlamenta na obisku v Tbilisu tudi sam lahko prepričal o razmerah v Gruziji. V imenu svoje skupine, Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi rad pozornost mednarodne skupnosti usmeril k nestabilni vlogi vojaških sil Ruske federacije, ki je prisotna na konfliktnem območju. Ugovor Gruzije mednarodni skupnosti in mednarodnim organizacijam, naj razmislijo o možnosti nadomestitve ruskih „mirovnih“ sil s katero drugo obliko, naj Svet in Evropska komisija upoštevata in podpreta ter proučita možnost zagotovitve mirovne misije v gruzijski regiji Abhazija pod nadzorom EU. Močna mednarodna podpora in sodelovanje z Gruzijo sta potrebna za rešitev tega konflikta, vendar gruzijsko vlado prav tako pozivam k prizadevanjem za izboljšanje domačega političnega vzdušja v sami Republiki Gruziji. Predsedniške volitve 5. januarja tega leta so bile odločitev, s katero naj bi se izognili zastojem, vendar se je med samim volilnim postopkom pojavilo nekaj kršitev in nejasnosti in žal moram priznati, da ukrepi ustrezne gruzijske vlade volivcev in kandidatov niso prepričali, da imajo politično voljo za preiskavo vseh kršitev, ki so se pojavile na takratnih volitvah. Prepričan sem, da bodo med predsedniškimi volitvami, ki potekajo tega maja, ustrezne gruzijske oblasti sprejele vse potrebne ukrepe za povečanje zaupanja javnosti v volilni proces. V zvezi s tem bi rad pozdravil program za pomoč na volitvah, ki ga financira Evropska komisija in v katerem sodelujejo štiri nevladne organizacije, Združeni narodi in Svet Evrope. Vse politične stranke, vlada in opozicija morajo storiti vse kar je v njihovi moči, da izboljšajo trenutno zelo razdvojeno vzdušje v Gruziji in vzpostavijo resnično demokratično politično kulturo. Obe strani, tj. opozicija in koalicija, ter seveda tudi civilna družba morajo razumeti, da notranja nestabilnost povečuje tveganje in verjetnost nadaljnjih uničujočih vplivov sosednjih držav, zlasti Ruske federacije. Hvala za vašo pozornost.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod Lenarčič, govorim tudi v imenu delegacije, saj sem predsednica delegacije Evropskega parlamenta v treh državah Kavkaza.

Prav imate ko trdite, da so razmere zaskrbljujoče in resne ter menim, da ne moremo le stati in provokativno gledati to stopnjevanje. Osebno sem mnenja, da se je skoraj stopnjevalo do priključevanja ene države za drugo. S tem, da je Rusija marca preklicala ukrepe, ki jih je v okviru Skupnosti neodvisnih držav odredil režim, si je omogočila, da lahko nudi vojaško pomoč Abhaziji. Rusija je 16. aprila legalizirala dvostranske odnose in uradne dokumente Abhazije in Južne Osetije. To seveda posredno pomeni priznavanje teh dveh separatističnih regij? Nato je Rusija seveda 24. aprila enostransko povečala število vojakov in poslala opremo za oborožitev. Tega ne vemo. Tudi ZN, ki so v državi, ne vedo, za koliko je Rusija povečala svoje mirovne sile. Kot so povedali že kolegi, smo prejšnji teden bili v mestu Gali in tam očitno ni bilo ničesar, kar bi upravičilo povečanje števila teh vojakov iz 2000 na 3000. Za tiste poslance, ki tega še ne vedo; ta sporazum je iz leta 1994, ko je se Rusija postavila za posrednico in predlagala napotitev mirovnih sil v tisti del, ki je med abhazijskim območjem in tistim območjem Abhazije, kjer so živeli prebivalci Gruzije. Danes, ko Skupnost neodvisnih držav govori o raznolikosti, so prisotni le ruski vojaki. Kot posredniki bi lahko zastavili vprašanje: kakšne rezultate je prineslo to posredovanje?

Prav tako želim vedeti, kakšna je naša odgovornost. Seveda sem slišala vse vaše predloge vendar menim, da moramo najprej ustaviti stopnjevanje nasilja. Prav tako sem slišala zadnji izjavi Sveta. Evropska unija podpira le obnovo zaupanja. Gospod Lenarčič, danes na tem območju ni zaupanja. Ni več niti dialoga. Abhazija je prekinila dialog z Gruzijo že leta 2006. Komisija ukrepa tudi v zvezi s sporočilom Evropske unije. Navaja, da se bo Evropska unija glede konflikta vključila le v primeru, če bosta za to zaprosili obe strani. Odgovorim lahko le tako: to se ne bo nikoli zgodilo. Rusija nas ne bo nikoli prosila za pomoč pri reševanju tega problema, saj je zmeraj trdila, da v tem konfliktu ni bila zainteresirana stran. Zato se je pojavilo vprašanje glede odgovornosti Evropske unije.

Čeprav ste naznanili, da obstaja podpora ZN dobro vemo, da so ZN na mrtvi točki in tudi neuspešni, saj se Rusija ni odzvala pozivu k resoluciji ZN. Zato Rusija ta proces prav tako upočasnjuje. Menim, da imamo s tem dovolj argumentov in možnosti za pomoč na veliko bolj konkreten način. To ni več vprašanje konfliktne resolucije; jasno je, da smo na stopnji preprečevanja možnega konflikta. Zato moramo ukrepati in to je razlog zaradi katerega v okviru resolucije, ki smo jo izglasovali prejšnji teden v Tbilisu razmišljamo na primer o predlogu, da bi Rusija delila del bremena v zvezi z vzdrževanjem miru in odposlala civilne mirovne korpuse. Mislim, da bi se morali spomniti Balkana. Zgodovina nam ne bo odpustila, če tudi drugič ne bomo ukrepali. Vojna na Balkanu bi morala biti zadnja in mi smo tisti, ki moramo konflikte na Južnem Kavkazu ustaviti že na začetku.

  Konrad Szymański , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod minister, gospa komisarka, v zvezi z razmerami v Gruziji smo v zadnjem hipu prekinili dokaj ogrožajoč molk EU.

V konfliktu v Abhaziji in Osetiji pravice ruske manjšine niso vprašljive. Kljub etničnemu čiščenju, ki ga je v tej regiji po letu 1993 doživelo sto tisoč Gruzijcev, je demokratična Gruzija Abhaziji nekaj let ponujala avtonomne svoboščine. Ne glede na to je Rusija v zvezi s to regijo nedavno sprejela ukrepe za sprejetje marionetne vlade v Abhaziji, in sicer s krepitvijo trgovinskih povezav, širitvijo obsega Rusije ter civilnega in gospodarskega prava.

Vprašati se moramo zelo pomembno vprašanje: ali nismo z nasprotovanjem vstopu Gruzije v NATO Rusije spodbudili k tem ukrepom? To vprašanje bi morali še posebej izpostaviti v Berlinu. To je konflikt glede geopolitike. V tej regiji sta ogrožena verodostojnost Evropske unije in mir. Če Rusiji ne bomo preprečili nadaljnjega izvajanja ukrepov, s katerimi uničuje eno od naših ključnih partneric na Kavkazu, bomo v prihodnosti izgubili svoj pomen.

Združenim državam bi se glede tega vprašanja morali pridružiti pri organizaciji srečanja Varnostnega sveta in OVSE. Poleg diplomatske podpore celovitosti Gruzije bi prav tako morali zahtevati, da rusko vojsko nadomestijo sile, ki so jih pooblastili ZN ali OVSE. Prav tako bi bilo koristno, če bi v Tbilisi poslali parlamentarno misijo. Če nam to ne uspe bo Rusija s svojo neoimperialistično politiko celotno regijo postavila na rob vojne.

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Od leta 1991 je Gruzija imela tri predsednike: disidenta Gamsahurdija, komunista Ševardnadzerja in sedanjega zagovornika Amerike Sakašvilija.

Težko je reči, kateri od teh je bil najslabši. Med svojim obiskom je gospod Sakašvili z nami delil le eno misel: spodbudil nas je k nakupu gruzijskega vina, ki ga je imenoval „vino svobode“. Nisem prepričan ali je to upravičen naziv za Stalinovo najljubše vino Chvanchkhara; kakorkoli že, razmere v Gruziji so resne. Četrtina prebivalcev se je izselila: 1300000 Gruzijcev je zaposlenih na območju Ruske federacije. To dejstvo samo po sebi kaže, da je zdaj, ko je nov predsednik, gospod Medvedev, nastopil s svojo funkcijo v Kremlinu, rešitev obojestranskih vprašanj teh dveh držav izredno pomembna. Menim, da mu je treba dati čas, da izpolni svoje obljube, in sicer ponudi pomoč Gruziji in pomaga rešiti razmere, ki so danes zelo resne.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Rada bi se zahvalila predsedstvu in komisarki za odgovore. Obstaja velika zaskrbljenost glede povečanih napetosti v regiji. Strinjam se z omenjenimi pripombami in pozivi k omejitvam.

Vprašanje se torej glasi: v čem je smisel, saj je Svet v svojih sklepih novembra 2007 pozval k omejitvam, vendar so se napetosti žal povečale. Kaj torej sledi, gospa predsednica? Namestnik predsednika gruzijske vlade, gospod Baramidze je prosil za pomoč. Še več, to je storil z zelo nekultiviranimi besedami, ki so storile zelo malo za zmanjšanje napetosti, tudi s strani Gruzije. Kaj naj torej storimo?

Prvič, obstaja misija. Pri posredovanju morata sodelovati Rusija in Gruzija. Druga točka je mirovna misija ZN. Nesprejemljivo je, da Rusija sama določi, naj se odpošljejo ruski vojaki.

Tretja točka, gospa predsednica, zadeva zmanjšanje pritiska. Pravkar sem v svoji pisarni preko računalnika pogledala čudovito slovesnost ob zaprisegi predsednika Medvedeva. Predsednik Medvedev, tj. nov predsednik je odločno izrazil svoj namen, da bo ohranil suverenost in neodvisnost Rusije. To je naredil tudi njegov nasprotnik v Gruziji. Vse prisotne pozivam, da tisti, ki želijo gospodu Medvedevu čestitati, naj ga ob tem tudi pozovejo k zagotovitvi suverenosti in neodvisnosti Gruzijskega območja.

Gospa predsednica, pomembno je konstruktivno sodelovanje iz obeh strani. Nov ruski predsednik prav tako predstavlja novo priložnost, da ga o tem prepričamo. Najlepša hvala.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Rad bi se pridružil prejšnjim govornikom, vključno s komisarko in predsedujočim Svetu, ki so izrazili zaskrbljenost nas vseh glede razmer, ki so nastale v regiji, zlasti na Kavkazu, v zvezi z Gruzijo ter težavami z Južno Osetijo in Abhazijo. Medtem ko smo do nedavnega govorili o zamrznjenih konfliktih, so sedaj ta tveganja postala mirujoči konflikti; vsi moramo seveda poskrbeti, da ne postanejo odprti. Odgovornost Evropske unije, ZN in vseh, ki se lahko vključijo je, da te razmere ublažijo.

Seveda moramo zavrniti poteze, ki jih je izvedla Rusija. To so ukrepi, ki se nagibajo k formalizaciji, k možnemu priznavanju neodvisnosti, oziroma se tako zdi. V zvezi s tem seveda imajo zelo pomembno vlogo geostrateški interesi. Lahko si predstavljam, da v Moskvi vlada zmeda zaradi nedavnega vrha Nata, ki se je strinjal, da se Gruzija lahko dolgoročno pridruži Natu, ter da prav tako obstaja nejevolja zaradi odziva večine držav EU glede razglasitve neodvisnosti Kosova. Menim, da se morajo take zadeve strogo ločevati od razmer v Gruziji. V preteklosti so glede tega bili sprejeti sporazumi v okviru OVSE in menimo, da si morajo zlasti ZN prizadevati za ponovni zagon teh zadev, tj. posvetovanj in dialoga.

Zdaj dejansko vidimo neke vrste stopnjevanje na obeh straneh, in sicer stopnjevanje v besedni vojni; igro šaha, kot jo je poimenovala komisarka, vendar se bojim, da bo ta brez zmagovalcev, kar pa ne koristi nikomur.

Na eni strani obstaja odziv Rusije, ki povečuje število „pripadnikov mirovnih sil“. Na drugi strani pa Gruzija povzroča težave pri pogajanjih STO glede članstva Rusije. Menim, da je v pogajanjih potrebno odstraniti nacionalističen podton obeh strani.

Kot so povedali že mnogi, bi se vse strani morale vzdržati, dolgoročno pa si seveda morajo prizadevati za strukturne rešitve. Menim, da ima lahko Evropska unija glede tega pomembno vlogo, vključno pri neposrednem dialogu z Rusijo med prihajajočim vrhom EU–Rusija. To lahko predstavlja priložnost, da novega predsednika izprašamo v zvezi z načrti njihove države glede teh zamrznjenih konfliktov ne le na Kavkazu ampak tudi v Pridnjestrju; morda lahko novi predsednik navede svoje namene glede sporazumov, ki so bili sprejeti v okviru OVSE leta 1999 glede razmer v teh odcepljenih državah, republikah, itn.

Nazadnje, strinjam se z vsemi, ki so kritizirali kako je Rusija razlagala odločitve ZN, saj ti „pripadniki mirovnih sil“ seveda niso pripadniki mirovnih sil, ampak bi jih bilo treba obravnavati kot vojake, ki služijo strateškim vojaškim interesom Rusije in zagotovo ne ciljem ZN. V zvezi s tem so potrebni novi sporazumi in Evropska unija bo pri tem morda lahko imela določeno vlogo.

Nadalje je seveda treba ohraniti ozemeljsko celovitost Gruzije in spoštovanje njenih manjšin ter njihovih težav, o čemer je nekaj besed spregovoril gospod Swoboda, saj so ljudje na tem ozemlju v nevarnosti, da bodo razpeti med Moskvo in Tbilisijem. Seveda je treba nekaj storiti tudi v zvezi z obravnavanjem težav glede beguncev. Morda je najboljši način, na katerega Evropska unija lahko pomaga ta, da vlaga v ukrepe za krepitev zaupanja in tako obema stranema pomaga pri obnovitvi dialoga.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica. Glede na včerajšnjo izjavo gruzijskega ministra za ponovno vključevanje, je Gruzija zelo blizu vojni. Razmere med Rusijo in Gruzijo so res zelo zaostrene. Poziv gospoda Putina državnim agencijam naj okrepijo sodelovanje z Abhazijo in Južno Osetijo, sestrelitev gruzijskega zrakoplova, na katerem ni bilo osebja ter napotitev več ruskih vojaških enot v Abhazijo so dobro izhodišče za resne skrbi, ki jih je izpostavila vlada gospoda Sakašvilija.

Rusija želi ne glede na ozemeljsko celovitost Gruzije obe odcepljeni regiji Gruzije postopno pridobiti pod svoj nadzor. Motivi Rusije ponazarjajo njihovo dominantno politiko. 80 % prebivalcev Abhazije ima zdaj rusko državljanstvo in Rusi trdijo, da je zato obramba njihova dolžnost. Prav tako nazorna je izjava, ki jo je včeraj podal general Aleksej Maslov, vrhovni poveljnik ruskih kopenskih sil: „Povečanje števila vojakov v Abhaziji je v interesu preprečevanja oboroženih konfliktov in spodbujanju stabilnosti v Zakavkazijski regiji.“

Ruske sile preprosto nočejo videti, da se je Gruzija odločila za pot avtonomnosti in neodvisnosti ter evroatlantskega povezovanja. Gruzija je sestavni del evropske sosedske politike. Odgovorni smo za zagotovitev največje možne podpore reform Gruzije ter za razvoj demokracije in pravne države.

To je tudi namen doslednih prizadevanj odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Gruzijo. Pred tednom dni smo se zbrali v Tbilisiju, kjer smo sprejeli številna odločilna priporočila. Prav tako smo v Abhaziji obiskali „konfliktno območje“, kjer so trenutne razmere neznosne. Menim, da moramo pri svojem podpiranju Gruzije biti bolj zavzeti in nedvoumni ter na Rusijo še bolj pritisniti. Mirovne sile bi morale postati mednarodne in nevtralne. Tbilisi razmere obravnava mirno in bi težave rad razrešil na miren način. Parlamentarne volitve so v Gruziji bile predstavljene in so zdaj neizbežne. Te volitve bodo zelo pomemben preizkus za mlado in krhko gruzijsko demokracijo in zato jim moramo na vsak način pomagati in tako zagotoviti uspeh. Hvala za vašo pozornost.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospa predsednica, gospa komisarka, Evropski parlament se je v zvezi z vprašanjem glede vzpostavitve demokracije v Gruziji vpletel ob več priložnostih. Kot gledalci smo občudovali način, na katerega so si Gruzijci prizadevali za vzpostavitev liberalne demokracije, močne civilne družbe in svobodnih volitev. Evropski parlament še zmeraj trdno stoji na strani demokracije v Gruziji in brani ozemeljsko celovitost gruzijske države.

Včeraj smo slišali nagovor namestnika gruzijske vlade, Georgija Baramidze. Zadeve, ki jih je opisal gospod Baramidze iz vidika Gruzije kažejo resnost razmer, ki jih obravnavamo v zvezi s Kavkazom. Seveda k preudarnosti pozivamo vse strani, tako Gruzijo kot Rusijo. Vendar mora biti jasno, da v Evropi ne pristajamo na neoimperialistično politiko Rusije v zvezi z državami Kavkaza ali v zvezi z Gruzijo. Rusija je še posebej odgovorna za zagotovitev miru in varnosti v tej regiji.

Hkrati želimo povedati, da je v Gruziji na mednarodni ravni najbolj pomembna gruzijska demokracija. Zato gruzijske organe oblasti in Gruzijce pozivamo k nadaljnji krepitvi liberalne demokracije v Gruziji hkrati s krepitvijo civilne družbe in pravne države.

Kar je povedala komisarka glede podpore EU za pomoč pri prihajajočih volitvah v Gruziji, je ukrep Evropske unije, ki naj bi bil značilen za evropsko politiko glede Kavkaza: obramba Gruzije, občudovanje vzpostavljanja demokracije in nesoglasje z rušenjem ozemeljske celovitosti te države. Rusijo in Gruzijo pozivamo k stabilnosti, miru in varnosti te regije.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, Rusija ima novega predsednika, vendar bo Vladimir Putin s svojo novo funkcijo kot predsednik vlade še naprej imel moč in bo nadzoroval svojega varovanca Dimitrija Medvedeva. Posledično se ruska zunanja politika ne bo spremenila.

Zaradi velike količine petrodolarjev je Rusija vstajajoča sila, vendar žal vidi vse z ničelnim izidom. Prioritetna naloga Putinove zunanje politike, tj. ponovna vzpostavitev nečesa, kar je podobno stari Sovjetski zvezi, je bila osredotočena na to, kar Rusija pokroviteljsko imenuje „post-sovjetski prostor“, tj. bivše sovjetske baltske države, vzhodno Evropo in Južni Kavkaz, kjer se je Rusija odločila, da bo ohranila področje svojega vpliva.

Kaznovane so zato, ker so se usmerile zahodno proti Natu in EU, namesto da bi se usmerile proti Moskvi.

Gruzija je pod zahodno usmerjenim reformističnim predsednikom Sakašvilijem zelo trpela zaradi ruske nasilnosti. Putin si je poleg uporabe oskrbe s trgovino in energijo kot diplomatskega orožja vztrajno prizadeval za oslabitev ozemeljske celovitosti Gruzije s taktičnim podpiranjem odcepitve, samooklicanja republik Abhazije in Južne Osetije. Prihod še več ruskih vojakov v Abhazijo kot pripadnikov mirovnih sil vendar vsekakor pripravljenih na boj ter sestrelitev gruzijskega brezpilotnega letala so v regiji provokativno povečali napetosti.

Vendar glede na hitenje vzhoda k neodvisnemu Kosovu brez kakršne koli resolucije ZN ali mednarodnega sporazuma, so ruska dejanja na določen način žal logična. Priznanje Kosova je povzročilo veliko težav in Rusiji dalo trdno moralno podlago. Ne bi nas smelo presenetiti, da Rusija vidi to kot precedens. Vsekakor bi bilo tragično, če bi naš pristop h Kosovu nepopravljivo škodoval Gruziji in povzročil oborožen konflikt v državi, katere ozemeljsko celovitost bi morali močno braniti.

  Alessandro Battilocchio (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prejšnji teden sem se udeležil srečanja v Tbilisiju s kolegi iz medparlamentarne delegacije, ki jo je vodila gospa Isler Béguin, katere pripombe v celoti podpiram: razmere so se zelo poslabšale in povečane napetosti bi lahko prerasle v odprt oborožen spopad. Med uradnim srečanjem je predsednik Sakašvili potrdil, da bi tokrat lahko šlo za ure in ne dneve.

Zastoj glede razmer v Abhaziji in Južni Osetiji se rešuje in Moskva je uradno potrdila, da z vsako regijo želi vzpostaviti pravni odnos. To bo ponovno odprlo razpravo glede ozemeljske celovitosti Gruzije, ki je bila priznana v resolucijah ZN.

Obstaja upanje, da bo Evropa sčasoma imela enotno mnenje in odločilno vlogo pri iskanju mirnih rešitev, preden bo prepozno. Če se odnosi prekinejo lahko predvidimo številne verižne reakcije po regiji, tj. dogodke, ki bi sčasoma dosegli naše meje. Zato v zvezi s tem upamo na resnično predanost Sveta in Komisije.

Če ne naslovimo razmer in podvojimo naših prizadevanj glede posredovanja, bomo žal odgovorni, da nismo želeli ali nismo bili sposobni storiti dovolj.

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE). – (NL) Z Gruzijo smo v prijateljskih odnosih. Pravo prijateljstvo pomeni nuditi podporo in pomoč, in Evropa mora zdaj, ko gre za vprašanje ozemeljske celovitosti Gruzije, za tem stati. Vendar pravo prijateljstvo prav tako pomeni izraziti kritiko, kjer je to potrebno.

Gospa predsednica, gruzijska vlada je pred težko nalogo. V državi z dokaj drugačno zgodovino mora vzpostaviti demokracijo, ki temelji na evropskih vrednotah. Prav tako mora zgraditi gospodarstvo in komisarka upravičeno navaja, da je v zvezi z EPS prišlo do velika napredka, čeprav je treba storiti še veliko. Za gruzijsko vlado je to zelo težka naloga, saj je ozemeljska celovitost države vprašljiva in jo ogroža Rusija.

V zvezi s tem mora Evropa zavzeti jasno stališče in podpreti strani, vpletene v konflikt. Predlogi predsednika Sakašvilija si zaslužijo pravično priložnost. So boljša rešitev kot vojna. Misija, v kateri bo sodelovalo predsedstvo Sveta, je dobra, saj so časi, ko smo lahko le sedeli in čakali, dokler se stvari niso umirile, minili. Svet in Komisija morata pokazati pripravljenost za ukrepanje.

Dejstvo, da bodo parlamentarne volitve potekale 21. maja, povečuje napetost. Sodelujem v misiji za spremljanje volitev, v okviru katere bomo volitve vestno opazovali. Te parlamentarne volitve bodo preskus za Sakašvilijevo vlado. Zato smo odgovorni, da zagotovimo pravične in demokratične volitve. V Evropi bo to izhodišče za združitev sil in zagotovitev, da bodo državljani celotne Gruzije, tj. Abhazije in Južne Osetije, lahko živeli svobodno in v demokraciji. Zato si Gruzija zasluži našo podporo. Najlepša hvala.

  Robert Evans (PSE). – Gospa predsednica, komisarka Ferrero-Waldner je pred nekaj minutami podala svoje pripombe in povedala, kako resne so razmere, kar je prav tako v imenu Sveta izrazil gospod Lenarčič. Vsi govorci so poudarjali stopnjo trenutnih razmer.

Iz svojih obiskov Gruzije vem, da si je država zelo prizadevala za krepitev svojih vezi z Evropsko unijo. Menim, da bi Gruzijo morali podpreti v času te krize in vpričo tega, kar je kolega pred nekaj trenutki opisal kot ruski imperializem.

Rusija ni nikoli sprejela ozemeljske celovitosti Gruzije vključno z Abhazijo in Južno Osetijo. Iz tega, kar smo slišali v prejšnjih tednih vemo, da so ruski in abhazijski separatisti očitno bili vpleteni v incidente glede vohunskega letala, kar je privedlo do povečanja napetosti in vsi moramo priznati, da je ena od teh stvari privedla do druge. Ne poznam vseh diplomatskih ukrepov, ki se izvajajo, vendar sem zaskrbljen, da Evropska unija ne dela dovolj za preprečitev tega naraščajočega nasilja. Gospa Isler Béguin je pred nekaj minutami povedala, da nam zgodovina ne bo odpustila, če ne bomo ničesar storili. Če ne bomo ničesar storili, lahko pride do vojne na celotnem območju, tj. vojne, v kateri ne bo zmagal nihče.

Torej je moje sporočilo temu parlamentu in gospodu Lenarčiču za Svet ter komisarki Ferrero-Waldnerjevi, naj na najvišji stopnji storijo vse v okviru sredstev in tako zagotovijo, da bodo vsi, predvsem pa Rusi, razumeli kako nevarne so poteze na tem področju in da moramo to stopnjevanje ustaviti, preden pride do še ene krize, podobne tisti na Balkanu.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospa predsednica, potrebujemo jasno besedilo. Ustavite vojno. Ruki proch ot Gruzii – Pustite Gruzijo pri miru. Nobenih mandatov več za ohranjevalce spora. To je edini način, da bodo v Kremlinu prisluhnili. Če EU tega ne bo mogla povedati, bo delila odgovornost. Tukaj lahko povemo oziroma zahtevamo naj Ruski padalci pristanejo v Rusiji.

Od prelivanja krvi v Vilni januarja 1991, ko so padalci že pristali, ni nihče izdal takega opozorila.

Razlogi za povečevanje napetosti okoli Gruzije in v njej ter njihov vedno bolj militaren značaj so politični vendar ne v celoti. Kakšne vpoglede lahko s tem dobimo?

Če se pojavijo spopadi med rusko in gruzijsko vojsko, ki jih ruske tajne službe lahko zlahka vodijo, lahko predsednika Medvedeva zavežemo k izvrševanju dejstev ali pa mu nasprotno omogočimo svobodno ukrepanje – da vpliva na prihajajoče volitve v Gruziji; da kaznuje Gruzijo in se tako maščuje EU zaradi Kosova; da po velikem preobratu od ruskega k zahodnemu tipu državnega upravljanja zaustavi napredovanje Gruzije glede gospodarske rasti in boja proti korupciji.

Žal obstaja tudi neposredna nevarnost vojne proti uporni Gruziji. V takem primeru bi ob sklicevanje na možno povezavo med vetom Bukarešte na NATO ANČ za Gruzijo in hitro rastočo agresijo Rusije, lahko Nemčijo zaprosili naj zavzame vlogo posrednika v konfliktu med Rusijo in Gruzijo, da se tako izognemo najslabšemu. Ni časa za lokalne, etnične ali zamrznjene prevare. Primer je evropski.

(Ploskanje.)

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospa predsednica, v današnji razpravi je bilo izpostavljenih veliko vprašanj, tj. o vizah, sporazumih o prosti trgovini ter o prihajajočih volitvah. To so stvari, vredne razprave. Vendar se moramo osredotočiti na nevarne varnostne razmere. Gruzijo moramo podpreti takrat, ko se država boji nadaljnje ruske provokacije in celo agresije.

Današnjega sporočila ne smemo oslabiti. Prvič, provokativnih dejanj Rusije se ne sme tolerirati. Drugič, ozemeljske celovitosti Gruzije se ne sme oslabiti na noben način ter tretjič, pripadniki mirovnih sil v potencialno odcepljenih regijah morajo biti nevtralni in jim morajo zaupati vse strani. Ruski vojaki teh kriterijev očitno ne izpolnjujejo.

Ta vprašanja moramo obravnavati zdaj.

(Ploskanje.)

  Katrin Saks (PSE). – (ET) Na včerajšnjem srečanju z namestnikom predsednika gruzijske vlade se je vedno znova ponavljalo, da je pristop, ki je bil uporabljen na Kosovu, vzrok za povečano napetost v Gruziji.

Res je, da Rusija razmere izkorišča, vendar je prav tako jasno, da bi imperialistični interesi Rusije našli drugačna opravičila, če bi se pojavila potreba po njih.

Današnje vprašanje se ne nanaša na to, kaj Gruzija je in kaj ni naredila.

Pomembno je, da jasno ocenimo razmere v Abhaziji in Gruziji ponudimo našo nedvoumno podporo.

  Ewa Tomaszewska, (UEN). – (PL) Gospa predsednica, pod pretvezo boja proti terorizmu je Rusija umorila več kot polovico Čečenov. Rusija ima trenutno vpliv na kršitev človekovih pravic v Belorusiji in ta vpliv je dokaj jasen. Dogodki v Gruziji so le še ena grožnja. Te zadeve preprosto ne moremo označiti kot notranje zadeve Rusije; ne smemo dovoliti, da ruski vojaški ukrepi še enkrat povzročijo odvisnost in spopade v državah, ki so še pred nedavnim bile podrejene Rusiji. Rusija ni sposobna spoštovati svobode drugih ljudi. Bilo bi mi ljubše, če ne bi bilo tako, vendar je skozi stoletja bilo enako in žal je to velik problem.

Evropska unija takih zadev ne more obravnavati kot stvar občutljivih diplomatskih postopkov. To zadevo moramo vzeti zelo resno.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Rusija poskuša že nekaj časa vzbuditi strah v zvezi z Gruzijo. En pokazatelj tega je sestrelitev brezpilotnega letala, ki ga je sestrelil ruski zrakoplov, saj letalo abhazijske letalske sile tega zagotovo ni storilo. Obstaja posnetek, na katerem lahko jasno vidimo, kako se MiG-29 približuje in izstreli raketo, ki nato zadene brezpilotno letalo. Nedavno naj bi abhazijske varnostne sile sestrelile še dve letali.

Pojavi se naslednje vprašanje: kako je možno, da imajo sile v Abhaziji kljub sporazumu, doseženem leta 1994 v Moskvi, na razpolago taka sredstva? V tem parlamentu moramo podpreti poziv gruzijske vlade visokemu predstavniku Združenih narodov v Gruziji naj sproži preiskavo te zadeve in jo dokončno razišče.

Rusom ne smemo dovoliti, da ta strah spodbujajo.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, danes je postalo jasno, da bi izraz „zamrznjeni konflikti“ lahko bil zavajajoč. Pravzaprav je naše lastno razumevanje vsebine teh konfliktov pogosto bilo zamrznjeno. Kar vidimo danes je udejstvovanje post-imperialističnih politik glede post-sovjetskega prostora: politike, v zvezi s katerimi se je ruska vlada zavezala, da jih bo opustila, ko je pred 12 leti postala članica Sveta Evrope.

Razjasniti moramo, da je ruska razlaga mirovne vloge ZN popolnoma nesprejemljiva. Prav tako je treba razjasniti, da morata enotnost in celovitost v enaki meri veljati za Gruzijo in Rusijo.

Prišel je čas za ukrepe. Čas za besede je minil.

(Ploskanje.)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Po pogovorih, ki sem jih slišala danes je jasno, da smo vsi v tem parlamentu, ne glede na to ali predstavljamo Svet, Komisijo ali Evropski parlament, mnenja, da je Gruzija na robu krize, tik pred vojno in zato moramo glede na bistvene vire takoj nujno ukrepati.

Ker imam malo časa bi rada izpostavila le eno točko, in sicer t.i. pripadnike ruskih mirovnih sil, ki so na gruzijskem ozemlju, tj. Abhaziji in Južni Osetiji, že 14 let. Kje so meje? V tem času je bilo zelo veliko provokacij vključno z brezpilotnimi izvidniškimi leti, enostranskim mirom in povečanjem števila t.i. pripadnikov mirovnih sil. Povečala se je nestabilnost.

V Abhaziji, kjer živi 80 % Abhazijcev, je Rusija v regiji izdala ruske potne liste več kot 90 % državljanom. Zakaj tukaj razpravljamo o odpravah vizumov? Delajo vse kar je v njihovi moči, da bi razmere še bolj destabilizirali.

Za rešitev imam le en predlog: pripadnike ruskih mirovnih sil je treba nadomestiti s pristnimi, učinkovitimi pripadniki mirovnih sil.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, prvič, Evropska unija mora popraviti napako glede vizumov, drugič, nenasilno vendar strogo bi morala navesti dejstva glede namenov Rusije v zvezi z Gruzijo in tretjič, Gruziji bi morala pomagati pri reševanju notranjih težav.

V zvezi z Gruzijo bi Rusijo rad pozval k naslednjemu: novo rusko predsedstvo bi se lahko izvajalo na novi, višji ravni, na stopnji pomembnega akterja. Rusija bi lahko začela razmišljati v smislu sodelovanja in ne imperializma. To nacionalnemu ponosu ne bo škodovalo. Velika, ponosna in bogata Rusija lahko spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije, prav tako kot mi spoštujemo dokaj nenavadno ozemlje Rusije v eksklavi okoli mesta Kaliningrad.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo pozorno sem poslušal izjave v tej razpravi in se zanje zelo zahvaljujem. Naj se najprej navežem na izjavo gospoda poslanca Wiersme, ki je menil, da lahko Evropska unija igra pomembno vlogo pri deeskalaciji trenutne situacije. S tem se strinjam in slovensko predsedstvo in tako, verjamem, tudi Svet si bosta za to prizadevala. Na kakšen način? Najprej vsekakor v okviru Združenih narodov in, čeprav se lahko strinjamo z oceno gospe spoštovane poslanke Isler Béguin, da je napredek v okviru Združenih narodov skromen in da z njim prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, kljub temu okvir Združenih narodov ostaja eden temeljnih okvirov za obravnavo tega vprašanja.

Omenil sem že v svojem uvodnem nastopu resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1808, ki ponovno potrjuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije v njenih mednarodno priznanih mejah. Ta resolucija Varnostnega sveta je bila sprejeta nedavno – 15. aprila – in tukaj bi želel opozoriti oziroma poudariti, predvsem v zvezi z izjavo gospoda Evansa, poudariti dejstvo, da brez strinjanja Ruske federacije te resolucije ne bi bilo, ne bi bila sprejeta.

Torej, Združeni narodi ostajajo pomemben okvir za naslavljanje tega problema. Prav tako pomemben okvir je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi tu si bo Evropska unija še naprej prizadevala in, upamo, okrepila svoja prizadevanja za deeskalacijo. Deeskalacija, umiritev razmer, znižanje napetosti je absolutna prioriteta za Evropsko unijo v tem času. To je prva prioriteta.

Hkrati si bomo prizadevali okrepiti prizadevanja za trajno in mirno rešitev tega vprašanja. Ne le v multilateralnih forumih, ki sem jih omenil, pač pa tudi v naših bilateralnih kontaktih, tako z Rusko federacijo, kot z Gruzijo. Tu je predsedstvo aktivno, omenil sem že, da je bilo to vprašanje predmet pogovorov na trojki Evropska unija – Ruska federacija nedavno, na ministrski ravni. Prav danes se je predsednik Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, minister Rupel, sestal v Strasbourgu z podpredsednikom gruzijske vlade Baramidzejem in razpravljal o tem vprašanju. Prav gotovo bo ena izmed priložnosti v prihodnje za razgovore o tem vprašanju tudi vrhunsko srečanje Evropska unija – Ruska federacija naslednji mesec, da omenim samo nekatere.

Poudaril bi, da je Evropska unija aktivna. Vprašanje Gruzije je dokaj redno na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose; imamo posebnega predstavnika Evropske unije za Gruzijo, za Kavkaz. Možno je, da bo v kratkem, v naslednjih dneh, opravljen tudi poseben obisk političnega direktorja v državi in tako naprej. Naj poudarim, da bo Evropska unija še vnaprej trdno podpirala Gruzijo v njenih prizadevanjih za mirno rešitev odprtih konfliktov, tako v Abhaziji, kot v Južni Osetiji. Naj poudarim, da bo to stalna tema našega dialoga z Rusko federacijo, v katerem bomo vselej poudarjali potrebo po mirni rešitvi in pozvali oziroma spodbujali h konstruktivnemu pristopu Ruske federacije do pobude za mirno rešitev, ki jo je nedavno podal predsednik Sakašvili.

Prav gotovo se bodo nadaljevala prizadevanja posebnega predstavnika Evropske unije, prav gotovo se bodo nadaljevala in okrepila prizadevanja Evropske komisije, zlasti glede izvajanja svežnjev ukrepov za krepitev zaupanja – mi zelo cenimo gruzijsko podporo temu svežnju – skratka, lahko vam zagotovim v imenu predsedstva, da se bomo zavzemali za nadaljevanje in okrepitev prizadevanj Sveta v smeri, prvič, deeskalacije in, drugič, okrepitve prizadevanj za mirno in trajno rešitev tega vprašanja.

PREDSEDUJOČA: Gospa ROTHE
Podpredsednica

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, to je bila pomembna razprava ob pomembnem in težkem času. Preden odgovorim na nekaj vaših idej, vprašanj in mnenj naj povem, da prav tako pozdravljam poročilo odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Gruzijo, ki je skladen z mnogimi analizami Komisije in ima skupno osnovo z našimi poročili o napredku.

Jasno je, da Gruzijo moramo podpreti, vendar, kot so nekateri že povedali, dobri prijatelji morajo prav tako sprejeti dober nasvet in menim, da jim moramo najprej povedati naslednje: dialog je edini način za napredovanje. Če je Gruzija izzvana je bistveno, da se ne odzove na agresiven način.

Kot ste mnogi že izpostavili je bolj kot kadar koli prej pomembno, da Gruzija okrepi svojo demokracijo ter izvede svobodne in pravične volitve in videli bomo, kaj se bo zgodilo 21. maja. Vendar je tudi jasno, da Evropska unija v teh zelo težkih trenutkih ne bo mirno stala ob strani.

Vsekakor bomo še naprej spodbujali Rusijo naj prekliče svoje nedavne odločitve in kot je že povedal predsedujoči Svetu, je pravkar potekalo srečanje trojke s stalnim partnerskim svetom EU-Rusija, na katerem sem bila prisotna tudi sama, in na katerem smo to vprašanje obravnavali na dokaj odprt način. Nato bo junija seveda potekalo srečanje vrha in ob vsaki priložnosti bomo to točko jasno opredelili.

Prav tako bomo Gruzijo še naprej podpirali pri njenih prizadevanjih za krepitev. Ponavljam, da bomo prav tako podprli katero koli pobudo, ki spodbuja dialog med vsemi stranmi.

Kot sem že povedala se strinjam s predlogi za pregled mirovnih mehanizmov, če se z vsemi partnerji v zvezi z njimi lahko dosežejo sporazumi: to je seveda še ena težava. V Svetu smo pričeli s pogovori glede vizumskih olajšav. Vedno več držav članic vidi nujno potrebo po vizumskih olajšavah in vračanju vizumov. Nimamo še nujno potrebnega soglasja, vendar se to morda premika v pravo smer.

Glede beguncev smo že zagotovili pomembno humanitarno pomoč tistim, ki so morali zapustiti Abhazijo in Južno Osetijo. To leto še dodatno podpiramo izvajanje novega gruzijskega zakona o ponovnem vključevanju beguncev proč od njihovih bednih začasnih zavetišč, kar vključuje program, vreden 2 milijona EUR.

Vendar bomo seveda še naprej dejavni, saj je to ena tistih stvari, ki jih moramo neprestano nadzirati.

Za konec naj povem, da bomo za ponovno vzpostavitev stabilnosti v Gruziji storili vse kar je v naši moči in ji seveda v zvezi z njeno suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo nudili zanesljivo podporo.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 5. junija.

Pisna izjava (člen 142)

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) V zadnjih nekaj dneh in tednih so ruske oblasti glede Gruzije sprejele nekaj provokativnih ukrepov ter tako povzročile konflikt in ustvarile možnost za razvoj vojne. Rusija je pred nekaj dnevi brez privolitve Gruzije povečala svoj vojaški delež v Abhaziji iz dva na tri tisoč vojakov in prav tako imenovala uglednega ruskega častnika, ki poveljuje t.i. abhazijskemu vojaškemu osebju. To je jasen znak pripravljenosti Rusije na vojaško nasilje v Gruziji.

Pozivam k pomoči glede suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije, ruske oblasti pa pozivam naj končajo s krepitvijo konflikta in validirajo izvedene vojaške ukrepe. Konfrontacijska retorika in provokacije iz Kremlina onemogočajo mirne rešitve teh razmer in grozijo z destabilizacijo celotne regije.

Domnevno „mirne“ ruske oborožene sile naj bi bile takoj nadomeščene z neodvisnimi, mirnimi silami EU ali ZN.

Vloga EU naj bi bila „razorožiti“ ta konflikt in omejiti neoimperialistična prizadevanja Rusije glede bivših republik na Južnem Kavkazu.

EU naj bi pokazala popolno podporo Gruziji, sistematično povečala sodelovanje in brez odlašanja pospešila vizumske ureditve glede Gruzijcev.

13. Čezatlantski gospodarski svet (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je izjava Komisije o čezatlantskem ekonomskem svetu.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, če povzamemo, imata Evropska unija in Združene države skupaj v lasti 60 % svetovnega bruto domačega proizvoda in 40 % svetovne trgovine. Čezatlantske gospodarske storitve in pretok revizij dnevno znašajo 3 milijarde USD. Čezatlantski gospodarski odnosi ustvarjajo delovna mesta za 14 milijonov ljudi. To je obseg, o katerem danes razpravljamo.

Aprila 2007 sta Evropska unija in Združene države podpisali okvirni sporazum za krepitev čezatlantskega gospodarskega povezovanja med Združenimi državami in Evropsko unijo. Ta sporazum temelji na priznavanju, da je Evropska unija najpomembnejša partnerica za Združene države in obratno ter da imamo skupne interese, izzive in vrednote, kot je zaveza k prosti trgovini ter odprtost za naložbe, zaveza k svobodni in neizkrivljeni konkurenci, spoštovanje lastniških pravic vključno s pravicami intelektualne lastnine ter učinkovita zaščita potrošnikov, delojemalcev in okolja.

Čezatlantski sporazum krepi naše skupne zaveze k doseganju tesnejšega gospodarskega sodelovanja in pospeševanju odpravljanja čezatlantskih ovir glede trgovine in naložb. Čezatlantski ekonomski svet je bil ustvarjen, da zagotovi delovanje tega sodelovanja. Njegov cilj je odpraviti ovire v pravem čezatlantskem trgu. Vendar smo v naših odnosih z drugimi državami hkrati vpleteni v skupne izzive. Čezatlantski ekonomski svet se je že izkazal kot pomemben forum za strateški dialog glede nadaljevanja v zvezi s Kitajsko in državnimi sredstvi. Zaščita proizvodov uvoženega blaga in varovanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah sta posamezna primera praktičnega sodelovanja glede posameznih zadev.

Največja trgovinska ovira v naših zelo razvitih gospodarstvih so različni predpisi in pristopi k uredbam. Netarifne trgovinske ovire so bile v zadnjih 60 letih v osmih velikih svetovnih trgovinskih krogih dejansko odstranjene. Glavna vrsta ovir so zdaj netarifne ovire, kot so nepotrebno strogi predpisi in upravni postopki, ki trg omejujejo. Te ovire so pogosto manj vidne in bolj zapletene ter so lahko politično zelo občutljive, saj so pogosto rezultat namernih notranjih političnih odločitev.

Dobra novica za nas je, da so Združene države, ki so v preteklosti močno dvomile v predpise, ki jih same niso mogle izpolniti, vedno bolj odprte za mednarodno sodelovanje glede predpisov, še posebej z nami. Odločitev ameriške Komisije za vrednostne papirje (KVP), da sprejme mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), je bil zgodovinsko pomemben korak naprej.

Kot predsednik čezatlantskega ekonomskega sveta sem v teh zgodnjih stopnjah doumel pomemben koncept. Čezatlantsko sodelovanje ni možno brez političnega vodstva. Strinjanje s tem, da je zaželen trg brez trgovinskih ovir je ena stvar; vendar ko bomo pričeli obravnavati posamezne ovire bomo ugotovili, da gospodarsko povezovanje zahteva veliko trdega dela, potrpljenja, vztrajnosti in kot sem že povedal, politično vodstvo. Omenim naj, da je bilo enako, ko smo želeli realizirati evropski notranji trg. Spomnim se, da je 30 let gospodarskega in političnega povezovanja omogočilo naš projekt glede evropskega notranjega trga.

Spreminjanje obstoječih predpisov in ukoreninjenih postopkov ni zmeraj priljubljeno. Zmeraj bodo obstajale skupine, ki se jim zahvaljujoč zastoju ne bo treba odpovedati njihovim privilegijem. Ena skupina se na svojem ozemlju zmeraj počuti ogroženo. Ko se bomo predali in ta pritisk zmanjšali ter izgubili pregled nad prednostmi evropskega gospodarstva kot celote, se bomo izolirali in si zatiskali oči.

Danes želim izpostaviti, da obstoječi predpisi zavirajo gospodarsko povezovanje in zmanjševanje zakonodajnih bremen ter da nove zakonske pobude lahko oslabijo želen cilj. En primer je zakon ameriškega kongresa, ki predlaga predhodno preverjanje celotnega tovora, ki odpluje iz naših pristanišč in je namenjen v Združene države. Seveda se bo o tem razpravljalo v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta.

Naslednje srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta bo prihodnji torek tukaj v Bruslju. To bo prvo srečanje na evropskih tleh. Američani bodo pripeljali veliko politikov iz vlade. Imamo širok dnevni red, ki bo zajemal napredek na mnogih področjih. Kot na našem prvem srečanju v Washingtonu, bomo tudi na tem nadaljevali s strateškim dialogom. Načrtovane teme so vključevanje Rusije v svetovno gospodarstvo, vprašanje glede odziva na naraščajoče nevarnosti protekcionizma in zlasti zaključki glede krize na finančnih trgih. Kot vidite smo pokrili zelo širok spekter.

Parlamenta iz obeh strani Atlantika imata v celotnem procesu zelo pomembno vlogo. Evropskemu parlamentu sem zelo hvaležen za velik interes, ki ga je pokazal v tem procesu. Evropskemu parlamentu sem prav tako hvaležen za tesne stike, ki jih ohranja s kongresom in naj povem, da imate kot člani parlamenta zelo pomembno nalogo, saj mora večina tega glede česar se želimo in se lahko politično strinjamo, biti uradno uzakonjena. Za to potrebujemo odobritev s strani kongresa Združenih držav in vašo iz Evrope. To je tudi razlog, zaradi katerega je v celoten projekt vključen zakonski dialog.

Ob koncu naj izpostavim, da je nedavno izbran pristop zelo drugačen od vseh prejšnjih poskusov, ki so bili neuspešni na dokaj presenetljiv način, in da sta obe strani prepričani, da je to na ravni doseganja resničnih sprememb najbolj obetajoč pristop doslej. Pomembno je, da imamo trajen politični nadzor in jasno dodeljene odgovornosti glede pobud, saj so pobude bile prisotne že v preteklosti, vendar žal niso dosegle ciljev.

Zato je zelo pomembno razjasniti stališče, da to izvajanje v okviru sodelovanja ni bilo sestavljeno v naglici. To je dolgoročen projekt. Obe strani se v celoti strinjata, da mandat trenutne ameriške vlade, ki poteče januarja, in mandat trenutne Evropske komisije, ki poteče novembra prihodnje leto, ne smeta imeti nobene vloge pri srednjih in dolgoročnih načrtih glede tega dela.

Popolnoma odločeni smo, da zagotovimo razširitev tega projekta izven zakonodajnega in uradnega okvira.

  Jonathan Evans, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, na začetku se zahvaljujem gospodu podpredsedniku Verheugnu. Govoril je o potrebi po političnem vodstvu, trdem delu in potrpežljivosti. Sam je izkazal vse te vrline, poleg tega moram povedati, da brez trdega dela in osebne zavezanosti, ki ju je posvetil temu projektu, ne bi bili na stopnji, na kateri smo danes.

Skupni predlog resolucije, ki bo predložen Parlamentu, je tisti, za katerega menim, da odseva pripombe vseh parlamentarnih odborov, ki so bile ob tej priložnosti prejete. Najprej jim želim čestitati za njihovo sodelovanje in nato za njihovo osredotočenost, ker je to dokument, ki je omejen na 47 odstavkov in prihaja, verjemite ali ne, od vseh parlamentarnih odborov.

To je pozitiven proces. Proces, ki se po mojem mnenju mora nadaljevati zaradi prihodnosti. Podjetjem in potrošnikom se zahvaljujem za dialog z zakonodajalci. Opozarjam tudi na pripombo podpredsednika Verheugna o sodelovanju kongresa. Pravzaprav sem se prejšnji teden v Washingtonu srečal z našimi kolegi iz kongresa, pri čemer so me prosili, kar je nadvse nenavadno – mislim, da se je to zgodilo prvič, da na srečanju 13. maja predstavim njihovo stališče. Menim, da se tak odnos od tistega, ki smo ga kot Parlament imeli s kongresom pred tremi ali štirimi leti, zelo razlikuje.

Zakaj so te zadeve pomembne? Ker so naši cilji napredek pri regulativnem sodelovanju, pravilna ocena tveganja, tudi pri varnosti uvoženih izdelkov, premoščanje razlik pri tehničnih standardih, nasprotovanje protekcionizmu, odpravljanje ovir za čezatlantsko trgovino in spodbujanje liberalizacije kapitalskih trgov.

Vendar menim tudi, da si lahko kljub izzivom globalizacije določimo vlogo svetovnega postavljavca standardov. Pokažemo lahko, da lahko na čezatlantski podlagi zagotovimo, da se standardi pri izzivih, s katerimi se soočamo pri Kitajski in Indiji, ne bodo znižali.

Prosim, da mi dovolite, da za konec povem nekaj o drugi osebi, ki je prispevala k temu postopku. Predsednik odbora za zunanje zadeve kongresa, predsednik Tom Lantos, ki je žal umrl pred nekaj tedni. Želim povedati le to, da je bil edini preživeli holokavsta, ki je delal v kongresu Združenih držav; mož, ki mu je življenje rešil Raoul Wallenberg. Menim, da je njegova zavezanost temu procesu nekaj, za kar želim, da je zapisano v zapisniku našega parlamenta, in se mu v imenu vseh nas zahvaljujem.

(Ploskanje.)

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Tudi mi čestitamo komisarju Verheugnu za njegovo zavezanost k sodelovanju EU in Združenih držav ter k razvoju in oblikovanju čezatlantskega gospodarskega sveta, katerega cilj je krepitev gospodarskega sodelovanja in oblikovanja velikega enotnega skupnega trga – ne le v korist EU in Združenih držav, ampak tudi zaradi odpravljanja težav, s katerimi se oboji srečujemo, kot so oblikovanje globalizacije, urejanje zadev, ki morajo biti urejene na svetovni ravni in včasih tudi deregulacija, kadar bo to potrebno.

Komisar Verheugen ima prav, ko pravi, da imajo politični dejavniki v zvezi s tem zelo pomembno vlogo in da je vloga izvršilnih organov prav tako pomembna – kar je že samo po sebi sporno. V Združenih državah je letos volilno leto, ki sproža negotovost v zvezi s prihodnjo usmerjenostjo države. Kdo bo nov predsednik, ne vemo, čeprav sem sam že izbral favorita. Njihov gospodarski razvoj se razlikuje od našega. Pri nas je stanje še vedno sorazmerno dobro; medtem ko je v Združenih državah vzdušje pesimistično. Na primer čezmerna gradnja, dviganje stopnje brezposelnosti, ogorčene pritožbe glede visokih cen energije; vse to vodi do stopnje negotovosti, ki bo seveda vplivala na vodilne osebe v državi.

Kljub temu potrebujemo drug drugega, zato da bomo lahko, kot je povedal komisar Verheugen, izvajali širok program. Ta ne vključuje le skupnega trga; vključuje tudi našo zavezanost h globalnim težavam v zvezi s trgovino in trgovinsko politiko ter našimi odnosi z novimi gospodarskimi silami, ki jih združujemo s kratico BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). To je pomemben vidik.

Pomembno je tudi, da premislimo o možnostih za razvoj programa skupnega trga, ki bo vključeval tudi socialne in okoljske vidike. Točke, ki sem jih poudaril, so za mojo skupino zelo pomembne.

Poleg razvoja tega trga želim omeniti tudi nekaj kratkoročnih prednostnih nalog. Menim, da bi program moral vključevati tudi reševanje krize s hrano ter tudi varno in trajnostno oskrbo z energijo – oboji smo zlasti porabniki energije in odvisni od držav proizvajalk – in stabilnost finančnih trgov. Menim, da je končni cilj tega, da se prepreči nastanek „trdnjave Evropa“ in „trdnjave Amerika“ v odgovor na nov gospodarski razvoj dogodkov; ko gre za našo lastno gospodarsko prihodnost in prihodnost številnih držav, ki so od nas odvisne, si moramo prizadevati za sodelovanje v mednarodnih zadevah. Hvala.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, komisar Verheugen nas je opomnil na številne zelo pomembne elemente v zvezi s temo današnje razprave: prvič, da je trgovina med Združenimi državami in Evropsko unijo vredna 3 milijarde USD na dan.

Drugič, opomnil nas je, da je bilo za razvoj enotnega trga med našimi državami članici potrebnih več kot 30 let in da, kot vsi vemo, še vedno ni popoln. Z drugimi besedami, opomnil nas je, da je razvoj enotnega trga med Združenimi državami in Evropo lahko le dolgoročen projekt.

Na koncu je poudaril, kako je v zvezi s tem pomembna politika: političnih krogov in institucij.

Moja skupina je sodelovala pri pripravi sedanje resolucije, zato podpira njene glavne cilje. Prvič, prizadevati si moramo za največjo mogočo usklajenost standardov, ali v zvezi z varnostjo izdelkov ali drugimi finančnimi elementi; torej za sistem poenotenih in usklajenih standardov. Vendar vemo, kako težko je to doseči, zato resolucija, če bi se to izkazalo za nemogoče ali bi trajalo predolgo, zagovarja medsebojno sprejetje standardov glede na različne gospodarske vidike, skladno z načelom, da če je dovolj dobro za nas, mora biti dovolj dobro tudi za naše partnerje – in obratno seveda.

Kot vsi vemo, je tudi o tem lažje govoriti kot to narediti, pri čemer še vedno obstajajo številne težave, ki jih moramo rešiti skupaj, ali v zvezi s perutnino, hormoni, živino ali zelo občutljivo zadevo, ki jo je omenil komisar, zahtevo Združenih držav, da se vsak kontejner pregleda.

Menim, da nam lahko s potrebnim pozitivnim odnosom uspe rešiti težave drugo za drugo; poleg tega je ob sodelovanju našega parlamenta in kongresa Združenih držav mogoč dober izid.

  Dariusz Maciej Grabowski , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, nekaj besed pohvale komisarju Verheugnu, da je začel delati na tako pomembni zadevi. Devetnajsto stoletje je bilo stoletje širitve Evrope, v dvajsetem stoletju so prevladovale Združene države, medtem ko bo enaindvajseto stoletje, kot kaže, obdobje Kitajske in jugovzhodne Azije. Da bi se izognili ponovnim konfliktom, ki so spremljali gospodarske spremembe v 19. in 20. stoletju, in glede na hitrost gospodarskega dogajanja v zadnjih nekaj desetletjih, moramo predvideti potencialna bojišča in se domisliti načinov za preprečevanje spopadov.

Zdaj moramo spregovoriti tudi o treh najpomembnejših grožnjah – neenakost pri dostopu do informacij in prenosu informacij; neenakost pri dostopu do surovin; ter tretjič, neenakost pri dostopu do raziskav in tehnologije. Tu postaneta očitni vloga in pomembnost čezatlantskega sveta.

Krize moramo diagnosticirati, predvideti in preprečiti, medtem ko gospodarska svoboda ne sme pomeniti gospodarske anarhije. Evropa ne sme zanemarjati ali biti protekcionistična do Združenih držav, te pa ne do Evrope. Združene države in Evropa, ki imajo prevladujočo vlogo pri dostopu do informacij, morajo delovati tako, da se nesorazmerja pri razvoju ne bodo še povečala, kar morata preprečevati.

  Umberto Guidoni, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, verjamem, da potrebujemo večjo usklajenost dvostranskih sporazumov o trgovini in večstranskih pravil STO, zato da bomo lahko zagotovili, da mednarodna trgovina postane bolj uravnotežena. Brez take usklajenosti čezatlantski gospodarski svet tvega, da ga bodo izkoristili za oblikovanje posebnega gospodarskega razmerja med dvema velesilama, za protekcionistični trg, ki bo zaščitil Atlantski ocean pred drugimi globalnimi trgi.

Namesto tega morajo Evropa in Združene države združiti moči in oblikovati bolj pošteno trgovino, začeti upoštevati okoljske in socialne standarde ter dati prednost razvoju, zmanjšanju revščine, zaščiti okolja in kulturne raznolikosti, namesto da uvajata deregulacijo, kar olajša hitri pretok kapitala in pomeni več dobička za multinacionalke.

Kriza s hrano se po svetu širi delno zaradi finančne špekulacije. Komisija mora obravnavati težavo s cenami blaga in zlasti hrane, zato da se bo lahko oblikoval mehanizem za stabilizacijo cen, ki bo odpravil špekuliranje na glavnih kapitalskih trgih.

Delati moramo, da bomo zagotovili, da zaščita pravic intelektualne lastnine s spodbujanjem in nagrajevanjem prenosa znanja in tehnologije v države v razvoju ne bo ustvarila ovir za znanje.

Številni trgovski spori med Evropsko unijo in Združenimi državami so posledica uporabe gensko spremenjenih organizmov in hormonov v mesu. Svet in Komisija morata delovati skladno z zakonodajo ES in jo braniti, zato da se evropskemu državljanu zagotovi pravica do varne hrane in varnega okolja. Začeti moramo z evropskim kmetijstvom in preveriti, ali je resnično potrebno, da uporabljamo proizvode z gensko spremenjenimi organizmi, kar bo kot vedno temeljilo na previdnostnem načelu in zagotovilo sledljivost ter označevanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme.

Evropska unija in Združene države morajo prevzeti vodilno vlogo pri razvoju obnovljivih virov energije in najti ekološko trajnostne tehnične rešitve.

  Bernard Wojciechowski, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, veseli me, da je na obeh straneh politična volja za odlično partnerstvo med našima celinama. Zahvaljujem se Komisiji, ker je začela izgrajevati to vzajemno koristno strukturo. Upam, da ta parlament, čeprav je med nami nekaj komunistov, podpira prizadevanja za odpravo ovir za trgovanje in naložbe med Združenimi državami in Evropsko unijo ter pričakuje ustanovitev čezatlantskega trga do leta 2015.

Vsa Evropa je močno upala, da bo nov francoski predsednik v državi, ki je obtičala v socialistični hibernaciji, uvedel gospodarsko reformo. Vendar zdaj kaže, da ga bolj zanima upokojena manekenka kot liberalizacija gospodarstva. Od nove kanclerke so veliko pričakovali glede reforme zastarelega nemškega sistema socialne varnosti, pri čemer bi med nemškim predsedstvom ostali Evropi poslala novo spodbudo. Izid: popolnoma nič. Kar je nekoč bilo gibalo evropskega povezovanja, je danes ovira za liberalno evropsko gospodarstvo. Izraz „socialna Evropa“ ali „Evropa solidarnosti“ zavaja naše ljudi. Skrajni čas je, da si začnemo prizadevati za zmanjšanje gospodarskih ovir doma in graditi temeljito partnerstvo z Združenimi državami. Le tako lahko oblikujemo konkurenčno Evropo.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, pričakujem, da bo prihodnji čezatlantski svet iskal predvsem rešitve za preprečevanje nadaljnjega dviga cen hrane. Na ta skok cen pričakujem odziv, vendar tudi na dejstvo, da bo letos umrlo na desetine milijonov ljudi in da jih bo dodatnih 100 milijonov postalo še revnejših.

Razmere, v katerih lahko lakota v državah v razvoju sproži upor, medtem ko razvite države nadzorovano delijo hrano, niso posledica naravne katastrofe. To je rezultat nespametnih politik na obeh straneh Atlantskega oceana. Zaradi visokih subvencij in carin na uvoz se kmetijski proizvodi ne pridelujejo na mestih, na katerih bi lahko pridelali največje količine za najnižjo ceno. Namesto drugih poljščin na poljih najdemo oljno ogrščico, koruzo in trsje, ki po predelavi končajo v avtomobilskih rezervoarjih. Hkrati je splošno znano, da bi se, če bi države začele izvajati moratorij na biogoriva, cena pšenice takoj znižala za 10 %, cena koruze pa celo do 20 %, poleg tega ne razmišljam o komičnem delu te zadeve, da se namreč za proizvodnjo enega litra biogoriva pogosto porabi več kot liter dizla.

Gospe in gospodje, menim, da bo postalo po tednu razprav v čezatlantskem svetu jasno, ali EU in Združene države resnično čutijo globalno odgovornost ali ohranjajo popolnoma populistično stališče. Glede na do zdaj dobesedno pogubne izide politike o hrani bi morali takoj prenehati z nepravičnimi kmetijskimi subvencijami in carinami ter spodbujanjem nesmiselnih biogoriv. To je edini način, da zagotovimo, da se bodo cene hrane znižale in da bo več ljudi na svetu imelo možnost živeti brez strahu, da bi umrli od lakote. To je edini način, da zagotovimo resnično globalno odgovornost.

  Erika Mann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, povedati moram, da so me besede gospoda Wojciechowskega o Nemčiji in o tem, kakšno motnjo Nemčija predstavlja Evropi, presenetile. Vedno sem bila drugačnega mnenja. Da slišim take pripombe tu v Evropskem parlamentu, se mi zdi nenavadno.

Gospod komisar Verheugen, menim, da ste omenili najpomembnejše točke, vendar ene zadeve niste omenili, in to je težavnost tokratnih pogajanj. Čezatlantski gospodarski svet je šele na začetku, zato so pričakovanja v zvezi z njim seveda zelo visoka. Na spisku opravil imamo še veliko napisanega, vendar sama menim, da bi bil ustrezen zdrav realizem, saj imamo v ekipi nekatere, ki nalagajo Svetu preprosto preveč tem – vključno s psihološko zahtevnimi zadevami, kot je zadeva v zvezi s perutnino. Priporočam malo več realizma in mogoče zoženje programa.

Gospod Wiersma je poudaril tudi, da je to za Združene države politično zahtevno leto. Tu, v Evropi prav tako pričakujemo zahtevno leto; pravzaprav se že začenja. Veliko ljudi je vključenih v predvolilne kampanje, ker si morajo zagotoviti, da bodo ponovno izvoljeni, medtem ko bosta naslednje leto Parlament in Komisija drugačna, zato bi bilo dobro, da obe strani ostaneta realistični, zato da ne bodo nastale težave, kot se je tako pogosto dogajalo.

Razlogov, zaradi katerih smo to naredili, ne smemo nikoli pozabiti. To smo naredili zato, da bi lahko bolje razumeli pomen povezovanja obeh trgov – ne ker bi ju hoteli povezati, ampak ker sta dejansko že povezana. Gospa Neyts-Uyttebroeck je imela prav, ko je poudarila vrednosti. Kar bi še zmeraj zelo radi naredili, to je bil navsezadnje cilj, je odstranitev ovir, ki jih lahko odstranimo. Ne moremo odstraniti vseh. Z nekaterimi bomo preprosto morali živeti. Tudi na evropskem trgu živimo z ovirami, pri čemer vseh ne moremo odpraviti, vendar kljub temu ni konec sveta. Odstraniti moramo le tiste ovire, ki jih lahko odstranimo, tiste, s katerimi je težko živeti, ki otežujejo življenje potrošnikom, tiste, katerih odprava bo povzročila več delovnih mest, tiste, ki so nerazumne.

Nekatere ovire so nesmiselne. Le obiščite mala podjetja; povedali vam bojo, da obstaja nekaj popolnoma neumnih ovir. Dejansko obstajajo številne neumne ovire in te moramo odpraviti.

Zelo upam, da bosta Komisija in Parlament tudi v prihodnje sodelovala tako zavzeto. Veliko težav nastane v Parlamentu ali se jih mora odpraviti v Parlamentu. Zato se vam zahvaljujem za tesno sodelovanje in vam želim vse najboljše na naslednjem uspešnem zasedanju.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospa predsednica, leta 2000 je bil sklenjen sporazum o ureditvi varnega hranjenja poslovnih podatkov, prenesenih v Združene države. Vendar nismo nikoli poskušali tega preseči, da bi oblikovali skupne čezatlantske standarde. Kar se vedno pogosteje dogaja, je prenos komercialnih podatkov, predvsem podatkov o potnikih, vendar tudi bančniških in telekomunikacijskih podatkov, javnim organom zaradi varnosti.

To niso okoliščine, v katerih bi se sklicevali na potencialno kršenje državljanskih svoboščin, vendar obstaja pomembna gospodarska razsežnost. Neupravičena zamuda je za poslovne potnike seveda strošek. Vendar so še večje breme znatni stroški, ki jih nosijo podjetja.

Kot razumem, v Združenih državah obstaja določba o povrnitvi stroškov, vendar v EU skladna politika ne obstaja. Na primer direktiva o hrambi podatkov, pri kateri smo odločitev o nadomestilu za telekomunikacijska podjetja prepustili državam članicam. Zanimivo bi bilo preveriti, koliko jih to dejansko izvaja. Vendar je posledica to, da Evropska unija ni tako močna, da bi lahko dosegla skupni čezatlantski okvirni sporazum, ne le pri standardih zasebnosti, ki so bistveni, ampak tudi pri obravnavi gospodarskega vpliva zbiranja podatkov, ko vlogo agentov za javne organe prevzamejo podjetja.

  Karl von Wogau (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v zadnjih letih je Evropa pri skupnem trgu dosegla velik napredek. Vendar so še celo danes, celo v Evropski uniji, trgi, ki se le postopno odpirajo, na primer na področju finančnih storitev, na katerem pravzaprav nimamo enotnega evropskega trga. Tudi pri vozilih smo se kljub skupnemu trgu v Evropi pri procesu na čezatlantskem območju ustavili na pol poti. Dosežen je bil napredek na poti do skupnega trga na področjih varnosti in obrambe. Prvi korak v tej smeri je bila ustanovitev Evropske obrambne agencije, drugi korak pa odločitev, da se raziskavam na področju obrambe kot delu sedmega okvirnega programa za raziskave dodeli 1,4 milijarde EUR.

Vendar so najpomembnejši korak naprej sedanji predlogi direktiv Komisije, prvič za dobavo na področju varnosti in obrambe ter drugič na področju mednarodnega prevoza materiala za obrambo. To so odločilni koraki proti skupnemu evropskemu trgu na področju obrambe, ampak kako gre čezatlantskemu trgu na tem področju? Tu sta dve pomembni spremembi. Eno je dejstvo, da so se Združene države pred kratkim odločile kupiti letala tankerje pri evropskem podjetju. Drugič, predlagana direktiva o dobavi materiala za obrambo, ki jo je predložila Evropska komisija, ne vključuje nobenih pravil o obveznem kupovanju evropskih izdelkov v primerjavi z obveznim kupovanjem ameriških izdelkov. Bistvo zadeve je dobava najboljše opreme za naše oborožene sile, pri čemer to vključuje intenziven dialog med Evropsko unijo in Natom.

Vendar so prav tako pomembna prizadevanja za neposredne razprave o teh gospodarskih zadevah med Evropsko unijo in Združenimi državami. Čezatlantski gospodarski svet bo zato moral o tej zadevi razpravljati – ali tokrat ali ob drugi priložnosti.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, krepitev odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami je v čezatlantskem okviru in vedno bolj večstranskem svetu ključna.

Na gospodarskem področju so gospodarsko sodelovanje, trgovina in vlaganje med Združenimi državami in Evropo najboljši dvostranski odnos na svetu.

Odprava ovir za čezatlantsko gospodarsko povezovanje bo povečala blaginjo obeh strani. Da bo čezatlantski trg lahko oblikovan do leta 2015, bo potrebna politična volja.

Sprejetje okvirnega sporazuma o izboljšanju gospodarskega povezovanja na vrhovnem srečanju leta 2007 je bil mejnik za ponovno vzpostavitev novega čezatlantskega programa iz Madrida iz leta 2005 ter je dodal nov zagon čezatlantskemu gospodarskemu partnerstvu.

Čezatlantskemu gospodarskemu svetu moramo poslati sporočilo, da ima za delovanje v tej smeri podporo Evropskega parlamenta.

Združene države in Evropa sta dva velikana svetovnega gospodarstva in zlasti zato odgovorna za oblikovanje humane globalizacije. Njuno gospodarsko povezovanje je pozitivna referenčna točka za oblikovanje odprtega, zanesljivega in globalno trajnostnega gospodarstva.

Ta postopek, ki je skladen z večstranskimi zavezami, se mora še stopnjevati, odpreti nove poti in postaviti nove smernice za razvoj preglednejših, zanesljivejših in pravičnih odnosov skladno s skupnimi standardi.

Pomagal bo tudi pri poenotenju prizadevanj, ki so odgovor na težave s finančno stabilnostjo, podnebnimi spremembami in potrebami človeškega razvoja.

Varnost izdelkov, varstvo potrošnika, poštena trgovina, varovanje ugleda, spodbujanje tehnoloških izumov in inovacij, pravila za računovodstvo, razvoj finančnih storitev in regulativno sodelovanje so vsi del programa.

Gospod Verheugen zaupamo vam in upamo, da se v Parlament ne boste vrnili praznih rok.

  Sophia in ’t Veld (ALDE). – Gospa predsednica, čeprav se zavedam tveganja, da program čezatlantskega gospodarskega sveta postaja preobsežen, vseeno predlagam, da dodamo še zaščito podatkov, saj je ta, v nasprotju z mnenjem veliko ljudi, zelo gospodarsko vprašanje. To je bila nekoč dejansko odgovornost generalnega direktorata Komisije za notranji trg, vendar se je to od takrat spremenilo.

Osebni podatki so postali velik posel, ki raste. Zdaj se na primer v tem sektorju dogajajo nekatere združitve, ki presegajo več milijard. Spomnite se združitve Google/Double Click, o kateri smo govorili januarja, združitve Microsofta in podjetja Yahoo!, ki je zdaj preklicana, ter v kratkem združitve podjetij Reed Elsevier in ChoicePoint. To kaže na pomembnost osebnih podatkov.

Ta posel ima tudi globalni značaj. Podjetja se vedno bolj soočajo z različnimi pravnimi ureditvami po svetu ali na primer celo v Evropi ali Združenih državah: pravila o obveščanju o kršitvah, zaščiti podatkov, profiliranju in oglaševanju na podlagi vedenjskih vzorcev. Podjetja in državljani potrebujejo za pravno gotovost in preglednost globalna pravila. Zato moramo začeti globalne standarde nadgrajevati. Menim, da je čezatlantski gospodarski svet za to ustrezno izhodišče, zato bi rad vedel, ali se komisar Verheugen strinja z mano, da mora biti ta zadeva vključena v program čezatlantskega gospodarskega sveta.

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospa predsednica, zadnja kriza hipotekarnih posojil v Združenih državah je pretresla tudi največje finančne institucije Evrope, s čimer nam je vsem pokazala, kako zelo sta trga Združenih držav in Evropske unije medsebojno povezana.

Posledična nepripravljenost bankirjev na izdajanje posojil – celo med sabo – je privedla do kreditne krize, ki bo negativno vplivala na gospodarsko rast in blaginjo podjetij ter gospodinjstev ne glede na to, ali so v Parizu v Teksasu ali v Parizu v Franciji.

Veliko vlad ni izpolnilo pričakovanj običajnih državljanov. Kadar je bil dovoljen obtok vedno novejših finančnih instrumentov, kot v otroški igri gnilo jajce, so bili pri urejanju finančnih trgov neučinkoviti. Ko bi jajce moralo dobiti lastnika, ga nihče ni hotel, saj je bilo le še kup globokih dolgov.

Poročilo zelo upravičeno poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju nadzornih organov na obeh straneh Atlantskega oceana, zlasti v času, ko se bodo vlade osredotočile na kratkoročno sanacijo, reševanje in krepitev bank ter posameznih upnikov.

Vlade morajo paziti, da brezobzirnim in vročeglavim ne dajo napačnega sporočila. Z regulatorji za finančne trge morajo zahtevati pregledne računovodske metode in modra merila za odobritev posojil finančnih institucij.

Upamo, da bo usklajeno prizadevanje strank Združenih držav in evropskih strank omogočilo, da se v prihodnje takim krizam izognemo.

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, prav imate. Po tem, ko so bili vsi drugi poskusi neuspešni, si ta prizadeva izboljšati naše čezatlantske odnose na pravni podlagi za vsak primer posebej. Vendar se takoj pojavi razsežnost, ki v našem današnjem pregledu razmer manjka, in to so okoliščine, v katerih bo razprava potekala. V vsakem naslednjem dokumentu lahko vidimo, koliko napredka je bilo doseženega na vsaki strani Atlantskega oceana za vsak del zakonodaje.

Kaj bomo storili glede osnovne razprave, ki bi morala potekati z našimi ameriškimi partnerji o teh razmerah, tveganju, da njihovo gospodarstvo zajame recesija, težavah z organizacijo ločevanja gospodarske rasti od pritiska na okolje na začetku te recesije in seveda težavah z menjalnim tečajem? Namen te resolucije ni urejanje menjalnega tečaja, vendar vseeno zelo dobro vemo, da bo stanje čezatlantskih odnosov odvisno zlasti od naše sposobnosti mednarodnega urejanja trgovine. Ko pogledate status razprav z našimi kolegi iz Združenih držav v vseh dokumentih, imamo v svetu, ki ste ga vi pomagali oblikovati, pravico govoriti tudi o dokumentih, ki morda niso del čezatlantskega dialoga.

Navedla bom le en primer: stanje na trgu nepremičnin. Seveda je odločitev, kako izboljšati svojo sposobnost izdajanja nepremičninskih posojil, ki bodo izražala resnične potrebe in posojilne sposobnosti prebivalstva Združenih držav ter upoštevala resnični pomen financiranja socialnih stanovanj, v pristojnosti zakonodajalcev Združenih držav. V Evropi smo ugotovili, da se bo finančni trg znova uredil, potem ko se bo uredil ameriški finančni trg. V dialogu z ameriškimi partnerji moramo zato poudarjati te težave, ki so odvisne od njihove sposobnosti, da spremenijo svojo zakonodajo.

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE). – (NL) Po zadnji noči kaže, da v Združenih državah ne bo izvoljena predsednica. Vendar bo trgovina ne glede na to, kdo bo izvoljen, tudi v prihodnje pomembna pri odnosih z Združenimi državami.

Drug drugemu smo glavni trgovski partner, zato je konstruktivno gospodarsko sodelovanje zelo pomembno. Komisar Verheugen si zato za svoj pristop zasluži pohvalo. Na ta čezatlantski gospodarski svet polagamo velike upe, čeprav se moramo zavedati, da bo to dolgoročna naložba. Vendar mora ta svet imeti pomembno vlogo pri usklajevanju ureditev, zmanjšanju birokracije in odpravi ovir za trgovino, zato da bodo naša podjetja lažje poslovala v Združenih državah in da se bodo naši trgi bolje prepletali.

Gospod komisar, ali bi lahko prosim dali prednost ukrepom, ki jih je gospa Mann tako lepo poimenovala die verrückten Maßnahmen: nizozemščina za to nima tako dobrega izraza. Ti verrückte Maßnahmen gotovo vključujejo 100-odstotno pregledovanje kontejnerjev, kar bi pravzaprav moralo biti črtano, saj je absurden ukrep z zelo negativnim učinkom in veliko previsoko ceno.

Gospa predsednica, ko gre za naše interese v drugih delih sveta, zlasti v boju proti nevarnim igračam iz Kitajske in ponarejevanju izdelkov v Aziji, moramo z Združenimi državami združiti moči. V zvezi s temi ponarejenimi izdelki se zdi, da tolčemo z glavo ob zid; kaže, da dotoka ne moremo resnično omejiti.

Prosim tudi, da ste pozorni zlasti na skupne ukrepe v sedanji finančni krizi. Tudi pri tem mora čezatlantski gospodarski svet nujno imeti pozitivno vlogo.

Gospa predsednica, odgovornosti za ohranitev dialoga s kongresom Združenih držav ne nosita le čezatlantski gospodarski svet ter komisar, ampak tudi mi: če združimo moči, si lahko medsebojno pomagamo; prav to je naš cilj.

  Benoît Hamon (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, čezatlantski gospodarski dialog je zaznamovan s trojno krizo: globalna bančna in finančna kriza, ki ji še zmeraj ne vidimo konca, kriza pri cenah živil in nazadnje kriza pri cenah nafte. Vse te pretrese na splošno spremljajo globalno segrevanje in podnebne spremembe, zaradi česar je treba obrniti gibanje trendov in podvomiti o posameznih postavljenih načelih, na katerih smo zgradili blaginjo zahodne družbe.

Ali bi lahko bila krepitev naših čezatlantskih odnosov namenjena temu cilju? Menim, da bi lahko, čeprav bo težko, zapleteno in ne brez sporov. Ta resolucija vključuje osnutke nekaj odgovorov, ki so skladni z zahtevami in upi evropskega in ameriškega javnega mnenja. Prvič, ne smemo se omejiti le na oblikovanje čezatlantskega območja proste trgovine, ampak tudi zagotoviti, da je razvoj naše trgovine namenjen drugim, bolj hvale vrednim ciljem, ki spodbujajo socialne in okoljske standarde.

S tega stališča je resolucija, o kateri bomo glasovali jutri, dobro uravnotežena. Priznava, da so tako imenovane ovire za trgovino med Evropsko unijo in ZDA pogosto zakoni z določenim socialnim, okoljskim in kulturnim namenom ali namenom v zvezi z javnim zdravjem ter da te ovire ne morejo biti odstranjene brez demokratične odločitve in pozitivnih zakonodajnih ukrepov za zaščito teh ciljev.

Besedilo tudi spodbuja Evropsko unijo, da se zgleduje po posameznih dvostranskih sporazumih o trgovini, ki so jih podpisale ZDA in vsebujejo podrobne določbe za delovno pravo. Zlasti zaradi teh razlogov verjamem, da je ta resolucija za čezatlantski dialog uporabna.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, naš današnji sestanek o tej zelo pomembni pobudi je za delo gospoda Güntherja Verheugna, gospoda Jonathana Evansa in drugih velika pohvala.

Za njegovo politično vodstvo želim pohvaliti zlasti gospoda Evansa, ker menim, da sta bili politična in parlamentarna sestavina nesporno bistveni.

Lani, ko smo lahko šli v kongres in poudarili dejstvo, da je obravnavanje teh zadev v Parlamentu zelo razširjeno, sem imel čast prvič iti v Washington z delegacijo odbora za notranji trg.

Želim vas tudi obvestiti, da nas je v odboru za notranji trg pred kratkim s svojim obiskom počastila gospa Nancy Nord, namestnica predsednika odbora za varnost potrošniških proizvodov. To je bila neposredna posledica našega obiska v Washingtonu, kar po mojem mnenju kaže na to, da zdaj dojemamo politično razsežnost.

In zakaj moramo izkoristiti to politično razsežnost? Odgovor je zato, ker mora imeti zlasti delo na varnostnih zadevah tehničnih izdelkov in zadevah v zvezi z usklajevanjem politično razsežnost. Težava je na birokratski ravni. Če vzamemo za primer avtomobile, o katerih je prej govoril gospod von Wogau, je težava pri njih pravzaprav v tem, da se strokovnjaki v Evropski uniji in strokovnjaki v Združenih državah – ne politiki – še zmeraj ne strinjajo o temeljnih zadevah, kot so standardi za emisije za težke tovornjake, ali kako testirati varnost avtomobilov.

To niso politične zadeve. To so zadeve, o katerih se birokrati ne strinjajo. Menim, da se moramo s tem spopasti, saj nas pravzaprav po nepotrebnem stane veliko denarja, ki bi ga morali porabljati in vlagati v proizvodnjo varnejših in okolju prijaznejših izdelkov za potrošnike. Na koncu se vse vrti okoli tega.

Gospod komisar, vem, da lahko računam na vas, da boste s svojim političnim vodstvom s tem opravili, vendar menim, da moramo pri tem sodelovati vsi, ne zato, da bomo sprejemali te podrobne odločitve, ampak da bomo ljudem, ki jih to zadeva, povedali: združite se in se potrudite, ker mi vsi hočemo, da vam uspe.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, čezatlantski gospodarski svet, ki je bil oblikovan lani, je dobra zamisel za izboljšanje čezatlantskega sodelovanja na gospodarskem področju. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da so Združene države naš največji trgovski partner. Prepričana sem, da bo učinkovito prepoznavanje obstoječih ovir, ki mu bo sledila odstranitev teh ovir, gospodarsko rast kar najbolj spodbudilo. Upam, da bosta ti dve strani kmalu oblikovali podroben načrt, ki bo poudaril naloge, ki jih bodo morali posamezni sektorji opraviti, zato da bo oblikovanje čezatlantskega trga uspešno.

Gospe in gospodje, sodelovanje pod vodstvom čezatlantskega gospodarskega sveta vključuje težave, ki so pomembne za delovanje skupnega trga. Veseli me zlasti to, da so bile med prednostnimi nalogami za to sodelovanje tudi zadeve v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine. Naj vas spomnim, da je Evropska unija lani objavila sporočilo o izboljšanju evropskega sistema za patentiranje, s čimer je poskušala ponovno oživiti razprave o patentu Skupnosti. Letos neučakano pričakujem sporočilo o strategiji na področju pravic intelektualne lastnine. Čezatlantsko sodelovanje je pomembno zlasti na tem področju. Naša gospodarstva temeljijo zlasti na znanju. To je eden od razlogov, zaradi katerih sta zaščita in izvajanje pravic intelektualne lastnine tako zelo pomembna.

Vendar je v interesu naših gospodarstev, da rešitve, ki jih spodbujamo, upoštevajo tudi tretje države. Brez njihovega razumevanja in sodelovanja naša prizadevanja ne bodo dosegla pričakovanih učinkov. Zato mora biti uporaba vpliva za izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine v tretjih državah del čezatlantskega sodelovanja.

Računam na to, da bo čezatlantski gospodarski svet v bližnji prihodnosti objavil poročilo o napredku pri sodelovanju v zvezi z uvedbo pravic intelektualne lastnine, pri katerem bo predstavil ukrepe, ki se bodo izvajali v prihodnosti za krepitev sodelovanja pri boju proti ponaredkom in piratstvu.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, čezatlantski gospodarski svet je institucija, ki obstaja zato, da bo našla boljše rešitve za gospodarsko sodelovanje in povečala promet trgovine med EU in Združenimi državami. Ta svet je tudi kraj, kjer se oblikujejo temelji konsolidiranega skupnega trga. Spomnimo se, da se približujemo času, ko bomo morali drugim svetovnim regijam skupaj predlagati spremembo predpisov in načel o delovanju v svetovnem gospodarstvu in globalnem trgovanju.

Eno od pomembnih področij našega sodelovanja je nadzorovanje finančnih trgov in sprejetje preglednih načel na tem področju, zato da se bomo izognili tveganjem, ki smo jih izkusili kot posledico krize na hipotekarnem trgu, ki je nato povzročila tudi pretrese na svetovnih trgih z živili.

  Corina Creţu (PSE). – (RO) Gospod komisar, naša razprava poteka pred ljubljanskim srečanjem evropskih in ameriških zakonodajalcev, ki ste ga prav tako omenili vi ter tudi gospod Evans, pri čemer sem prepričana, da bo to srečanje znova poudarilo potrebo po konsolidiranju čezatlantskega dialoga.

Oblikovanje čezatlantskega gospodarskega sveta kaže potrebo po uskladitvi položaja obeh strani pri soočanju s krizami na globalni ravni, zlasti pri krizah v zvezi z živili in energijo, ter tudi na drugih področjih.

Na žalost revščina ostaja glavni sovražnik človeštva, vendar je ne moremo omiliti brez resničnega sodelovanja mednarodnih organov in nacionalnih držav, zlasti Evropske unije in Združenih držav Amerike.

Za konec želim to priložnost uporabiti tudi za ponovno prošnjo za podporo Evropske komisije pri reševanju zadeve v zvezi z vizumi, kar bo znak potrebne solidarnosti z novimi državami članicami Evropske unije, ki te težave še niso rešile.

  Peter Skinner (PSE). – Gospa predsednica, veliko je bilo povedanega o zelo resnih zadevah. Seveda je precej pomembno, da se zavemo, da med Združenimi državami in Evropsko unijo nenehno poteka dialog, vendar so bistvo čezatlantskega gospodarskega sveta konkretni rezultati. Njegovo bistvo je odprava govorjenja in nekaterih nedostojnih izgovorov na obeh straneh Atlantskega ocena pri tistih stvareh, ki morajo biti urejene, zato da se bodo lahko naša gospodarstva razvijala in da bodo ljudje v teh gospodarstvih nagrajeni z rastjo, zlasti zdaj, ko so nastale finančne krize.

Zato me veseli, da je bil napredek resnično dosežen. Pozdravljam dejstvo, da je veliko kolegov, kot na primer gospod Jonathan Evans in komisar Verheugen, v tem parlamentu v zvezi s to zadevo trdo delalo in poskusilo doseči napredek. Omenjen je bil mednarodni standard računovodskega poročanja ter tudi dogovori posrednik-trgovec. Vse to so dobri koraki naprej in trdne zadeve, vendar to ne more biti nakupovalni spisek. Čezatlantski gospodarski svet ima sedem prednostnih nalog, pri katerih mora napredovati in zanje zagotoviti, da se o njih ne bo le govorilo. Zavarovanje je ena od teh nalog, taka, ki bo lahko uresničena – morda ne danes, vendar zagotovo jutri.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se vam vsem lepo zahvaljujem za široko podporo, ki jo je ta razprava izkazala projektu čezatlantskega gospodarskega sodelovanja, in ponovno poudarjam, da lahko ta projekt uspe le ob sodelovanju vseh institucij. Svet ima svojo vlogo, Parlament ima svojo in tudi Komisija si prizadeva za opravljanje svoje.

Želim izraziti nestrinjanje s tistimi, ki jih skrbi, da je to le vrsta čezatlantskega protekcionizma ali da se dve največji in najmočnejši gospodarski regiji na svetu obzidujeta, ter jih opogumiti, da čezatlantsko gospodarsko sodelovanje ni usmerjeno proti nikomur. Zelo zanimivo je vedeti, da v tej razpravi že omenjene gospodarske regije že kažejo veliko zanimanje za to delo in so že bolj ali manj neposredno vprašale, ali si lahko predstavljamo narediti nekaj podobnega z drugimi subjekti.

Moj odgovor je vedno enak: radi bi počakali in videli, ali model, ki smo ga tukaj ustvarili, dejansko deluje, saj smo še vedno na začetku. Še enkrat želim poskusiti pokazati, da tu obstajajo različne razsežnosti. Resnično osrednja zadeva je odprava trgovinskih ovir. Točno tako, kot je rekel gospod Harbour: to so trgovinske ovire. Ko zadevo natančneje pogledate, se zazdi nerazumljivo in neverjetno, da smo na ta način delovali toliko let. Popolnoma prav ima. Zato ker se birokrati ne morejo sporazumeti. Kar zdaj počnemo, je spodbujanje birokratov k ukrepanju, silimo jih, da se med seboj pogovorijo, in jim postavljamo referenčne točke.

Gospa predsednica, dovolite mi, da dodam še nekaj. Čeprav sem v tem poslu že dolgo časa, sem se skozi sodelovanje pri tem naučil nekaj novega. Vedno sem bil prepričan, da je bil, če je bil v Združenih državah posamezen politični proces pod nadzorom Bele hiše, potreben le pritisk na gumb, nato sta vsa administracija in izvršna veja ugodili predsednikovi želji. To ne drži niti v Združenih državah. Evropa ni edina, ki ima težave z aktiviranjem svoje birokracije, Američani imajo isti problem. To je torej naša temeljna naloga. Tu govorimo o zadevah, zaradi katerih bi se gospodarstvo na obeh straneh rešilo veliko milijard evrov nepotrebnih stroškov, kar je denar, ki bi ga lahko vložili ali porabili za ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje pametnih inovacij. To je ključna naloga.

Druga razsežnost vključuje veliko daljnosežnejše razmišljanje o tem, ali bi mogoče lahko uporabljali skupne standarde. Na primer, s sopredsedujočim iz Združenih držav sva se strinjala, da ni smiselno, da Združene države in Evropa razvijajo standarde in z njimi na tretjih trgih tekmujejo med seboj. Prizadevanje za več sodelovanja in preprečevanje težav s prihodnjimi pravili je eden od razlogov, zaradi katerih potekajo tesne razprave o nanotehnologiji in standardih o biogorivih. Vse to počnemo zato, da tega ne bo treba ponavljati v prihodnosti, zato da se zadeve ne bodo različno razvijale.

Z vami bi rad delil tudi svojo osebno vizijo. Menim, da lahko glede na zelo različne načine razmišljanja na obeh straneh Atlantskega oceana, na primer o načinu, kako doseči varnost izdelkov, na koncu dosežemo cilj le, če smo pripravljeni priznati načine mišljenja in regulativna pravila druge strani, na primer če priznamo, da Američani ravno tako nočejo zastrupiti svojih državljanov kot mi, in če Američani priznajo, da mi ravno tako nočemo svojih državljanov izpostavljati nevarnostim električnih naprav kot oni. Tako obstaja osnovna podlaga za medsebojno priznavanje smiselnih predpisov.

In zdaj k tretji razsežnosti. Na to področje se je popoldanska razprava skoraj izključno omejila – velike, daljnosežne zadeve, ki včasih zadevajo globalno politiko in smo jih tukaj omenili. Strinjam se z gospo Eriko Mann in vas prosim, da kljub dejstvu, da imamo okvirni sporazum, ki predpisuje, katere teme lahko obravnavamo in katerih ne moremo, ne preobremenite Sveta. Omenjenih je bilo veliko tem, ki zagotovo niso bile predvidene v okvirnem sporazumu in za katere obstajajo druga pristojna mesta. Vendar izkušnje že kažejo, da praktično sodelovanje zahteva medsebojno razpravo o velikih strateških zadevah, kot so prihodnost svetovnega trgovinskega sistema, protekcionizem, obravnavanje naložb iz državnih sredstev, cene živil in energije ter mogoča nujna ureditev finančnih storitev. In prav to zdaj počnemo. Našli smo način, da odgovorimo zelo hitro in zelo prožno. Zato ne morem izključiti, da ne bomo dolgoročno razpravljali o temah, ki presegajo tiste, ki so bile dejansko določene v okvirnem sporazumu.

Naj ponovim: ta razprava me je spodbudila, da ostanem na uhojeni poti in zagotovim, da nam bo tokrat uspelo. Skupaj imamo ogromen potencial, ki ga še nismo niti začeli izkoriščati. Ko bomo odstranili ovire, ki nam preprečujejo izkoriščanje našega celotnega gospodarskega potenciala, takrat bomo lahko za doseganje svojih političnih, socialnih in ekoloških ciljev naredili veliko več. To je naš cilj.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

  Predsednik.

– Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Globalni izzivi so kot dvignjena sekira nad vratom današnje razprave. Namesto da se prepiramo o težavah preteklosti in podrobnostih vzajemnega odnosa, se moramo zavedati, da Evropska unija na globalni ravni predstavlja 7 % svetovnega prebivalstva. Če se želimo resnično soočiti s temi vedno večjimi izzivi, obstaja le ena rešitev: obe največji demokratični območji svobodne trgovine morata združiti moči. Ne obstaja nobena druga možnost kot najtesnejše mogoče čezatlantsko sodelovanje. To ni vprašanje dolgoročnega stališča polnega pobožnega upanja.

Lani sta Evropski parlament in kongres Združenih držav obetajoče začela. Določila sta ambiciozen cilj, da bo čezatlantski trg oblikovan do leta 2015. Za uresničitev tega cilja potrebujemo popolno sodelovanje Sveta in Komisije.

Naša prva naloga je, da popišemo in odstranimo vse obstoječe ovire – politične in tehnične. Druga naloga bo oblikovanje izčrpnega dokumenta, ki bo pojasnjeval bistvene razloge in prednosti tega cilja splošni javnosti.

Na koncu ne smemo pozabiti, da bo cilje lizbonske strategije najlažje doseči tako, da resnično in učinkovito povežemo obe strani Atlantskega oceana.

(1) Glej zapisnik.

14. Revizija Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije o reviziji Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Zahvaljujem se za priložnost, da lahko spregovorim o dveh tesno povezanih zadevah, Evropskem svetu delavcev in zahtevanem prestrukturiranju, za katero Komisija meni, da je nadvse pomembno in pri katerem smo v zadnjem letu bistveno napredovali.

V zvezi z Evropskim svetom delavcev Komisija verjame, da je za izboljšanje pravnega okvira Evropskega sveta delavcev potrebno ukrepanje na vseh ravneh Skupnosti. Pri primerih prestrukturiranja posvetovanje z Evropskim svetom delavcev ni samodejno. Poleg tega v zvezi z izvajanjem direktive obstaja tudi pravna negotovost, medtem ko je treba zagotoviti tudi boljšo povezavo med informacijami in posvetovanji z delavci na nacionalni in nadnacionalni ravni ter z ustreznimi direktivami.

Kot veste, je Komisija 20. februarja začela drugo posvetovanje s socialnimi partnerji v zvezi z revizijo direktive. Pri tem je Komisija predlagala več pristopov, na podlagi katerih bi se pri direktivi rešila navedena vprašanja. Ti pristopi so zlasti spreminjanje opredelitev, krepitev pravil, ki bodo uporabljana na področjih brez sporazumov, usposabljanje zaposlenih, spremembe sporazumov v primeru bistvenih sprememb, kot na primer združitev, ter izvajanje dogovorjenega sistema za vzajemni dialog na nacionalni in nadnacionalni ravni.

To posvetovanje je potekalo pred predložitvijo zakonodajnega predloga Komisije. Socialnim partnerjem je dalo priložnost, da o zadevi razpravljajo. Socialni partnerji imajo nedvomno največ možnosti, da zagotovijo pozitiven vpliv revizije direktive, kar je najpomembnejše. Komisija jih je zato povabila na pogajanja o Evropskem svetu delavcev. Evropska zveza sindikatov je na koncu izjavila, da z organizacijami delodajalcev ni mogla začeti pogajanj o Evropskem svetu delavcev. V imenu Komisije sem socialne partnerje ponovno povabil, da bi si čim bolj prizadevali za izboljšanje okvira za te dejavnosti. Komisija zdaj pregleduje možnosti, ki jih ima Skupnost na voljo, pri čemer upošteva odzive in prispevke socialnih partnerjev.

Če ugotovitve te ocene potrjujejo, da je najboljši način za reševanje obstoječih težav revidiranje direktive, in če se socialni partnerji ne bodo odzvali na zadnje vabilo, ki so ga prejeli, bom poleti komisarjem predlagal, da sprejmemo uravnotežen zakonodajni predlog, ki bo upošteval interese vseh strani in njihova stališča.

Evropski svet delavcev potrebuje nov zagon, razviti morajo resničen nadnacionalni dialog in imeti možnost, da pri predvidevanju in izvajanju sprememb v celoti sodelujejo. Biti mora močnejši in učinkovitejši. Glede na dejstvo, da je to ena od prednostnih nalog Komisije leta 2008, si bomo prizadevali za tesno sodelovanje s Parlamentom in Svetom.

Druga točka je prestrukturiranje. Prestrukturiranje je neizogiben odziv na bistvene gospodarske in socialne spremembe v Evropi, ki so jih povzročili tehnološki napredek, globalizacija in staranje prebivalstva, ter tudi na nujne korake, ki nam omogočajo preprečevanje globalnega segrevanja in groženj naravnemu okolju. Prvotno so za prilagajanje odgovorna podjetja, saj poznajo razmere in tehnologije na trgu ter prevzemajo prihodnja tveganja, ki so del vsake odločitve o prestrukturiranju.

Socialni, gospodarski in regijski vpliv prestrukturiranja, zlasti v velikem merilu, vključuje to, da morajo imeti podizvajalci, podjetja, uslužbenci in njihovi zastopniki možnost za izražanje mnenja na različnih stopnjah prilagajanja. Zaradi istih razlogov prilagajanja na gospodarske spremembe zahtevajo tudi javne ukrepe, ki niso usmerjeni le k oblikovanju splošnega okvira za spodbujanje gospodarske konkurenčnosti, ampak tudi k ciljni podpori pri predvidevanju priprav za prestrukturiranje in socialno odgovorno upravljanje prestrukturiranja.

Skupaj z regijami, o katerih govorimo, so prestrukturiranju najbolj izpostavljena podjetja. Po eni strani morajo biti sposobna hitrega razvoja in ohranitve svoje konkurenčnosti, medtem ko morajo po drugi strani izpolnjevati svojo socialno in regijsko odgovornost s predvidevanjem sprememb ter zagotoviti, da so vpletene strani čim prej ustrezno informirane, ter zlasti uvesti mehanizme, ki bodo pripravili uslužbence in regije na predvideno prestrukturiranje.

Leta 2003 so se socialni partnerji sporazumeli o splošnem okviru, ki vse te zahteve izpolnjuje. Na podlagi tega okvira so bile oblikovane direktive, ki se zdaj le redko uporabljajo. Zato bo Komisija kmalu vložila poročilo, ki bo poskušalo pomagati socialnim partnerjem napredovati na tem področju, na primer z učinkovitejšim izvajanjem obstoječih smernic in širitvijo obsega načel ter opredelitvijo načinov za reševanje resnih obstoječih težav.

Poudariti želim, da je Komisija pripravljena pri obeh prednostnih zadevah, Evropskem svetu delavcev in prestrukturiranju, ter seveda socialnem programu, ki sega zunaj obsega današnje razprave, s Parlamentom čim tesneje sodelovati.

  Philip Bushill-Matthews, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, govorim v več vlogah, ne le kot koordinator največje politične skupine v tem parlamentu, ampak tudi kot človek, ki je pri razpravi o dokumentu v prejšnjem mandatu imel glavno vlogo, ter zlasti kot človek, ki je v prejšnji poslovni karieri pravzaprav uvedel svete delavcev v več različnih podjetij: človek, ki popolnoma verjame v razvoj informacij in posvetovanje ter nekaj ve o tem, kaj deluje in kaj ne – gotovo resnični prvak tega mišljenja.

Gospod komisar, zagotovo je nadvse ironično, da taka zadeva, ki govori zlasti o socialnem dialogu in dveh straneh industrije, ki se združujeta, ne uspe že na začetku, ker evropska zveza sindikatov o njej noče razpravljati. Čestitam vam za to, da ste poskusili in da še vedno poskušate vzpostaviti dialog. Ampak kje je spodbuda za obe strani, da o zadevi razpravljata, če pravite, da boste zakonodajo uvedli, tudi če dialoga ne bo? Kje je kazen za eno stran, ker ni bila pripravljena razpravljati o tem? Gospod komisar, predlagam vam, in to pravim s težkim srcem, da je za vas zagotovo rešitev taka, da „pregledate možnosti“, in nato vsak vaš predlog izraža dejstvo, da je bila ena stran pripravljena na razpravo, druga pa ne.

Na koncu, v svetu naraščajoče globalizacije in seveda potrebe po prestrukturiranju podjetij, zato da se prilagodijo razmeram, so zadeve v zvezi z informacijami in posvetovanjem z delavci zelo pomembne. Ampak kaj vidimo? Neuspešnost socialnega dialoga, neuspešnost socialnega partnerstva in neuspešnost prav tistih ljudi, ki bi morali biti vodilni. S tem, da se nočejo pogajati, evropski sindikati ne škodijo le sebi, ampak tudi delavcem, za katere pravijo, da jih predstavljajo. Ko bo zadeva končno prišla v Parlament, moramo mi, evropski poslanci, poskrbeti, da bomo uspešni.

  Harlem Désir, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, direktiva o Evropskem svetu delavcev je bila med svojim sprejetjem leta 1994 med prvimi na tem področju. Čeprav določa le minimalne zahteve, je odprla pot uslužbencem skupin na ravni Skupnosti, ki so dobili pravico do informiranja in posvetovanja, ter je bila ena od ustanovnih elementov evropskega delovnega prava. Vendar danes zaostaja za spremembami v poslovni realnosti in za finančno usmeritvijo vodstva podjetij ter celo za drugimi direktivami o informiranju in posvetovanju z uslužbenci, ki so bile od takrat sprejete. Zato je revizija neizogibno potrebna, da zagotovimo, da bosta v skupinah na ravni Skupnosti pravočasno prejemanje informacij in zagotavljanje visokih standardov za posvetovanje pomenila, da bo pri zadevah, pri katerih se bodo uslužbenci soočali z odločitvami o prestrukturiranju, zaprtju poslovalnic in zmanjšanju števila delovnih mest, mogoče najti tudi nadomestne rešitve.

V zadnjih letih so bile prepogoste nepričakovane odločitve o kolektivnem odpuščanju, ne da bi se kdor koli posvetoval z uslužbenci ali da bi njihovi predstavniki lahko kar koli povedali. Včasih uslužbenci slišijo po radiu, da bodo odpuščeni. Njihovi predstavniki so o tem obveščeni le nekaj minut pred javno objavo, običajno takrat, ko se začne trgovanje na borzah.

Vse to poudarja nujnost revizije. Poleg tega so določbe za to revizijo že v besedilu prvotne direktive, medtem ko bi morali biti mehanizmi te direktive posodobljeni leta 2000. Od takrat je Businesseurope – oziroma Unija industrijskih in delodajalskih konfederacij Evrope, kot se je organizacija imenovala takrat, naredila vse, da bi to revizijo onemogočila in zagotovila, da posvetovanje ne bi ničesar spremenilo.

Gospe in gospodje, gospod Bushill-Matthews, zato kot poročevalec Evropskega parlamenta z drugimi iz leta 2001 in zato, ker sem pripomogel k temu, da je bila ambiciozna revizija te direktive v Parlamentu sprejeta z veliko večino, kar se je ponovilo tudi leta 2007, ne morem sprejeti te kritike evropske zveze sindikatov. Zveza je odkrita in pripravljena na pogajanja. Če ta posvetovanja, ta pogajanja ne bodo vodila nikamor, bo Komisija lahko uporabila svojo pravico do pobude. Komisija ima monopol za pravico do pobude. To spoštujemo. Vendar ji to da tudi odgovornost, da ščiti splošne interese Evrope in ne dopusti, da nanjo vplivajo zasebni interesi, da zagotovi, da se delavci na naši celini lahko zanesejo na Evropsko komisijo, ki bo pravočasno branila njihovo pravico do posvetovanja in informacij, tako da bo v glavnih skupinah na ravni Skupnosti lahko obstajal resničen evropski socialni dialog.

  Siiri Oviir , v imenu skupine ALDE. – (ET) Gospe in gospodje, to, da je Komisija postavila v ospredje težave v zvezi z Evropskim svetom delavcev ter potrebo po posvetovanju in informiranju delavcev v razmerah, ko je globalno resnično gospodarsko prestrukturiranje nujno, je zelo pozitivno.

Popolnoma se strinjam s prejšnjim govornikom na moji levi, da je posvetovanje zelo pomembno. Vendar posvetovanje ni edina pomembna zadeva: konstruktivna in pozitivna izmenjava informacij je prav tako zelo pomembna. Velik poudarek se je tu namenil potrebi po socialnem dialogu.

Vendar danes Evropsko unijo ne sestavlja le 15 starih demokratičnih držav; 27 nas je. In v moji državi je v sindikate, ki so naravna stranka na eni strani socialnega dialoga, včlanjenih približno 5 % delovne sile. Delavci na podlagi svoje odločitve niso člani sindikata. Za to imajo svoje razloge, eden od njih je nedvomno ta, da ne verjamejo, da imajo sindikati dovolj moči, da bi jih branili.

Komisija zdaj sestavlja osnutek pravnega okvira in zakonodaje, pri čemer bi morala upoštevati, da je veliko držav v takšnem položaju. Zato jo pozivam, da upošteva to točko, sicer bomo dobili zakonodajo, ki v veliko državah članicah ne bo delovala in je ne bomo mogli uporabljati.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Kot članica neodvisnega in samoupravnega sindikata Solidarnost govorim tudi v imenu svojih sindikalnih kolegov. Delodajalci zavlačujejo začetek dialoga. Dialog je v interesu sindikalistov in delovnega okolja.

Direktiva 94/45/ES že dolgo nima več prvotnega pomena in ni usklajena z drugimi direktivami EU, zlasti z direktivo 2001/86/ES, ki dopolnjuje statut evropske družbe v zvezi z udeležbo delavcev, ter direktivo 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti. Prav tako ni ustrezno opredeljena vloga sindikatov pri ustanavljanju in delovanju evropskih svetov delavcev. Postopek njihovega ustanavljanja je zapleten, zato obstaja le tretjina skupnega števila svetov, ki bi jih bilo mogoče ustanoviti.

Ker ni natančne opredelitve obveščanja in posvetovanja, imajo delavci resne težave pri dostopu do informacij, zlasti med privatizacijo ali prevzemom podjetja. Pričakujemo takojšnjo spremembo tega pravnega akta.

  Elisabeth Schroedter , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod komisar, izjemno me veseli, da se evropsko socialno politiko končno spet prednostno obravnava. Skrajni čas je že bil, saj je bilo jasno, da bodo pogajanja med sindikati in združenjem evropskih delodajalcev neuspešna, ker je ena stran brezpogojno zavračala kakršno koli revizijo. Ker Komisija zavlačuje s tem ključnim zakonitim projektom, imajo ljudje občutek, da se zavzema le za liberalni model notranjega trga in si ne prizadeva za evropski socialni model.

Ni dovolj, da le govorimo o socialni Evropi, ljudje želijo konkretne ukrepe. Že dolgo je jasno, da je spodnji prag v višini 1 000 delavcev veliko previsok, da bi lahko bili delavci v stalno spreminjajočih se razmerah za upravljanje podjetij v Evropi ustrezno zastopani.

Jasno je tudi, da evropski sveti delavcev svoje zastopniške vloge ne morejo ustrezno opraviti, če se jih prepozno obvesti o združitvah ali prodaji ali delni prodaji podjetij. Če je Komisija na eni strani prepričana, da je danski model prožne varnosti tako zelo primeren za evropsko strategijo zaposlovanja, mora seveda zagotoviti tudi oblikovanje ustreznih pogojev na evropski ravni, da se podpre danski model trga delovne sile, pri čemer mislim na učinkovito zastopanje delavcev.

Poleg tega mora Komisija okrepiti tudi pravice sindikatov na podlagi revidirane direktive o Evropskem svetu delavcev. Komisija mora na podlagi pobude za preglednost v Evropi in kodeksa upravljanja družb zagotoviti tudi, da se v vseh podjetjih, za katera velja direktiva o Evropskem svetu delavcev, ustanovijo evropski sveti delavcev. Govorim lahko le o svoji državi, ampak med vsemi podjetji s sedežem v Nemčiji, ki naj bi ustanovila svete delavcev, jih je to storilo le 30 %. Neupoštevanje evropske zakonodaje o zaposlovanju ne sme ostati nekaznovano. To je resničen izziv za Komisijo.

  Francis Wurtz , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, Komisija je pred osmimi leti objavila poročilo, predvideno v direktivi o Evropskem svetu delavcev iz leta 1994, v katerem priznava, da uporaba tega besedila v nekaterih primerih – citiram – „zagotavlja le zelo nizko raven nadnacionalnega posvetovanja in obveščanja“. Na koncu ugotavlja, če ponovno citiram, da „bo ob primernem času sprejela odločitev glede možnosti revizije direktive“. To je bilo pred osmimi leti. Od takrat so pretekla štiri leta, zgodilo pa se ni nič. Komisija je leta 2004 končno začela prvo fazo posvetovanj s socialnimi partnerji. Nato pa so se zapravila še štiri leta časa, čeprav so bila stališča vseh strani dobro znana in se niso spreminjala.

Organizacije delodajalcev menijo, da je kakršna koli revizija direktive nesmiselna, medtem kot sindikati menijo, da je nujna. Dodati moram, da je Komisija sama priznala, da je leta 2006 le tretjina podjetij ustanovila takšen svet, da se je z 20 % obstoječih evropskih svetov delavcev posvetovalo šele po javni objavi odločitev uprave, medtem ko se s 30 % svetov sploh ni posvetovalo. V tem času se je močno povečalo število združitev, prestrukturiranj in selitev.

Zdaj končno presegamo to neopravičljivo nedejavnost. Vložilo se je nekaj predlogov. Dejansko so tako neodločni, da je organizacija BusinessEurope, ki je reviziji nasprotovala, navdušena, ker so predvsem zanosni in niso preveč zavezujoči, kot sami pravijo. Kljub temu pa se lahko vsaj začne razprava. Zdaj je na potezi Parlament, ki mu ni treba začeti od začetka. Spominjam se, da se je leta 2001 sprejelo poročilo kolega poslanca iz skupine PPE, gospoda Menrada, o tem vprašanju. Med drugimi zahtevami za izvajanje direktive so bile navedene – citiram – „ustrezne sankcije na nacionalni in evropski ravni za neupoštevanje direktive“, tj. posebne in stroge sankcije, „pravica do razveljavitve odločitve uprave na zahtevo predstavnikov delavcev ter pomembnejša vloga sindikatov“.

Naša skupina bo podprla prevzemanje predlogov iz starega poročila skupine PPE, ki jih je leta 2001 podprla večina, poleg tega pa predlagamo podrobnejšo obravnavo zlasti v zvezi z dvema točkama. Prvič, evropski sveti delavcev morajo imeti dostop do strateških informacij o skupini, tako da posvetovanje ni le formalnost, zlasti pa morajo imeti pravico, da začasno prekinejo kakršen koli načrt za prestrukturiranje, in sicer ne le, da odložijo rok, ampak da lahko izvedejo svojo oceno, predložijo nasprotne predloge in sodelujejo v dejanskih pogajanjih. Zelo malo časa imamo, ker se približuje konec tega parlamentarnega mandata, zato mislim, da je zdaj odločilni trenutek.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Moj pristop se nekoliko razlikuje od pristopa kolega poslanca, gospoda Bushill-Matthewsa. Z njim se sicer strinjam glede več točk, na primer da sta zaradi čezmejnih združitev, selitev in prestrukturiranj v vse bolj globaliziranem svetu obveščanje in vedno pomembnejša.

Zdaj obstaja 800–820 evropskih svetov delavcev, ki zastopajo približno 145 milijonov delavcev. Mislim, da morajo v socialno usmerjenem tržnem gospodarstvu čim bolje delovati interesi delavcev, ki lahko zagotovijo red in stabilnost na tem trgu delovne sile.

Gospod predsednik, zato se mi zdijo evropski sveti delavcev tako pomembni. Delodajalci in delavci morajo doseči soglasje, zato delavce pozivam, naj si še naprej prizadevajo za takšen sporazum. Da bi se delavci vrnili za pogajalsko mizo, pa jim morajo delodajalci predložiti ponudbo, na kateri bodo temeljila pogajanja.

V celoti sprejemam besedilo, za katerega smo glasovali leta 2001 na podlagi poročila poslanca Menrada. Kaj smo takrat sklenili? Sklenili smo, da je treba vzpostaviti novo zakonodajo za zagotovitev zgodnejšega in bolj pravočasnega obveščanja in boljšega posvetovanja, povečanje spodnjega praga števila delavcev v evropskem svetu delavcev, uvedbo več različnih in bolje delujočih sankcij za primer neustreznega izvajanja zakonodaje ter izboljšanje pogojev, v katerih morajo delovati evropski sveti delavcev.

Gospod predsednik, vse strani pozivam k pogajanjem. Če do tega ne bo prišlo, je od vas, gospod komisar Špidla, odvisno, ali se bo letos pripravilo to novo besedilo. Najlepša hvala.

  Predsednik. – Primanjkuje nam časa, ker bo v naslednji razpravi govoril predstavnik Sveta, ki mora ob določeni uri oditi, zato sem vam opravičujem, gospe in gospodje, da bom moral biti glede časa za govore precej strog.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, zdi se, da se vsi strinjamo glede pomembnosti te direktive. Zlasti v času pospešenega prestrukturiranja je bistven pravilen potek obveščanja in posvetovanja. Strinjam se tudi s stališčem Komisije in komisarja Špidle, da direktiva, kot se zdaj izvaja, ni dovolj dobra. Nujne so izboljšave. Znano je, da so pomembna prestrukturiranja potekala brez kakršnega koli obveščanja in posvetovanja.

Strinjam se tudi, da je bila odločitev o prepustitvi tega vprašanja socialnim partnerjem ustrezna. Vendar se glede na sedanje razmere zdi, da so možnosti za pripravo direktive v tem parlamentarnem mandatu slabe. Če ena od pogajalskih strani pogajanja izkorišča le za zavlačevanje postopka in se po devetih mesecih ne bo dosegel sporazum, se direktiva ne sprejela in do sprememb ne bo prišlo. Obstaja precejšnja nevarnost, da se bo v tem primeru zgodilo prav to. Zato se je ena od strani umaknila. Kot vidite, je lahko to le zavlačevanje.

Takšno je sedanje stanje in Komisija se je dolžna na to odzvati. V tem položaju smo se znašli zaradi neuspešnih pogajanj. Zato mora Komisija predložiti predlog na podlagi načel, ki jih je navedel gospod Špidla, in njegove analize. Hkrati pa se v Parlamentu zavezujemo, kot smo že razpravljali na sestanku koordinatorjev v odboru za zaposlovanje, da si bomo na vse mogoče načine prizadevali za pripravo direktive še med tem parlamentarnim mandatom. Zdaj je pomembno, da Komisija ukrepa.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, na začetku Komisiji čestitam za delo, ki ga je skupaj s socialnimi partnerji opravila za revizijo direktive o Evropskem svetu delavcev. Vseeno mislim, da je razkorak med evropsko retoriko in stvarnostjo vsakodnevnega življenja ljudi bistven razlog za zmanjšano zaupanje med vodstvom in delavci.

Zdaj je ključno, da povečamo raven zaupanja med obema socialnima partnerjema za povečanje konkurenčnosti in solidarnosti v Evropski uniji. Raven zaupanja se bo povečala s krepitvijo socialnega dialoga; bolj kot se bo socialni dialog okrepil, bolj pregledne bodo odločitve glede procesov prilagajanja ali prestrukturiranja.

Z izboljšanjem pretoka informacij med delodajalci in delavci lahko prispevamo k boljšemu razumevanju vpliva mednarodnih pojavov in strinjanju obeh strani, da bosta skupaj poiskali rešitve za procese prestrukturiranja. Zato moramo pregledati in posodobiti pravne mehanizme za posvetovanje z delavci in njihovo udeležbo, da se oblikuje pravni okvir, ki spodbuja intenzivnejši socialni dialog.

Zato Evropsko konfederacijo sindikatov pozivam, da ponovno razmisli o svojem stališču ter se vključi v pogajanja in skupaj s predstavniki delodajalcev preuči ta osnutek direktive. Če to ne bo mogoče, bom razočaran, vendar moram povedati, da mora Komisija prevzeti svojo odgovornost in da bi bilo dobro, če bi se postopek revizije te direktive končal še med tem mandatom Parlamenta in Komisije.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, ko Komisija poziva evropske socialne partnerje, naj se ponovno poskušajo sporazumeti, s tem razkriva, da politične realnosti ne razume popolnoma. Industrija ne želi sodelovati in Komisija ne more razumeti, zakaj mehanizem socialnih partnerjev deluje tako slabo.

V hitro spreminjajočem se industrijskem okolju, kjer so nujna hitra prilagajanja, je odločanje, ki temelji na doseganju soglasja, kot je v primeru organizacije BusinessEurope, neuporabno. Na drugi strani se Evropska konfederacija sindikatov odloča na podlagi kvalificirane večine, kar omogoča prilagodljivost in spremembe. Zaradi tega mehanizma odločanja socialnih partnerjev so se leta 1994 politiki, na primer Helmut Kohl, in Evropski parlament pogajali o direktivi o Evropskem svetu delavcev ter jo tudi sprejeli, vendar se je že takrat vključila določba o reviziji in spremembah po petih letih veljavnosti. Zdaj smo leta 2008 in Komisija želi ponovno začeti postopek pogajanj, ki bo neizogibno trajal dlje kot sedanje zakonodajno obdobje, čeprav se industrija zaradi svojega notranjega mehanizma odločanja ne želi ali ne more pogajati.

Če povzamem, je ta položaj enak kot leta 1994. Ali želimo izboljšati tako ključen instrument, kot je Evropski svet delavcev, kot je pojasnil gospod Barroso na zasedanju, ali pa se želimo le pretvarjati, da smo si želeli revizije in da je na koncu propadla zaradi okoliščin, kot se je pogosto zgodilo v primeru drugih socialnih vprašanj?

Če velja slednje, potem si ne prizadevamo dovolj za doseganje boljše rešitve in rezultati naših prizadevanj v zvezi s socialnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi z delavci, bodo v tem zakonodajnem obdobju še slabši. To je treba preprečiti.

  Alejandro Cercas (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala vam. Če vas prav razumem in upam, da je tako in da realnosti nisem zamenjal s svojimi željami, mislim, da ste pripravljeni na ta boj, da ne boste opustili svojih sposobnosti sprejemanja pobud ter da boste poskusili zagotoviti, da bomo še pred koncem tega mandata Parlamenta in Komisije po osmih letih čakanja končno dobili spremenjeno direktivo o Evropskem svetu delavcev. Očitno je, da je bila direktiva v preteklosti zelo pozitivna, vendar jo je zdaj razvoj prehitel.

Če je temu tako, gospod komisar, lahko pričakujete našo popolno podporo, mojo popolno podporo, ker mislim, da je vaša pravica in dolžnost, da ohranite to pobudo Komisije, tudi če ena od strani ne želi revizije te direktive, čeprav je nujna. Nujna je, ker gre za splošni interes. Delavci v Evropi so zelo razburjeni in za to imajo dober razlog.

Gospod komisar, danes zjutraj sem sprejel delegacijo delavcev iz tovarne Smurfit Kappa s sedežem v Valladolidu, ki naj bi se naslednji mesec zaprla; to so izvedeli iz časopisa in ne vedo, zakaj se tovarna sploh zapira, ker gre za donosno podjetje. Ne poznajo niti svojih šefov, ker je podjetje del skupine družb in nihče več ne ve, kdo so lastniki delnic.

Gospod komisar, delavci zahtevajo varnost in Evropa jim jo mora zagotoviti; zagotoviti jim mora gotovost ter pravico do obveščanja in posvetovanja. Prestrukturiranje ne more potekati brez socialnega dialoga. Socialni dialog je zagotovo zelo pomemben in obvladati je treba težave.

Vem, da to za vas ni enostavno. To ne bo enostavno za kolegij komisarjev ali Svet. Vendar vam, gospod komisar, zagotavljam našo polno podporo, če boste delovali v tej smeri; v vsaki bitki ni mogoče zmagati, vendar se je treba boriti za pomembne cilje, kakršen je tudi ta.

  Karin Jöns (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, zdi se, da Komisija znova le navidezno podpira zamisel o socialni Evropi. Odgovorni ste za dejstvo, da še vedno nimamo predloga za reformo svetov delavcev, ker prav Komisija ne upošteva izjave Evropske konfederacije sindikatov, da ne želi sodelovati v pogajanjih z organizacijo BusinessEurope, dokler ne bodo pristna. Uvajate popolnoma nova pravila, saj člen 138 Pogodbe ne predvideva tretje faze v postopku posvetovanja. Takšna faza se ni nikoli izvajala. Namen Komisije je očiten, in sicer želi zavlačevati.

Ali je Komisija resnično ponovno na strani delodajalcev? Dejansko zlasti pred naslednjimi evropskimi volitvami nihče ne želi večje reforme svetov delavcev. Naj vas spomnim, da nam je Jacques Delors že posredoval predlog, in sicer le dva tedna po tem, ko so delodajalci zavrnili pogajanja. Tudi vi bi lahko storili enako. Konec junija bo prepozno, poleg tega pa izraz „uravnoteženi predlog“ pomeni nekaj povsem drugega.

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, gospodu Špidli se zahvaljujem za njegovo izjavo in dejstvo, da namerava spremeniti direktivo o Evropskem svetu delavcev. Vseeno pa je nujno določiti roke in ukrepati, da bi ljudem v Evropi in evropskim delavcem uspešno zagotovili, da je Evropa več kot le enotni trg.

Mislim, da so izjave poslancev iz skupine PPE, ki obtožujejo Evropsko konfederacijo sindikatov, ker je zapustila pogajanja, nelogične. Evropska konfederacija delavcev, sindikati in delavci so tisti, ki bi imeli koristi od temeljite revizije direktive o Evropskem svetu delavcev. To je velik nesmisel. Če bi verjeli, da obstajajo možnosti za napredek v pogajanjih, bi se še vedno pogajali. Vendar niso pripravljeni devet mesecev sodelovati v pogajanjih, ki jih bodo nato delodajalci prekinili.

Zato mislim, da je bistveno, da Komisija čim prej pripravi predlog.

  Pier Antonio Panzeri (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da tudi vi, gospod komisar, razumete objektivno protislovje med izjavo, da je revizija direktive ena od prednostnih nalog Komisije, in neukrepanjem v zvezi s tem; bodite bolj pogumni in odločni, na vas ne smejo vplivati pogajanja, ki niso neuspešna zaradi Evropske konfederacije sindikatov, ampak zaradi ljudi, ki z navidezno pripravljenostjo na pogovor le zapravljajo čas.

Dva razloga sta, zakaj morate prevzeti več odgovornosti. Prvi je metoda. Ne moremo odnehati na tej točki in Komisija mora zaščititi svoje pristojnosti odločanja. Drugi razlog je politične narave; znano je, da sedanja zakonodaja ovira učinkovitost CA. Revizija direktive ni nujna le za doseganje prvotnih ciljev, ampak tudi za zagotovitev, da bomo bolje pripravljeni na obvladovanje današnjih izzivov.

Zato vas prosim, gospod komisar, da posredujete jasno sporočilo in dokažete svoj pogum pri sprejemanju odločitev.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, direktiva o Evropskem svetu delavcev se je sprejela leta 1994. Od takrat so se v globaliziranem gospodarstvu pojavili novi izzivi, v državo EU pa so vstopile nove države članice, vključno z mojo državo, Poljsko. Zato je treba to direktivo čim prej spremeniti. Spremembo zahteva tudi lizbonska pogodba, ki socialni dialog vrednoti zelo visoko. To direktivo je treba spremeniti, ker to zahteva tudi Listina o temeljnih pravicah, ki v členu 27 jasno določa: „Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo (...) zagotoviti informacije in možnost posvetovanja (...)“.

Nova direktiva mora torej izboljšati obstoječe mehanizme in vzpostaviti nujne nove mehanizme, ki bodo prispevali k odpravljanju bremen zaradi organizacijskih sprememb, kot so ločevanje ali združevanje podjetij, skupinsko odpuščanje delavcev ter zlasti selitev podjetij in tovarn znotraj EU.

Prepričana sem, da bo zgodnejše obveščanje o takšnih nepriljubljenih ukrepih omogočilo zmanjšanje pretresov na trgu delovne sile in zagotovilo enotnost evropskega sindikalnega gibanja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ti procesi prestrukturiranja, združitev ter delnih ali popolnih selitev večnacionalnih podjetij potekajo v različnih državah EU, vključno z mojo državo, Portugalsko, pri tem pa se ne spoštujejo pravice delavcev, prav tako pa ni nobenega posvetovanja s sindikati, kot je bilo že večkrat navedeno, in nobenega neposrednega obveščanja.

Revizijo te direktive bi bilo treba izvesti že veliko prej, saj je bistvena za boljšo zaščito pravic delavcev. Revizija mora poleg jamstev v zvezi z obveščanjem zagotoviti tudi jamstva glede udeležbe delavcev, predstavnikov delavcev in sindikatov na vseh stopnjah postopka ter jamstva za pravico delavcev do demonstracij in ugovora, če je to potrebno, vključno s pravico do veta proti prestrukturiranjem ali selitvam, pri katerih se ne spoštujejo pravice delavcev, regionalne pravice in pravice držav. To bi bilo treba storiti že veliko prej, zato, gospod komisar, se tega ne sme več odlagati.

  Vladimír Špidla , komisar. − (CS) Gospe in gospodje, žal ni dovolj časa, da bi lahko podrobneje odgovoril na vprašanja. Vendar se bom dotaknil nekaterih najpomembnejših točk. Prvo vprašanje je položaj socialnih partnerjev. Odločno sem prepričan, da so socialni partnerji v najboljšem možnem položaju za neposredno sodelovanje pri takšni spremembi. Na drugi strani ima Komisija lastno pravico do pobude; predlog direktive je bil seveda pripravljen zelo temeljito ter temelji na oceni sedanjih razmer in dosedanjih izkušenj. Komisije torej ravnanje socialnih partnerjev ne bo oviralo. Kljub temu menim, da je bilo in je ustrezno, da socialne partnerje še enkrat pozovemo k sodelovanju.

Med razpravo je bilo navedeno, da se zdi, da predlog graja nekatere socialne partnerje. Ker živimo v pravni državi, se nikogar, ki zahteva svoje pravice, za to ne sme kaznovati. To pomeni, da na napredek pogajanj ne sme vplivati, če eden od socialnih partnerjev izkoristi svojo pravico in zapusti pogajanja. Poudarjam, da so v preteklosti pogajanja prekinili delodajalci. S tega vidika imajo socialni partnerji svoje pravice, ki jih lahko uveljavijo, kar ima očitno posledice, ki jih je treba upoštevati. Upoštevati je treba posledice, na drugi strani pa se v zvezi s tem ne sme soditi o vrednosti namena pogajanj o tem besedilu.

Cilj Komisije je izboljšanje direktive o Evropskem svetu delavcev v tem parlamentarnem mandatu, od česar so seveda odvisni vsi roki. Naš cilj je večja učinkovitost direktive. Kljub kritiki glede izraza „uravnoteženost“ sem prepričan, da je uravnotežen pristop temeljni pogoj za tako zapleteno besedilo.

Spremljal sem navdušenje vseh političnih skupin v tem parlamentu, s čimer se celo v tem omejenem okviru izpostavlja zapletenost direktive in njenih posledic. Zato se veselim nadaljnjega sodelovanja s Parlamentom, Evropskim svetom in socialnimi partnerji pri pripravah za izboljšanje te direktive.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Pisne izjave (člen 142)

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. – Komisija mora pri pregledu direktive o Evropskem svetu delavcev v celoti obravnavati zaščito pravic delavcev.

Delavci morajo imeti popoln dostop do informacij o procesih prestrukturiranja in priložnost, da na takšen proces odločilno vplivajo. Delovno silo se o načrtih za prestrukturiranje, ki vključujejo znatno zmanjšanje števila delovnih mest ali slabše plače in pogoje, prepogosto obvesti šele po sprejetju takšnih odločitev. Delavci si zaslužijo pravico, da se jih vključi v vse stopnje procesov prestrukturiranja in se jim zagotovi možnost vpliva, da se zaščitijo njihova delovna mesta in pogoji zaposlovanja.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Razprava o evropskem svetu delavcev je zagotovila več predlogov za pogajanja, ki so ustrezno usmerjeni h krepitvi zamisli o udeležbi, sodelovanju in partnerstvu med različnimi vključenimi stranmi. Prav tako se je v tej razpravi stalno poudarjalo negospodarsko stališče, ki kljub plemenitim namenom pogosto povzroča vrsto predlogov, ki ne spodbujajo gospodarske rasti in ne ščitijo delovnih mest. Takšen je primer ukrepov za ohranjanje delovnih mest, ki se sprejemajo tudi, ko zadevno podjetje ali industrijski sektor ni donosen. Seveda nihče ne bi pomislil na prepoved uporabe digitalnih fotoaparatov ali uvedbo dodatnega davka na ceno teh fotoaparatov. Vendar je široka uporaba digitalnih fotoaparatov neposredno vplivala na izgubo več tisoč delovnih mest v industriji za proizvodnjo filmov za analogne fotoaparate.

Široka udeležba delavcev mora temeljiti na konceptu zaposljivosti, zaščiti posameznika in obvladovanju gospodarskih kriz, ne pa na viziji, v kateri ima gospodarska realnost zanemarljivo vlogo. Tehnološki razvoj in odpiranje trga je treba obravnavati kot priložnost, h kateri mora biti usmerjen poslovni dialog.

15. Letno poročilo o človekovih pravicah v svetu (2007) in politika EU na tem področju – Misija EU za spremljanje volitev: cilji, postopek delovanja in prihodnji izzivi (razprava)

PREDSEDUJOČI: Gospod SIWIEC
Podpredsednik

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– letno poročilo (A6-0153/2008) gospoda Cappata, v imenu odbora za zunanje zadeve, o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju (2007/2274(INI));

– poročilo (A6-0138/2008) gospoda Salafrance Sánchez-Neyre in gospe De Keyser, v imenu odbora za zunanje zadeve, o misijah EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi (2007/2217(INI)).

  Marco Cappato, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, politika za pospeševanje človekovih pravic zahteva zlasti učinkovite pristojnosti za oblikovanje mednarodne politike, ki jih EU ima. Žal je evropska politika prepogosto dejansko politika držav članic, kot dokazuje tudi poročilo, ki smo ga soglasno sprejeli v odboru. Težko je oblikovati evropsko politiko o človekovih pravicah, ko države članice v tolikšni meri uveljavljajo svoje nacionalne interese.

Vendar lahko s politično voljo, ki se včasih doseže zaradi Evropskega parlamenta, ki nima nobenih pristojnosti za oblikovanje mednarodne politike, dosežemo precejšnji napredek. Primer tega je smrtna kazen; tri resolucije tega parlamenta so sčasoma ustvarile pomembno evropsko stališče v korist moratoriju na izvrševanje smrtne kazni, o katerem se je decembra glasovalo v Združenih narodih v New Yorku. Poglejte, kako je Parlament z resolucijo, ki smo jo ratificirali na zadnjem zasedanju, predlagal evropsko politiko do Tibeta.

Obstajajo tudi instrumenti za človekove pravice, vendar Evropska unija pogosto ne priznava njihove zakonitosti. V vse naše sporazume o sodelovanju so vključene klavzule o človekovih pravicah, vendar nimamo učinkovitih mehanizmov spremljanja in začasne prepovedi, saj bi nam te klavzule dejansko omogočile zagotavljanje spoštovanja demokracije v tretjih državah.

V Evropi smo v zadnjih letih zelo pogosto kritizirali ZDA, ker se je spodbujanje demokracije prek vojaških sredstev izkazalo kot neučinkovito. To je res. Vendar si moramo prizadevati tudi za alternativne instrumente. Ne moremo enostavno reči, da orožje ni učinkovito, sicer bi se lahko predali načelom pacifizma in nevtralnosti. Rečemo lahko le, da bi takšna pot povzročila tveganje, da bi to diktatorji brez predsodkov izkoristili.

Zato je instrument, ki smo ga izbrali in je izrecno naveden v tem poročilu – resnično mi je žal, da je skupina socialdemokratov vložila predlog spremembe za črtanje tega dela – instrument nenasilja, tj. Gandijevo nenasilje kot politični instrument in ne kot folklorno sporočilo, nenasilje, ki temelji na znanju ter ustvarjanju pravic, njihovem ohranjanju in zaščiti pravice do življenja.

Nenasilje obravnavamo kot tehnologijo, zato predlagamo, da se leto 2010 določi za evropsko leto nenasilja ter da Evropska unija v Komisiji in Svetu razvije dejavno politiko za spodbujanje instrumentov nenasilja ter pomoč disidentom in demokratični opoziciji. To je bistveno, če ne želimo le zagovarjati dokumentov in besedil o človekovih pravicah, ampak človekove pravice dejansko uveljaviti v okviru diktatorskih in nedemokratičnih režimov.

  Véronique De Keyser, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, kako lahko petnajst let po prvi misiji za spremljanje volitev v Rusiji in osem let po prvem sporočilu Komisije v zvezi s tem ocenimo spremljanje volitev? Ocena je predvsem pozitivna. Cilj tega sporočila, ki sem ga pripravila v sodelovanju in popolnem soglasju z gospodom Salafranco, je bil izpostavitev dosežkov, tj. vse večje strokovnosti misij za spremljanje volitev, vzpostavitve organa izkušenih opazovalcev v EU – kar pomeni, da je proračun evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice zdaj blizu 25 % – in zlasti uspešne združitve dveh misij, ki jih vodijo poslanci EP, in sicer misije EU, ki je bolj tehnična in dolgoročna, in misije Parlamenta, ki je krajša in politična.

Vendar si moramo še naprej prizadevati. Glavno priporočilo tega poročila je zlasti, da se v te misije vključi poslance iz AKP, EUROLAT in evro-sredozemske parlamentarne skupščine, vendar z veliko previdnostjo. Zagotoviti je treba, da se ne ogrozi strokovnosti in se ohrani evropski značaj misij. Drugič, da je treba dodeljena proračunska sredstva za evropski instrument za človekove pravice in demokracijo ohraniti na približno 25 %, pripraviti letno poročilo za oceno misij v tistem letu, kar je izjemno pomembno, pregledati varnost računalniško podprtih volitev, kar je nov izziv za opazovalce volitev, ter si zlasti odločneje prizadevati v zvezi z nadaljnjim spremljanjem. Težavno je zlasti nadaljnje spremljanje, težavno je tudi zagotoviti, da bi bile volitve resnični vzvod demokracije, kar bi bilo potrebno. Poročilo opisuje več poti za nadaljnje spremljanje, vendar bom navedla le politično spremljanje, pri čemer govorim predvsem Svetu. Nesprejemljivo je, da se kljub nepoštenim volitvam predstavnikov in predsednikov politika Evropske unije do njih ne spremeni, kot da se ne bi nič zgodilo. Kot da bi šlo za običajno stanje. Prav tako je nepojmljivo in katastrofalno, da demokratično izvoljeni predstavniki nimajo pravice do spoštovanja in zakonitosti, ki jim jo daje njihova izvolitev. V preteklosti so nekateri nesrečni primeri povzročili tragične razmere. Upam, da to ne bo postalo stalna praksa. To poročilo temelji na soglasju in ni sporno, zato je za Evropo to odličen instrument. Temu se ne sme odreči.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra , poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, zgodovina misij za spremljanje volitev je zgodba o uspehu in mislim, da je treba v tem primeru zunanjo politiko EU, ki je bila večkrat predmet kritike, ustrezno priznati, ker povečuje prepoznavnost Evropske unije, izboljšuje ugled evropskih institucij in krepi zunanjo podobo Evropske unije.

Mislim, da je treba priznati, da je pod mandatom komisarke Ferrero-Waldner Evropska unija postala svetovna voditeljica na področju spremljanja volitev zaradi njene metodologije in verodostojnosti dela, ki ga opravlja.

Kot je navedla gospa De Keyser, je bilo to poročilo v odboru za zunanje zadeve sprejeto s 60 glasovi za in brez glasov proti, kar jasno dokazuje odlično sodelovanje.

Mislim, da moramo uporabiti dosežene pozitivne izkušnje, vendar ne smemo počivati na lovorikah, čeprav si to morda zaslužimo, ker je treba storiti še veliko.

Zato mislim, da je pomembno izpostaviti priporočila in nasvete iz končnih poročil misij za spremljanje volitev, pri čemer ne smemo pozabiti, da gre za priporočila in nasvete, ki jih lahko suverene države upoštevajo ali pa ne, vendar mislim, da jih je treba vključiti v programe in politične dialoge z našimi partnerji.

Naslednji bistven vidik je neodvisnost misij ter ugled teh misij zaradi njihove objektivnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

Vendar se mora ta neodvisnost izraziti tudi v tem, da bodo misije lahko dosegle enotno stališče držav članic in Komisije, da bo Evropska unija enotna in ne bo nobenih delitev, kot je navedla tudi gospa De Keyser, ko je izpostavila nekatere težave s Svetom ministrov.

Evropska unija in misije Evropske unije morajo sodelovati z drugimi misijami in tudi lokalnimi organizacijami.

Končno, gospod predsednik, mislim, da je izjemno pomembno, da se Komisiji, ki je bila na tem področju zelo uspešna, zagotovi ustrezna stopnja prožnosti in da se ne omejuje njenega proračuna, kar bi jo oviralo pri izvajanju te odlične naloge.

Na kratko, gospod predsednik, želim izraziti svojo podporo in zadovoljstvo z doseženim ter zagotoviti svojo podporo tudi v prihodnje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Dovolite mi, preden začnem z uvodnim nastopom, eno postopkovno pripombo. Danes je bilo na začetku zasedanja rečeno, da je bila ena od točk na dnevnem redu preložena zaradi nezmožnosti Sveta, da prisostvuje. Glede na pozno uro, ob kateri smo začeli obravnavo te točke, je očitno, da so razlogi za preložitev drugje, predvsem v prenatrpani agendi današnjega zasedanja. Predsedstvo je namreč želelo sodelovati pri vseh točkah, ki so bile planirane, sodelovalo bo tudi celo točko, ki se začenja s tolikšno zamudo, predvsem zato, ker želimo ponazoriti pomen, ki ga Svet in predsedstvo pripisujeta tej temi. Tudi moj uvodni nastop bo nekoliko daljši od predvidenih pet minut. Prosim vas za razumevanje, bom pa skušal to nadoknaditi pri sklepnem izvajanju po koncu razprave.

Torej, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najprej bi želel pozdraviti poročilo, ki ga je pripravil spoštovani poslanec Cappato o letnem poročilu Evropske unije o človekovih pravicah v svetu. Naj poudarim, da vidimo vlogo Parlamenta pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic po svetu kot bistveno in vaš kritičen pogled kot pomemben prispevek k prizadevanjem Evropske unije na tem vitalnem področju. Svet bo omenjeno poročilo vsekakor podrobno preučil. Že danes pa bi se želel odzvati na nekatere ključne elemente iz vašega poročila, spoštovani gospod Cappato.

Predvsem ni dvoma, da vaše poročilo obravnava večino temeljnih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija na področju človekovih pravic. Predvsem nas veseli, da so v poročilu o človekovih pravicah našle svoje mesto tudi dejavnosti Evropskega parlamenta. Poglavje poročila, ki je temu posvečeno, priznava temu cenjenemu zboru pomembno vlogo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic v svetu. Svet si bo tudi v prihodnje prizadeval za tesno sodelovanje s Parlamentom, še zlasti z odborom za zunanje zadeve in s pododborom za človekove pravice. Verjamemo, da bodo letna poročila tudi v prihodnje odražala napore Evropskega parlamenta na tem področju.

Glede poziva, vsebovanega v poročilu, k okrepljenemu sodelovanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo naj povem, da se strinjamo, da je na tem področju še precej možnosti neizkoriščenih, vsekakor pa je pomemben podpis memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo. Evropska unija spoštuje napore Sveta Evrope na področju spodbujanja in varstva človekovih pravic. Evropska unija ostaja tudi močna zagovornica sistema Združenih narodov za varstvo človekovih pravic. Dejavno podpiramo neodvisnost urada visoke komisarke za človekove pravice ter si prizadevamo, da bi Svet za človekove pravice postal učinkovito telo za obravnavo hudih kršitev človekovih pravic povsod po svetu.

Nedavno sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice, ki je potekalo v Ženevi, je bilo uspešno za Evropsko unijo. Obe naši glavni pobudi – podaljšanje mandatov posebnih poročevalcev za stanje človekovih pravic v Burmi oziroma Mjanmaru in v Severni Koreji – sta bili sprejeti. Prav tako so bile sprejete vse pobude posameznih držav članic Evropske unije. Prizadevali smo si tudi za podaljšanje mandata neodvisnega izvedenca za Demokratično republiko Kongo, to pa žal ni uspelo. Med pozitivnimi dosežki tega zasedanja pa lahko omenim tudi podaljšanje mandatov zagovornikom človekovih pravic in proti nasilju nad ženskami.

Aprila se je v okviru Sveta za človekove pravice začel izvajati nov mehanizem, in sicer splošni obdobni pregled. Ta je po mnenju Evropske unije eden ključnih mehanizmov za varstvo in spodbujanje človekovih pravic. Za pravo oceno delovanja tega mehanizma je še nekoliko prezgodaj, prvi vtisi pa vendarle nakazujejo, da države ta mehanizem jemljejo resno in z vso odgovornostjo. Pri tem so zaskrbljujoči nekateri poskusi nekaterih držav članic Sveta za človekove pravice za razvodenitev tega mehanizma.

Poleg intenzivnega dela v okviru Združenih narodov je bila pozornost v preteklih letih namenjena vključevanju človekovih pravic v druge segmente zunanje politike. Naj potrdim, da je to visoko na prednostnem seznamu slovenskega predsedstva. Predsedstvo podpira tudi vse napore osebne predstavnice visokega predstavnika Solane za človekove pravice, gospe Riine Kionke, na tem področju.

Naj se zdaj dotaknem dela poročila, ki poziva k posodobitvi smernic na področju človekovih pravic. V času našega predsedovanja bodo posodobljene kar tri od petih tematskih smernic. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je prejšnji teden sprejel posodobljene smernice glede mučenja. V naslednjem mesecu bomo predvidoma zaključili tudi posodabljanje smernic o smrtni kazni, kar sovpada z obeležitvijo desetletnice obstoja smernic. Predsedstvo prav tako zaključuje posodabljanje smernic o otrocih v oboroženih spopadih. V zvezi s slednjim velja omeniti, da bo Svet za splošne zadeve in zunanje odnose ta mesec predvidoma potrdil tudi dvoletni pregled izvajanja seznama za vključitev varstva pravic otrok v oboroženih spopadih v evropsko varnostno in obrambno politiko.

Glede smernic o zagovornikih človekovih pravic: vaše poročilo poziva države članice, naj preučijo možnosti izdajanja vizumov za te skupine ljudi. V okviru delovne skupine Sveta Evropske unije za človekove pravice – COHOM – je predsedstvo aprila organiziralo razpravo s ciljem izmenjave informacij o modelih izdajanja vizumov. Kot kaže, je ta razprava spodbudila vrsto držav članic, da bodo skupaj s pristojnimi konzularnimi oddelki preučile možnosti za pomoč zagovornikom človekovih pravic tudi v obliki izdajanja kratkoročnih vizumov. Članice so obenem podprle vključitev sklicevanja na to problematiko v novi skupni vizumski kodeks. Ključno glede smernic pa je seveda njihovo izvajanje v praksi, to je spremljanje stanja človekovih pravic in odzivov na kršitve v obliki demarš, izjav ter vključevanja problematike v dialoge.

Spoštovanje človekovih pravic po svetu je prav gotovo eden od pomembnih ciljev evropske skupne zunanje in varnostne politike. Z instrumenti, kot so skupni ukrepi in strategije, demarše in operacije kriznega upravljanja, si je Unija v številnih državah prizadevala okrepiti demokratični proces in izboljšati razmere na področju človekovih pravic. V tem pogledu so posebnega pomena dialogi o človekovih pravicah. Unija vodi pogovore z Iranom, Uzbekistanom, Rusko federacijo, Afriško unijo in Kitajsko.

V okviru sporazumov o sodelovanju, ki vsebujejo tudi določbe o človekovih pravicah, pa dialog poteka tudi z drugimi tretjimi državami. Naj pri tem omenim, da bo glede razmer na Kitajskem naslednja priložnost za pogovor že prihodnji teden, 15. maja, ko bo v Sloveniji potekal naslednji krog rednega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Kitajsko. Izpostavil bi še posvetovanje z Rusko federacijo, ki je potekalo aprila.

Spoštovane poslanke in poslanci, dovolite, da se dotaknem še sodelovanja med posameznimi institucijami Evropske unije pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic. V prihodnjih dneh bo Svet predvidoma pripravil odgovor na pismo predsednika Evropskega parlamenta gospoda Pötteringa v zvezi z medinstitucionalnim sodelovanjem pri dialogu o človekovih pravicah. Lahko vam zagotovim, da je politične volje za krepitev teh odnosov, vsaj na strani predsedstva, veliko.

Na koncu dovolite, da pozdravim še poročilo spoštovane poslanke De Keyser in cenjenega poslanca Salafrance Sánchez–Neyre o misijah za opazovanje volitev. Misije za opazovanje volitev so zelo pomemben element politike Evropske unije za spodbujanje demokracije. Prispevajo h krepitvi demokratičnega dialoga, demokratičnega volilnega procesa in pomagajo pri izgradnji demokratičnih institucij. V tem letu so potekale volitve v več državah in še bodo; Svet jih je in bo pozorno spremljal.

V prizadevanjih okrepiti vezi med Evropskim parlamentom in Svetom na področju misij za opazovanje volitev smo že opravili izmenjavo mnenj s poslanci, ki so vodili opazovalne misije. Njihova poročila so pomemben prispevek k oblikovanju politike na tem področju, verjamem pa, da bo v tem pogledu zelo koristna tudi današnja razprava.

  Predsednik. − Gospoda ministra, ki je izrazil presenečenje zaradi poznega obravnavanja posameznih točk, želim opozoriti, da se to zgodi, ko govorniki porabijo več časa, kot je bilo predvideno. Dogovorili smo se, da bo govor ministra trajal pet minut. Vendar je govoril deset minut, zato se je naša zamuda povečala za pet minut. Te zamude se seštevajo, pol minute tu in pet minut tam, zato si skupaj prizadevajmo za upoštevanje časovnega razporeda.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, zelo me veseli, da lahko danes ponovno sodelujem pri skupni razpravi na plenarnem zasedanju o dveh ključnih poročilih na področju človekovih pravic in demokracije, tj. poročilu gospoda Cappata o letnem poročilu EU o človekovih pravicah ter poročilu gospoda Salafrance in gospe De Keyser o misijah za spremljanje volitev. Vsem trem poročevalcem se zahvaljujem za njihovo odlično delo.

Pozdravljam tudi dejstvo, da se o obeh poročilih o človekovih pravicah in spremljanju volitev razpravlja hkrati, ker mislim, da je to pravi dokaz našega skupnega prepričanja, da so človekove pravice in demokracija povezane ter da se jih ne sme obravnavati ločeno. Človekove pravice so temelj demokracije, demokracija pa je nujna za zaščito in pospeševanje človekovih pravic.

Obe vprašanji, ki sta danes na dnevnem redu, bom obravnavala eno za drugo. Seveda bom na začetku podala le splošen pregled, vendar sem pozneje med razpravo ta vprašanja pripravljena natančneje obravnavati.

Spremljanje volitev je eden od velikih uspehov zunanje politike Evropske unije in gospe De Keyser se zahvaljujem za njene besede. Mislim, da je EU zaradi usklajene in natančne metodologije ter neodvisnega in nepristranskega dolgoročnega spremljanja ena od najbolj verodostojnih mednarodnih organizacij za spremljanje. To so potrdile nedavne misije EU za spremljanje občutljivih volilnih procesov, na primer v Keniji (gospod Lambsdorff), Pakistanu (gospod Gahler) in Nepalu (gospod Mulder). Prihajajoče misije vključujejo Kambodžo in Ruando, ki poskušata preboleti težavno preteklost. Kot leta 2007 se bodo te misije financirale ob popolnem spoštovanju dogovorjenega proračunskega okvirja.

Uveljavljeno sodelovanje med misijami EU za spremljanje volitev in Evropskim parlamentom združuje tehnično strokovno znanje in politično občutljivost ter zagotavlja enotno stališče EU. Zato želim ponovno čestitati vsem dosedanjim vodjem misij za njihovo odlično delo. Vse od začetka mojega mandata, med katerim so vodje misij delovali v približno 36 državah, je bila strokovnost misij Evropske unije za spremljanje volitev moja glavna prednostna naloga.

Strinjam se, da spremljanje volitev s strani EU ne more biti samostojna politika, ampak del širše strategije za človekove pravice in spodbujanje demokracije. Treba je izboljšati politično in tehnično nadaljnje ukrepanje po misijah EU za spremljanje volitev. Vsi moramo sodelovati in Komisija bo prihodnji pregled strateških dokumentov držav izkoristila za oblikovanje bolj usklajenih političnih pristopov na ravni držav, kot predlaga poročilo, da se zagotovi medsebojna krepitev naših ukrepov na področju zaščite in pospeševanja človekovih pravic, spodbujanja demokracije, volilne podpore in razvojne pomoči za izboljšanje demokratičnega vladanja in pravne države.

Jasno je, da je mogoče politiko še izboljšati. Za to si bom še naprej prizadevala v tesnem dialogu s Parlamentom. V tem smislu predlagam, da se jeseni organizira drugi skupni seminar o spremljanju volitev, ki bo nadaljevanje našega uspešnega lanskega srečanja, ki je izpostavil bistveno vprašanje nadaljnjega ukrepanja in ohranjanja kakovosti spremljanja. Na teh področjih smo že sprejeli pomembne ukrepe; misije EU za spremljanje volitev se zdaj sistematično vključujejo v volilni cikel, poleg tega pa se priporočila teh misij vse pogosteje vključujejo v dialog s partnerskimi državami. Dvoje popolnoma prenovljenih metodoloških smernic, ki so se pravkar objavile, in stalna podpora za programe usposabljanja opazovalcev bodo prispevale k ohranjanju stalne visoke kakovosti dela vodij misij in njihovih ekip v praksi. Drugi seminar se lahko osredotoči na izboljšanje prepoznavnosti misije EU za spremljanje volitev in politično razsežnost podpore za volitve.

Kot je navedla gospa De Keyser, lahko seveda razpravljamo o morebitnem nadaljnjem odpiranju naših misij. Do zdaj smo že vključili opazovalce na primer iz Švice, Kanade in Norveške.

V zvezi z drugim vprašanjem bom poskušala biti kratka, ker je predsednik Sveta o tem povedal že veliko. Letošnje leto je pomembno leto za človekove pravice, saj praznujemo 60. obletnico splošne deklaracije o človekovih pravicah in 15. obletnico svetovne konference o človekovih pravicah.

Mislim, da lahko rečemo, da so preteklo leto zaznamovale ključne spremembe v sistemu ZN za človekove pravice, saj se je dokončno oblikovala institucionalna zasnova Sveta za človekove pravice. Zdaj se je zaključil prvi krog splošnih periodičnih pregledov, 5. maja pa se je začel drugi krog. Mislim, da se bo lahko s pregledom nekaterih držav članic EU in tretjih držav natančno analiziralo, ali bo ta ključna inovacija pozitivno prispevala k povečanju učinkovitosti sveta za človekove pravice. Delovna skupina Sveta EU za človekove pravice, in sicer v Ženevi, si je začela prizadevati za boljše usklajevanje za zagotovitev skladnejšega stališča EU v svetu za človekove pravice ter bo podrobno razpravljala o zaključkih iz prvih dveh krogov.

O ostalih podrobnostih zdaj ne bom govorila. Mislim, da se bodo med razpravo pojavila še ostala vprašanja, na katera bom nato z veseljem odgovorila.

  Thijs Berman, pripravljavec mnenja odbora za razvoj. − (NL) Gospod predsednik, gospa komisarka, posledice katastrofe v Burmi so številna trupla na riževih poljih, preživele osebe so ostale brez domov, organizacije za pomoč pa ne morejo vstopiti v državo. Izvoz plina iz Burme državi zagotavlja 3 milijarde EUR letno, vendar režim zdaj za nujno pomoč namenja le 5 milijonov EUR. To je presenetljivo majhna vsota, če upoštevamo, da je hunta vedela za ciklon, vendar prebivalstva ni opozorila.

Burma je velik izziv za politiko EU na področju človekovih pravic. Edina rešitev so strožje sankcije. Okrepiti je treba omejitve glede izdaje vizumov, poiskati podjetja, ki podpirajo režim, ter preprečiti vse bančne transakcije režima v EU.

Svet bi te ukrepe moral sprejeti prejšnji teden, vendar tega ni storil. Prevladali so trgovinski interesi. Takšna kritična analiza ni vključena v letno poročilo EU o človekovih pravicah v svetu za leto 2007. Vendar bodo morale nove sankcije proti Burmi nekoliko počakati. Najprej mora EU države ASEAN spodbuditi k zagotavljanju pomoči. Na to morajo biti pripravljene tudi države članice. Varnostni svet mora generalnega sekretarja Ban Ki Muna napotiti v Burmo, kjer je treba odpreti meje.

  Giusto Catania, pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija je pogosto zaskrbljena zaradi kršitev človekovih pravic zunaj našega ozemlja, vendar se pogosto ne zaveda, da naše politike prispevajo k sistematičnemu kršenju pravic zunaj EU.

Zato smo prepričani, da bi moral mandat agencije EU za temeljne pravice zajemati tudi države, ki so sprejele stabilizacijske ali pridružitvene sporazume, ali države, ki so z EU sklenile sporazume o ponovnem sprejemu. Prepričani smo, da je to pomembno za migrante in iskalce azila, ki so pogosto izgnani iz naših držav in poslani na kraje, kjer niso zagotovljene njihove individualne svoboščine in temeljne pravice.

Omeniti moramo tudi državo, ki zdaj predseduje EU, tj. Slovenijo, kjer se državljane brez dokumentov in torej brez državljanstva pošilja v države, kot je Kosovo ali Srbija, kjer njihova varnost ni zagotovljena.

Zaskrbljeni smo tudi, ker je mednarodno sodelovanje pri boju proti terorizmu znižalo raven zaščite temeljnih svoboščin. Zato mnenje odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva k izvajanju vseh ukrepov Parlamenta, zlasti v zvezi z leti Cie in nezakonitim pridržanjem osumljenih teroristov.

  Laima Liucija Andrikienë, v imenu skupine PPE-DE. – (LT) Na začetku se zahvaljujem kolegom poslancem, katerih skupno prizadevanje je prispevalo k pripravi letnega poročila o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju. Najlepša hvala, gospod Cappato. Naše sodelovanje je bilo uspešno in prijetno.

Naša resolucija človekove pravice izpostavlja kot glavno prednostno nalogo in vrednoto. Moja politična skupina, skupina Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, je človekove pravice vedno obravnavala kot izjemno pomembno vprašanje. Na vrhu našega programa so odprava smrtne kazni, nesprejemljivost mučenja, pravice žensk in otrok ter boj proti diskriminaciji. Skupina PPE-DE je vedno posvečala veliko pozornosti človekovim pravicam v državah, kot so Kitajska, Rusija in Iran, za kar je imela dobre razloge, saj so razmere na področju človekovih pravic v teh državah precej zaskrbljujoče.

Splošno znano je, da je EU pripravila in izvedla več ukrepov v zvezi z varstvom človekovih pravic in razširjanjem demokracije. Ti ukrepi vključujejo politični dialog, diplomatske ukrepe in finančne instrumente, tj. evropske instrumente za zaščito demokracije in človekovih pravic, okvir, delo večnacionalnih forumov.

Tako je eden od ciljev naše resolucije ocena učinkovitosti politike EU ter ukrepov, ki se zdaj izvajajo, in njihovih rezultatov ter priporočanje načinov za izboljšanje teh ukrepov, njihovo večjo usklajenost, preglednost in prepoznavnost. Pomembno je poudariti, da so odnosi med EU in institucijami ZN na področju zaščite človekovih pravic ustvarili odlične rezultate, zato so nujna nadaljnja prizadevanja v zvezi s tem.

Odkrito povedano se zaradi različnih prepričanj, izkušenj in kultur v Evropskem parlamentu pogosto ne strinjamo glede ocene nekaterih vprašanj in težav, kot je spolno in reproduktivno zdravje. Pri obravnavanju takšnih spornih vprašanj so najprimernejši standard človekove pravice, zlasti pravice otrok in žensk. Zato se pedofilije ne sme dopuščati, ne glede na to, kako jo poimenujemo, saj se jo je poskušalo vključiti na področje spolnega zdravja.

Omeniti moram pomembno vlogo civilne družbe, saj brez civilne družbe in dejavnega sodelovanja nevladnih organizacij prizadevanja politike pogosto ne bi dosegla rezultatov. Zagovorniki človekovih pravic si ne glede na državo, iz katere prihajajo, npr. Oswaldo Payá in Ženske v belem s Kube, Yuri Bandazhevsky iz Belorusije, Salih Mahmoud Osman iz Sudana in več sto drugih, zaslužijo naše spoštovanje in večjo podporo.

  Csaba Sándor Tabajdi, v imenu skupine PSE. – (HU) Gospod predsednik, v imenu Stranke evropskih socialdemokratov se zahvaljujem poročevalcu gospodu Marcu Cappatu za njegovo uravnoteženo in podrobno poročilo ter veliko odprtost in pripravljenost na sodelovanje. Zlasti pomembno je, da so se na priporočilo socialdemokratov ekonomske in socialne pravice v poročilu bolj poudarile. Če smo ne glede na politično pripadnost, tj. ali smo člani Evropske ljudske stranke, liberalci, zeleni ali socialdemokrati, ponosni na socialno Evropo, je zelo pomembno, da od drugih ustrezno zahtevamo spoštovanje socialnih pravic. V primeru Kitajske in Rusije na primer več sto milijonov prebivalcev v vaseh nima socialnega zavarovanja, dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe ali pokojnine. Mislim, da so to temeljne človekove pravice in da je v prihodnosti temu vprašanju treba nameniti več pozornosti.

Zelo smo ponosni, da vaše poročilo poziva h krepitvi sodelovanja med Evropsko unijo in Svetom Evrope na področju pravic manjšin. V skladu s københavnskimi merili sta Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin in Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih ključna dokumenta za Evropsko unijo in Evropski svet. Vendar hkrati mislimo, da je zelo problematično, da ni nobenega posebnega poročila ali celo posebnega odstavka o narodnih manjšinah, ker bomo skupaj s komisarko Ferrero-Waldner spremljali Kosovo in določali ukrepe v zvezi s pravicami manjšin. Hkrati sta v našem poročilu navedeni le Kitajska in Rusija. Zato bi bilo ustrezno, da se v prihodnosti v poročilo o človekovih pravicah vključi poseben oddelek o etničnih manjšinah, Romih in migrantih, tj. o novih manjšinah. Hvala za vašo pozornost.

  Janusz Onyszkiewicz , v imenu skupine ALDE. – (PL) Na kratko se želim osredotočiti na povezavo med človekovimi pravicami in demokracijo. Obstaja splošno prepričanje, da se lahko te pravice v celoti spoštuje le v demokraciji. Na drugi strani se demokracijo istoveti z večinskimi vladami, ki se oblikujejo prek volilnega mehanizma. To je grška demokracija, v kateri je večina odločala o vsem. Vendar je bil na podlagi tega sistema večinskega glasovanja Sokrat obsojen na smrt.

To kaže, da volja večine ne ščiti vedno pravic državljanov. Zato se je v politični misli 19. stoletja pojavil strah, ki ga danes težko razumemo, in sicer strah pred razširjanjem volilne pravice na širše družbene skupine, kar je povezano s predpostavko, da lahko le razsvetljena manjšina spoštuje človekove pravice in svoboščine.

Danes se pogosto pojavljajo razmere, v katerih sorazmerno poštene volitve povzročijo diktatorske vlade ali jih podpirajo. Spomnimo se na države, kot je Belorusija, ali vlado Hamasa na območju Gaze. Izpostaviti je treba tudi razvpit odgovor egiptovskega predsednika Mubaraka, ki je ob pozivu k pošteni izvedbi volitev izjavil, da bi to povzročilo prevzem vlade s strani radikalnih fundamentalističnih islamističnih skupin.

Jasno je, da je pomen volitev zelo velik, zato jih je treba spremljati. Vendar ni gotovo, ali morda pravna država in resnično neodvisno sodstvo dandanes v več državah nista pomembnejša kot volitve. Sicer bi lahko imeli demokracijo, ki je le diktatorski režim, podprt z volilnim mandatom, tj. diktatorstvo brez neodvisnih institucij za zagotovitev zapletenega sistema usklajevanja in jamstev, ki državljane ščiti pred samovoljnimi ukrepi oblasti. Demokracija mora biti liberalna demokracija in ne samovoljno vladanje večine. Zato moramo ohranjati prakso spremljanja volitev, vendar se pri našem prizadevanju za vzpostavitev prave liberalne demokracije ne smemo omejiti le na takšne ukrepe. To pomeni, da je treba več pozornosti nameniti vzpostavljanju demokratične kulture in institucij civilne družbe.

Za takšne ukrepe ni mogoče pričakovati podpore avtokratskih oblasti. Zato je treba razviti boljše mehanizme pomoči, ki bodo še bolj prilagodljivi kot sedanji, poleg tega pa je treba razširiti obseg naše pomoči in pomagati tistim pogumnim posameznikom, ki so zaradi svojih dejavnosti na različne načine zatirani.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, prepričan sem, da lahko odsotnost besedila o verskih svoboščinah v svetu v poročilu o človekovih pravicah pojasnimo le s predsodki levice in morda tudi poročevalca.

Svoboda veroizpovedi in prakticiranja vere je eden od najpomembnejših elementov človekovih pravic. To potrjujejo člen 18 splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 16 sklepne listine OVSE in člen 9 evropske konvencije. To je svoboščina, ki se zelo pogosto krši. Kristjani so najbolj preganjana verska skupina na svetu in svoje veroizpovedi ne morejo svobodno prakticirati niti na Kitajskem niti v Savdski Arabiji ali v Iranu. V Iraku so morali asirski kristjani, ki so na tem ozemlju prebivali več stoletij, zapustiti svoje domove. V Rusiji delovanje verskih skupnosti, ki ne spadajo v rusko pravoslavno cerkev, postaja vse težje.

O tem iz poročila gospoda Cappata žal ne izvemo nič. Takšna cenzura neposredno povzroča izgubo edine sile v sistemu za zaščito človekovih pravic, tj. izgubo verodostojnosti.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, predložena poročila so zelo natančna in dobro dokumentirana. Mislim, da prepričljivo dokazujejo sedanjo zmogljivost Parlamenta za ocenjevanje politike EU o človekovih pravicah in demokraciji. Smernice, dialogi in posvetovanja, akcijski načrti, klavzula o človekovih pravicah in misije za spremljanje volitev so instrumenti, ki so temeljito ovrednoteni, poleg tega pa je jasno navedeno tudi, na katerem področju je treba še napredovati, in sicer prek zasnove strategij za človekove pravice za posamezne države ali natančnih kazalnikov za ocenjevanje stanja ali pa s pozivi Parlamentu, naj sprejme ustrezne ukrepe za izvedbo klavzule o človekovih pravicah. Mislim, da so ti cilji Komisiji in Svetu zelo dobro znani in bodo ostali na dnevnem redu naših razprav.

Posebne zahteve so naslovljene tudi na države članice. Zlasti obžalujemo dejstvo, da več držav članic še vedno ni ratificiralo veliko mednarodnih konvencij in dodatnih protokolov, kot so konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, opcijski protokol h konvenciji proti mučenju, mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem ter drugi instrumenti, kot je konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169. Njihova ratifikacija bi koristila državam članicam in celotni EU.

Obstajajo še nekatera druga, še težavnejša in ponavljajoča se vprašanja, ki jih mednarodne razmere stalno postavljajo na vrh našega seznama prednostnih nalog; to so vprašanja v zvezi s celostnim pristopom k človekovim pravicam v vseh politikah EU. Vendar azilna politika in politika priseljevanja, ki ju izvajajo EU in države članice, povzročata velike kršitve človekovih pravic, zlasti na naših zunanjih mejah. Velika evropska podjetja dejansko prezrejo neposredne kršitve delovnega prava ali pravice do zdravega okolja, včasih pa takšne kršitve celo povzročajo. EU bi morala napredovati k zakonodajnemu okvirju, ki spodbuja skladnost njenih dejavnosti in spoštovanje človekovih pravic. Kriza s hrano dejansko povzroča dvome v našo kmetijsko in energetsko politiko. Vpliv podnebnih sprememb na človekove pravice je ponovno očiten. Pravice do življenja, zdravja, stanovanja in hrane so na vrhu seznama kršitev.

Naš cilj je celovita politika. Začela so se prizadevanja za izvajanje lizbonske pogodbe. To pomeni nadaljnji ukrep v zvezi z našo zavezanostjo človekovim pravicam. To zavezanost na področju človekovih pravic je treba zagotoviti z boljšo in skladnejšo organizacijo ter sredstvi. Evropska služba za zunanjepolitično delovanje mora na primer vključevati središče, ki se osredotoča na medsektorski značaj človekovih pravic. Odločilni korak mora narediti Evropski parlament. Za to je zelo zaželen popolnoma funkcionalen parlamentarni organ.

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, spodbujanje in zaščita človekovih pravic sta zdaj izpostavljena tveganju, da postaneta le prazne besede, zlasti če izjavljenim načelom ne sledijo konkretni ukrepi. Evropska unija je nekaj časa trdila, da je nemočna v odnosu do režimov, ki kršijo človekove pravice, ter so jo zanimali le pospeševanje trgovine in gospodarski odnosi.

Komisijo pri njenih strategijah za spodbujanje človekovih pravic po vsem svetu vse bolj zamenjujejo Svet in države članice. Že nekaj časa smo priča zavestni ponovni nacionalizaciji pristojnosti v zvezi s spodbujanjem temeljnih pravic. Komisija še nikoli ni bila tako šibka, kar zadeva predloge v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo po svetu, kar dokazuje na primer zavrnitev uporabe klavzule o demokraciji, o kateri je Parlament glasoval pred dvema letoma.

Človekove pravice so ponovno odvisne od gospodarskega ali vojaškega nadzora, kar dokazuje „vojna proti terorizmu“, ki jo vodi Busheva administracija. Zato je pomembno, da ima Evropski parlament še naprej spodbujevalno vlogo na tem področju, na primer s poročili, kakršno je poročilo gospoda Cappata. Seveda se to poročilo osredotoča le na en vidik človekovih pravic, in sicer individualistični vidik.

Gospod Cappato je glasoval proti našim predlogom sprememb, s katerimi smo želeli pokazati, da so spodbujanje človeškega razvoja ter socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic, kot so jih opredelili ZN, pogoj za uživanje individualnih pravic. To zamisel opredeljujejo prav ti koncepti medsebojne povezanosti in nedeljivosti pravic.

Vendar se je poročevalec odločil za pripravo črnega seznama držav, v katerih se obtožujejo običajni osumljenci, najvplivnejši pa se izognejo kritiki. S temi predlogi sprememb smo poskušali na primer izpostaviti dejstvo, da Turčija izvaja politiko uničevanja kulturne, politične in družbene identitete Kurdov. To zatiranje prizadene več milijonov ljudi, vendar se še niso sprejeli nobeni ukrepi. Mislim, da je kurdsko vprašanje ključno za prihodnost demokratične Evrope skupaj s splošnimi ubeseditvami človekovih pravic, ki ustvarjajo možnost dvojnih meril. Zato se je naša skupina odločila, da se bo med končnim glasovanjem vzdržala.

  Predsednik. − Če ste pričakovali govor gospoda Georgiouja iz skupine neodvisnosti/demokracije, boste razočarani, ker ni prisoten v sejni dvorani.

  Frank Vanhecke (NI). − (NL) Hvala, gospod predsednik. Čeprav bi bilo mogoče kritizirati več vidikov obsežnega poročila gospoda Cappata, mislim, da je pozitivno, da poročilo diskriminacijo manjšinskih religij v več tretjih državah izrecno uvršča na dnevni red, kar je bilo zelo potrebno.

Biti moramo dovolj pogumni, da nekatere zadeve bolj jasno izjavimo ter brez ovinkarjenja najprej obsodimo fanatični totalitarizem muslimanskih držav. Dejstvo je, da se v muslimanskem svetu kristjane in nevernike odkrito obravnava kot drugorazredne državljane in so zato pogosto diskriminirani, čeprav se v Evropi islam priznava in obravnava kot enakovredna religija ter se muslimani priznavajo in obravnavajo kot enakovredni državljani, v moji državi pa islam priznava in finančno podpira celo vlada.

Če navedem le en primer, v Alžiriji, ki naj bi bila „sodobna“ država, se za osebo, ki poskuša spreobrniti muslimana, predvidevajo petletna zaporna kazen in zelo visoke denarne kazni. Tudi v drugih muslimanskih državah sta diskriminacija in zatiranje nemuslimanskih manjšin enostavno uradna politika. Zato je čas za ukrepe Evrope.

Ugotavljam, da Evropska unija vztrajno molči glede popolnoma nerazumnega, sistematičnega in uradno organiziranega preganjanja pripadnikov drugih veroizpovedi v muslimanskih državah, medtem ko Organizacija islamske konference stalno izpostavlja diskriminacijo muslimanov, ki naj bi se dogajala po svetu. Zato se zdi,da so uradni dialogi in klavzule o človekovih pravicah postali le neke vrste moralna krinka. Kako verodostojna je lahko Evropska unija, če na široko odpira vrata državi, kot je Turčija, hkrati pa je vsem znano zelo pogosto mučenju s strani turške policije?

Kaj lahko Evropska unija druge nauči o svobodi izražanja in tiska, ko pa je sama več let tajno in odkrito izvajala pristopna pogajanja z državo, kot je Turčija, ki jo Novinarji brez meja opisujejo kot eno od največjih kršiteljic svobode izražanja? Kaj lahko Unija druge nauči o verski svobodi, če sprejema državo, kot je Turčija, ki je pobijala ali izganjala pripadnike vseh nekdanjih manjšinskih religij ter izvaja odkrito diskriminacijo proti tistim nekaj, ki še obstajajo?

Če prezremo uradno retoriko ter uradne izjave in klavzule, pogosto vidimo, da je evropska politika na področju človekovih pravic politika dvojnih meril ter da med besedami in dejanji obstaja ogromna vrzel.

Popoln simbol te dvoumne evropske politike je sedanji evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Louis Michel. Ko je bil še belgijski zunanji minister, se je zaradi svoje zamisli o evropskem bojkotu Avstrije zdel kot neke vrste globalna vest, na drugi strani pa se je povezoval s podlim diktatorjem Fidelom Castrom. Pred nekaj meseci se je ta evropski komisar ponovno zavzemal za dodatno izboljšanje odnosov s Kubo, čeprav vse organizacije za človekove pravice potrjujejo, da je kubanski državni aparat vztrajno usmerjen h kratenju pravic in svoboščin kubanskih državljanov.

Takšni ljudje, takšni evropski komisarji, niso primerni za izvajanje politike o človekovih pravicah. Naslednja pripomba je, da v tem poročilu ni nujno potrebnega poziva k ponovni vzpostavitvi pravice do izražanja v več evropskih državah, vključno z Belgijo. V Belgiji je opozicijska stranka očitno obremenjena z vlogami in postopki ter več zakonov je postalo strožjih, da bi onemogočili pravico do izražanja v zvezi z vprašanjem priseljevanja. Skrajni čas je, da postanemo dovolj pogumni in najprej poiščemo lastne napake.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, dejstvo, da volitve spremljajo priznane institucije, izboljšuje volilno vzdušje in včasih celo pomaga izoblikovati pomembne spremembe, kot se je na primer zgodilo med oranžno revolucijo v Kijevu. Spremljanje je očitno draga zadeva, vendar je upravičeno, saj uči demokracijo ter nam pomaga spoštovati politično zavest in dušo neke države.

Imam nekaj predlogov, kako misije narediti učinkovitejše brez nepotrebnih stroškov. Prvič, poslati je treba ljudi, ki govorijo lokalni jezik. Če to ni mogoče, se lahko skupino opazovalcev sestavi tako, da se pri prevajanju uporablja en sam jezik (francoščina ali angleščina), kar pomeni, da se v misijo vključi le prevajalce, ki bodo prevajali v ta jezik.

Če je mogoče, bi bilo koristno povabiti prostovoljce iz ostalih držav, kot so študentje ter člani nevladnih in študentskih organizacij. Zakaj? Več kot je opazovalcev, bolje bodo stvari potekale. Čeprav včasih slišimo ironične pripombe, na primer v Afriki, da ne potrebujejo več kolonistov, se izkaže, da stik in sodelovanje z volivci spodbujata njihovo naklonjenost misiji in hkrati tudi tej obliki demokratične podpore.

Ko govorimo o človekovih pravicah, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov zagotavlja, da se ljudje, ki živijo na posebej ranljivih področjih sveta, zavedajo svojih pravic in so se zmožni boriti zanje. Za to je potrebno stalno izobraževanje. Nobenega drugega izhoda ni. Na koncu bi rad povedal, da bi bila brez temeljnih človekovih vrednot in pravic demokracija napačna rešitev, če ne kar karikatura načina upravljanja.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, današnja razprava obravnava eno od najpomembnejših zadev, s katerimi se ukvarja Evropska unija in zlasti Evropski parlament: spoštovanje človekovih pravic v svetu in spremljanje sedanjega stanja svetovne demokracije. Menim, da ti dve poročili predstavljata zelo pomemben dosežek Evropskega parlamenta. Čestitam gospodu Cappatu, gospe De Keyser in gospodu Salafranci za pripravo teh poročil.

V takih razmerah se vedno soočamo z dilemo: kako lahko branimo človekove pravice, govorimo o pravnih načelih, ki jih želimo prikazati v ostalih regijah po svetu, hkrati pa vodimo učinkovito politiko EU? To je osnova umetnosti današnje politike EU: usklajevanje teh dveh vidikov, prikazovanja vizije človekovih pravic in hkrati učinkovitosti naše politike. To je neprijetno vprašanje, s katerim se zdaj soočamo v Burmi, na Kitajskem, na Kavkazu in v mnogih ostalih regijah sveta. Menim, da si obe poročili dobro prizadevata za uravnoteženje teh izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija.

Še ena zadeva: to razpravo bi rad izkoristil, da se zahvalim gospe komisarki Ferrero-Waldner za njen odgovor v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v Mongoliji. Moje informacije so se izkazale za pravilne. Mongolija je lahko primer države, v kateri se resnično ukvarjamo s pozitivnim trendom na področju človekovih pravic. Mongolija je lahko primer za to, kako se lahko položaj v tem smislu izboljša. Je zelo pomembna azijska država, ki jo bo v prihodnosti Evropska unija morda izpostavila kot zgled za druge države Srednje Azije.

  Fiona Hall, (ALDE). – Gospod predsednik, misije za spremljanje volitev so osrednji in najpomembnejši del podpore EU človekovim pravicam, demokratizaciji in dobremu upravljanju. V svojem govoru bom zlasti omenila misije za spremljanje volitev v Afriki, ker obstaja posebno partnerstvo med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami.

Pogosto se misije za spremljanje volitev odvijajo v okviru razvojne podpore v skladu s sporazumom iz Cotonouja. Za volitve v Demokratični republiki Kongo leta 2006 je bila na primer na voljo znatna tehnična podpora za volilni postopek registracije in tudi misije za spremljanje volitev morajo biti vključene v podporo po volitvah, kot poudarja poročilo gospe De Keyser. Obstaja velika potreba po praktični in tehnični pomoči po volitvah, na primer za usposabljanje javnih uslužbencev in izmenjavo izkušenj med poslanci. Novo izvoljeni parlamenti potrebujejo podporo za krepitev svojih zmogljivosti nadzora nad izvršno oblastjo. Poleg tega so po volitvah potrebni nadaljnji politični ukrepi, zlasti v zvezi s priporočili misije za spremljanje volitev, ki zahtevajo nadaljnje spremljanje pred naslednjim krogom volitev.

Izpostavila bi rada še nekaj točk. Da, misija za spremljanje volitev ima zelo poseben položaj, saj je neodvisna in ločena od preostalega procesa. To ni Komisija, je drugačna od zunanjih odnosov, čeprav mora poročati lokalni delegaciji Komisije, veleposlanikom držav članic in tudi ostalim misijam za spremljanje volitev, nobenemu od njih ne odgovarja, njena neodvisnost je njena moč. Čeprav se strinjam s sodelovanjem in usklajevanjem, menim, da ne smemo imeti skupnih misij z ostalimi organi, ker to lahko ogrozi zelo pomembno neodvisnost misije EU za spremljanje volitev.

Zavedam se, da si nekateri prizadevajo za širitev misij za spremljanje volitev in spodbujanje njihove dejavnosti v južnem Sredozemlju. To razumem, vendar ne sme ogrožati misij v nastajajočih demokracijah v Aziji, Latinski Ameriki in zlasti Afriki. Kot so mnogi že rekli, misije niso poceni, če bomo uvedli dodatne misije, potrebujemo dodaten proračun.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, čestitam gospodu Cappatu za opravljeno delo in rezultat.

Pravzaprav čestitam tudi celotnemu pododboru za človekove pravice, ker menim, da to poročilo kaže, da je ta pododbor že pred časom dozorel, z vsem, kar sodi zraven.

Vendar v zvezi s poročilom obstaja nekaj vidikov, ki bi jih radi ponovno obravnavali, zato pozivamo, da se jih končno prizna.

Prvič, ponovno je treba priznati in opozoriti, da so človekove pravice splošne in nedeljive, kar v besedilu ni izrecno navedeno, vendar bi si želeli, da je, zato smo v zvezi s tem vložili predlog spremembe.

Drugič, dobro bi bilo, da se sporazumemo, da mora imeti v prihodnosti vsak posebni odposlanec EU jasen mandat v zvezi s človekovimi pravicami in zlasti v zvezi z zagotavljanjem spoštovanja smernic za človekove pravice.

Tretjič, v zvezi s temi smernicami menim, da je pomembno upoštevati nekaj drugega: čeprav pravice žensk po definiciji spadajo v okvir človekovih pravic, menimo, da posebni elementi, ki pogosto spremljajo določene kršitve teh pravic, z vidika spolov pomenijo, da je zelo priporočljiva čim prejšnja uvedba nekih novih smernic za pravice žensk.

Na koncu bi kljub velikemu številu posebnih primerov, ki bi jih morali omeniti, pa jih zaradi prostorske in časovne stiske ne moremo, to razpravo izkoristil za opozorilo na kršitve človekovih pravic, ki jih v Zahodni Sahari izvajajo maroški organi, saj je to jasen primer nepopolne oziroma slabo zaključene dekolonizacije.

Zato se Španija in s tem tudi Evropska unija ne smeta odvrniti od tega vprašanja, zlasti ker Svet Združenih narodov za človekove pravice ponovno poziva k odpravi tega konflikta prek pravične in trajnostne rešitve v skladu z mednarodnim pravom, to pa pomeni, kakor vsi vemo, da je treba uvesti pravico do samoodločanja.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Luisa Morgantini (GUE/NGL). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Cappatu in pododboru za človekove pravice. Vendar ne bom govorila o tem poročilu. Upam, da bo pododbor za človekove pravice postal samostojen odbor. Poleg tega se zahvaljujem gospe De Keyser in gospodu Salafranci za njuno natančno in spodbudno poročilo. Vendar obžalujem, da pri pripravi poročila nista sodelovala odbor za zunanje zadeve in odbor za razvoj, glede na dejstvo, da predsednika teh dveh odborov skupno predsedujeta skupini Evropskega parlamenta za spremljanje volitev.

Zahvaljujem se Komisiji in zlasti gospe Ferrero-Waldner za predanost in odločenost, ki sta jo pokazali v zvezi z razvojem evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki pomaga spodbujati človekove pravice s spremljanjem volitev, ker so za demokracijo in človekove pravice potrebne svobodne in poštene volitve ter razvoj in strategija za boj proti revščini.

Na razpolago imam le minuto časa, zato poudarjam potrebo po večji skladnosti v povolilnem obdobju. Za primer vzemimo Palestino. Menim, da so ta skladnost in tudi kontinuiteta spremljevalnih poročil ter politike, ki podpirajo državne parlamente, bistvene za verodostojnost evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR). Predlog gospe Ferrero-Waldner za drugi skupni seminar o spremljanju volitev je prav tako pomemben, zlasti če nam uspe vključiti civilno družbo in lokalne opazovalce volitev, ki bi bili ključni za dialog.

  Hélène Goudin (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, EU je združenje vrednot, ki temeljijo na skupnem dogovoru o spoštovanju človekovih pravic. Če se te pravice v Uniji ali na območju blizu EU ne spoštujejo, mora EU ukrepati. Vendar na žalost ta parlament poskuša človekove pravice izkoristiti za izboljšanje svojega položaja na področju zunanje politike v škodo pristojnosti držav članic. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da več naših držav članic ne spoštuje vedno človekovih pravic, na primer pravic gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev, medtem ko se v naši zanesenosti samozadovoljno trepljamo po ramenih in kritiziramo politike tretjih držav.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, moram vprašati, ali je ta razprava le letni obred čiščenja naše vesti v zvezi s človekovimi pravicami ali smo v EU dejansko resni glede spodbujanja pravih sprememb v državah, ki te pravice redno kršijo?

Da, EU ugovarja, vendar obstaja vprašanje, ali se naši ukrepi merijo obratno sorazmerno glede na pomembnost trgovine tistih, na katere se osredotočamo? Za primer poglejmo Indijo in Kitajsko. Obe državi vabimo k sodelovanju na področju trgovine. Kako resni smo glede spodbujanja dejavnosti na področju človekovih pravic v zvezi z njima? Zakaj naši trgovinski sporazumi ne vsebujejo pravih določb v zvezi s človekovimi pravicami? Je res, da je Evropi pomembnejša trgovina kot zatiranje?

Razmere v Indiji razkrivajo njeno diskriminacijo, ki temelji na sistemu kast, grozljivi preteklosti prisilnega dela in trgovine z ljudmi za spolne storitve ter izredno razširjeni zlorabi verske svobode. In potem ugotovim, da z Indijo vodimo le neke vrste ad hoc dialog, nismo pa se dejavno lotili vprašanja človekovih pravic. Ni čudno, da se razmere ne izboljšujejo.

Poleg tega moram dejati, da je naša osredotočenost včasih izkrivljena. Pri razvojni pomoči EU močno uveljavlja program pravic, vključno s spodbujanjem splava, tudi na področjih, na katerih je to do lokalne kulture žaljivo – v Keniji, kjer nevladne organizacije, ki jih financira EU, ta sredstva uporabljajo za opravljanje splavov, kar je v nasprotju z lokalnimi navadami in zakonom.

Ali se ne bi osredotočili na temeljne pravice in boljšo uporabo naših sredstev za pomoč pri oskrbovanju s hrano in vodo, namesto da se ukvarjamo s svojimi načrti pod krinko zdravstvene politike?

  Ari Vatanen (PPE-DE). – Gospod predsednik, menim da je danes pravi dan za obravnavanje pomembnosti volitev in misij za spremljanje volitev. Danes zjutraj smo namreč iz ZDA prejeli nove rezultate. Zdi se mi, da se tamkajšnje volitve odvijajo že zelo dolgo, in še vedno ne vemo, kdo je demokratski kandidat za predsedniške volitve. Menim, da bo to Obama, vendar se v zvezi s tem ne bodo posvetovali z mano.

Medtem ko se ta zadeva v ZDA odvija že mesece, so se v Rusiji odvijale volitve, danes pa je gospod Putin predsedniško mesto odstopil gospodu Medvedevu. Moral bi dejati, da so gospoda Medvedeva slovesno ustoličili, vendar to ne bi bil primeren opis, ker si je med volilno kampanjo gospod Medvedev vzel le en dan za kampanjo – vsaj tako trdi sporočilo za javnost iz Kremlja. Navaja celo, da je se je za tisti dan odrekel plačilu. Kako lahko nekdo vodi volilno kampanjo, če jo izpelje v enem dnevu? To je mogoče le, če se kandidat zaveda, da bo imel sedemnajstkrat več objav na televiziji kot ostali trije kandidati skupaj. Take so žalostne razmere v Rusiji. Rusko prebivalstvo si zasluži več. To ni kritiziranje Kremlja. Govoriti moramo v imenu ruskega prebivalstva in ljudi vsake države, ki nimajo demokracije v smislu, kot jo razumemo mi.

Ali so te misije za spremljanje pomembne? Da, zelo so pomembne, ker vse pomagajo graditi demokracijo, kar je najpomembnejša misija tega parlamenta. Gospod Salafranca in gospa De Keyser sta pripravila zelo dobro poročilo, vendar se moramo posvetiti temu vprašanju. EU mora biti na tem področju močnejša. Ne moremo ostati tiho, ker smo odgovorni za ljudi, ki še ne živijo v demokraciji.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, čestitam odličnemu poročevalcu Marcu Cappatu za letno poročilo o človekovih pravicah.

Razložil bi rad dva predloga sprememb socialistov: prvič, spoštujem njegovo in vaše stališče glede Gandija ter nenasilja in menim, da Parlament opozarja na zelo pomembno tradicijo. Vendar si prizadevamo za črtanje tega odstavka zgolj zato, ker ne sme biti edino vodilno načelo evropske skupne zunanje in varnostne politike. Ustvarjanje in ohranjanje miru včasih vključujeta vojaška sredstva, vendar sta še vedno časten in plemenit del tega, kar Evropa lahko in mora narediti za oblikovanje mirnejšega in uspešnejšega sveta.

Drugič, v zvezi z našim predlogom spremembe o Svetu Združenih narodov za človekove pravice sem, ker s kolegi iz pododbora redno obiskujem Ženevo, kot vi tudi sam zaskrbljen. Polarizacija, ki še vedno obstaja glede zasedenih palestinskih ozemelj, je obžalovanja vredna, prav tako skupna mentaliteta, zlasti v afriški skupini, čeprav moramo biti na to pozorni tudi v Evropi. Vendar menim, da je letos zelo pomembno, da nadaljujemo s podporo duhu reforme ZN, priznamo pozitivno vlogo, ki jo imajo države članice EU v Svetu za človekove pravice, ter priznamo, da se postopek medsebojnega pregleda šele začenja in da je njegovo odprto, skladno in učinkovito izvajanje najboljši način za podporo tej instituciji.

Končno, v uvodni izjavi P in odstavku 4 Komisijo in Svet pozivamo, da podpreta predlog soglasja o spodbujanju demokracije v sosedski politiki, v københavnskih merilih, v naših regionalnih strategijah v svetu. Govorimo o spodbujanju demokracije, vendar za to nimamo evropske definicije. Zamisel, podobno kot smo dosegli soglasje o razvoju, da Komisija, države članice in Parlament skupno oblikujejo in se zavežejo k spodbujanju demokracije v svetu, je zelo pomembna. Gospod Solana jo je podprl in upam, da jo bosta nocoj uradno podprla tudi Svet in zlasti Komisija.

  Ona Juknevičienë (ALDE). – (LT) Lani je poročilo EU obsegalo 104 strani, od katerih so bile 4 namenjene temi človekovih pravic. Letos ima poročilo 216 strani, človekovim pravicam pa jih je namenjenih 10. Dejstva, navedena v lanskem poročilu, kot je razvoj agencije za temeljne pravice in delo Parlamenta v zvezi s tem, se spet ponavljajo. Kljub temu poročilo natančno navaja, kako Evropejci varujemo pravice ljudi v svetu.

Vendar niti v poročilu niti v resoluciji ni bilo navedenega ničesar glede zaščite človekovih pravic ali primerov kršitev v Uniji. Ali v EU ni primerov kršitev človekovih pravic ali jih dejansko rešimo pravično in brez odlašanja, če se pojavijo? Menim, da nič od tega ni res. Menim, da je laže govoriti o grehih drugih kot priznati lastne napake.

Ali se ne zavedamo dejstva, da agencije v Londonu, ki nezakonito zaposlujejo ljudi, zasužnjujejo priseljence iz Litve in Poljske? Ali ne vemo, da se po ukazu predsednika Sarkozyja v Parizu odvijajo množične aretacije „nezakonitih“ oseb? Obstaja tudi vprašanje nezakonitih ukrepov proti Romunom v Rimu. Seveda se lahko oškodovani pritožijo na sodišče v Strasbourgu. V nekaj letih, ko bo število primerov na tem sodišču naraslo na več tisoč, bo morda pravici zadoščeno. Vendar sta zadevnim ljudem vsak dan in vsaka ura zelo pomembna.

Izvoljeni smo bili, da delamo za ljudi, jih predstavljamo in ščitimo njihove pravice. Obrnimo se torej k njim. V Evropi mora biti vsak varen. Le tako bomo močnejši in v boljšem položaju za pomoč ostalim.

  Predsednik. − Hvala, gospa Juknevičienë. To je primer, ko iščemo male napake drugih in hkrati ne priznavamo lastnih velikih napak.

  Margrete Auken (Verts/ALE). – (DA) Gospod predsednik, hvala za čudovito poročilo o človekovih pravicah. Vendar vsebuje zelo resno napako. Največja svetovna težava na področju človekovih pravic – diskriminacija 260 milijonov brezkastnih dalitov – je omenjena le na kratko in le v zvezi s seznamom stvari, ki bi lahko spodbudile diskriminacijo. Februarja lani smo sprejeli daljnosežno odločitev v zvezi s tem, zato je zaskrbljujoče, da je odbor za zunanje zadeve zavrnil predlog spremembe, ki ga je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Predlagali smo, da mora EU skupaj z ZN pripraviti smernice za boj proti kastni diskriminaciji in to težavo izpostaviti na vrhovih z zadevnimi državami. Ali sta Indija in Britanska vlada ponovno zavzeli skupen položaj, saj sta tej odločitvi nasprotovali že lani, in ali jima je tokrat uspelo?

To vprašanje je prisotno v številnih državah južne Azije, vendar omenjam Indijo, ker je demokratična, kar je dejstvo, ki se v zvezi s človekovimi pravicami poudarja kot najpomembnejši dejavnik. Je demokratična država in ima celo dobre zakone proti kastni diskriminaciji. Vendar se te zakone neprestano krši. Demokracija v Indiji si zasluži spoštovanje teh zakonov, Indija pa bi morala postati vzor za ostale. Vendar je prav tako sramotno, da se EU izogiba vprašanju trpljenja dalitov, Parlament prav tako. O teh zadevah bi lahko govorili lani. Kaj se je zgodilo, da o njih ne moremo govoriti danes? Ali se razmere za dalite izboljšujejo? Ali diskriminacija izginja? Ne, vsi tu vemo, da to ni res. Zakaj si potem obupen položaj teh ljudi ne zasluži dejavne pozornosti EU?

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Gospod predsednik, najlepša hvala. Gospe in gospodje, 13. aprila so Ennaama Asfarija, zagovornika človekovih pravic v Zahodni Sahari, aretirali v Marakešu. Še ena aretacija v Maroku.

Gospe in gospodje, to vam govorim zato, da ne bomo pozabili, da je Evropska unija odgovorna za proces dekolonizacije, ki ga podpirajo Združeni narodi. Odgovorni smo, zato mora vsako poročilo o človekovih pravicah navajati, da mora biti Evropska unija natančna in pazljiva ter mora delovati v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.

Drugič, gospe in gospodje, v naši civilizaciji, v 21. stoletju, prebivalstvo postaja vedno bolj revno in lačno, vedno več je tudi bolezni in neenakosti. Po mnenju Združenih narodov je Afrika v zadnjih desetih letih postala revnejša. Zato zahtevam, predlagam in pozivam, da se prizna, da človekove pravice pomenijo vse pravice: gospodarske, socialne, kulturne in politične. Če bi imeli lestvico, bi bili zelo presenečeni nad razvrstitvijo držav, ki ne spoštujejo človekovih pravic. Zato menim, da se moramo bolj zavedati tega problema in izpostavljati vsa vprašanja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, pri razpravljanju o volitvah in misijah za spremljanje volitev je pomembno, da v okviru lizbonske pogodbe pogledamo tudi sebe. Kakšno število od pol milijarde Evropejcev zunaj notranjega političnega kroga Sveta bo izvolilo predsednika Evrope? Niti eden. Kakšno število širše javnosti bo izvolilo evropskega predsednika vlade, predsednika Komisije? Ponovno, niti eden.

Morda bomo imeli večji uspeh pri spodbujanju demokracije po svetu, ko bo EU sama sprejela demokracijo. Kot je gospod Bonde nocoj izpostavil, ko bo predsednik Kitajske med pogovorom o demokraciji vprašal prihodnjega predsednika Evrope, s koliko glasovi je zmagal, bo to zelo neprijeten trenutek.

  Urszula Gacek (PPE-DE). – Gospod predsednik, pozdravljam odlično poročilo o vlogi Evropskega parlamenta pri spremljanju volitev. Spremljanje volitev v novih in razvijajočih se demokracijah se upravičeno obravnava kot prednostna naloga EU in prikaz njene zavezanosti tem državam.

Vendar vidim dodatno vlogo za naše države članice, za naše tako imenovane „zrele demokracije“, tj. dajanje vzgleda.

Spominjam se živahne razprave na Poljskem pred splošnimi volitvami oktobra 2007. OVSE je želela odposlati majhno skupino opazovalcev. Na to zahtevo so se na začetku številni politiki odzvali negativno, saj so spremljanje volitev videli kot žalitev in sramotenje. Vendar to ni mišljeno tako. Misije za spremljanje volitev so bile odposlane v številne stare evropske demokracije. Francoske predsedniške volitve so primer za to. Na koncu so opazovalce na Poljskem lepo sprejeli.

Pri prepričevanju nenaklonjenih nastajajočih ali novih demokracij, naj dovolijo prisotnost mednarodnih opazovalcev, moramo tudi sami pokazati, da drugim dovolimo, da nas nadzirajo. Naši volilni postopki niso brez napak. Britanci so zabeležili primere volilnih prevar pri glasovanju po pošti, vsi pa se soočamo z novimi izzivi, kot so glasovanje prek spletnih povezav v prihodnosti.

Zato moramo biti odprti za nadzor, ker taka odprtost le poudarja našo verodostojnost.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Danes razpravljamo o dveh tesno povezanih poročilih: letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu in poročilu o misiji EU za spremljanje volitev. Svobodne volitve in pravica do demokracije sta temeljni človeški pravici, določeni med drugim v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter deklaraciji tisočletja ZN. Zaradi tega je spodbujanje demokracije eden glavnih ciljev zunanje politike EU. Za učinkovitost te podpore moramo okrepiti našo skupno zunanjo in varnostno politiko ter oblikovati učinkovitejše misije EU za spremljanje volitev.

Zato podpiram priporočila naših poročevalcev. Poleg tega menim, da mora biti volilni postopek, vključno s predvolilnim in povolilnim obdobjem, vključen v politični dialog z zadevnimi tretjimi državami. Eden od ciljev volilnega postopka, ne le volitev, ampak zlasti tudi predvolilnega in povolilnega obdobja, mora biti utrjevanje demokratičnih institucij, kot so pravna država, neodvisnost medijev in sodišč, civilna družba itd. Poleg tega na podlagi osebnih izkušenj iz misij za spremljanje volitev menim, da Evropski parlament mora in lahko ima pri tem procesu učinkovitejšo in pomembnejšo vlogo.

Na koncu bi kot predstavnik Češke republike povedal nekaj besed v zvezi z ratifikacijo rimskega statuta. Kot sem storil že lani, poslance in senatorje Češke republike pozivam, da rimski statut čim prej ratificirajo. Dejstvo, da je Češka republika, ki bo prvo polovico prihodnjega leta predsedovala EU, edina država članica EU, ki tega statuta še ni ratificirala, je po mojem mnenju sramota za mojo domovino.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, najprej pred Komisijo in Svetom poudarjam, da mora EU močno podpreti tožilca na Mednarodnem kazenskem sodišču pri obsodbi dveh posameznikov, ki sta domnevno zakrivila kršitve človekovih pravic v Darfurju, pri čemer je eden minister v sudanski vladi. Odziv EU je bil do zdaj šibek, kar je glede na to, da si pripisujemo zasluge oziroma večino zaslug za oblikovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, precej sramotno.

Tvegamo celo, da nas bodo na tem področju prehitele Združene države. V zanimivem govoru pred dvema tednoma je John Bellinger, glavni odvetnik zunanjega ministrstva, izjavil, da so Združene države brez spremembe svojega ideološkega stališča v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem pripravljene ponuditi praktično podporo njegovemu delu, pri čemer je omenil zlasti Darfur. Zato menim, da si moramo bolj prizadevati v zvezi s podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču glede Darfurja.

Ko govorimo o Združenih državah, obstaja možnost za konec vseh ali vsaj najhujših zlorab v vojni proti terorizmu ne glede na to, kdo zmaga na predsedniških volitvah. Vsi kandidati podpirajo ukinitev Guantánama, vendar mora EU pri tem pomagati, tako da vztraja pri svojem pozivu k ukinitvi in vodi mednarodno pobudo za preselitev pripornikov, ki ne bodo deležni pravičnega sojenja. Vendar moramo biti hkrati s tem – in strinjam se s tistimi, ki trdijo, da mora EU tudi notranje spoštovati človekove pravice, če želi svetu pokazati svojo verodostojnost – tudi sami odgovorni, česar zaradi dogovorov evropskih vlad glede izrednih izročitev, kar v prevodu pomeni ugrabitev in mučenja, zdaj ne moremo trditi.

  Maria da Assunçăo Esteves (PPE-DE). – (PT) Razmere so take. Smrtna kazen, mučenje in lakota so barbarski pojavi, ki vztrajajo v tem svetu, ki mu delno vladamo. Vendar se bodo take razmere nadaljevale le, če si to želimo. Razsvetljeni Evropi, Evropi vrednot in dostojanstva manjka politična skladnost. Evropski parlament in Svet na tem področju nimata vedno enakega stališča, vendar obstaja le ena pot, tj. usklajeno delovanje evropskih institucij na področju vseh njihovih notranjih in zunanjih politik. Glede učinkovitosti nove službe za zunanjepolitično delovanje v okviru lizbonske pogodbe na področju človekovih pravic imamo visoka pričakovanja.

Vendar smo zaskrbljeni v zvezi z razmerami v svetu in primeri, ki se dogajajo: Združene države imajo smrtno kazen, prav tako Afrika; Kitajska ima ne le Tibet, ampak tudi suženjsko delovno silo, mučenje in usmrtitev po hitrem postopku. Taki primeri bi nas morali spodbuditi k reševanju našega pomanjkanja skladnosti. Evropa potrebuje proaktivno politiko na področju človekovih pravic. Treba je spodbuditi civilno družbo, vendar ne smemo pozabiti, da boj za pravice v prvi vrsti spada v pristojnost držav in njihovih diplomacij. Francoski predsednik je pravilno dejal, da se ne bo udeležil olimpijskih iger v Pekingu. Prav tako se jih ne bi smeli udeležiti ostali voditelji držav EU. Unija je skupnost, ki temelji na vrednotah. Za Evropo ni dovolj, da objavlja izjave in resolucije. Evropska unija ne sme prodati svoje duše.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa komisarka, pri zahvali vsem trem poročevalcem bi rada zlasti poudarila brezpogojno in nesporno spoštovanje pravic žensk na vseh področjih javnega življenja, v družbenih odnosih in v izključno človeških zasebnih odnosih – ne le v teoriji, ampak v praksi.

To zahteva zlasti ukinitev vseh oblik diskriminacije in nasilja nad ženskami in dekleti. Vendar to ni dovolj. Poglejmo razmere v Evropi. Evropska unija pripravlja številne resolucije, ki bodo države članice pozvale k enakemu obravnavanju žensk in moških, nato pa bo preverila, ali in kako se ta načela uporabljajo. Vendar me zanima, gospa komisarka, ali bo vključevanje načela enakosti spolov vključena v notranje strukture Evropske unije. Ali se bo na primer pri ustanavljanju novih institucij EU in zapolnjevanju štirih najvišjih položajev – predsednika Unije, predsednikov Komisije in Parlamenta ter visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko – zagotovilo upoštevanje tega načela?

Gospe in gospodje, to bo trenutek resnice, ki bo pokazal, ali je naš pristop k pravicam žensk dejansko tak, kot ga oglašujemo.

  Maria Eleni Koppa (PSE). – (ES) Gospod predsednik, poročilo, ki ga danes obravnavamo, je najpomembnejši izraz Evropskega parlamenta na področju politike človekovih pravic v svetu. Izzivi so veliki, Evropski parlament lahko in mora nastopiti kot porok za demokracijo in človeško dostojanstvo.

Pomembno je, da EU zavzame odločno in enotno stališče v zvezi s temi vprašanji. To je edini način, da lahko pomaga okrepiti in izboljšati učinkovitost skupnih ukrepov.

Ne smemo imeti dvojnih meril, odvisnih od trenutnih interesov. V ključne cilje naše politike moramo vključiti odpravo smrtne kazni in mučenja ter zaščito otrok, vpletenih v oborožene spopade. Varstvo človekovih pravic mora biti del vseh odnosov in sporazumov s tretjimi državami. V zvezi s tem ne smemo dovoliti nobenega odstopanja ali preračunljivosti.

Človekove pravice morajo narekovati vsako politično odločitev, ki jo sprejmemo.

Naj končam z zahvalo poročevalcu za to odlično in natančno poročilo.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, ko EU govori o kršitvah človekovih pravic v tretjih državah, mora imeti za zadostno prepričljivost sama to področje urejeno v vseh državah članicah EU.

Kot so že ostali dejali, na žalost ni tako. Navedel bom le en primer, ki zadeva Britanijo. Združeno kraljestvo ohranja, in s tem krši mednarodne konvencije, dve koloniji v drugi državi članici – Cipru. Ti dve koloniji, Akrotiri in Dhekelio, naseljuje približno 10 000 ciprskih civilistov, ki so državljani EU, čeprav so njihovi domovi na ozemlju, ki ga je Britanija iz očitnih razlogov izključila iz EU. Ti ljudje nimajo temeljne človekove pravice voliti svojo izvršilno oblast. Vlada jim guverner, ki je general v britanski vojski in ga je na ta položaj imenovala angleška kraljica, ter nimajo pravice do izvoljenega parlamenta. Zakoni, ki veljajo za te kolonije, so v neomejeni pristojnosti guvernerja. Tako ti civilisti EU živijo pod diktatorstvom britanske vojske.

Zares je sramotno, da se Evropski parlament, Komisija in Svet stalno izogibajo temu vprašanju.

Morda imajo ostale države članice svoje umazano perilo, ki ga ne želijo pokazati, morda te institucije v resnici ne verjamejo v načeli demokracije in pravičnosti, za kateri se domnevno zavzemajo, ali pa se EU za človekove pravice zavzema le, ko te ne zadevajo njenih držav članic.

Morda je razlog kar koli. Ena stvar je gotova: nadaljnja britanska kolonizacija Cipra sramoti in izničuje verodostojnost vsakega poročila EU o človekovih pravicah v svetu.

  Corina Creţu (PSE). – (RO) Gospod predsednik, gospa komisarka, dragi kolegi, čestitam gospe De Keyser in se pridružujem tistim, ki so tu govorili o povezavi med človekovimi pravicami, volitvami in demokracijo. Prihajam iz Romunije, države, ki je preživela leta totalitarizma, in morda bi morali tisti, ki se še spominjamo teh časov, bolj poudarjati pomembnost vzpostavitve demokratičnih, svobodnih in pravilnih volitev.

Znan ameriški profesor Larry Diamond je nedavno opozoril na zaskrbljujoč pojav, ki ga imenuje „upadanje demokracije“. Kot kaže tudi nedavno poročilo nevladne organizacije Freedom House, je bilo leto 2007 po koncu hladne vojne najhujše leto za svobodo na svetu.

V teh okoliščinah se strinjam, da je pred, med in po volitvah najpomembnejša naloga Evropske komisije, Evropskega parlamenta in držav članic Unije osnovati skupno in svetovno strategijo za spodbujanje demokracije. Podpiram zamisel o pomoči novo izvoljenim parlamentom pri krepitvi in izvajanju zakonodajnih ukrepov, ki bodo čim bolj v skladu z vzpostavljenimi demokratičnimi merili.

Kljub temu bi rada poudarila, da vsaka organizacijska napaka ni poskus goljufije, vendar je pomembno določiti, v kakšni meri pravni okvir zagotavlja pravičnost in preglednost volilnega postopka.

  Predsednik. − Zdaj začenjamo s časom za govornike, ki jim bo predsednik v postopku prijave k razpravi dal možnost govora. Rad bi povedal, da je bil na današnji seji skupine na visoki ravni o enakosti spolov in raznolikosti podpredsednik ostro kritiziran, ker naj bi dajal možnost govora le poslancem moškega spola, ne pa tudi poslankam. Rad bi dejal, da bo odločitev v mojem primeru zelo lahka, saj so se k razpravi prijavile le poslanke. Zato nas ne bo doletela kritika, ki nam je bila namenjena pred slabo uro.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, poročilo Marca Cappata o človekovih pravicah si zasluži najvišjo pohvalo. Strinjam se, da si mora Evropska unija prizadevati za resnično dosledno in močno politiko na področju človekovih pravic v svetu. Res je, da mora biti nadzor nad varstvom človekovih pravic učinkovitejši.

Podpiram skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Enoten nastop nam omogoča učinkovito odzivanje na kakršne koli kršitve človekovih pravic v svetu. To lahko pomeni več tisoč rešenih človeških življenj. Podpiram predlog za sklic evropske konference o nenasilju v letu 2009.

Vključitev poslancev v spremljanje volitev je zelo pomembna. Vendar se morajo poslanci vesti nepristransko, kot sta poudarila poročevalca gospa De Keyser in gospod Salafranca. Kako sta lahko sodelovanje skupin Evropskega parlamenta pri spremljanju volitev in delo evropskih delegacij za spremljanje volitev učinkovitejša, brez da bi škodila druga drugemu? Rešitev moramo poiskati skupaj.

Evropska unija se vedno bolj posveča vprašanju človekovih pravic. Svet lahko vidi, da sta solidarnost in varovanje temeljnih pravic naši temeljni načeli, brez katerih nobena država ne more doseči blaginje.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za podporo načelu enakosti spolov. Osebno želim čestitati poročevalcem za tri poročila, vendar bi hkrati rada poudarila pomembnost misij za spremljanje volitev, ki jih opravljamo po svetu. Menim, da je treba ponovno poudariti: to so zlasti pozitivni ukrepi, ki jih moramo spodbujati pri naših državljanih, morda zlasti v predvolilnem obdobju.

Prav tako se zahvaljujem vsem opazovalcem, čeprav smo kot glavni opazovalci tudi mi prisotni na prizorišču in čeprav se udeležujemo misij za spremljanje volitev, imamo po celem svetu več sto strokovnjakov, mladih in ne tako zelo mladih, ki so vedno pripravljeni dejavno spodbujati demokracijo v drugih državah. Menim, da tega ne omenjamo dovolj pogosto. Brez te mreže opazovalcev ne bi imeli teh odličnih misij za spremljanje volitev. Poleg tega želim omeniti navdušenje, s katerim prebivalci sprejmejo opazovalce, zlasti opazovalce volitev za dolgo obdobje, ki v državi ostanejo kar precej časa.

Vendar sem razočarana, da moji kolegi poslanci niso podprli mojega predloga sprememb za povečanje proračuna, ker menim, da bi bila Evropska unija toliko bolj zaželena, če bi imeli več znanja v zvezi z misijami za spremljanje volitev. Škoda bi bilo, če bi nam pomanjkanje sredstev preprečilo možnost odziva na zahteve teh držav.

  Katrin Saks (PSE). – (ET) Pozivam k večji osredotočenosti na področje človekovih pravic v Afganistanu, državi, za katero so države članice in celotna Evropska unija veliko prispevale.

Prejšnji teden sem obiskala Afganistan v okviru delegacije Evropskega parlamenta, zato bi vam rada predstavila dve imeni.

Perviz Kambakhš, mladi novinar, ki so ga obsodili na smrt, ker je iz spleta prenašal gradivo o položaju žensk v islamu. Njegova usoda je zdaj v rokah predsednika Karzaija.

Druga je Joya Malalai, mlada ženska poslanka, ki so jo po tem, ko je kritizirala moč vojaških poveljnikov v vladi in parlamentu, iz tega preprosto izločili. Nezakonito so ji odvzeli njene pravice. V zakonu ni določb za take primere.

Danes ne obravnavamo le dejstva, da ni mogla uveljaviti svojih pravic ali mandata na sodišču, ampak tudi to, da je njeno življenje v nevarnosti. Srečali smo se z njo in resnično potrebuje našo pomoč in nujno posredovanje.

Evropska unija kot celota mora dodatno premisliti o vrsti Afganistana, ki ga pomagamo graditi, zlasti v zvezi s pariško mednarodno konferenco, na kateri se bo obravnavalo povečanje pomoči Afganistanu.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Čas, ki je bil namenjen predstavniku Sveta v tej razpravi, je žal že potekel, zato bom tudi jaz discipliniran in bom izredno kratek. Dovolite mi zgolj, da čestitam vsem poročevalcem za izredno kvalitetni in koristni poročili. Rad bi se zahvalil tudi vsem, ki so sodelovali v tej razpravi, za njihova stališča. V imenu predsedstva lahko zagotovim, da si bomo prizadevali upoštevati jih v največji možni meri pri vodenju dejavnosti Sveta v bodoče.

  Predsednik. − Hvala. V resnici nimata niti Svet niti Komisija v tej razpravi določenega časa, kakor koli čudno se to sliši. Zato ste se ušteli v oceni časa, za katerega ste mislili, da ga imate. Vseeno hvala, ker ste v drugem govoru svoj čas izkoristili tako zmerno. Zdaj pa besedo prepuščam naši spoštovani komisarki gospe Ferrero-Waldner.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, ker prej nisem govorila o človekovih pravicah, bom zdaj poskušala izraziti nekaj zamisli. Želela bi nekaj dodati v zvezi s človekovimi pravicami.

Dialogi o človekovih pravicah postajajo vedno pomembnejši del dejavnosti EU za spodbujanje človekovih pravic v svetu. Ob upoštevanju smernic za dialoge o človekovih pravicah, določenih decembra 2001, je Evropska unija vzpostavila okoli 30 dialogov, obravnavajo pa se tudi ostali, na primer dialog s Srednjo Azijo, Južnim Kavkazom, Južno Afriko in morda tudi s kakšno pomembno partnerico iz Latinske Amerike. Civilna družba in zlasti nevladne organizacije za človekove pravice iz zadevne države so običajno vključene v pripravo teh srečanj. Poleg tega smo od nekaterih naših sosednjih partnerskih držav prejeli zelo dobre, oprijemljive rezultate, od nekaterih pa tudi nekoliko bolj mešane rezultate, na primer iz nedavnega dialoga z Rusijo. Rusija je bila prva država, v kateri sta imela Komisija in sekretariat Sveta srečanje z omejenim številom poslancev Evropskega parlamenta, ki je bilo neke vrste nadaljevanje v zvezi s poročilom gospe Valenciano za obravnavanje zaskrbljenosti glede boljše usklajenosti in pretoka informacij. Upam, da je to vsem vključenim stranem v korist.

Novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice se zdaj kar najhitreje izvaja, z dvema pozivoma za predloge za Cilj 1 – težavne države– in enim pozivom za zagovornike človekovih pravic pod našo oceno služb Komisije. Večina podpornih shem v posameznih državah je že objavljena, zdaj jih ocenjujejo naše delegacije na državni ravni, zato upam, da se bo do poletja večina projektov že začela izvajati.

Poleg tega dejavno vključujemo človekove pravice in človekovo varnost v vsa pomembna vprašanja in politike. V prihodnosti bo seveda prisotna nova evropska varnostna strategija in upam, da bomo lahko oblikovali močan, človeško usmerjen pristop k varnosti, ker mora človekova varnost vključevati tudi človekove pravice, varnost in razvojne težave. Obe sta prisotni – osvobojenost od strahu in osvobojenost od želja.

Zlasti želim izpostaviti nekaj zadev. Človekove pravice v Evropski uniji je omenilo precej govornikov. O tem vprašanju od leta 2004 ni bilo nobenega poročila Evropskega parlamenta. Seveda je obravnavanje težav pomembno, za kar imamo dva ključna instrumenta. Eden je Svet Evrope in drugi je agencija za človekove pravice, ki je bila pravkar ustanovljena na Dunaju ter bo nadzirala razmere v državah članicah in pripravljala letna poročila.

Poleg tega želim govoriti o zadevi, ki jo je že omenil kolega poslanec, ki pa je medtem žal zapustil sejo, in sicer o varovanju kristjanov v tretjih državah. Evropska unija močno nasprotuje diskriminaciji vsake verske skupine, kar v našem dialogu s tretjimi državami tudi izpostavljamo v primernih trenutkih in na jasen način.

Z nekaj besedami želim omeniti tudi misije za spremljanje volitev. Številni udeleženci današnje razprave so že bili izvrstni glavni opazovalci. Lahko le ponovno poudarim neodvisnost misij za spremljanje volitev, usklajenost njihovih politik in udeležencev ter zlasti njihovo strokovnost. To je smer, v kateri bi radi nadaljevali v prihodnosti.

Glede vprašanj žensk – seveda sem sama ženska, zato si lahko predstavljate, da vprašanja enakosti spolov vedno obravnavam zelo resno. Pred kratkim, 6. marca, sem organizirala konferenco za ženske, ki jo bomo seveda želeli ponoviti. Vključevanje enakosti spolov in ocenjevanje z vidika enakosti spolov sta prisotna v vseh ukrepih. V smernicah za spremljanje volitev je poseben odstavek o ženskah. Pomembna resolucija 1325 Varnostnega sveta ZN o ženskah v spopadih poziva k nadzoru. Kmalu bomo objavili tudi projekte v zvezi z razvojem položaja žensk. Rada bi povedala, da je v Barossovi komisiji, katere del sem tudi sama, tretjina žensk. Menim, da ni vedno pomembna le kvota, ampak tudi kakovost. V tem smislu bi rada povedala, da Komisija na splošno spodbuja zdravo in reproduktivno življenje. To je pomembno za življenja žensk in otrok. To je eden od projektov, omenjenih v Keniji, ki ima sicer svetoven obseg in ga je po mojem mnenju treba omeniti.

Druga posebna točka je Mednarodno kazensko sodišče, ki ga Evropska komisija močno podpira. V okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice 2008 smo mu namenili 4 milijone EUR. Klavzula Mednarodnega kazenskega sodišča je vključena v naše sporazume. Sprejeli smo ukrepe, da bi partnerji sprejeli Mednarodno kazensko sodišče, tu pa so še druga sodišča, če pomislite na Kambodžo in mnoge druge države, zato na tem področju delujemo zelo previdno.

Zaključila bom z odgovorom na poziv gospoda Howitta k zavezi za spodbujanje demokracije, kar so izpostavili tudi ostali. To sta, seveda, naš kruh in mleko. Komisija je priznana kot ključna institucija za spodbujanje demokracije prek naših misij za spremljanje volitev in ostalih podpornih ukrepov za volitve ter znatne pomoči za prizadevanje za demokracijo tretjih držav in za mednarodne organizacije, kot so ZN, OVSE in Svet Evrope. Prosim, bodite pomirjeni, da spodbujanje demokracije jemljemo tako resno kot kdor koli drug v Evropski uniji.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, preden gospa komisarka zaključi, jo želim vprašati: omenila je Mednarodno kazensko sodišče in podporo, ki mu jo namenja Komisija, vendar ali lahko natančno odgovori na moje vprašanje ter mi pove, kaj točno bo storila EU, in v njenem primeru Komisija, za uveljavitev obtožb proti ljudem v Sudanu?

Na to vprašanje ni odgovorila, zato bi bila hvaležna ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, kot sem rekla, na splošno seveda podpiramo Mednarodno kazensko sodišče, vendar je odločitev, koga zaščititi ali kako delovati, v pristojnosti tega sodišča.

To je seveda del njegovega programa. To ni naš program.

  Marco Cappato, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odgovarjam nekaterim poslancem, ki niso prisotni, vendar bi rad pojasnil nekaj stvari: poročilo omenja pravice manjšin in versko svobodo. Spoštovanja človekovih pravic v EU ne omenja, ker to ne spada v okvir tega poročila.

Vendar menim, da smo to dejansko nekako obravnavali, ker nismo le naštevali kritik do vseh ostalih, ampak smo govorili o nas, o tem, kako v dobrem in slabem uporabljamo instrumente, ki so nam na voljo, ter spoštujemo zakone EU. Ko rečemo, da se klavzule o človekovih pravicah ne uporabljajo pravilno, govorimo o nas samih. Zato menim, da poročila ne smemo kritizirati na tak način.

Menim, da je gospod Lenarčič obširno govoril o instrumentih, ki jih moramo uporabiti. Nasvet, ki bi ga rad podal in je omenjen tudi v poročilu, je, da moramo več pozornosti nameniti oceni rezultatov kot pridobljenim posameznim instrumentom.

Gospod Agnoletto nas je kritiziral, ker naj bi premalo razpravljali o skupni razsežnosti človekovih pravic. Dejansko menim, da temeljne človekove pravice temeljijo zlasti na osebnih pravicah. Danes lahko posamezniki zadeve celo v zvezi z genocidom, najbolj kolektivnim in grozljivim zločinom, predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter tako zaščitijo svoje osebne pravice. Pravica do demokracije je zdaj temeljna človekova pravica in pomemben instrument, ki ga lahko uporabimo.

Menim, da se moramo bolj osredotočiti na vključevanje spoštovanja človekovih pravic v zvezi s priseljevanjem in politiko za preprečevanje uporabe drog. Na koncu bi rad odgovoril gospodu Howittu. Poročilo ne trdi, da je nenasilje edini način za spodbujanje človekovih pravic, ampak da je to najustreznejši način. Nenasilje zagovarja ne le v smislu odsotnosti nasilja, pacifizma, ampak kot dejavno kampanjo nepokornosti in sabotaže avtoritarnih režimov ter diktatorstva. V tem smislu predlagamo, da mora EU spodbujati tehnologije in tehnike za nenasilje na področju človekovih pravic in spodbujanja demokracije. Upam, da se bo ta odstavek na jutrišnjem glasovanju ohranil.

  Véronique De Keyser, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem kolegom poslancem, ki so danes tu govorili, njihove tople besede, na primer tiste gospe Isler Béguin, pa izražajo navdušenje tistih, ki so se udeležili misij za spremljanje volitev. Čeprav se zdi, da to poročilo temelji zlasti na soglasju, in kot je bilo navedeno v nekaterih ostalih poročilih, ki sem jih prebrala, za medije ni zelo zanimivo, vsebuje le malo notranjih in zunanjih sporov ter poleg tega še nekaj ostalih stvari, zagotovo predstavlja številne države, ki imajo mlade demokracije in morajo izvesti volitve.

Zlasti želim odgovoriti na izjave dveh kolegov poslancev. Prvič, odgovarjam gospodu Onyszkiewiczu, ki je izpostavil zelo resno vprašanje: vprašanje manjšin. Kljub mojemu razumevanju – in zelo dobro razumem, da spremljanje volitev še ne pomeni demokracije – mu ne morem slediti na poti te filozofije, ki je dejansko razsvetljeni despotizem ali revolucionarni avantgardizem, v katerem celo Condorcet govori o manjšinah. Na tej poti mu ne moremo slediti. Jasno je, da demokracija ni popolna. Bilo bi čudovito, če bi bila. Demokracija je gospodu Vanheckeju omogočila, da je danes imel hudoben, islamofobičen in rasističen govor. Gospod Vanhecke predstavlja 30 % volivcev v moji državi, v predelu Flandrije. Na žalost stranke gospoda Vanheckeja in s tem 30 % Flandrije ne moremo izbrisati. Gospod Onyszkiewicz, morda je že odšel, ne moremo izbrisati 50 % Palestincev, ki so volili za Hamas. Demokracija spodbuja vprašanja in prav na ta vprašanja moramo odgovoriti. Ko govorimo o nadaljnjem političnem ukrepanju, o vprašanjih, ki jih sprožajo misije za spremljanje volitev, in o izzivih, se moramo soočiti s temi zadevami.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra , poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, tudi sam se zahvaljujem kolegom poslancem za njihove prijazne besede v zvezi s poročilom, ki sva ga pripravila skupaj z gospo De Keyser, o misijah za spremljanje volitev, ki se ne nanašajo le na dan volitev, ampak tudi na volilni sistem, pravni okvir, enake možnosti in enak dostop do medijev, financiranje političnih strank, sistem za reševanje sporov itd.

Vendar menim, gospod predsednik, da je najpomembnejše izpostaviti, da to poročilo o spremljanju volitev, kot tudi poročilo gospoda Cappate, ki povzema stanje človekovih pravic v svetu, ne izpolnjuje nekega abstraktnega namena, ampak ima razlog, in ta razlog je zavezanost v Evropski uniji in zlasti Parlamentu številnim vrednotam: demokraciji, svobodi, pravni državi in predvsem spoštovanju človekovih pravic.

Gospod predsednik, ta parlament je demokratično jedro Evropske unije, zato se moramo izražati zelo jasno in trdno ter pošiljati jasno in razumljivo sporočilo o tej popolni in trajni zavezanosti vprašanju človekovih pravic, ki se ne nanašajo le na eno regijo ali celino ali poučujejo le v eni regiji ali na eni celini, ampak so univerzalne, kot smo nocoj že slišali, zato moramo sami dajati zgled za to.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, gospod Cappato, medtem ko govorimo o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu, obravnavajmo tudi naslednje dejstvo: konec aprila so organi v Skopju sredi noči aretirali novinarja Victorja Kanzurova brez kakršne koli obtožbe. Njegov edini greh je, da se je vsa ta leta s popolnoma zakonitimi ukrepi boril za svojo pravico in pravico velikega števila svojih rojakov, da se lahko imenujejo Bolgari.

Po 24 urah pripora so Kanzurovu dovolili vrnitev domov, vendar so zasegli njegov potni list. Zato je iz povsem praktičnih razlogov še vedno v hišnem priporu brez kakršnih koli obtožb proti njemu.

Prepričan sem, da so ukrepi makedonskih organov v celoti nesprejemljivi in da kršijo temeljno človekovo pravico, tj. svobodo izražanja, zlasti v zvezi s sodobnim hitrim razvojem našega skupnega evropskega doma. Prav tako sem prepričan, da ne bomo le mirno stali ob takem primeru samovoljnosti, ki nas je vrnil desetletja nazaj v čase temne totalitaristične družbe, ki bi morala za vedno ostati v preteklosti.

Hvala.

  Titus Corlăţean (PSE), v pisni obliki. – (RO) Leta 2009 bodo v Republiki Moldaviji potekale zakonodajne volitve, v okviru katerih bo Parlament izvolil predsednika države. Republika Moldavija leži na vzhodni meji Evropske unije, zato je nujno, da demokratične reforme to državo bolj približajo demokratičnim vrednotam držav članic EU. To se mora doseči tudi prek okvira, določenega s sosedsko politiko EU.

Misija spremljanja volitev v Republiki Moldaviji je nujna in časovno ustrezna, vendar se mora spremljanje osredotočiti na obdobje pred prihodnjimi volitvami in upoštevati potrebo po izboljšanju resnih kršitev svobode tiska v okviru komunističnega režima v Kišinjevu, ponavljajoče se kršitve v zvezi z neodvisnostjo sodstva in nedavne spremembe volilne zakonodaje s strani parlamenta Republike Moldavije, v katerem prevladuje komunistična stranka.

10. aprila 2008 so v volilni zakon vključili celo vrsto sprememb, ki resno kršijo evropske demokratične predpise in prakso. Te spremembe so: prepoved volilnih skupin, povišanje volilnega praga s 4 % na 6 %, nerealističen in nedemokratičen volilni prag v zvezi z realnimi političnimi razmerami v Republiki Moldaviji, prepoved zaposlitve na javnem položaju za osebe z dvojnim državljanstvom, ki tudi ne smejo zavzeti mest poslancev itd.

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN), v pisni obliki. – (PL) V nedavno podpisani lizbonski pogodbi so si države članice EU zadale nalogo okrepiti človekove pravice in svoboščine ter demokratično ureditev v svetu. To je nedvomno glavni cilj zunanje politike EU.

Vendar sta obnašanje predsednika Barrosa in ostalih komisarjev med nedavnim obiskom v Ljudski republiki Kitajski ter njihova izjava, da je Tibet notranje vprašanje Kitajske, v močnem nasprotju z zamislijo, ki je ne vsebuje le lizbonska pogodba, ampak jo dejansko poskušamo izvajati iz dneva v dan, zlasti tu v Evropskem parlamentu – zamislijo o tem, da se človekove pravice postavi na prvo mesto.

V tem smislu je težko sprejeti dejstvo, da Evropa Rusijo obravnava kot demokratično partnerico in pri tem pozablja, da je to država, katere organi podpirajo številne kršitve naših temeljnih idej in jih odprto zasmehujejo. Zakaj si zatiskamo oči pred neprestanim iztrebljanjem Čečencev in zatiranjem medijev v tej državi?

Morda zato, ker tudi EU sama ni brez napak na področju človekovih pravic. Obžalujem, da Zvezna republika Nemčija ne spoštuje pravice staršev in otrok, da se sporazumevajo v izbranem jeziku, kot je razvidno iz nedavne prakse sodišč in uradov za mladinska vprašanja.

Poiskati moramo odgovor na vprašanje o tem, kaj je naš cilj. Ali naše resolucije in neskončne razprave res lahko popravijo svet ali so le način za prikrivanje hinavščine, da se lahko evropski politiki počutijo dobro?

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Človekove pravice so pomemben del skupne zunanje in varnostne politike Unije. Vprašanja človekovih pravic so tudi vprašanja varnostne politike. Ko podpiramo človekove pravice, podpiramo varnost. Ko podpiramo človekove pravice v svetu, podpiramo varnost v Evropi.

Novi izzivi, kot so podnebne spremembe, dezertifikacija in pomanjkanje hrane, ki ga slednja povzroča, ogrožajo človekovo varnost in človekove pravice. Pri človekovih pravicah ne gre le za politične pravice, ampak tudi za pravico do čiste hrane in vode, kar je prednostna naloga v vsakdanjem življenju ljudi. Ko so osnovne okoliščine, v katerih ljudje živijo, sprejemljive, so ti veliko bolj naklonjeni zmernim političnim voditeljem in vztrajajo pri političnih pravicah. Trajni temelj človekovih pravic je sestavljen iz idealov demokracije in svobode ter socialne in gospodarske pravičnosti.

Poročilo o človekovih pravicah omenja Gandija in politiko nenasilnega odpora, ki jo je predstavljal. Človekove pravice in svoboda se ne smejo spodbujati z vojno in nasiljem. Pot naprej mora biti usklajena z vrednotami, ki jih predstavljajo človekove pravice.

Če spodbujamo človekove pravice, spodbujamo varnost. Človekove pravice niso le orodje za doseganje drugih političnih ciljev. So vrednota same po sebi. Človekove pravice so univerzalne vrednote. Zato mora EU okrepiti svojo politiko na področju človekovih pravic. Človekove pravice niso otok, ločen od ostalih delov politike, kot poudarja tudi poročilo o človekovih pravicah.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se gospodu Cappatu za njegovo obsežno in izčrpno poročilo, ki od EU upravičeno zahteva skladnejšo politiko o človekovih pravicah in učinkovitejše sredstvo za spremljanje njenega učinka. Unijo čaka še veliko dela pri oblikovanju jasne, skladne in vplivnejše politike na tem področju.

Ne smemo le podpirati, ampak tudi povsem vztrajati pri spoštovanju človekovih pravic v EU in njenih zunanjih odnosih. Kot je poudarjeno v poročilu gospoda Cappata, morajo biti pravice žensk vključene v vse dialoge EU o človekovih pravicah.

Poročilo zelo zadovoljivo obravnava ključno vlogo Parlamenta v politiki EU na področju človekovih pravic, na primer v rednih nujnih razpravah. V nujnih resolucijah, ki so rezultat teh razprav, so poudarjene resne napake v politiki o posameznih in splošnejših težavah, kar je huda kršitev človekovega dostojanstva. Za standardizacijo razprav in boljše spremljanje morajo parlamentarne delegacije v prihodnosti kljub temu v časovni razpored obiskov teh držav bolj sistematično vključiti dodatne pogovore o človekovih pravicah.

Nazadnje, ustrezno usmerjeno financiranje je temeljno pomembno, če želi politika EU na področju človekovih pravic delovati ustrezno in prinašati rezultate. Sposobnost evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) kot finančnega instrumenta je v tem, da se lahko za ciljne vire uporabi neposredno in takoj v kritičnih položajih v težkih okoliščinah. Pomembno je, da so ta sredstva čim bolj učinkovito in neposredno dostopna za dejavnosti lokalih organizacij za človekove pravice. Nove načine izkoriščanja finančnega instrumenta je treba opredeliti za države, v katerih je delovanje nevladnih organizacij nezakonito.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Pretresljivo je, da v državah v razvoju 82 % invalidnih ljudi še vedno živi pod pragom revščine in so še naprej podrejeni najhujšim zlorabam človekovih pravic, vključno z zavračanjem pravice do življenja, zlorabami in poniževanjem. Položaj invalidnih otrok je v zvezi s tem še zlasti zaskrbljujoč.

Evropska unija je še daleč od izvajanja enotne in učinkovite politike za varstvo ter spodbujanje človekovih pravic po svetu. Da bi bila ta učinkovitejša, moramo napredovati pri zagotavljanju stroge skladnosti z obstoječimi določbami EU o človekovih pravicah. Zaradi sedanjih pomanjkljivosti v zvezi s tem je celo danes še vedno veliko negativne diskriminacije na delovnih mestih. Položaj romskih žensk je še težji in so diskriminirane iz dveh razlogov. V tem okviru bi strategija Evropske unije v zvezi z Romi in usklajevalna vloga za Komisijo predstavljali glavni korak naprej.

Obžalujem, da se to poročilo ne sklicuje na reformo pravice do svobodnega zbiranja na evropski ravni, zato to predlagam. Potrebne so natančne določbe za preprečitev zakonskih vrzeli, ki bi jih lahko izkoristile vse bolj razširjene skrajne politične skupine, pri čemer se manjšinam omogoča izvajanje njihovih pravic brez poseganja tako, da se ne ogroža mir mirne manjšine. Natančnejše besedilo bo pripomoglo k zagotovitvi, da bodo tisti, ki se zbirajo, in organi pregona natančno vedeli, katere dejavnosti so zakonsko sporne. Menim, da je urejanje med drugim spontanih, vendar mirnih demonstracij, o katerih organi niso bili vnaprej obveščeni, pravočasno in potrebno.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo cinično določa imperialistično politiko EU. Evropsko unijo pozdravlja kot „zagovornico“ človekovih pravic in „ambasadorko“ demokracije na svetu. „Spoštovanje“ človekovih pravic in demokracije s strani EU ima tragične posledice za ljudi iz nekdanje Jugoslavije, Afganistana, Iraka in Palestine, ki so jih imperialistična EU, Združene države in NATO vpletle v krvavi incident v imenu človekovih pravic.

EU uporablja človekove pravice selektivno kot izgovor za izvajanje pritiska in izsiljevanje držav, ki se iz različnih razlogov upirajo njenim imperialističnim težnjam, kot so Kuba, Vietnam, Severna Koreja, Belorusija in Iran. EU, ki se sama predstavlja kot svetovna razsodnica za človekove pravice, ne spregovori o zločinu genocida, ki ga je proti Palestincem zagrešil Izrael, ali o pokolu Iračanov, ki ga je izvedel okupator imperialističnih Združenih držav in njegove zaveznice, države članice EU. Sklicevanje v poročilu na revščino, okolje, pravice delavcev, zdravje in podobno je žaljivo za ljudi, ki trpijo zaradi imperialistične prevlade in kapitalističnega izkoriščanja.

Komunistična stranka Grčije (KKE) glasuje proti poročilu. Obsoja izzivalno hinavščino EU in tudi njeno selektivno uporabo človekovih pravic kot izgovor za izvajanje imperialističnega pritiska in celo vojskovanja proti ljudem.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Čestitam kolegu Marcu Cappatu za obsežno poročilo, ki poudarja najbolj pereča lanskoletna vprašanja na področju človekovih pravic. Z njim se popolnoma strinjam, kar zadeva potrebo po koreniti okrepitvi dialoga med EU in Kitajsko v zvezi s človekovimi pravicami, zlasti ob upoštevanju prihajajočih olimpijskih iger v Pekingu.

Obžalovanja je vredno, da Kitajska ni bistveno izboljšala položaja človekovih pravic v državi, potem ko je bilo mesto Peking leta 2001 imenovano za organizacijo olimpijskih iger. Vendar to gotovo ne sme biti razlog za obupanost nad Kitajsko. Kot navaja poročilo, olimpijske igre „predstavljajo pomembno zgodovinsko priložnost za človekove pravice na Kitajskem“ in zato moramo kitajske organe stalno opominjati na obljube, ki so jih sprejeli.

Vendar moramo preprečiti grožnje, ki bi lahko povzročile večjo izolacijo in nestrpnost na Kitajskem, kar se je nedavno zgodilo in v državi povzročilo več demonstracij proti zahodu. Biti moramo pazljivi, da med kitajskim prebivalstvom ne ustvarimo nasprotovanja demokratičnim reformam. Namesto tega se moramo osredotočiti na ustvarjanje dialoga, ki bi nam dal priložnost za predstavitev našega stališča, pri čemer se druga stranka ne obravnava s prezirom.

16. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot veste, na Irskem poteka razprava o lizbonski pogodbi, ker lahko o tej pogodbi glasujemo kot volilno telo. Vendar obstaja tudi besedni spopad, ki je danes še okrepljen, med sektorjem kmetijskih dejavnosti in našim komisarjem za trgovino, Petrom Mendelsonom, ter z nekoliko obžalovanja povem, da se je ta besedni spopad danes še poglobil in skoraj postaja neobvladljiv za ločevanje zaskrbljenosti zaradi pogovorov o svetovni trgovini od glasovanja o lizbonski pogodbi.

Osebno menim, da se lahko umaknemo iz tega položaja, vendar le če se ljudem navedejo dejstva. Kar zares želim poudariti ta večer – omenja se, da je ta parlament srce demokracije in srce Evropske unije – je, da nam, torej izvoljenim predstavnikom, mora Komisija posredovati dejstva. Pisala sem komisarju. Na odgovor čakam že šest tednov. Jaz sem opravila svoje. Ampak lizbonska pogodba je pomembna in sramota je, da sta ti vprašanji povezani.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, svoboda govora je najpomembnejša značilnost demokracije. Ne more biti pogojena z nobenim sporazumom.

Dan pred svetovnim dnem svobode tiska 2. maja je bil bančni račun moldavskega časopisa „Jurnal de Chisnau“ zamrznjen na podlagi sodnega naloga. To je bilo opravljeno z razlogom, da je časopis poročal o obtožbah posilstva zoper državnega tožilca. Ponavljam: poročal je oziroma predstavil pregled, opravil je delo, ki naj bi ga mediji opravljali.

Kot novinarka z dvajsetletnim poklicem in sedanja predsednica delegacije Moldavije brez pridržkov obsojam to dejanje. Tudi več mednarodnih organizacij novinarjev je izrazilo zaskrbljenost. Sodni nalog ni nič drugega kot novo sredstvo kršenja svobode govora v Moldaviji.

Evropska unija mora Moldaviji še naprej zagotavljati obsežno podporo. Evropa v 21. stoletju je Evropa svobode govora. Vse drugo bi pomenilo, da je demokracija ogrožena. Ne smemo sedeti in čakati, ker so zadeve dejansko vse slabše. V nasprotju s tem moramo v imenu demokracije napasti vsakega, ki tepta naše najdragocenejše vrednote. Demokracija in svoboda govora sta nenadomestljiva.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Iz branja vodiča po Evropski uniji se še vedno spomnim navedbe, da je solidarnost držav članic ena od največjih vrednot Evrope, pri čemer so majhne države, npr. države Beneluksa, prava gonilna sila, ki stoji za notranjim trgom EU. Interesi posamezne države so se obravnavali kot enako pomembni.

Vendar danes energetski interesi velikih držav ovirajo vse vrednote EU v takem obsegu, da obstaja nevarnost, da bodo te ostale energetski otoki za vedno. Če Rusija prekine z oskrbovanjem Litve z nafto, bodo glavne države članice skupaj z Rusijo za to krivile Litvo, ker je Evropa postala žrtev energetskih interesov postsovjetskih držav. Z drugimi besedami, postsovjetske države izvajajo program, ki ni reprezentativen za odnose Rusija-EU, kar v zameno ovira strateško sodelovanje.

Zdi se, da EU ni opazila, da je Gazpromovo omrežje naftovoda že zajelo praktično vso EU in kmalu bomo izvedeli, kdo je gospodar oskrbe z energijo v Evropi.

Pozivam Evropsko komisijo in države članice, da ne začnejo s pogajanji z Rusijo, dokler se ne sklene soglasje z vsemi državami članicami, velikimi in majhnimi. Dvojni standardi EU so dolgotrajna sramota.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, včeraj je Evropska komisija objavila obvestilo, v katerem navaja, da posebni davek, t.i. posebni davek na maloprodajo nekaterih goriv, ni v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Med drugim Komisija meni, da je glavni cilj davka okrepitev avtonomije regij, pri čemer se jim omogoči sredstvo za ustvarjanje davčnega prihodka.

Jutri, 8. maja, bo generalni pravobranilec v Luksemburgu predložil svoje mnenje o zadevi, s katero se bo uredilo, ali so baskovski regionalni ali teritorialni sveti sposobni zakonskega urejanja.

Ker Komisija meni, da je vsako izkrivljanje davčnih stopenj državna pomoč, se lahko navede, da Komisija nasprotuje vsakemu subjektu, ki ni država in je sposoben določati lastne davčne stopnje.

Zato pozivam Parlament, da o tej zadevi razmisli in prosi Komisijo, da spremeni politično usmeritev, ker lahko to povzroči omejevanje avtonomnosti, podeljene številnim ozemljem, ki niso države.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – Gospod predsednik, z zadovoljstvom omenjam revizijo skupne kmetijske politike in prve ukrepe proti krizi, ki so bili sprejeti na področju živilskega gospodarstva.

Predloženi sklepi in sprejete odločitve pa so na žalost nejasni in neustrezni. Jasno je treba navesti, da skupna kmetijska politika v zdajšnji obliki vodi v izgubo biološke varnosti v Evropski uniji in poglablja svetovno krizo glede hrane. Omejitve kmetijske proizvodnje, odredbe, prepovedi, kvote in pogoji še dodatno zmanjšujejo zaloge hrane, zlasti v novih pristopnih državah. Pred začetkom procesa integracije EU je na primer Poljska proizvedla dvakrat več hrane, kot jo proizvede zdaj. Lahko bi proizvedla veliko več, če se bi ji dovolilo.

Sklep je zelo enostaven: če primanjkuje hrane, dovolimo tistim, ki jo lahko proizvedejo, da jo proizvajajo, to pa pomeni nove države članice.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, več kot 30 000 policijskih enot je skupaj s posebnimi vojaškimi enotami, vodnimi topovi in solzivci udrihalo po delavcih na ulicah v bližini trga Taskim v Istanbulu in sedežu delavskega združenja DISK. Posledično je bilo med demonstranti 500 aretirancev in ranjencev.

Izražamo solidarnost z delovnim razredom in vsemi turškimi delavci na splošno. Zahtevamo odpravo preganjanja zaradi politične in sindikalne dejavnosti. Delovni razred ima neodtujljivo pravico do stavke in demonstracij 1. maja. Na ta dan se spomnimo na delavce, ki so padli v razredni boj, zagovarjali svoje dosežke in gradili na njih ter odpravljali vse vrste izkoriščanja človeka.

Obsojamo nesprejemljivo prepoved in nasilno zatiranje v rokah turške vlade. Hkrati podpiramo pravico sindikatov in političnih strank, da organizirajo majsko zborovanje na zgodovinskem trgu Taskim v Istanbulu, na katerem je bilo 1. maja 1977 ubitih 34 delavcev.

PREDSEDNIK: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, iskreno in s spoštovanjem čestitam kanclerki Angeli Merkel za letošnjo prejeto nagrado Karel Veliki. Pomembno je prispevala k spodbujanju lizbonske pogodbe in lažjemu vključevanju novih držav članic. Pozdravljam tudi dejstvo, da so bile letos prvič podeljene mladinske nagrade Karla Velikega. Zlasti sem počaščen in ponosen, da je ta prva mladinska nagrada Karel Veliki šla na Madžarsko, in sicer izjemni skupini mladih Madžarov, tj. fundaciji Ferenc Rákóczi II, za njihov projekt Študenti brez meja. Iskreno čestitam madžarski skupini in tudi srebrnim dobitnikom medalje, Veliki Britaniji, ter bronasti Grčiji. Madžarski projekt „Študenti brez meja“ je edinstven v tem, da mladim iz madžarskih narodnostnih manjšin v sodelujočih državah, Slovaški, Romuniji, Ukrajini in Srbiji zagotavlja možnost izmenjave idej v zvezi z izobraževanjem in kulturnimi vprašanji v Evropi. To je mejnik za tako ugledno evropsko nagrado, ki se podeli kot priznanje pospeševanju povezav med segmenti etnične skupine v domovini in tujini.

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Tabajdi. Gotovo boste z veseljem sprejeli novico, da sem imel čast biti del žirije, ki je podelila mladinsko nagrado Karel Veliki. To vam pripovedujem zato, da boste prepričani v pravo odločitev.

  Marco Pannella (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verniki bodo to vedeli bolje kot jaz, kakršen nevernik sem, vendar se zdi, da Vietnam med 13 in 17 majem praznuje pomemben praznik po budističnem koledarju: vesak ali rojstvo Bude. Kar nas zadeva, se zdi, da se vrhovni patriarh Združene budistične cerkve Vietnam, Thich Huyen Quang, ki je že 26 let v hišnem priporu v svojem samostanu, in njegov namestnik Thich Quang Do, kandidat, ki smo ga imenovali, ne bosta mogla svobodno proslavljati obredov. Gospod predsednik, v zadnjih 26 letih smo kot Parlament za njuno izpustitev prosili 15 krat. Zavedam se, da je čas potekel, vendar čas sramote za Evropo še ni potekel, vrnil se je, zato bodite previdni, gospe in gospodje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Resničen krizni položaj, ki prizadene široka območja severne Portugalske kot posledica zaprtja malih in srednjih podjetij ali premestitev večnacionalnih družb ali celo zaradi ponujenih zelo nizkih plač, je v zadnjih letih prisilil več kot 100 000 delavcev, da se preselijo v Španijo in druge države EU, z namenom opravljanja gradbenih del. Pogosto so se ti delavci vseeno znašli v negotovem položaju, v veliko primerih se jim je delovno razmerje končalo, pri nekaterih niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti, obljube se niso spoštovale, plače so bile pod najnižjo zakonito plačo ali pa je bil delovni čas nerazumno dolg; skratka, podjetja, ki so jih najela, na splošno niso izpolnjevala svojih obveznosti. Zato poudarjamo, da se nujno zahteva učinkovito spremljanje v državah, v katerih taki položaji prevladujejo, nujno pa je treba sprejeti ukrepe proti takim nezakonitim praksam. Na primer, sindikati so predlagali, da se gradbenim podjetjem, ki ne spoštujejo delavskih pravic ali ne izpolnjujejo zahteve po zagotavljanju mesečnih informacij s popolnim seznamom delavcev na plačilni listi, vključno s premeščenimi, ali ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, prekliče licenca.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospod predsednik, 9. maja 2008 bomo praznovali 51. obletnico ustanovitve Evropske unije. Za vse njene državljane je to dobra priložnost, da z zaupanjem in predanostjo zrejo v prihodnost.

Danes na evropski ravni razpravljamo o reformi kmetijske politike, prihodnji skupni energetski politiki, razširitvi vseevropskega omrežja v sektorje prometne infrastrukture, telekomunikacij in energije, podnebnih sprememb in proračunski reformi Unije.

Lizbonsko pogodbo so že ratificirali parlamenti 11 držav članic, kot je Romunija. Nova pogodba poudarja pomembnost socialnega tržnega gospodarstva z visoko stopnjo konkurenčnosti za trajnostni razvoj Evrope. Delovanje enotnega trga daje prednost usklajevanju socialnih sistemov, ki obstajajo v državah članicah. Listina o temeljnih človekovih pravicah, ki je pravnomočna, potrjuje temeljne pravice. Če začnemo s skupnimi vrednotami – socialna pravičnost, enakopravnost in blaginja za vse – je cilj evropskih socialistov oblikovanje socialne demokracije, družbe, ki nikogar ne izključuje in v kateri imajo vsi državljani enake možnosti. Bistvo socialnodemokratskega pristopa je oblikovanje socialne Evrope.

  Marco Cappato, (ALDE) . – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tako kot kolega, gospod Pannella, opozarjam poslance na dogodke v Vietnamu in ne le na zadevo poglavarja Združene budistične cerkve, ki ima več kot 80 let in je že več kot 20 let v hišnem priporu, ampak tudi na preganjanje ljudstva Montagnard, ki živi v osrednjem hribovitem delu Vietnama.

Prejemamo novice gospoda Koka Ksorja in fundacije Montagnard, ko so, na primer, 28. aprila vietnamske policijske in varnostne sile ubile Y-Tao Ebana, 15. aprila pa so vietnamski policisti ubili dva otroka ljudstva Montagnard Dega. Pri tem je treba prositi za podporo pri dopisih, poslanih vsem državam članicam in naslovljenih na vietnamsko vlado, ki pozivajo mednarodno skupnost in evropske institucije, naj se odzovejo na položaj v Vietnamu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Ob upoštevanju obžalovanja vrednih in stalnih poskusov Maroka za zaustavitev pogajanj o uresničevanju neodtujljive pravice Saharcev do samoodločbe, ki so trenutno pod okriljem ZN, to priložnost izkoriščam, da poudarim potrebo po popolnem spoštovanju pravice Saharcev do samoodločbe, kar je edina realistična, poštena in dolgotrajna rešitev za spor, tj. konec sramotne kolonizacije. Poleg tega moramo vztrajati, da se spoštujejo mednarodno pravo in resolucije ZN, obsodi nasilno zatiranje Maroka na zasedenih ozemljih proti domoljubnim Saharcem, ki se upirajo kolonizaciji in bojujejo za zakonito pravico ljudi do samoodločbe, obsodi prava humanitarna drama Saharcev, ki so prisiljeni živeti v begunskih taboriščih zunaj svoje države, ter zahtevati nujno in ustrezno mednarodno humanitarno pomoč.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, ciklon, ki je v soboto prizadel Mjanmar, je prinesel opustošenje in trpljenje njegovim prebivalcem.

Aktualna poročila navajajo 22 000 mrtvih, 40 000 pogrešanih, več sto tisoč ranjenih in milijon brezdomcev. Nelogično in kruto kot se zdi, je mednarodne sile za pomoč oviral vojaški diktatorski režim Mjanmara.

Eden od primerov je dejstvo, da štiri dni po katastrofalnem udaru vizumi za humanitarne delavce še vedno niso izdani, pri čemer strategi v Mjanmaru navajajo smešno naivne izgovore, ki jih nobena pametna oseba ne jemlje resno.

Ali lahko predsednik Parlamenta poleg sporočila sočutja, ki je bilo prebrano, pošlje zelo strogo opozorilo hunti Mjanmara in posredno njihovim skrbnikom v Pekingu, naj prenehajo z oviranjem mednarodnih humanitarnih sil in se začnejo vsaj obnašati humanitarno do lastnega naroda, če se že demokratično ne morejo?

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, prebivalci v Evropski uniji se starajo. Demografske napovedi kažejo zaskrbljujoče zmanjšanje delovnega prebivalstva, tj. kar 20 milijonov do leta 2030.

Ni dobro, da smo v takem položaju in zato moramo podpirati prirastek, vključno z naravnim prirastkom. Težave imamo z neplodnostjo in sterilnostjo. Svetovna zdravstvena organizacija je neplodnost priznala kot bolezen skupaj z metodo in vitro, ki je ena od načinov za zdravljenje. Število parov, za katere je ta metoda oploditve edina možnost za rojstvo potomcev, vsako leto narašča. Ta metoda je draga, vsekakor pa vse države ne povrnejo stroškov. Za številne pare je ta strošek ovira, ki jim onemogoča tako zdravljenje. Nesmiselno je, da v Evropi obstaja zdravljene alkoholizma, pljučnega raka in aidsa, neplodnost pa se ne zdravi v vseh državah.

Zato opozarjam na to dejstvo in želim, da bi vsi državljani EU imeli enake možnosti in zagotovljeno priložnost za zdravljenje in vitro pod enakimi konkurenčnimi pogoji ter po načelu enakega dostopa do zdravstvenih storitev.

  Csaba Sógor (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, ta teden v Evropskem parlamentu med drugim razpravljamo o športu. Tematsko to vprašanje zadeva poseben značaj v Romuniji. S finalom letošnjega nogometnega prvenstva, ki se približuje, je bilo v zadnjih nekaj tednih ogromen pritisk na ekipe in igralce, ki bi lahko vplivali na končni izid finala prvenstva. Televizije so prenašale spore, spletke, prepire, prekinjene tekme in vse zaradi tega, ker si nekateri niso mogli predstavljati, da bi zmagala ekipa, ki ni iz prestolnice. V odločilni tekmi je ekipa iz Cluj-Napoca povedla. Upajmo, da glavna težava ni bilo dejstvo, da je le nekaj igralcev v ekipi Cluj-Napoca romunskih ali da je lastnik kluba Madžar. Prepir med policijo in navijači se je zgodil v istem mestu, v katerem so bili Madžari pretepeni po predvidljivem redu v zadnjih dveh mesecih, ker so uporabljali materni jezik. Vse to se usklajuje s proti manjšinskimi nazori, ki jih stalno spodbujajo skrajni politiki. V športu in politiki smo se navadili na dejstvo, da eden ali dva vplivna ali osrednja politika poskušata voditi odločitve in rezultate, vendar so dejanski rezultati določeni z usklajenim skupinskim delom, vdanostjo in pošteno igro. Hvala.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, med zadnjim plenarnim zasedanjem smo v Parlamentu razpravljali o težavi naraščanja cen hrane. To je sovpadlo z resno razpravo v zvezi z revizijo skupne kmetijske politike.

Danes, ko se srečujemo s krizo glede hrane na svetovni ravni, se moramo vprašati, kje so vzroki za to in kje smo naredili napake.

Več kot 30 let je bil trg EU s hrano razumno stabilen in to je povzročilo dolgčas za našo pazljivost. V tem obdobju ni bilo ustreznega spremljanja procesov, ki so se pojavljali, in ni bilo nobene analize povezave med povečanjem proizvodnje hrane in celotnim gospodarskim razvojem ter med vse večjim bogastvom nekaterih družb in vse večjim povpraševanjem. Hiter gospodarski razvoj, kot se je zgodil na Kitajskem in v Indiji, je dejansko povzročil večjo porabo s posledično bistvenim povečanjem zahtev po hrani ob upoštevanju števila prebivalcev. V zadnjem času so se povečali tudi proizvodni stroški, zlasti cene goriv in energije.

  Predsednik. − S tem se ta točka zaključuje.

17. Trgovinski in gospodarski odnosi z državami jugovzhodne Azije (ASEAN) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0151/2008) Glyna Forda v imenu odbora za mednarodno trgovino o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Azije (ASEAN) (2007/2265(INI)).

  Glyn Ford, poročevalec. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem komisarju in njegovim sodelavcem, osebju v odboru, svoji skupini in svojim sodelavcem za delo, ki je bilo vloženo v to poročilo. V imenu glavne politične skupine, ki je v duhu sodelovanja dokončno oblikovala to poročilo, se zahvaljujem tudi poročevalcem v senci. Prevzemam vso odgovornost za poročilo, vendar so vsi navedeni pustili politične sledi na njegovih straneh.

V nekem smislu želimo, da je pogajanje med EU in ASEAN nepotrebno. Prednostna naloga mojega odbora je zelo jasna: želimo uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe, za katerega se na trenutke zdi, kot da ga je posrkalo v črno luknjo predsedniškega izbora in volitev Združenih držav.

Upajmo, da se bo pojavil sorazmerno nedotaknjen čez šest ali 12 mesecev po imenovanju predsednika Clintona, McCaina ali Obame, ko bodo Združene države končno imele trgovinskega govornika, ki bo nadaljeval z dialogom. Vendar se vmes zdi, da bomo imeli pogajanja s Korejo, kjer je bil moj kolega David Martin poročevalec Parlamenta, z ASEAN in Indijo z namenom dvostranskih sporazumov ali sporazumov EU o prosti trgovini.

Mandat Sveta, da začne pogajanja z ASEAN, petim največjim trgovinskim partnerjem EU, je vključeval le sedem od desetih članic ASEAN, ker je ASEAN zelo raznolika regija z gospodarstvi, katerih BDP je enak BDP nekaterih nacionalnih držav Evropske unije, in tremi manj razvitimi državami, od katerih imata dve koristi le od vojaških določb, ena pa je izobčena država Mjanmar, o kateri smo danes že veliko govorili.

Jasno je, da bodo sporazumi o prosti trgovini potencialno koristni za obe strani, pri čemer se bo povečal pretok blaga in storitev ter okrepile inovacije in povečala gospodarska rast.

Pozdravljamo podpis listine ASEAN z dne 20. novembra lansko leto na 13. vrhu ASEAN in se veselimo njene hitre ratifikacije. To mora prispevati h krepitvi gospodarskega vključevanja z državami ASEAN, v poročilu pa pozivamo Komisijo, da za lažji proces zagotovi tehnično pomoč in druge vrste pomoči.

Pogajanja potrebujejo preglednost javnih naročil, konkurence in vlaganja, pravic intelektualne lastnine in državne pomoči. razpravljati moramo o odpravi netarifnih in tarifnih ovir, zlasti kar zadeva bančništvo, zavarovanje in pravno službo.

Z naše strani je pomembna poenostavitev pravil o poreklu. Usklajevanje standardov, vključno z varnostjo izdelkov, varstvom otrok in dobrim počutjem živali, je še nekaj, za kar si moramo prizadevati.

Zavarovati se moramo pred ponarejenimi farmacevtskimi izdelki, hkrati pa je odbor zaskrbljen, da se ne usklajujemo s prožnostjo sporazuma TRIPS.

Odbor za trgovino meni, da mora biti bistveni del vsakega sporazuma poglavje o trajnostnem razvoju, vključno z oceno učinka trajnosti. Poleg tega potrebujemo vzporeden sporazum o političnem sodelovanju z zavezujočimi socialnimi in okoljskimi klavzulami, ki obe strani zavezujejo k ratifikaciji bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela, ter tudi običajnimi klavzulami sporazuma o partnerstvu in sodelovanju v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo.

Vzpostaviti je treba forume za trgovino in trajnostni razvoj, vključno z delodajalci, delojemalci in civilnimi družbami, ki lahko dejansko prispevajo k pogajanjem in pozneje, kar je pomembneje, k načinu izvajanja sporazuma.

Poročilo predlaga, da je treba upoštevati okolju prijazno blago in blago pravične trgovine, ki ima prednostni dostop do EU, tako da se tarifne ovire hitreje odpravijo. Seveda, če se to želi izvajati, moramo od Komisije zahtevati, da spremeni svojo carinsko nomenklaturo z namenom uresničitve tega cilja.

Obstajajo nekatera vprašanja, ki so značilna za posamezno državo. V Singapurju nas skrbijo bančne skrivnosti, ki so bile razkrite, ko je odbor obiskal poslance tamkajšnjega parlamenta in se pogovoril z njimi. Pozdravljamo vzpostavitev demokracije na Tajskem. Seveda smo se strinjali, da mora Mjanmar sodelovati ali vsaj biti prisoten na pogajanjih, čeprav je z našega stališča povsem jasno, da dokler se sedanji režim ne odpravi, upanje na podpis kakršnega koli sporazuma z Mjanmarom ne obstaja.

Naša zamisel je imeti okvirni sporazum za vse to, kar posameznim državam ASEAN omogoča, da delujejo na podlagi sedanjega lastnega položaja in v njim primernem času uvedejo nekatere sektorje. Tako bomo morda – in poudarjam morda – imeli skupen in popoln sporazum z vsemi.

Medtem ko se lahko le pozdravi vietnamsko vodenje postopka, je institucionalna sestava, ki ji primanjkuje zagona in volje nekaterih narodov v državah ASEAN, napredovala počasneje, kot je bilo predvideno ali zaželeno.

Naj bom jasen, Evropska unija ne sme dopustiti, da posamezne države članice ASEAN zavlačujejo z napredkom veta. Če ni druge rešitve, lahko Svet, Komisija in Parlament kot zadnjo možnost preučijo možnost dvostranskih namesto večstranskih sporazumov. Upam, da si vlada in civilna družba v združenju ASEAN predstavljata položaj Parlamenta kot spodbudo za premik in hiter napredek.

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, zelo sem hvaležen Glynu Fordu za njegovo poročilo in splošno podporo, ki jo namenja potezam Komisije v pogajanjih o sporazumu za prosto trgovino z državami ASEAN.

Jugovzhodna Azija si zasluži našo popolno pozornost. Razumljivo smo v Aziji ponovno usmerjeni na Kitajsko, vendar naše partnerstvo z združenjem ASEAN ne sme nič manj trpeti zaradi tega, pa naj gre za vprašanja trajnostnega razvoja, družbe ali trgovine. Iz tega razloga je bilo združenje ASEAN izbrano kot partner za enega od sporazumov o prosti trgovini nove generacije v globalni Evropi.

Dinamičnost gospodarstev združenja ASEAN je gotovo priložnost za Evropo. Vendar je velik del te priložnosti še vedno morebiten in ni realen. Podjetja EU, ki poskušajo trgovati ali vlagati v jugovzhodni Aziji, se še vedno srečujejo s tarifnimi in netarifnimi ovirami ter trgi, ki se borijo proti tujim ponudnikom storitev, zlasti na trgih javnih naročil. Enako velja za tuje neposredne naložbe na splošno. Ugotovilo se je tudi, da so njihove pravice intelektualne lastnine še vedno premalo zavarovane, splošna preglednost nekaterih trgov pa je precej slaba.

To je najmočnejši možen argument za sporazum o prosti trgovini, ki je temeljit in ne površen. Ne verjamem v sporazume o prosti trgovini, ki bi se hitro politično določili. Trgovinska strategija za globalno Evropo navaja nove trgovinske priložnosti, nove izvozne možnosti in nova delovna mesta. To pogajanje se je začelo na podlagi dokazov, da to lahko dosežemo, če smo pripravljeni biti ambiciozni.

Prav imamo, da zavrnemo zamisel o sporazumu o prosti trgovini, ki vključuje le določene tarife. Zelo se strinjam z zahtevo iz poročila po ambicijah, torej v teh pogajanjih. Namenoma smo se odločili, da pristop temelji na pogajanjih za posamezno regijo. Menim, da je to bila prava izbira. Verjamem, da dvostranski sporazumi lahko delujejo kot gradniki za večstranski sistem, pri katerem spodbujajo regionalno povezovanje in rast regionalnih trgov. Menim, da lahko to pogajanje obravnavamo kot prispevek načrta združenja ASEAN za gospodarsko skupnost.

Vendar kot to poročilo prav poudarja, da pogajanja o tako ambicioznem načrtu na podlagi posamezne regije niso najlažji niti najhitrejši način. Vsakokrat, ko država članica ASEAN ne more rešiti nekega vprašanja, se srečamo z najslabšim rezultatom skupnega imenovalca. To ni pošteno zaradi drugih. Prav tako se srečujemo s težavami glede virov, ker se zmogljivosti držav ASEAN razširijo z velikim številom sporazumov o prosti trgovini, o katerih se trenutno pogaja. Posledično si je težko predstavljati časovni okvir za popoln sporazum posamezne regije v manj kot treh ali štirih letih in prav tako si je težko predstavljati, da bomo dosegli usklajene ambicije na visoki ravni.

Hkrati naši glavni tekmeci blokirajo povezave s posameznimi državami v regiji, eno za drugo. Japonska, Avstralija in ZDA so vse dejavne. Ugotavljam, da bi se moral regionalni pristop v odstavku v poročilu, ki se nanaša na možnost dvostranskosti, izkazati za težkega. Ne želim obupati nad regionalnim pristopom na tej stopnji, vendar smo v procesu uvajanja neke vrste prožnosti v tem regionalnem okviru – odmerek različne geometrije, ki upošteva različne stopnje razvoja v združenju ASEAN in nam omogoča hitrejši napredek s posameznimi državami ASEAN. To bi bilo gospodarsko donosno in lahko pripravi podlago drugim z namenom poznejše pridružitve.

Dejansko naše pogajalske smernice zagotavljajo zaključek pogajanj z manj kot 10 članicami, ker najmanj razvitim državam v združenju ASEAN – Laosu, Kambodži in Mjanmaru – ni treba sprejeti zavez v sporazumu o prosti trgovini, vendar bodo te sledile pogajalskemu procesu. Laos in Kambodža trenutno obravnavata pristopna vprašanja STO, v vsakem primeru pa imajo že koristi zaradi širšega prednostnega dostopa do trga EU prek programa „vse razen orožja“. Po mojem mnenju imajo logično mesto v dolgoročnem sporazumu. Kar zadeva Mjanmar, poročilo izraža stališče EU, da se o zavezah sporazuma o prosti trgovini kot takih ne bo pogajalo z Mjanmarom, čeprav je član združenja ASEAN.

Zadnja točka o trajnostnem razvoju. Upamo, da bomo vključili okoljske in socialne vidike v naša pogajanja z združenjem ASEAN, to pa bomo naredili v sodelovalnem duhu. Poleg tega smo najeli zunanjega svetovalca za vodenje trajnostne ocene učinka z namenom analiziranja morebitnega učinka načrtovanega sporazuma na različna vprašanja, vključno z okoljskimi in socialnimi skrbmi. Ta študija mora spremljati pogajalski proces v naslednjih 18 mesecih. Prejšnji teden smo povabili tudi civilno družbo, da prispeva k našim odzivom v zvezi s tremi pogajanji o sporazumih o prosti trgovini z združenjem ASEAN. Ugotovili smo, da med nami in civilno družbo ni dejanskih nesoglasij. Z vključitvijo teh skrbi v sporazume že ob začetku lahko zagotovimo, da se težave obravnavajo zgodaj, če ne že pred njihovim nastankom.

Z nadaljevanjem pogajanj se veselim sodelovanja s Parlamentom. Samoumevno je, da bo odbor INTA sproti obveščen o napredku. Hvaležen sem za to poročilo. Kakovost poročila je taka, kot sem jo pričakoval od odbora INTA, pri čemer pa se je mogoče zanesti na razlage in presoje zapletenih vprašanj o trgovinski politiki.

  Francisco José Millán Mon, pripravljavec mnenja odbora za zunanje zadeve. − (ES) Gospod predsednik, po zaslugi akcijskega načrta Nuremberg in prvega vrha EU-ASEAN lansko leto so bili odnosi ponovno vzpostavljeni.

Na primer, pogaja se o sporazumu o prosti trgovini ter sporazumih o dvostranskem partnerstvu in sodelovanju, pa čeprav to poteka počasi.

V odboru za zunanje zadeve smo podprli to okrepitev odnosov tudi na trgovinski in gospodarski ravni.

Združenje ASEAN je proces regionalnega povezovanja, ki ga pozdravljamo, in postaja vse bolj pomemben. Združuje več kot 500 milijonov prebivalcev desetih držav, ki so zelo različne – kot je povedal gospod Ford – na splošno pa imajo velik potencial za rast.

Evropska unija je druga največja trgovinska partnerica združenja ASEAN. Povečati moramo našo prodajo in tudi naložbe naših podjetij, najboljši instrument pa je sporazum o prosti trgovini. Druge države na celini in zunaj nje si želijo nekaj podobnega, kot je povedal komisar.

Sporazum mora biti zelo obsežen in ne sme biti omejen le na trgovinska vprašanja. K temu morajo biti priloženi sporazumi o dvostranskih partnerstvih in sodelovanju, ki vključujejo vprašanje spoštovanja človekovih pravic.

Ti dvostranski sporazumi se logično lahko podpišejo z državami ASEAN, ki izpolnjujejo potrebne politične in gospodarske pogoje, seveda pa jih ne izpolnjujejo vse države, zlasti Mjanmar, katerega vlada je podrejena omejevalnim ukrepom, ki jih sprejme Svet in podpre Parlament.

Razen če se politične okoliščine tam spremenijo, je jasno, da dvostranski sporazum z Mjanmarom ne more obstajati niti Mjanmar ne more biti del sporazuma o prosti trgovini. Aprila je Parlament ponovno zavrnil politični položaj in zahteval izpustitev političnih zapornikov.

V zvezi z Mjanmarom izkoriščam priložnost, da izrečem sožalje ob številnih žrtvah ciklona. Ponavljam opombe predsednika Parlamenta iz zgodnjega popoldneva.

Za zaključek, gospe in gospodje, Evropska unija mora za napredek nadaljevati svoje odnose z ASEAN. Ponujamo močnejše politično združenje, tesne gospodarske odnose pri našem skupnem interesu in sodelovanje na številnih področjih. Seveda podpiramo ukrep, ki je bil sprejet leta 2007 v procesu vključevanja, tj. „listina združenja ASEAN“. Želimo, da se zaveze v tej listini o človekovih pravicah in demokraciji uresničijo, zlasti v Burmi in tudi drugih državah v regiji. Na tej podlagi se bodo naši odnosi okrepili. Najlepša hvala.

  John Purvis, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospod predsednik, celotno poročilo gospoda Forda predstavlja to, kar si moj odbor želi videti. Zlasti smo zadovoljni, da so bile vključene vse naše glavne točke. Poudarjamo, da je prihodnja industrijska rast v Evropski uniji odvisna od naše odprtosti tuji trgovini in naložbam, ki jih urejajo pravična pravila, vendar je naša konkurenčnost z državami ASEAN odvisna od nas, pri čemer izboljšamo lastne stopnje izobraževanja, usposabljanja, raziskav, podjetništva in inovacij.

Menimo, da sta znanstveno in tehnično sodelovanje ter varstvo pravic intelektualne lastnine bistvena elementa uspešnega odnosa. Zlasti pričakujemo sodelovanje v boju proti ponarejanju. Upamo na boljša pravila o poreklu; boljše usklajevanje standardov, varnost izdelkov, varstvo otrok in dobro počutje živali; izboljšane birokratske postopke; boljšo preglednost državne pomoči in netarifnih ovir ter odpravo diskriminatornih davkov.

Pričakujemo obravnavo odprave okoljske škode zaradi krčenja gozdov in pridobivanja palmovega olja ter, medtem ko se prizna potreba po ohranitvi protidampinških mehanizmov, ki so na voljo, bi raje preprečili potrebo po njih na podlagi prednostnega posredovanja in pogajanja.

Upamo na usklajene ukrepe z združenjem ASEAN na področju energije in da bo Komisija spodbujala skupne raziskovalne projekte z ustanovami v tej regiji.

V tem smislu se veselimo vzajemno koristnega in uspešnega trgovinskega in gospodarskega odnosa z državami ASEAN.

  Peter Šťastný, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej za poročilo čestitam kolegu poročevalcu, gospodu Fordu. Predlagani trgovinski sporazum z združenjem ASEAN je del širše strategije dvostranskih in medregionalnih pogajanj s trgovinskimi partnerji EU.

Če se obravnava kot en sam subjekt, je združenje ASEAN peti največji trgovinski partner EU pred Japonsko. Združenje ASEAN je izjemno raznolika regija, v katerem so tri članice najmanj razvite države, pri čemer imajo ostale večji prihodek na državljana kot številne države članice EU. Skupaj s kolegi iz odbora INTA zelo podpiramo prvo možnost Komisije: za pogajanja z regijo kot celoto in krepitev regionalnega gospodarskega vključevanja med državami ASEAN.

Poročilo poudarja pomembnost sporazumov o medregionalni trgovini, ki lahko ponavadi dopolnjujejo večkulturni sistem ob upoštevanju, da so ti širši in ambiciozni ter ne vključujejo le tarifnih znižanj, ter izvajajo socialne in okoljske standarde. Poročilo poziva stranke k postopnem zmanjšanju ali odpravi vseh ovir za trgovino z blagom in storitvam, pri čemer se popolnoma spoštujejo različni gospodarski položaji znotraj regije ASEAN. Prav tako poziva Komisijo, da zagotovi preglednost in učinkovita pravila javnih naročil – pravice intelektualne lastnine, državna pomoč in druge subvencije.

Za konec se zahvaljujem poročevalcu za njegovo pozitivno sodelovanje, ki se kaže v nekaterih sporazumnih predlogih sprememb, s katerimi se glavni poudarek poročila poleg človekovih pravic ter trajnostnega razvoja usmerja na trgovino in z njo povezanimi vprašanji. Sprejetje teh in ostalih predlogov sprememb je poročilu dalo več ravnovesja.

  David Martin, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, najprej čestitam prijatelju in kolegu Glynu Fordu za po mojem mnenju izvrstno poročilo. Komisiji bi tudi povedal, da je po mojem mnenju komisar pred nekaj leti imel prav, ko je uvedel študije z namenom sporazuma o prosti trgovini z združenjem ASEAN in se ravnal po teh študijah. Kot so drugi povedali, je združenje ASEAN ena od regij, v kateri obstaja največji potencial za rast, če dejansko dosežemo naše cilje proste trgovine, medtem ko je za nas že gospodarsko pomembna regija. Z gospodom Šťastnýjem se strinjam, da je bila popolnoma prava strategija za izvajanje tega na regionalni ravni kljub vsem težavam, ki so se na tej poti pojavile.

Poročilo gospoda Forda Komisiji pošilja jasno in skladno sporočilo: Parlament želi imeti trdno poglavje o trajnostnem razvoju v vseh novih generacijah sporazumov o prosti trgovini.

Poročilo vsebuje veliko sklicevanja na netrgovinske klavzule, za katere z zadovoljstvom ugotavljam, da so skladne s področjem, ki sem ga obravnaval v svojem poročilu o Koreji, zlasti pa sem zadovoljen, da poročilo poudarja odločne socialne in okoljske klavzule.

Po mojem mnenju ni pomembno le, da članice ASEAN ratificirajo osem osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela, kar so do zdaj storile le Kambodža, Indonezija in Filipini, ampak tudi da zagotovimo vzpostavitev mehanizmov za njihovo ustrezno izvajanje.

Vloga sindikatov in delavskih organizacij mora biti bolj uradno določena in zadovoljen sem, da je poročevalec predlagal ustanovitev foruma za trgovino in trajnostni razvoj, ki lahko spremlja standarde in poroča o vseh kršitvah.

V smislu okoljskih standardov je odbor za trgovino v svojih številnih nedavnih poročilih, npr. Lipietzovo poročilo o podnebnih spremembah, moje poročilo o Koreji, poudaril, da mora mednarodna trgovina spodbujati razširitev okolju prijaznih tehnologij, in ponovno priznavam dejstvo, da je komisar Mandelson velikokrat pokazal svojo zavezo k znižanju tarif za okolju prijazne tehnologije, ter upam, da lahko zato komisar sprejme predloge poročevalca glede prisostvovanja na pogajanjih z združenjem ASEAN.

Vsaka kršitev socialnih in okoljskih standardov se mora obravnavati v okviru standardnega mehanizma za spore. Ob upoštevanju, da so Združene države zavezane k temu pristopu za vse njene sporazume o prosti trgovini, mora Evropa doseči podobno stroge izvršilne ukrepe.

Nazadnje, medtem ko vem, da sporazuma o prosti trgovini ne bomo podpisali z Mjanmarom, upam, da ta ne bo imel posrednih koristi zaradi sporazuma, ker vsako razširjeno trgovanje z drugimi državami ASEAN lahko povzroči, da Mjanmar razširi svoje trgovanje znotraj skupine in ima posredne koristi zaradi sporazuma EU o prosti trgovini. Zato upam, da bomo preučili načine za zagotovitev strogega izvajanja trgovinskih sankcij zoper sedanji režim v Mjanmaru.

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v času, ko veliko govorimo o Aziji zaradi Kitajske in težav, ki se jih zavedamo, ter smrtonosne nesreče v Mjanmaru, poročilo, o katerem razpravljamo nocoj, bistveno predstavlja odziv državljanov EU, ki jih zastopa Parlament, na sporočilo Komisije o novi strategiji za dvostranska in medregijska trgovinska pogajanja EU. Očitno navaja, da je združenje držav jugovzhodne Azije skupek desetih držav, ki se razlikujejo predvsem na ravni političnega in gospodarskega razvoja, kot je pravkar povedal naš poročevalec. Trgovinski sporazum, o katerem se trenutno razpravlja, preučuje trg, vreden 57 milijard EUR s 4,9 % letno rastjo, kar je zelo pomemben potencial za razvoj. Čeprav se zdi, da je trgovinska politika EU, ki je sestavljena iz trgovinskega sporazuma med našima dvema regijama, jasna, moramo spodbujati rast in nova delovna mesta ter ostati na realnih tleh, kar zadeva težave.

Kljub temu da je treba globalizacijo gospodarstva jemati kot priložnost, so naši sodržavljani pogosto zaskrbljeni zaradi gospodarstva na naši celini kot tudi drugod. Negativni obrobni učinki globalizacije – jih je preveč za tiste, ki morajo dejansko živeti z njimi – pogosto zasenčijo koristi iz trgovinskih sporazumov, o katerih se je razumno pogajalo.

To poročilo zato resno opozarja Evropsko komisijo, da ustrezno upošteva zaskrbljenost državljanov v pogajanjih z združenjem ASEAN. Zato moramo doseči ravnovesje – tako, ki našim partnerjem omogoča doseganje dovolj dobre stopnje gospodarskega, socialnega in političnega razvoja brez spodbujanja izkrivljanja konkurence in dampinga.

Poudariti želim tri točke, za katere menim, da so prednostne. Prvič, s strogo trgovinskega stališča je treba poudariti, da se mora vsak trgovinski sporazum doseči v okviru medsebojnega spoštovanja pravil o mednarodni trgovini, kar pomeni spoštovanje pravil zakona o omejevanju konkurence in spoštovanje pravil zakona o avtorskih pravicah. En primer od mnogih je, da se mora z našimi pogajanji zlasti najti rešitve v boju proti ponarejanju farmacevtskih izdelkov, na primer pri zagotavljanju dostopa do zdravstva vsem državljanom, ki je povsem v skladu z duhom in postopki sporazuma iz Dohe.

Drugič, s stališča pravic iz delovnega razmerja sporazumi jasno ne morejo spregledati razlik v stopnjah pravic iz delovnega razmerja. Naši partnerji se morajo strinjati glede izpolnjevanja minimalnih standardov Mednarodne organizacije dela, zlasti v boju proti delu otrok ter pri izboljšanju delovnih pogojev in plač.

Tretjič in zadnjič, seveda je zelo pomembno poudariti, kot je bilo to storjeno nocoj v različnih govorih, da mora vsak trgovinski sporazum vključevati potrebne zahteve, kar zadeva gospodarstvo in trajnostni razvoj. Jugovzhodna Azija je eden od biserov našega planeta, skupaj pa moramo zavarovati njeno floro in favno. Komisija je dolžna zagotoviti jamstva glede nezakonitih gozdarskih dejavnostih in upravljanja ribolovnih kvot, kot je komisar poudaril pred kratkim.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Forda poudarja pomembnost sodelovanja med Evropsko unijo in državami jugovzhodne Azije, kar zadeva trgovinske in gospodarske odnose.

V smislu območja in števila prebivalcev so te države podobne Evropski uniji. Te države so pomemben prodajni trg za Evropsko unijo in izvažajo veliko pomembnih izdelkov na naš trg. Države imajo raznolike politične strukture in gospodarski potencial, kar dokazujejo podatki o BDP na prebivalca, ki je v Mjanmaru 211 USD, v Singapurju pa 31 400 USD.

To predstavlja nekatere težave za sodelovanje z ASEAN-EU, kot poudarja poročevalec. Pri razvijanju trgovine z državami s tega območja je potrebno usklajevanje standardov, zlasti na področju varnosti in varovanja javnega zdravja. Gospodarski in intelektualni odnosi z državami ASEAN so lahko izhodišče za večjo blaginjo in mir v regiji.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Poročilo gospoda Forda prikazuje okornost pogajanj med EU in združenjem ASEAN – kar ni presenetljivo ob upoštevanju posebno raznolike narave regije. Zanimanje evropske industrije, na primer v zvezi z dostopom do trga, je veliko in je zaradi tega potreben hitrejši časovni razpored.

Vprašanje je, ali torej mora EU nadaljevati s temi večstranskimi pogajanji ali bi bilo bolje imeti dvostranska pogajanja. Ta predlog je že v nekem obsegu upoštevan v predlogu spremembe 5, ki ga vlagata gospod Ford in gospa Mann. Zato pozivam Komisijo, da si na večstranski ravni kar najbolj prizadeva za uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe. Pogajanja se lahko nato nadaljujejo na dvostranski ravni s posameznimi državami ASEAN, če se izkaže, da bodo večstranska pogajanja trajala predolgo.

Seveda to ne pomeni, da izražam svoje nasprotovanje nadaljnjemu regionalnemu povezovanju v jugovzhodni Aziji. To povezovanje je zelo pomembno. Pri tem mislim na pomembno vlogo, ki jo lahko imata združenji ASEAN in ASEAN+3 pri nadaljnjem vključevanju Mjanmara v regijo. Država, ki jo je prejšnji vikend tako močno prizadel ciklon Nargis, nujno potrebuje pomoč iz regije. Zlasti združenje ASEAN+3, ki vključuje tudi sosednjo Kitajsko, mora dejavno sodelovati, da prepriča hunto, naj odpre vrata države v zunanji svet, v boljše varstvo človekovih pravic, ter da nameni opoziciji več manevrskega prostora. Hvala.

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcu, gospodu Fordu, za njegovo dobro delo in končni rezultat njegovega poročila, ki se je skupaj s prispevki odbora za mednarodno trgovino in drugimi odbori izkazal kot zelo uravnoteženo poročilo.

Najprej želim povedati, da poročilo poudarja glavno priložnost za poglobitev naših trgovinskih in gospodarskih odnosov na tem območju potencialnega gospodarskega razvoja in rasti prebivalstva ter tudi da upošteva velike razlike med državami članicami in združenjem ASEAN.

Poudarjam pomembnost odpiranja sektorja storitev za obe strani: za Unijo in tudi združenje ASEAN, ki oba potrebujeta učinkovitejše storitve višje kakovosti po ugodnejših cenah, je ključno, da izkoristita konkurenčne prednosti in izkušnje EU.

V zvezi z industrijo smo v naših predlogih sprememb, ki so vključeni v poročilo, poudarili dvojno potrebo po izpolnjevanju minimalnih zahtev po kakovosti ter higienskih in zdravstvenih zahtev. To zahteva evropska industrija in zahtevati jih mora tudi druga stran, da se zmanjša nelojalna konkurenca.

Poleg tega je pri tem tudi skladnost z mednarodnimi sporazumi o socialnih, zaposlitvenih in okoljskih zadevah; zlasti pa bi poudaril boj proti delu otrok.

Opozorili smo na občutljivo ribiško predelovalno industrijo, ker obe težavi izhajata iz tega. Zato nikakor ne razumemo predlogov sprememb 11 in 12, ki so jih vložili socialdemokrati ter slabijo in zmanjšujejo to, kar je odbor že sprejel, pri čemer se iz sedanjih odstavkov 16 in 17 črta navajanje že prizadetega sektorja tunov, posledične nepoštene konkurence in poročilo samega Evropskega parlamenta o tej industriji, ki ga je in ga še vedno podpira Evropska komisija.

Zato zaradi soglasja v zvezi s celotnim poročilom prosimo poročevalca in skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu, da to upoštevata in razmislita o umiku predlogov sprememb 11 in 12, ki ju naša skupina ne bo podprla. Skratka, če se to uresniči, bomo po mojem mnenju lahko ohranili sedanje spremembe, ki so popolnejše in boljše od tistih, ki jih poskušajo uvesti.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, najprej bi v odziv na tragedijo, ki je prizadela Mjanmar zaradi ciklona, izrazil sožalje ob žrtvah in pozval njegove organe, naj omogočijo dostop mednarodne pomoči in začnejo z verodostojnim procesom demokratizacije, ki bo prekinil izolacijo države in odprl nove možnosti za njegovo prebivalstvo.

Združenje ASEAN je regija z velikim gospodarskim potencialom in podobnim številom prebivalstva kot v Evropski uniji. Vključuje 10 različnih držav, vendar ta raznolikost kljub večji zapletenosti pogajanj o sporazumu o prosti trgovini nas ne sme odvrniti od doseganja instrumentov, ki bodo zagotovili vzajemne koristi in dopolnili večstranski sistem STO, vključno s stališča zadovoljivega zaključka razvojne agende iz Dohe, ki je za obe stranki prednostna naloga.

Najmanj razvite države v regiji morajo biti sposobne ohranjanja svojih posebnih ugodnosti in celo imeti priložnost, da se vključijo v sporazum v prihodnosti.

Trgovinski in gospodarski odnosi so del širše strategije krepitve celotnih odnosov med regijama.

Spodbujati je treba nadaljnji napredek pri sodelovanju na področju politike in varnosti. Zlasti se je poudaril boj proti terorizmu in krizno upravljanje/ravnanje v primeru naravnih nesreč. Prav tako je treba spodbujati sodelovanje v energetskem sektorju, na področju raziskav in razvoja, okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja ter tudi na družbeno-kulturnem področju in pri razvojnem sodelovanju. Sodelovanje na področju javnega zdravja je zlasti pomembno, ker mora prispevati k zagotavljanju higiene živil in zdravstvenih razmer, ki so bistvene za porabo in razvijanje trgovine. V tem celotnem procesu sta bistvena sodelovanje in podpora civilne družbe.

Čestitam poročevalcu, gospodu Fordu, za poročilo, ki navaja, da so človekove pravice in demokracija jedro vrednot EU, ter zahteva, da so del pogajanj in se vključijo v sporazume o sodelovanju in partnerstvu, povezane s trgovinskimi sporazumi. Ob upoštevanju, da bodo ti predstavljali glavni korak k odnosom EU-ASEAN, upamo na uspešnost pogajanj.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, v okviru te razprave želim opozoriti na naslednja vprašanja. Prvič, združenje ASEAN, ki združuje 10 zelo raznolikih držav v smislu stopnje razvoja – od bogatega Singapurja do zelo revnih Mjanmara, Kambodže in Laosa – in šteje skoraj 500 milijonov prebivalcev, je peti največji trgovinski partner EU in ponuja možnosti za dodatni razvoj pri gospodarskih in trgovinskih odnosih z Evropsko unijo.

Drugič, sporazum o prosti trgovini z državami ASEAN bo tem državam gotovo prinesel večje koristi, kot jih ima EU. Zato je bistveno sklepanje sporazumov s temi državami prek trgovinskega sporazuma, v katerem se te države strinjajo, da bodo spoštovale okoljske standarde in tudi standarde varstva potrošnikov.

Tretjič in zadnjič, to je edini pristop, ki nam bo omogočil priložnost za doseganje poštene konkurence med družbami iz držav ASEAN in evropskih držav. Le takrat bodo te družbe v svoje proizvodne stroške začele vključevati skupne stroške dela, varstva okolja in varstva potrošnikov, to pa bo zagotovilo, da bodo njihove cene izdelkov izražale celotne stroške proizvodnje.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, čestitam komisarju za pogajanja in poročevalcu, gospodu Fordu, za njegovo poročilo. Premišljamo o tem, kako bi premagali ovire in s pogajanji dobili dober sporazum o prosti trgovini z državami ASEAN. Poudariti je treba razlike med temi državami.

Opozarjam na le en vidik teh pogajanj, enega, ki se ga nismo zavedali pred štirimi leti. Boj proti globalnemu segrevanju je postal prednostna naloga EU, sama EU pa je postala svetovna voditeljica na tem področju. V naših pogajanjih je treba veliko bolj poudariti ta vidik. Tudi pri tem bodo obstajale razlike: od najrevnejših držav ne moremo zahtevati ničesar, vendar moramo z gospodarstvi v bogatih državah, ki se hitro razvijajo, doseči skupnost interesov, kar zadeva boj proti podnebnim spremembam.

Za pogajanja o sporazumu po poteku kjotskega protokola sta odgovorni dve državi EU, tj. Poljska in Danska. To se bo zgodilo letos v Poznanu, naslednje leto pa v Københavnu. To postaja tudi odgovornost EU. Če ne moremo končati pogajanj o skupnem sporazumu do konca leta 2009, bomo prisiljeni spremeniti našo ambiciozno politiko o boju proti podnebnim spremembam. Tega si ne želimo, ker očitno ne moremo sami obravnavati teh sprememb in svetovne grožnje. Zato je za nas pomembno, da izkoristimo vsa pogajanja EU s tretjimi državami z namenom poudarjanja tega vidika, tj. skupni sporazum o boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko čestitam poročevalcu, gospodu Fordu, najprej za ... (neslišno besedilo) o dveh vidikih, za katera menim, da ju je treba poudariti. Najprej o ponarejanju, zlasti farmacevtskih izdelkov, kar je resnično nevarno zlasti za napredek in mirno ozračje gospodarskih ter trgovinskih odnosov z državami jugovzhodne Azije in prav tako za varnost in kakovost izdelkov za potrošnike. Zato je treba zlasti poudariti, da je treba z omejevalnimi orodji iz sporazumov preprečiti vse oblike ponarejanja. Ponovno poudarjam, kako pomemben je boj proti ponarejanju farmacevtskih izdelkov zaradi dveh razlogov: zaščite varnosti potrošnikov in farmacevtskega sektorja pred vsako nepošteno konkurenco, ki ne spoštuje okolja ali zdravstvenih in varnostnih predpisov. Le učinkovito sodelovanje med vsemi zadevnimi stranmi bo zagotovilo zaščito potrošnikov po vsem svetu, zlasti v Evropi.

Drugi vidik zadeva razvoj zakonodaje, ki spodbuja podjetja k zmanjšanju emisij CO2, zlasti vzajemnih dogovorov o trgovanju z emisijami. Upoštevati moramo, da se mora Evropska unija izogniti kaznovanju podjetij z določanjem ustreznih in smiselnih določb za nove okoljske standarde v okviru podnebnega načrta, ne da bi v zameno od drugih držav zahtevala sprejetje podobnih pravil.

Če bosta ta dva vidika oblikovno in vsebinsko sestavni del naših odnosov, bomo lahko ohranili konkurenčnost evropskih podjetij in hkrati varstvo potrošnikov ter seveda varstvo podnebja. Skratka, zagotovo gre za iskanje popolnega ravnovesja v naših odnosih.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, vesela sem, da imam možnost sodelovati v tej razpravi, čeprav mi ta tema ni preveč blizu.

Vendar sem odhitela iz pisarne, ko sem slišala pripombe o standardih, pri čemer menim, da je v tej resoluciji zlasti pomemben odstavek 10, ki ga je treba prebrati in morda dopolniti. Morda bi bilo treba dodati varnost živil in standarde za sledljivost.

Podpiram pripombe o ponarejenih zdravilih, ki so resna grožnja.

Ravnokar sem se vrnila iz Brazilije, pri čemer sem v tovarni za predelavo mesa zaman iskala kakršen koli opozorilni znak. Nobenega ni bilo: povedano drugače, o vprašanjih glede varnosti na delovnem mestu ni bilo ne duha ne sluha. V tovarnah bioetanola, ki smo jih obiskali, sem bila nekoliko zaskrbljena, ker prav tako ni bilo nobenega poudarka na varnosti delavcev.

Ne gre za podcenjevanje drugih držav. Gre za ugotovitev, da imamo Evropejci visoka merila, pri čemer moramo poskušati in vztrajati, da jih bodo dosegli vsi.

Dodala bi le, da vem, da je komisar Mandelson že slišal zame in danes ga omenjajo časopisi na Irskem. Če želi komentirati tista poročila, mu bom z zanimanjem prisluhnila.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, Evropska unija in države ASEAN imajo velik potencial, ki bo omogočil izvajanje ukrepov za srečevanje z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, energetska varnost, boj proti terorizmu ter boj proti revščini in podhranjenosti milijonov prebivalcev Azije.

Zato morajo predstavniki obeh organizacij okrepiti medsebojni dialog in skupaj poiskati rešitve za ta zahtevna vprašanja. Poleg tega morajo ustvariti nove oblike gospodarskega sodelovanja in izvesti ukrepe za povečanje medsebojne in koristne trgovine. Evropska unija mora v zvezi s procesom regionalnega povezovanja deliti svoje izkušnje in dosežke z drugimi. Vendar ne smemo pozabiti, da mora EU preseči gospodarske vidike in še naprej zahtevati upoštevanje človekovih pravic in demokracije.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, trgovinski sporazumi lahko pomagajo stabilizirati odnose med obema stranema. Vendar je treba hkrati v pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini obenem upoštevati nekatere bistvene zahteve in vrednote.

Naj predlagam naslednje: spoštovanje človekovih pravic, gospodarskih zmogljivosti vsake države, zaščita pravic intelektualne lastnine in geografske opredelitve, uskladitev standardov za varnost proizvodov ter sodelovanje v boju proti boleznim, epidemijam in v okoljskih vprašanjih.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, najprej se želim pridružiti pohvalam svojega odličnega kolega poslanca gospoda Forda, pri čemer bom svoj govor izkoristil, da pozdravim gospoda Hartmuta Nassauerja, ki je predsednik delegacije za odnose z državami jugovzhodne Azije.

Gospe in gospodje, spominjam se časa, ki sem ga preživel v Republiki Filipini. Zato se mi zdi, da morda zanemarjamo razvoj v teh dokumentih. Spominjam se izleta v mesto Kidapawan v provinci Cotabato na otoku Mindanao, kjer smo videli skoraj 500 kmetov s približno 1,5 hektarja zemlje, ki jim je posredovanje Evropske unije pomagalo preživeti s proizvodnjo v okviru samooskrbnega kmetijstva. Videli smo njihovo navdušenje in hvaležnost, pri čemer sem prepričan, gospod komisar, da morajo vse politike Evropske unije vključevati razvoj.

  Glyn Ford, poročevalec. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem, ki so nocoj sodelovali v razpravi. Zavedam se, da je treba, kakor je ravnokar poudaril gospod Audy, zagotoviti upoštevanje vprašanj o razvoju za številne države, ne le za Filipine. Kot nekdo, ki veliko bolje pozna Indonezijo kot Filipine, se zavedam, da razen Džakarte obstaja veliko delov Indonezije, ki se razvijajo in jim moramo nameniti pozornost.

Gospodu Mandelsonu se zahvaljujem za pripombe in poudarjam, da sem se v duhu sodelovanja in soglasja ravnokar pogovarjal z gospodom Varelo Suanzes-Carpegno, pri čemer sem se strinjal z umikom predloga spremembe 11, s čimer se bomo ukvarjali jutri, v zameno za njegovo dodatno podporo novih delov mojega predloga spremembe 12. Torej smo zdaj dosegli še več soglasij kot na začetku te razprave.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Ob upoštevanju, da mora Evropska skupnost v svojih pogajanjih z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) za dosego sporazuma o prosti trgovini druge generacije, dati prednost večstranskemu sistemu trgovanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ker je pomembno, da združenje ASEAN zajema več različnih področij. Ena od držav je med najslabše razvitimi, medtem ko so druge visoko razvite. To je glavni razlog, da so te neenakosti pomembne za dokončno oblikovanje sporazuma o prosti trgovini.

Med procesom dokončnega oblikovanja sporazumov o prosti trgovini je ena od prednostnih zadev podpis sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vsebuje izvršljive klavzule o človekovih pravicah, ker so človekove pravice in demokracija temeljne vrednote EU. Pozornost je treba nameniti posledicam sporazuma za male kmete v regiji ter spremljanju in zagotavljanju krepitve družinskega in trajnostnega kmetijstva.

Lokalni organi se morajo zavedati, da so ukrepi za boj proti krčenju gozdov in spodbujanje tropskih gozdov izjemnega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Trgovino z biogorivi je treba zato omejiti zgolj na biogoriva, ki ne škodujejo okoljskemu ravnovesju. Poudariti je treba tudi pomen stalnega sodelovanja v zvezi z bojem proti terorizmu ter kriznega upravljanja in ravnanja v primeru naravnih nesreč.

Okvirni sporazum med EU in združenjem ASEAN lahko pomaga spodbuditi prihodnjo industrijsko rast v EU, vendar mora temeljiti na načelu preglednosti ter pravilih v zvezi s konkurenco in naložbami, intelektualno lastnino in državno pomočjo.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, veliko ekonomistov poudarja, da ima južnoazijska regija možnost v prihodnosti postati svetovno gospodarsko središče. To za Evropo pomeni nevarnost, ker lahko izgubi znaten delež svetovne trgovine. Medtem v Evropi še naprej zaostrujemo pogoje za podjetja in kmetijstvo ter trgujemo z državami, ki niti ne spoštujejo zakona o avtorskih pravicah. Ali lahko v zvezi s tem govorimo o prosti in pošteni konkurenci?

Seveda si moramo prizadevati za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v azijskih državah, vendar pri tem evropskih trgov ne smemo izpostavljati blagu, proizvedenemu v razmerah, ki niso v skladu z evropskimi konkurenčnimi standardi.

Zdaj vso pozornost namenjamo gospodarski konkurenci v EU. To je napačno in nepremišljeno delovanje. Medtem si nas Azija gospodarsko podreja, prav tako, kot si je Evropa v preteklosti podredila Azijo na vojaškem in političnem področju.

18. Sheme podpor za kmete (podpora za bombaž) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Ioannisa Gklavakisa (A6-0166/2008) v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž (KOM(2007)0701 – C6-0447/2007 – 2007/0242(CNS)).

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, preden se posvetim vsebini tega poročila, se zahvaljujem poročevalcu gospodu Gklavakisu in članom odbora za kmetijstvo za zelo dobro opravljeno delo o tem izredno občutljivem vprašanju reforme bombažnega sektorja.

Kot veste, je leta 2006 Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo reformo bombažnega sektorja, o kateri smo se sporazumeli leta 2004, ker je razsodilo, da krši načelo sorazmernosti. Sodišče je tudi odločilo, da je treba v razumnem roku sprejeti nov režim. Zato se je Komisija takoj odzvala na to odločitev in naročila številne študije, začela z izčrpnimi postopki posvetovanj ter izvedla ocene učinka.

Na podlagi tega Komisija predlaga, da se ohrani 35 % vezava pomoči, kar omogoča nadaljevanje proizvodnje bombaža in spoštovanje pristopnih pogodb Grčije, Portugalske in Španije. Hkrati je 65-odstotno prenehanje vezave v skladu z reformo skupne kmetijske politike in zavezanostjo Evropske unije do svojih mednarodnih partnerjev, zlasti v državah v razvoju.

Zato zelo pozdravljam podporo v poročilu v zvezi s 35-odstotno vezano stopnjo kot uravnoteženo pot naprej. Vaše poročilo ustrezno opozarja, da je sektor bombaža v Evropski uniji v procesu prestrukturiranja. Zavedam se potreb sektorja in zato pozitivno sprejemam predloge sprememb, ki predlagajo podporo procesa, na primer z zmanjšanjem osnovne nacionalne površine, s čimer bi se povečala vezana pomoč na hektar. V zvezi s tem se mi zdijo vaši predlogi zelo smiselni.

Vendar prav tako pozivate k povečanju pomoči na hektar, če je površina za bombaž manjša od opredeljene površine na nacionalni ravni, kar pomeni težave. Menim, da je to dejansko proticiklični sistem, ki bo izkrivil pomoč v evropskem sektorju bombaža in bo v očitnem nasprotju z našimi pooblastili za večstranska trgovinska pogajanja v okviru kroga pogajanj o razvoju iz Dohe.

Podpiram predloge sprememb v zvezi z nacionalnim okvirom. Zlasti pozdravljam ukrepe za prestrukturiranje sektorja za odzrnjevanje in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodnje. Vendar morajo biti vsi ukrepi za prestrukturiranje v skladu z zelenimi subvencijami (Green Box) Svetovne trgovinske organizacije in se ne smejo prekrivati z ukrepi, ki jih že izvajamo v okviru politike za razvoj podeželja.

Končno, ni presenetljivo, da nasprotujem prenosu pomoči za regije, ki proizvajajo bombaž, iz drugega v prvi steber. Menim, da je jasno, kar sem lahko v tem parlamentu že večkrat povedala, da moramo okrepiti politiko za razvoj podeželja. Poudarjam, da se programi za razvoj podeželja v regijah, ki proizvajajo bombaž, v Španiji in Grčiji dejansko učinkovito uporabljajo, na primer različne kmetijsko-okoljske sheme.

Veselim se uspešne razprave o tem zelo pomembnem vprašanju.

  Ioannis Gklavakis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, pazljivo sem poslušal komisarko.

V EU štiri države gojijo bombaž: Grčija, Španija, Bolgarija in v zelo majhnih količinah Portugalska. Ko sem se lotil tega poročila, sem tesno sodeloval z veliko ljudmi, prejemal sem priporočila in se udeleževal razprav, zato lahko rečem, da je to rezultat dolgega in obsežnega sodelovanja.

Sodeloval sem s člani odbora, ki se jim zahvaljujem, s španskimi predstavniki proizvodnega sektorja in sektorja za odzrnjevanje bombaža ter seveda s svojimi rojaki iz Grčije.

Poudarjam, da je odbor za kmetijstvo odobril poročilo z 28 glasovi za in šestimi proti. To pomeni visoko raven sprejetosti.

Naj na kratko omenim predlog za podporo sektorja bombaža iz leta 2004. Sodišče Evropskih skupnosti ga je razveljavilo. Predlog je pozival k vezani pomoči v višini 35 % in nevezanemu plačilu v višini 65 %. V naslednjih letih se je proizvodnja bombaža upočasnila in se postopoma zmanjšala za 50 % v Španiji in 20 % v Grčiji.

Število kmetijskih gospodarstev za proizvodnjo bombaža se je v Grčiji zmanjšalo za 11 %, v Španiji pa za 25 %.

Cilj tega poročila je ohranitev proizvodnje bombaža v Evropi, pri čemer EU kot celota zajema le 2 % svetovne proizvodnje. Zato smo se strinjali, da se finančna sredstva, namenjena državam članicam, ki gojijo bombaž, ohranijo v celoti.

Seveda smo zahtevali nekoliko večja finančna sredstva na hektar, da se prepreči zmanjšanje gojenja bombaža ali nedonosnost proizvodnje, pri čemer me veseli, da ste to sprejeli. Če celotni znesek ostane isti, je zmanjšanje obdelovalnih površin neizogibno. Seveda ni nobenega znaka, da bodo nastale težave, če bo država članica želela povečati obdelovalne površine po svojih željah brez določene zgornje meje.

Razmerje med vezano in nevezano pomočjo ostaja 35–65 %. Vendar smo zahtevali, da je treba državam članicam dovoliti, da po želji spremenijo svoj delež vezane pomoči brez preseganja spodnje meje 35 %.

Pri tem mora biti jasno naslednje: nova zemljišča ne bodo pomenila določene meje, za preseganje katere so se prej uvedle kazni. Nasprotno, to je način zaščite sedanje splošne pomoči temu sektorju. Resnično verjamemo, da bo predlagano povečanje pomoči močna spodbuda za ohranjanje pridelka.

Predlagamo tudi vzpostavitev nacionalnega okvira v višini 1 %, ki se financira z odbitkom od vezane pomoči, iz neporabljenih proračunskih sredstev in z 22 milijoni EUR, preusmerjenimi v drugi steber.

Kaj bo dosegel nacionalni okvir? Prvič, njegovi cilji so ambiciozni: na primer, zagotovila se bo pomoč za raziskave novih možnosti, ki zahtevajo manjšo porabo vode in pesticidov, kar je zelo koristno za okolje. Drugič, kakovost proizvedenega bombaža se bo izboljšala in industrija odzrnjevanja posodobila.

Osnutek poročila izpolnjuje potrebe pridelovalcev bombaža v državah članicah in je hkrati v skladu s cilji EU. Ukvarja se z dejanskim financiranjem, pri čemer hkrati uvaja v EU bistvene okoljske ukrepe.

Za konec naj omenim odlično sodelovanje in podporo vseh kolegov poslancev pri oblikovanju poročila, ki nam je omogočilo uvesti nove zamisli in priporočila.

Prepričan sem, da bo izvajanje nove sheme pomagalo ohraniti uspešen sektor proizvodnje bombaža v EU in donosno industrijo odzrnjevanja.

Nazadnje se ponovno zahvaljujem Komisiji za konstruktiven odziv na potrebe držav, ki proizvajajo bombaž. Končno smo dosegli rezultat in bomo lahko Svet pravilno usmerili.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, presenetljivo je, da se je Evropska komisija na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti odzvala z novim predlogom za spremembo sheme podpore za bombaž, ki je dejansko enaka kot prejšnja, razen v zvezi z vezavo podpore na bombaž, ki se dejansko požanje.

Zaradi vsega navedenega toplo pozdravljamo odlično poročilo gospoda Gklavakisa, ki izpostavlja glavne težave v proizvodnem in predelovalnem sektorju.

Prvič, predlog Komisije za ohranitev 35 % vezane pomoči je glede na to, kar se je v zadnjih letih pokazalo z zmanjševanjem proizvodnje v državi, kot je Španija, popolnoma neustrezen, zato menimo, da je rešitev iz poročila, da se zgornja meja prepusti subsidiarnosti, najprimernejša.

Gospod Gklavakis je navedel nekaj številk in lahko vam povem, gospa komisarka, da je Andaluzija, ki je glavna proizvodna regija v moji državi, v zadnjih treh letih izgubila 65 % svoje proizvodnje.

Razen tega obžalujem, gospa komisarka, ker vam nasprotujem, vendar menim, da je predlog spremembe 17, ki sem ga vložila sama in je vključen v poročilo, zelo pozitiven, ker pravilno navaja, da se lahko pomoč za proizvajalce poveča, če je obdelovalna površina manjša od osnovne površine za proizvodnjo, kar bo po mojem mnenju sektorju dejansko koristilo, ker se bo ohranila finančna nevtralnost, zagotovila uporaba sredstev v celoti in omogočila velika prožnost v tem sektorju.

Gospa komisarka, končno poudarjam, da je bila v zvezi z industrijo odzrnjevanja, za katero sem prepričana, da je bila v okviru reforme iz leta 2004 velika napaka in jo je nujno treba prestrukturirati, ključna uvedba sklada za prestrukturiranje, ki je naveden v poročilu gospoda Gklavakisa.

Razen tega menim, da bo predlog spremembe 39, ki smo ga vložili v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov, prek člena 69 pripomogel k zagotavljanju več financiranja za to predelovalno industrijo.

Nazadnje, gospod predsednik, zavračam sporazum, ki ga je ta teden dosegel posebni odbor za kmetijstvo, ker menim, da še vedno ne zagotavlja ustreznega odziva na težave v tem sektorju in zlasti v industriji odzrnjevanja, pri čemer moram povedati, da so mi danes iz španske industrije odzrnjevanja sporočili, da bo, če Svet ne spremeni tega predloga, 27 tovarn za odzrnjevanje prenehalo delovati.

Upam, da bo Svet to spremenil, pri čemer se komisarki zahvaljujem za prisotnost.

  María Isabel Salinas García, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, pridružujem se zasluženim čestitkam poročevalcu in se mu zahvaljujem za stalno dostopnost in sodelovanje ter zlasti za srečanje z vsemi proizvajalci v moji regiji, Andaluziji.

Novo reformo sektorja bombaža obravnavamo zato, ker se je moja država, Španija, zlasti moja regija, Andaluzija, pritožila na Sodišče Evropskih skupnosti zoper prejšnjo reformo, pri čemer poudarjam, da se je tokrat prvič zgodila zavrnitev reforme Komisije.

Kot navedeno, je presenetljivo, da je Komisija kot odziv na to nerazložljivo predstavila predlog, podoben prejšnjemu, pri čemer se stališče Španije seveda ni spremenilo. Španski pridelovalci bombaža želijo, kot tudi mi, še naprej gojiti bombaž. Omenjena je že bila velika škoda, ki je nastala v moji regiji.

V ta namen potrebujemo reformo, ki je drugačna od prejšnje in nam bo omogočila nadaljnje gojenje. Zato menim, da je poročilo gospoda Gklavakisa ustrezno in pomeni rešitev, ki jo je treba upoštevati.

Poročilo predlaga obseg za raven obsežnejše vezave pomoči in večjo subsidiarnost za države članice. Menim, da je poročevalec razumel različne razmere v sektorju v Grčiji in Španiji. Zato mislim, da bi lahko predlagana rešitev v poročilu gospoda Gklavakisa omogočila nadaljnje gojenje bombaža v obeh glavnih državah pridelovalkah.

Razen tega je jasno, da potrebujemo načrt za prestrukturiranje industrije. Nazadnje Komisija ni upoštevala te zahteve Parlamenta.

Ta industrija razmišlja o nadomestilu za povzročeno škodo, ki je izmerljiva, pri čemer bi bilo dobro to upoštevati.

Pomembno je, da podpremo predlog spremembe skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki poziva k prehodnemu obdobju za prilagoditev na nove razmere. Ne gre za ohranjanje sedanjih razmer, kar je nevzdržno. Naj vas spomnim, da to ni skupna ureditev trga. Doseči moramo sporazum, ki nam bo omogočil nadaljnjo proizvodnjo bombaža v Evropski uniji.

Čeprav na žalost še vedno nimamo postopka soodločanja, upam, da se bosta ob tej priložnosti prizadevanje in mnenje Parlamenta upoštevala. V nasprotnem primeru in glede na poročila iz Sveta Španija ne izključuje poziva k reviziji sodbe, če se mnenje Parlamenta ne bo upoštevalo.

  Diamanto Manolakou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, v EU je 70-odstotni primanjkljaj bombaža. Zadevni sektor mora zato prejeti več pomoči. To bi pomagalo tudi pri razvoju celotne industrije, od gojenja bombaža do proizvodnje tkanin in oblačil. Namesto tega se zaradi kvot in dajatev soodgovornosti proizvodnja, kmetijski dohodek in število delovnih mest zmanjšujejo.

Od zadnje reforme skupne kmetijske politike so posledice tega zmanjšanja občutnejše zaradi uvedbe delnega prenehanja vezave od količine proizvodnje pri 65 %. Eno leto po začetku izvajanja nove skupne ureditve trga za bombaž se je proizvodnja v tem sektorju zmanjšala v Grčiji za 20 % in v Španiji za več kot 50 %.

Število malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev se je v Grčiji zmanjšalo za 11 %, v Španiji pa za 25 %. Veliko obratov za odzrnjevanje bombaža ekonomsko ni uspešnih in bodo prenehali z delovanjem, zelo se je zmanjšalo število delovnih mest. Zaradi povečanja proizvodnih stroškov bi se morala povečati tudi pomoč, ki pa se je zmanjšala.

Priporočilo gospoda Gklavakisa kljub pozitivnim predlogom ne rešuje teh težav, ampak sprejema predlog Komisije. Ne strinjamo se z zmanjšanjem kvote v Grčiji za povečanje vezane pomoči na hektar. Zaradi tega bo prenehalo delovati še več malih in srednjih pridelovalcev bombaža. Nihče drug ne more računati na to, da bo našel končno rešitev za te težave.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, kadarkoli v tem parlamentu razpravljamo o kmetijski politiki EU, se razumni državljani spomnijo, kako je kljub nekaterim izboljšavam v zadnjih letih še vedno nesmiselna. Interesne skupine stalno zahtevajo nenehno zaščito pred tujo konkurenco. Ta režim velja že tako dolgo, da je celo izkrivil način našega razmišljanja in govorjenja o teh vprašanjih. Zato lahko poročevalec naravnost izreče naslednje: „Pomembno je, da je proizvodnja bombaža v Skupnosti še naprej uspešna in zagotavlja zadovoljive ravni proizvodnje, ki omogočajo stalno ekonomsko uspešnost industrije odzrnjevanja bombaža, ki zagotavlja 3 200 delovnih mest v Grčiji in 920 v Španiji.“

Če bi enako razmišljali na drugih področjih, bi bila Evropa na poti uničenja. Dejansko je Španija zelo uspešna industrijska država z delovno silo približno 20 milijonov ljudi. Takšna država lahko brez težav preusmeri 920 ljudi iz sektorja odzrnjevanja bombaža v produktivnejše dejavnosti. Poročevalec tudi brez obotavljanja uporablja stavke, kot je „Nujno je treba zaščititi uspešen kmetijski sektor Skupnosti, kot je gojenje bombaža ...“ To je skrajni primer protislovja. Jasno je, da uspešna proizvodnja bombaža ne potrebuje pomoči. Resnica pa je, da pridelava bombaža v EU ni donosna in jo je zato treba ustaviti. Takšna prilagoditev je lahko težavna in zahteva državno pomoč, vendar je treba pomoč uporabiti za spremembo in ne za zaščito pridelave, ki očitno bolje deluje v državah zunaj EU.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalcu za opravljeno delo in poročevalcem v senci, ki so sodelovali s poročevalcem pri oblikovanju tega poročila.

Na žalost je poročilo, o katerem danes razpravljamo, nastalo zaradi pritiska odločitve Sodišča Evropskih skupnosti in ne zaradi politične želje po zagotovitvi dolgoročne in stabilne sheme v sektorju bombaža do leta 2013 ali uvedbi reforme, ki upošteva pogoje in pravila Svetovne trgovinske organizacije ter skupne kmetijske politike.

Težko je sprejeti, da se bo ustrezna obdelovalna površina v Grčiji iz lanskih 340 000 ha zmanjšala na 270 000 ha. Zaradi manjše površine se bo pomoč še bolj znižala. Prav tako je težko sprejeti, da bodo tovarne za čiščenje bombaža prejele pomoč iz prvega stebra. Podpremo lahko izboljšanje kakovosti, vendar ne za ukrepe iz drugega stebra.

Seveda najbolj podpiramo stabilnost, pri čemer so nevezana in vezana pomoč ter razvoj podeželja zajeti v prvem stebru in se bodo uporabljali v okviru nacionalnega okvira, kot ga zajema Priloga VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003, v skladu s katero je državam članicam omogočena prožnost pri izvajanju te uredbe.

Na koncu zlasti čestitam španski vladi, da je vprašanje bombaža predložila Sodišču Evropskih skupnosti, kar bi morala v primeru proizvodnje tobaka storiti tudi grška vlada.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, ali lahko v svojem odgovoru pojasnite, da se ob navedbi številk 35 in 65, 65 % ne črta, ampak podjetja dobijo ta denar? Če se glede na 35-odstotno razdelitev bombaž ne bo več gojil, je bolj smiselno uporabiti le 65 % in gojiti nekaj drugega ali sploh ničesar, ker 35 % ni dovolj za kritje proizvodnih stroškov tako, da se s tem zagotovi sprejemljivost bombaža po cenah, ki jih plačuje industrija.

Če gre zdaj za delovna mesta na področju predelovanja, je treba nedvomno ponovno razpravljati z industrijo, ali lahko ustrezno plača pridelovalce glede na ceno tega bombaža, da bo gojenje bombaža smiselno.

Seveda je pomembno, da se 65 % nevezane pomoči še naprej namenja proizvajalcem, ne glede na to, ali pridelujejo bombaž ali ne. To je sistem nevezane pomoči. Zdi se mi, da je bilo glede tega v prejšnjih govorih nekoliko zmede.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, natančno sem poslušala različne skrbi in zamisli spoštovanih poslancev. Menim, da ni prevelikih razhajanj, pri čemer sem prepričana, da bo na koncu mogoče doseči sprejemljiv sporazum.

Ne smemo pozabiti, da ob razveljavitvi Sodišča reforme za bombaž niso izrazili dvomov glede delitve vezane in nevezane pomoči (delitev 35 proti 65). Popolnoma nobenega dvoma. Razlog za stališče Sodišča je bila ugotovitev, da moramo opraviti poglobljeno oceno učinka. To dejansko zdaj opravljamo. Vendar to ne pomeni, da imamo kakršen koli razlog za spremembo delitve vezane in nevezane pomoči, pri čemer kmetje seveda ne bodo uporabili nevezane pomoči, če bodo nehali s pridelovanjem. Pridelavo lahko nadaljujejo svojim denarjem, čeprav v prihodnosti ne bodo pridelovali bombaža.

Menim, da se lahko znajdemo v težavah, ker nekatere težave, s katerimi se srečuje ta sektor, dejansko izhajajo iz obdobja pred reformo sektorja bombaža leta 2004. Vendar upam, da bo ta reforma zagotovila obstoj sektorja bombaža. Verjetno bo povezan z razvojem, kot smo ga doživeli, pri čemer bo manjši, vendar upam, da bo tudi konkurenčnejši.

Menim, da je mogoče narediti veliko, kar je omenjala gospa Batzeli, za izboljšanje kakovosti proizvodnje. Prispevamo k dodani vrednosti proizvoda z oznako izvora. Menim, da morajo države članice, ki pridelujejo bombaž, to možnost izkoristiti in svoje proizvode prodati po višji ceni, da lahko v Evropski uniji ohranimo uspešen in konkurenčen sektor bombaža.

  Ioannis Gklavakis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, če prav razumem, se vsi strinjamo, da je treba pridelovanje bombaža v EU nadaljevati. Kako se ne bi strinjali? V EU je 70-odstoten primanjkljaj bombaža. Če se bo pridelava bombaža na vseh ravneh še naprej zmanjševala, bo EU primanjkovalo vsega.

V EU pridelamo le 2 % svetovne proizvodnje, kar moramo na vsak način zaščititi. Ne pozabimo, da bombaž pomeni le 0,15 % kmetijske pridelave EU. Razen tega to poročilo vsebuje posebno prizadevanje, pri čemer so mi zlasti v državah, ki pridelujejo bombaž in sem jih obiskal, pridelovalci sami zagotovili, da si želijo pridelovati kakovosten bombaž.

Vsi predloženi predlogi morajo veliko doseči. Vendar moram ponovno poudariti nekaj, kar ugotavljam, da ni razumljivo. Obdelovalna površina se je zmanjšala za povečanje subvencij, pri čemer se je celotna količina finančnih sredstev na državo ohranila. Povečanje obdelovalne površine ni z ničemer prepovedano, čeprav se s tem seveda zmanjšajo finančna sredstva na hektar.

Zato smo v primeru Grčije obdelovalno površino 370 000 ha, pri čemer je subvencija 594 EUR na hektar, zmanjšali na 270 000 ha s subvencijo 750 EUR na hektar, vendar, če obdelujemo več kot 270 000 ha, z možnostjo izbire do 370 000 ha, kar lahko popolnoma upravičeno storimo, nam ne bo nihče več rekel, da obstaja zgornja meja ali kazen. To pomeni, da v bistvu ni nobene prepovedi.

(Vzklik iz dvorane.)

Prosim, nagovorite Parlament in razložite. Prosim vas, preberite poročilo in ugotovili boste, da je to popolnoma pravilno, namreč, če presežemo 270 000 ha, prejmemo manjšo vsoto od 750 EUR. Prosim, preberite si v poročilu.

PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA
Podpredsednik

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

19. Upravljanje staležev globokomorskih rib (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Rose Migueléz Ramos v imenu odbora za ribištvo o upravljanju staležev globokomorskih rib (2007/2110(INI)) (A6-0103/2008).

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, preden začnemo, želim glede vprašanja o pravilnosti postopka dodati le nekaj besed o zamudah z razpravami o kmetijstvu in ribištvu. To se nenehno dogaja. Vedno imamo v Parlamentu zvečer zadnje razprave, v Bruslju in v Strasbourgu.

Menim, da je to zelo nepošteno. Z uvedbo lizbonske pogodbe bomo imeli pristojnosti soodločanja v odboru za kmetijstvo in v odboru za ribištvo. To pomeni, da bomo imeli enakovreden položaj kot vsi ostali odbori v tem parlamentu, vendar kljub temu razprave odbora za zunanje zadeve vedno potekajo popoldne, mi pa smo vedno na vrsti pozno zvečer, pri čemer si lahko naši kolegi iz odbora za zunanje zadeve privoščijo zgodnjo večerjo in počitek.

To se mi ne zdi prav in pozivam vas, gospod predsednik, da našo pritožbo v imenu vseh članov odbora za kmetijstvo in ribištvo, ki temu nasprotujemo in želimo pravičnejše ravnanje v prihodnosti, predložite konferenci predsednikov, torej predsedstvu Parlamenta. Včasih smo pripravljeni sodelovati v poznih razpravah, vendar pa si včasih želimo imeti tudi prednost in razpravljati zgodaj popoldne. Upam, da boste to upoštevali.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, seveda bom vašo pripombo posredoval predsedniku Parlamenta, vendar prav tako pozivam vas, da jo posredujete predsednikom in predsednicam svojih skupin, ker o dnevnem redu in vrstnem redu poročil odloča konferenca predsednikov. Sam bom torej o tem poročal in prosim, da informacijo posredujete tudi sami.

  Rosa Miguélez Ramos, poročevalka. − (ES) Res je, kar je gospod Stevenson ravnokar dejal in kar na splošno menimo vsi, namreč ugotavljamo, da že več let razpravljamo ob poznih urah.

Menim, da bi morali tudi komisarji izraziti svoje nasprotovanje. Gospoda Borga in gospo Fischer Boel prav tako pozivam k protestu, da se te razprave umestijo na dnevni red ob razumnejših urah, ne le zaradi nas, ampak tudi zaradi lažjega informiranja javnosti in zadevnih sektorjev o tem.

Vendar nocoj govorimo o globokomorskih vrstah, pri čemer naj vas spomnim, da so evropske flote začele loviti te staleže v devetdesetih letih 20. stoletja, ko so staleži pridnenih vrst začeli upadati in so zlasti polenovke že izginjale, ter da je cilj sporočila Komisije, katerega zadeva moje poročilo, oceniti učinkovitost ureditve z dveh vidikov: primernosti in izvajanja.

Kot navajam v poročilu, je v bila resnici prva dodelitev kvot državam članicam in njena razširitev opravljena še preden smo imeli zadostne biološke podatke, kar je povzročilo zaporedne porazdelitve na podlagi nepopolnih podatkov, zato nekatere države članice niso porabile dodeljenih kvot, medtem ko so druge ugotovile, da jim kvot zmanjkuje že v prvih mesecih leta.

Zaradi nepoznavanja geografske strukture teh vrst in pomanjkanja zanesljivih znanstvenih podatkov so celoletni dovoljeni ulov in kvote določeni za upravljanje zelo širokih območij, ki so hkrati preveč omejevalni, celo bolj kot določbe, sprejete za vrste, ki spadajo v program za obnovitev staležev.

Prav tako moramo priznati, da razvrstitev v resnici še zdaleč ni popolna, ker se za globokomorske vrste obravnavajo vse vrste, ki živijo v globini več kot 400 metrov, kar vključuje cel spekter vrst, ki nimajo skupne nobene biološke, območne ali morfološke značilnosti.

Komisiji želim povedati, da je treba jasneje ločevati med vrstami, ki potrebujejo zaščito in jih je veliko,in drugimi, nepridnenimi vrstami, v zvezi s katerimi bi bilo potrebno določiti dolgoročne cilje ladjevja.

V resnici je bila Komisija že prisiljena črtati s seznama nekatere vrste in priznati, da gre le za prilov pri ribolovu v plitvih vodah, pri čemer je bil na primer na predlog Združenega kraljestva s seznama globokomorskih vrst črtan morski menek, prav tako se kvota sluzoglavk ne upošteva, če je ulovljena s pelagičnimi vlečnimi mrežami.

Menim, da bi morala Komisija nujno odpraviti vse razlike pri obravnavi različnih vrst, ki niso popolnoma upravičene, in poudarjam, da je bil pri teh vrstah ribolova opravljen napredek in da flota Skupnosti že izvaja veliko ukrepov, vendar jih druge neevropske flote, ki lovijo na istih območjih, ne izvajajo.

Naša flota je zmanjšala ribolovni napor z zniževanjem količine celotnega dovoljenega ulova, z omejevanjem svojih zmogljivosti ter z oblikovanjem varovanih območij.

V zvezi s temi vrstami obstajajo še druga vprašanja, kot je primernost sistema celotnega dovoljenega ulova in kvot za upravljanje staležev, kar je izredno težko izvesti, ker gre za mešane vrste ribolova.

Drugo pomembno vprašanje je nujna rešitev problema zavržkov oziroma izboljšanje njihovega upravljanja. Naslednji problem, ki ga je treba rešiti, je upravljanje ribolovnega napora, ker je Komisija med plovila, ki potrebujejo posebna dovoljenja, napačno vključila vsa, ki imajo dovoljenje za ribolov v globokih vodah, kar je povzročilo veliko zmede.

Na koncu, gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da vam bom vsem prisluhnila, prav tako Komisiji, s čimer bom končala govor.

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, najprej moram v zvezi s tem, kar sta gospod Stevenson in gospa Miguélez Ramos dejala glede časa, poudariti, da Komisija spoštljivo in ravnodušno sprejema čas za razprave, ki ga določi Parlament.

Naj se zahvalim poročevalki gospe Miguélez Ramos in vsem članom odbora za ribištvo za zelo temeljito poročilo.

Kot veste, je EU pomembna zainteresirana stran v globokomorskem ribolovu. Glavne države članice EU, ki sodelujejo pri tem ribolovu, so Estonija, Francija, Irska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska in Španija. Njihov iztovor pomeni največjo količino prijavljenega svetovnega ulova.

Na splošno je gospodarski in družbeni pomen flote Skupnosti, ki deluje na odprtem morju in uporablja pridneno orodje, sorazmerno majhen v primerjavi s celotnim ribiškim sektorjem EU. Vendar v nekaterih državah in regijah, zlasti v Španiji in na Portugalskem, znatno prispeva k ulovu, zaposlovanju in dodani vrednosti na lokalni ravni.

Globokomorski ribolov se je začel ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja in se v devetdesetih letih zaradi treh dejavnikov začel hitro razvijati. Prvič, veliko zmanjšanje ribolovnih možnosti v plitvejših vodah zaradi izčrpavanja staležev in širitve nacionalnih pristojnosti v okviru konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu v sedemdesetih letih 20. stoletja. Drugič, visoka vrednost nekaterih globokomorskih vrst, in tretjič, razvoj ribolovne tehnologije, ki omogoča ribolov v večjih globinah.

Naša ureditev o globokomorskem ribolovu poskuša vzpostaviti posebne zahteve za dostop in zadevne pogoje za ribolov globokomorskih staležev. Dejansko je bil dosežen napredek v primerjavi s prejšnjo stopnjo razvoja ribolova, ko ni bilo nobenih pravil.

Zadnji predlogi za določitev celotnih dovoljenih ulovov in omejitev napora so vedno bolj temeljili na znanstvenih podatkih, kar postaja vedno bolj dostopno. Prepričani smo lahko, da se je stanje teh staležev v zadnjih letih poslabšalo. Znanstveno mnenje zahteva dodatne podatke v zvezi s količino in kakovostjo. Naš novi predlog za zbiranje podatkov, o katerem zdaj razpravlja Svet, prav tako upošteva ta vprašanja. Razen tega bodo kot obveznosti držav članic vključene tudi nove raziskave na področju globokomorskega ribolova, pri čemer se bo zahtevalo dodatno biološko vzorčenje pri izvajanju našega predloga za zbiranje podatkov.

Vendar je jasno, da je treba pravila iz uredbe o globokomorskem ribolovu ponovno preučiti. Naše sporočilo preučuje njene pomanjkljivosti in opozarja na težave, ki jih je treba obravnavati.

Upamo, da bomo začeli s preučevanjem te uredbe ter z vašo pomočjo vzpostavili posebne zahteve za dostop in zadevne pogoje, ki veljajo za ribolov globokomorskih staležev. Leta 2009 je treba opraviti temeljito posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, pri čemer je treba razmisliti o uporabi strožjih pravil pri tem ribolovu.

Iz vašega poročila je razvidno, da imamo enake skrbi in cilje ter upamo, da bomo lahko tesno sodelovali in izvedli nujne ukrepe za zaščito staležev.

  Marios Matsakis, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – Gospod predsednik, čestitke poročevalki za odlično delo. Ustrezno upravljanje staležev globokomorskih rib je ključno za spodbujanje trajnostne uporabe morij in zaščito ohranjanja morskih ekosistemov.

Ob upoštevanju teh načel smo pripravili mnenje, ki ga je odbor ENVI odločno podprl. To mnenje je vsebovalo nekaj predlogov za dopolnitev poročila gospe Ramos ter za krepitev njegove učinkovitosti in uporabnosti. Med drugim je poudarilo, da je treba v skladu z ustreznim znanstvenim mnenjem celotni dovoljeni ulov zmanjšati in bolj upoštevati priporočila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja. Razen tega je bila izražena zaskrbljenost nad neučinkovitostjo in slabim izvajanjem veljavnih uredb, zlasti v zvezi s postopki spremljanja in nadzora v državah članicah. Prav tako se je poudarila prednost ustanovitve mreže morskih zavarovanih območij v okviru mreže Natura 2000.

To mnenje vključuje tudi sklicevanje na potrebo po pripravi skupnih smernic, izmenjavi najboljših praks, izboljšanju uporabe obstoječe tehnologije ter poziv k sodelovanju možganskih trustov in nevladnih organizacij, da se bolje izvedejo ukrepi za zmanjšanje nezakonitega ribolova in prodaje nezakonitega ulova na evropskem tržišču. Navedena je tudi spodbuda okolju prijaznejših ribolovnih metod, ki niso škodljive za okolje in ekološko raznovrstnost. Poročilo, dopolnjeno s sprejetimi priporočili mnenja, v celoti podpira moja skupina. Vendar ne moremo podpreti treh predloženih predlogov sprememb, ker menimo, da so v nasprotju s potrebo po ustrezni in učinkoviti zaščiti morskih ekosistemov.

  Struan Stevenson, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej čestitam gospe Miguélez Ramos, ki je s pripravo tega poročila opravila odlično delo.

Znanost v zvezi z globokomorskimi staleži še ni v celoti razvita. Vendar vemo, da te vrste živijo zelo globoko, kot smo slišali, med 400 in več kot 2 000 metri in še globlje. Vemo, da počasi dozorevajo in so za gojenje primerne šele pri približno 25 letih ter imajo zelo nizko reproduktivno sposobnost. Vemo, da v teh velikih globinah živi na milijone različnih vrst, od katerih jih je užitnih le zelo malo. Zato ribiči v sektorju globokomorskega ribolova redno zavržejo okrog 55 % vseh rib, ki jih ulovijo. Vemo, da je lahko takšen ribolov, ki se običajno izvaja v občutljivih globokomorskih sistemih, grozljivo uničujoč, pri čemer se lahko uničijo hladnovodne korale, podvodne gore in hidrotermalni vrelci. Delovanje plovil s pridneno vlečno mrežo bi v kateri koli drugi industriji, ki deluje na globokomorskih območjih, zahtevalo podrobno oceno učinka na okolje.

Zato moramo uvesti strog nadzor nad vrsto opreme, ki se uporablja v globokomorskem ribolovu. Uporabo uničujoče opreme moramo preprečiti. Zagotoviti moramo, da se bo takšen ribolov dovolil le na območjih, za katera smo prepričani, da ne bo povzročene škode. Preprečiti moramo, da bi se mreže strgale in bi jih še desetletja izgubljali. Ob tem prepoznavam naravo priobalnega ribolova ob obali Portugalske in okrog Azorskih otokov, kjer se ribištvo izvaja trajnostno. Strinjam se, da takšnega ribolova ne smemo izpostavljati prevelikemu nadzoru.

S tem se ukvarjamo zaradi slabe veljavne zakonodaje, slabega spremljanja, slabo razvite znanosti, slabega odziva držav članic in pomanjkanja splošnih zanesljivih informacij. Le upam lahko, da bo to poročilo pripeljalo do bistvenih izboljšav.

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE. – (PT) Tudi sam čestitam poročevalki in vsem, ki so, kot gospod Stevenson, pomagali izboljšati to poročilo. Predvsem želim na splošno pozvati, da se prepreči ponovitev dramatičnih razmer na morskem dnu, ki smo jim bili priča v zadnjih desetletjih zaradi lovljenja polenovk in drugih pelagičnih vrst. Ključno je, da upoštevamo previdnostno načelo in načelo upravljanja ekosistema. Bistveno je ohraniti trajnostni ribolov.

Poročilo v odstavku 8 vsebuje predlog, ki se mi zdi na splošno dobronameren, vendar predlaga tudi prepoved vseh ribolovnih dejavnosti nad podvodnimi gorami, kar bi bilo na Azorskih otokih neizvedljivo, ker se skoraj ves globokomorski ribolov izvaja nad podvodnimi gorami. Zato ne moremo podpreti tega odstavka in bomo seveda glasovali za predlog spremembe skupine socialdemokratov. Vendar v zvezi z morskim dnom, ki je v primerjavi s površino veliko bolj občutljivo okolje, načeloma menim, da ne smemo pozabiti in ponoviti napak iz preteklosti.

Kot navedeno, vrste na morskem dnu dozorijo veliko počasneje, odpravljanje škode je bolj zapleteno in zato moramo drugače ravnati. Zato pozivam Evropsko komisijo, da temu nameni vso svojo pozornost.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Poročevalki čestitamo za opravljeno delo in na splošno podpiramo vsebino poročila, razen nekaterih točk. Ker je cilj zagotoviti trajnostno izkoriščanje virov, v poročilu pozdravljamo vključitev potrebe po naložbah v znanstveno raziskovanje ribolova, da se raziskovanju nameni večje število ljudi in finančnih sredstev, potrebo po sprejetju ustreznih socialno-ekonomskih ukrepov za nadomestila stroškov ribičem zaradi zmanjšanja dejavnosti, povezanih z načrti za obnovitev staležev, ter potrebo po sodelovanju ribičev pri oblikovanju ukrepov za varstvo morskega okolja in upravljanje virov. Končno poudarjamo, da je treba poiskati drugačne in ustrezne rešitve za posamezne vrste, pri čemer je treba upoštevati selektivna ribolovna orodja v posamezni regiji.

  Carmen Fraga Estévez (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, tudi sama menim, da je veliko razlogov za podporo vloženih predlogov sprememb iz poročila in da je poročilo zelo dragoceno.

V zvezi s prepovedjo ribolova v globini več kot 1 000 metrov, o čemer smo že razpravljali, je odbor za ribištvo že pojasnil v drugem poročilu, ki je bilo veliko bolj neposredno povezano z občutljivimi morskimi ekosistemi, kot je današnje poročilo, v katerem je velika večina zavrnila povezavo globine z občutljivimi ekosistemi.

Občutljive habitate je treba zaščititi tam, kjer živijo, ne glede na globino 1 000, 600 ali 200 metrov in ne na podlagi tega, ali so zajeti na eni ali drugi strani umetne meje, ki so jo začrtali v bruseljski pisarni.

Taka je tudi doktrina Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, ki se je v pripravljalnem delu o smernicah za zaščito občutljivih ekosistemov odločila, da se kot merilo uporablja globina ravno zato, ker se ji je zdelo samovoljno, ob pomanjkanju znanstvene podlage in bolj drzno od vsega drugega, ker namreč, kot navedeno, ne ščiti koral ali podvodnih gora, ki so v plitvejših vodah, zato bi se takoj odpravil ribolov, ki se že nekaj časa izvaja brez težav, kot je na primer ribolov morskega meča na Azorskih otokih ali grendlandske morske plošče na območju, ki ga upravlja Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). To sta le dva primera.

Vendar bomo s podporo predlogov sprememb uvedli večjo doslednost v zakonodajnih postopkih, ker smo zdaj v postopku priprave prihodnje zakonodaje o zavržkih, ki bo veljala za vse flote Skupnosti.

Zato menim, da ni pravi čas za ogrožanje nekaterih flot z ureditvami o zavržkih, ki bi lahko povzročile neskladnost s splošnimi pravili, kar je v nasprotju s prakso boljše ureditve v korist javnosti.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, glede na posebne značilnosti staležev in morskega ekosistema globokomorsko ribištvo sestavlja edinstvena mikroklima, tj. mikrosvet, ki najbolj jasno razkriva poznana sredstva ribiške politike in tudi njene stalno očitne pomanjkljivosti.

Zanimivo poročilo gospe Miguélez Ramos in začeta razprava sta značilen šolski primer ter nadaljnja utemeljitev za ohranitev ponižnosti pred skrivnostmi globin, pri čemer je to ponižnost, če smem dodati, zaradi katere je treba vsaj raziskati najgloblja evropska območja, katerih obseg se redno povečuje. Med poslušanjem živahnih parlamentarnih razprav je preprosto dobiti vtis, da veliko raziskovalnih centrov še vedno deluje na shematskih, obrabljenih metodoloških načelih. Ob tem se zdi, da so priznane tri globinske cone: do 400 metrov, od 400 do 1 000 metrov in globlje od 1 000 metrov. Oglasili so se celo zagovorniki uradnih in togih ribolovnih meril. Globinam, ki presegajo 1 000 metrov, se na primer pripisuje nekakšen bajesloven pomen brez kakršnih koli prepričljivih razlogov.

Strinjam se z nadaljnjim iskanjem učinkovitejših metod za spremljanje stanja staležev, ki so prilagojene ekosistemu zadevnega območja. Na podlagi takšnih izčrpnih raziskav in ne le ocen bi bilo treba določiti ribolovne meje za globokomorski ribolov in ostale vrste ribolova. Ravno izboljšane metode raziskovanja lahko zagotovijo natančnejši sistem od tega, ki je zdaj v uporabi, za izmenjavo podatkov in nadzor nad pomembnim in občutljivim področjem ribolova.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvala vam in čestitke gospe Miguélez Ramos za zelo dobro poročilo.

Opozoriti je treba, da oceani pokrivajo 70 % površine sveta. Oceani vsebujejo več kot 97 % vode na našem planetu. Oceani zagotavljajo 99 % življenjskega prostora na Zemlji, ribe pa največji odstotek beljakovin na svetu, ki jih zaužije človek, pri čemer so za 3,5 milijard ljudi glavni vir hrane. Dobro se je zavedati, kako pomembne so te razprave o ribištvu.

Trajnostno upravljanje svetovnih staležev rib mora biti zato naša prednostna naloga, pri čemer moramo redno preverjati, kako to upravljanje izvajamo. Strinjam se s Komisijo, da se je treba v zvezi z upravljanjem staležev globokomorskih rib odločiti za ekosistemski pristop. To mora po mojem mnenju spodbuditi uporabo različnih pristopov in orodij za preprečevanje uničujočih ribolovnih praks ter potrebo po vzpostavitvi zaščitenih morskih območij v skladu z mednarodno zakonodajo.

Upravljanje globokega morja mora prav tako temeljiti na najboljši strokovno pregledani znanosti, ki bo vključevala učinkovit prilov in programe za zbiranje podatkov. Razen tega morajo biti učinkovite raziskave v zvezi načrtovanjem morskega dna in naravnih virov oceanov, zlasti zaradi posledic podnebnih sprememb, prednostna naloga.

Zelo sem zaskrbljena zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov za izvedbo znanstvene ocene stanja staležev globokomorskih rib. Nujno moramo uvesti prepoved zavržkov na področju globokomorskega ribolova, kar bi znanstvenikom omogočilo natančnejše preučevanje kompleksne raznolikosti iztovorjenih vrst.

Ni dovolj, da le zmanjšamo zavržke, ker ima tudi uporaba pridnenih vlečnih mrež v globokih vodah sorazmerno velik vpliv na prilov in zavržke. Resnično menim, da je razprava o opredelitvi izraza „globoko“ nesmiselna, in se v celoti strinjam z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo, ki zavrača razpravo kot nezrel ukrep in merilo, ki je glede na trajnost vrst in staleže rib zelo samovoljno.

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem spoštovanim poslancem za pripombe in predloge, ki jih bomo med pregledom naše zakonodaje naslednje leto vsekakor upoštevali.

Naj spregovorim o posameznih komentarjih. Prvič, izredno težko je oblikovati in zagotoviti opredelitev globokomorskih rib. Vendar sem v zvezi s tem upošteval pripombe. Pridobiti si moramo izkušnje in uporabiti podatke o teh globokomorskih vrstah, ki smo jih začeli zbirati šele pred kratkim. Medtem moramo glede na slabo kakovost podatkov o teh vrstah sprejeti previdnostni pristop. Uredba o zbiranju podatkov bo vsekakor pomagala izboljšati ta položaj.

Strinjam se, da so te vrste veliko bolj občutljive in da moramo biti pri upravljanju te vrste ribolova izredno previdni in pazljivi.

V zvezi z zavržki: kot sem že lahko izrazil v tem Parlamentu, to vprašanje obravnavamo resno in poskušamo v zahteve po zmanjšanju zavržkov postopno vključiti ves ribolov.

Glede zadevnih dveh predlogov sprememb namerava Komisija podpreti predlog spremembe 2 s ciljem zmanjšanja ravni zavržkov, namesto uvajanja popolne splošne prepovedi od samega začetka.

Glede prvega predloga spremembe Komisija meni, da je izvirno besedilo bolj zaščitno do ribolovnih dejavnosti in občutljivih habitatov, pri čemer zlasti predvideva, da se ribolov v globini 1 000 metrov in več sploh ne sme izvajati.

Vendar bomo to mejo ponovno preučili in jo, če bo to primerno, spremenili v obdobju dveh let.

  Rosa Miguélez Ramos, poročevalka. − (ES) Gospod predsednik, poudarjam, da je nujno treba izboljšati količino in kakovost razpoložljivih informacij o različnih vrstah ribolova, zlasti ko gre za vrste iz Priloge II, ter povečati število ljudi in finančna sredstva za raziskave. Naj vas spomnim, da je v odboru za ribištvo potekala razprava o tem vprašanju in da so strokovnjaki poudarili, da mora Mednarodni svet za raziskovanje morja za vsako vrsto opredeliti staleže, ki jih je mogoče trajnostno izkoriščati, pri čemer so pozvali tudi k večji znanstveni natančnosti v zvezi s programi vzorčenja in zgoščenostjo podatkov.

Za zaprta območja, za katera dejansko ni na voljo zanesljivih podatkov, so strokovnjaki svetovali, da se ponovno opredelijo in zmanjšajo, ker bo zapiranje con, v katerih je izkoriščanje mogoče, v praksi povzročilo več nezakonitega ribolova z večjo nekaznovanostjo glede na to, da med stranmi primanjkuje ribolovnega interesa, kar bo še povečalo pomanjkanje podatkov za ocenjevanje staležev.

Gospoda Stevensona želim spomniti, da sta besedili predlogov sprememb 2 in 3 popolnoma v skladu s tem, kar je odbor sprejel na podlagi poročila gospoda Schlyterja o politiki zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu, pri čemer ni bila dodana niti ena beseda ali vejica.

Izraz „prepoved“ me plaši. „Prepoved“ lahko zmede in tudi demotivira, pri čemer lahko povzroči veliko škode našim ribičem, ki zdaj svoje delo opravljajo po najboljših močeh. Najbolje bi bilo najprej ukiniti in nato postopno uvesti prepoved, kot je predlagala Komisija, ki se je, če se ne motim, natančno tako izrazila. Zato vas prosim, da pri jutrišnjem glasovanju podprete naše predloge sprememb. Hvala.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Marianne Mikko (PSE) , v pisni obliki. – (ET) 20. stoletje je prineslo prelomnice v znanstvenem in tehnološkem razvoju, s čimer se je človekovo znanje o naravi razširilo na prej nedosegljivo raven. Leta 1969 je bil Američan Neil Armstrong prvi človek, ki je stopil na luno, misije Voyager, ki so se začele leta 1977, so zapustile naš sončni sistem, kar je pomenilo, da so lahko astronomi razen o zunanji razsežnosti naše galaksije razpravljali tudi o mejah celotnega vidnega vesolja.

V primerjavi z osvajanjem vesolja se globinam oceanov, ki obsegajo le nekaj kilometrov, namenja bolj malo pozornosti.

Zakonodajo, ki ureja trgovino staležev globokomorskih rib, je treba temeljito pregledati. Strinjam se s poročevalko, da je za znanstvene raziskave nujno treba povečati število ljudi in finančna sredstva.

Ključno je opredeliti, kaj zajema globokomorski ribolov. Zdaj razpravljamo o globinah in ribolovni opremi. Vendar se morajo države članice Evropske unije enotno strinjati o vsebini opredelitev in pomenu sporazumov.

Opozarjam na točko 8 poročila, ki prepoveduje ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami v globini 1000 m in več. Zakaj moramo pri omejevanju točno določati globino? Trženje staležev in ohranitev biološkega ravnovesja morata temeljiti na regionalnih značilnostih in mednarodnih sporazumih. Če je prepoved ribolova v določeni globini na določenem območju upravičena, mora takšna omejitev veljati za vso ribolovno opremo, ki je v stiku z morskim dnom, ne le za pridnene vlečne mreže.

Potrebujemo prožen sistem za upravljanje staležev rib in možnost za hitro ukrepanje. Zahvaljujem se poročevalki, ki je opozorila na neučinkovitost veljavne zakonodaje.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Stalno in hitro izčrpavanje staležev globokomorskih rib ter neučinkoviti ukrepi za zaščito globokomorske raznolikosti zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se zagotovita ohranitev in trajnostna uporaba vrst rib. Čeprav je Mednarodni svet za raziskovanje morja v svojih priporočilih iz leta 2002 in 2004 opozoril na dejstvo, da je večina vrst pod ravnijo biološke varnosti, Evropska unija ni ustrezno zmanjšala svojih ribolovnih naporov, da bi zagotovila trajnostni ribolov.

Sporočilo Komisije o pregledu upravljanja staležev globokomorskih rib potrjuje, da je treba sedanje ravni raziskovanja globokomorskih staležev zmanjšati ter da so se veljavni ukrepi izvajali nezadostno, zaradi česar niso bili učinkoviti. Zato moramo, preden sprejmemo nove ukrepe za upravljanje, poiskati vzroke, zakaj se veljavni ukrepi ne izvajajo in zakaj državam članicam ni uspelo izpolniti svojih zavez ali so pri tem zamujale.

Razen tega si mora EU čim bolj prizadevati za celotno in učinkovito izvajanje resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 61/105 o globokomorskih ribolovnih območjih na odprtem morju in zaščiti občutljivih morskih ekosistemov.

20. Izjava o finančnih interesih: glej zapisnik

21. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

22. Zaključek seje

(Seja se je končala ob 23.05.)