Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 8. maj 2008 - Bruselj

3. Okvir za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Alexandra Stubb, ki ga je zamenjal Ingo Friedrich, v imenu odbora za ustavne zadeve o okviru za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah EU (2007/2115(INI)) (A6-0105/2008).

  Ingo Friedrich, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik okoliščine so naslednje. Z lizbonsko pogodbo se bodo znova znatno povečale pristojnosti Parlamenta, zato je še posebej pomembno, da znova izvedemo natančno analizo zakonodajnega procesa. Ob tem ugotovimo, da imajo zastopniki interesov ali lobisti, kot jih pogosto imenujemo, v Bruslju zelo pomembno vlogo. Ocenjujemo, da v Bruslju deluje 15 000 zastopnikov interesov, med njimi jih je 5 000 že registriranih pri Evropskem parlamentu.

Naša naloga je vzpostaviti okvir za pošteno in sprejemljivo izvajanje dejavnosti lobiranja. Parlament ima od leta 1996 vzpostavljen svoj navidezno obvezen register lobistov ter zelo natančen kodeks ravnanja. Zdaj moramo preučiti, ali lahko podobna ureditev velja za vse evropske institucije. Vsebina poročila, o kateri bomo danes glasovali, je pomemben korak k večji preglednosti: povedano drugače, k zagotavljanju točnih informacij o tem, kdo je pri razvoju evropske zakonodaje sodeloval kot lobist – zastopnik interesov –, kako je sodeloval in na katerih področjih.

Drugič, oblikovati želimo etične in moralne standarde, ki bodo urejali te dejavnosti lobiranja. Tretjič, vzpostaviti je treba ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovi neodvisen proces političnega odločanja v Parlamentu in Komisiji. V zvezi z dejavnostmi lobiranja je treba odpraviti nejasnosti, da se zagotovi jasna in dejanska predstava o tem, kdo izvaja vpliv. Zato smo v primerjavi s prejšnjim stanjem v poročilo uvedli naslednje nove elemente. Prvič, sorazmerno obširno opredelitev lobiranja kot „dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivanja na oblikovanje politike in odločanje v institucijah EU“.

Druga novost je uvedba „zakonodajne sledi“. To pomeni, da ob posvetovanjih o novi direktivi in njenem sprejetju v parlamentarnem odboru sekretariat odbora dokumentu priloži seznam združenj, ki so sodelovala v razpravi, ter navede, ali so sodelovala v okviru javne obravnave ali druge vrste zasedanj. Poleg tega seznam interesnim skupinam omogoča, da vidijo, kdo je sodeloval v procesu ter kdo tega ni želel ali ni mogel.

Tretjič, naš namen je vzpostaviti skupen register za zastopnike interesov v institucijah EU. Vendar bo treba še počakati, ali ga bosta Komisija in Parlament dejansko vzpostavila. Oblikovati nameravamo delovno skupino, da bo obravnavala to vprašanje. Seveda bi bilo za vse lobiste lažje, če bi se lahko registrirali „na enem mestu“, kjer bi se s podpisom zavezali k upoštevanju pravil. To je cilj, vendar kot poročevalec na tej stopnji nisem prepričan, da bo skupni register dejansko vzpostavljen. V vsakem primeru je treba registre med seboj povezati, zato da bo v smislu birokracije proces vzpostavitve tega skupnega registra enostaven. Odstavek 21 obravnava tudi zahtevo v zvezi s finančnim razkritjem, ki je popolnoma nov element. Obravnavamo tudi možnost sankcij za lobiste, ki kršijo kodeks ravnanja. V zvezi s tem moramo razmisliti, kakšne vrste sankcij želimo. Zeleni predlagajo črni seznam, ampak menim, da to spominja na srednjeveški sramotni oder. Črni seznami v demokraciji niso primerni. Namesto tega se zavzemamo, da bi bila vključitev v register povezana s tako velikim ugledom, da bi se vsa resna združenja želela vpisati v uradni register evropskih institucij. To mora biti ugleden in željen dosežek, ne le zato, ker jim je nato odobren dostop do prostorov institucij, ampak ker pomeni, da je zadevno združenje za institucije dovolj pomemben, koristen in resen sogovornik, da si zasluži vključitev v register. V primeru kršitev bi združenje izključili iz registra tem mu prepovedali dostop do prostorov institucij: to bi bila sankcija.

Povedal bom čim bolj na kratko. Pomembno je, da cerkvene organizacije niso opredeljene kot lobisti. Zelo sem razočaran nad predlogom spremembe 3. Gospa in 't Veld iz liberalne skupine pravi, da morajo biti cerkve lobisti. To bi bilo v nasprotju z vsemi odločitvami Parlamenta do zdaj. V skladu s pogodbami so cerkve partnerji naših institucij, vendar niso lobisti.

Na splošno ocenjujem, da je to velik korak k bolj preglednim, pravilnim in pravičnim razmeram. Upam, da bomo dali zgled vsem po svetu ter pokazali, da se lobiranje lahko in mora obravnavati resno.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zelo sem vesel, da sem se udeležil tega plenarnega zasedanja, na katerem boste sklenili vašo razpravo o pobudi za preglednost v Evropi. Spremljal sem vaše razprave ter v njih sodeloval v okviru različnih odborov. Prepričan sem, da je poročilo, kakršno je zdaj, resničen korak k izboljšanju preglednosti evropskega procesa odločanja.

Komisija pozdravlja pozitiven odziv Evropskega parlamenta na njen predlog o medinstitucionalnem pristopu k registru in kodeksu ravnanja za zastopnike interesov, ki menijo, da bo registracija „na enem mestu“ najbolje služila namenu krepitve preglednosti ob hkratnem izogibanju nepotrebnemu upravnemu bremenu. Menim, da je vaše poročilo izvrstno izhodišče za razprave v prihodnji medinstitucionalni delovni skupini, ki jo predlagate.

Poudarjam še eno stvar. Evropska komisija je prepričana, da so dejavnosti zastopnikov interesov zakonite in pomembno prispevajo k procesu odločanja, vendar morajo biti pregledne. Zato je namen pobude za preglednost v Evropi zagotoviti pregled nad tem področjem, ki prepogosto velja za nejasnega. Državljani, zainteresirane strani in splošna javnost lahko nato oblikujejo svoje mnenje o dogajanju v Bruslju.

Ugotavljam tudi, da se Parlament in Komisija skoraj v celoti strinjata o informacijah, ki naj jih prijavitelji razkrijejo. Komisija meni, da je pomembno vedeti, kdo so zastopniki interesov, katere interese zastopajo in kakšno je njihovo finančno ozadje. Ni treba posebej omenjati, da se kršitev pravil kodeksa ravnanja kaznuje s sankcijami. Sankcije so opredeljene kot prekinitev ali celo izključitev iz registra.

Komisija je napovedala, da bo v okviru pobude za preglednost v Evropi register objavila spomladi 2008. Zagotavljam vam, da se bomo držali tega roka. Glede na nedavne pogovore s službami pričakujem, da bo register pripravljen čez šest mesecev. Odločili smo se tudi, da je register pilotni projekt, ki ga bomo pregledali čez eno leto, tj. na začetku poletja 2009. Evropska komisija je pripravljena na razpravo z Evropskim parlamentom, Svetom ministrov in posvetovalnima odboroma pri prizadevanjih za razvoj skupnega sistema.

  José Javier Pomés Ruiz, pripravljavec mnenja odbora za proračunski nadzor. − (ES) Gospod predsednik, škoda, da danes ni prisoten finski zunanji minister Alexander Stubb, saj je dejavno sodeloval v okviru odbora za proračunski nadzor ter pri pripravi tega poročila.

Moja naloga je podati mnenje odbora za proračunski nadzor. Glede na sklepne besede komisarja Kallasa znova poudarjam, da je vloga poslancev Evropskega parlamenta ohranjati čim tesnejši stik z vsemi državljani, zastopniki interesov in drugimi, ter da mora zato Parlament imeti svoja pravila. Na voljo sem vsem, ki želijo z menoj spiti skodelico kavo ali me povabiti na sprehod. Od ljudi ne morem zahtevati, da so vpisani v posebnem registru. Nekomu, ki ni registriran, ne morem reči, da ga moja stranka, Unión del Pueblo Navarro, ne more sprejeti. Ne morem reči „registrirani morate biti“. Uprava je ena stvar, medtem ko je politična funkcija tega Parlamenta popolnoma nekaj drugega.

Zato potrebujemo dva načina zagotavljanja preglednosti. Bil sem poročevalec za preglednost, tj. velik projekt, zaradi katerega je tukaj komisar Kallas. Zaradi preglednosti ne smemo izgubiti stika z resničnim življenjem, zastopniki interesov ali drugimi.

Hvala. Prepričan sem, da komisar Kallas to razume.

  Pervenche Berès, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (FR) Gospod predsednik, komisar, sem v paradoksnem položaju, kot se je to zgodilo že večkrat, na primer, ko naš odbor žal ni upošteval poročevalca gospoda Pistellija, ki je imel vodilno vlogo pri oblikovanju stališča Evropskega parlamenta o preglednosti. Zato sem zadovoljna z današnjim končnim rezultatom. Trgi lahko ustrezno delujejo le, če je preglednost temeljno pravilo. Zakonodajalci moramo tudi sami uporabljati to pravilo, zlasti zato, ker predobro vemo, da imajo pri evropskem zakonodajnem procesu – to je namenjeno prejšnjemu govorniku – odnosi z zunanjimi zastopniki, bodisi skupinami, ki izvajajo pritisk, ali verskimi organizacijami – to je namenjeno gospodu Friedrichu – odločilno vlogo. Naša naloga je, da dajemo zgled na tem področju, pri čemer moramo zagotoviti celo sistematično uporabo zamisli o „zakonodajni sledi“, kar bo zelo koristno.

  Claude Turmes, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospod predsednik, brez preglednosti ni evropske demokracije. Bruselj je znan po tem, da imajo glavno besedo pri odločanju velike korporacije. To je nevarno za evropski projekt, pri čemer smo zaradi tega zelo zaskrbljeni jaz osebno in vsi v skupini zelenih. Kot Evropski parlament smo odgovorni, da pred naslednjimi evropskimi volitvami volivcem razkrijemo svoj namen. Pred nami je dobro poročilo, vendar nekateri želijo zatreti njegova osrednja elementa.

Prvič, preprečiti želijo finančno preglednost. Brez finančne preglednosti ne bomo nikoli zagotovo vedeli, kdo podpira kampanje. Presenečen sem, da dejansko skupina socialdemokratov nasprotuje finančni preglednosti, pri čemer ogroža enega od teh osrednjih elementov. V zvezi z drugim osrednjim elementom, ki je ogrožen, nekateri v Parlamentu menijo, da pravniki ne smejo biti obravnavani kot lobisti, tudi če ne branijo ljudi na sodišču, ampak vplivajo na sprejemanje zakonodaje v Evropi.

Citiral bom s spletne strani neke odvetniške pisarne v Bruslju. Navedeno je, da v skladu z veljavno zakonodajo pravniki niso obravnavani kot lobisti,

„zato bo lobiranje pravnikov vedno učinkovitejše, pri čemer bo cilje lažje doseči s pravno podporo. Odvetniška pisarna Alber & Geiger, specializirana za lobiranje in vladne odnose, vam bo pomagala pri doseganju vaših ciljev v EU.“

(DE) Kot vidite, celo odvetniške pisarne priznavajo, da so lobisti. Gospe in gospodje, to je nesprejemljivo. Če bomo to dovolili, bomo ogrozili našo verodostojnost.

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, odbor za pravne zadeve je podprl pobudo Komisije in stališče poročevalca. Popolnoma smo se strinjali z vzpostavitvijo usklajenega pristopa med vsemi institucijami. Kljub temu želimo poudariti značilno odprtost te institucije kot demokratičnega organa odločanja, ter da je treba lobiste obravnavati enako. V tem smislu si dolgoročno želimo vzpostavitve obveznega registra, kjer bodo vsi obravnavani enako.

Rada bi se vrnila k vprašanju pravnikov kot lobistov, ki ga je pravkar izpostavil gospod Turmes. Pri obravnavanju tega vprašanja pozivam vse, da upoštevajo zelo natančno opredelitev, ki jo je odpor za pravne zadeve sestavil v zvezi s tem, kdaj je pravnik pravnik in kdaj lobist. Opredelitev je dobro premišljena in pozivam, da se jo upošteva.

  Søren Bo Søndergaard, pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (DA) Gospod predsednik, poročilo, ki ga obravnavamo, je dobro. Je korak v pravo smer, sicer ni velik korak, ampak kljub temu pomemben korak. Treba je ukrepati, ne zato, ker je lobiranje v celoti škodljivo ali ker so vsi lobisti zlobni, ampak ker je popolnoma nesprejemljivo, da ob tako velikem vplivu lobiranja to področje ni urejeno z zavezujočimi pravili o čim večji odprtosti. Lobisti imajo velik vpliv v EU. To je razvidno iz velikih vsot denarja, namenjenih za lobiranje, ter iz števila lobistov.

Vendar bi lahko bilo poročilo v primeru sprejetja predloga spremembe, ki je delno razširjena različica izjave odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, še boljše, pri čemer bi se lahko okrepil nadzor nad lobisti. Potrebujemo obvezen skupen register, ki zagotavlja popolno jasnost in preglednost glede vsot denarja, namenjenih za lobiranje. Oblikovati je treba register in kodeks ravnanja za vse lobiste, vključno z odvetniškimi pisarnami, ki opravljajo dejavnosti lobiranja, ki bosta lahko začela veljati pred volitvami v letu 2009. Zagotoviti je treba učinkovit nadzor in vidne sankcije za tiste, ki kršijo sprejeta pravila.

Vendar moramo začeti pri sebi. Zato predlagamo, da morajo lobisti razkriti tiste informacije o izdatkih za posameznega poslanca, ki jih mora ta razkriti v svoji finančni izjavi. Malo več nadzora ne bi škodilo našemu ugledu med volivci.

  Philip Bradbourn, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, ta Parlament mora pozdraviti vse pobude, ki prispevajo k večji preglednosti institucij EU, zato podpiram predložene predloge.

Vendar moramo zagotoviti, da se upošteva tudi narava dela vsake institucije. Parlament v zvezi s tem deluje na popolnoma drugačen način kot Svet ter na drugi stopnji v zakonodajnem procesu kot Komisija. Ob upoštevanju tega menim, da bo zelo težko oblikovati skupen register za vse institucije, pri čemer bo za pridobitev dovoljenja za dostop v primeru lobiranja samo na ravni Parlamenta vzpostavljen obsežen birokratski postopek. Smo tudi avtonomna institucija, zato menim, da je neprimerno, da druge institucije določajo naše politike na tem področju.

Spregovoril bom o vprašanju, ki so ga pred mano izpostavili že številni govorci: Komisija financira zlasti nevladne organizacije, ki na drugi strani ta denar porabijo za vplivanje na stališča poslancev Evropskega parlamenta. Če je končni cilj naše razprave povečati preglednost, je treba Parlamentu zagotoviti tržno neobčutljive podatke o virih financiranja teh organizacij, ki nas lobirajo.

Na splošno sem zaskrbljen, da imajo nekateri lobisti prost dostop do nadstropij v tem Parlamentu, v katerih so pisarne poslancev. Po vstopu v zgradbo se lahko prosto gibljejo po celotni zgradbi in imajo neoviran dostop do zasebnih pisarn. Neovirano gibanje po zgradbi ne prispeva k preglednosti, ampak posameznikom omogoča, da zlorabijo ta položaj. Prepričan sem, da imajo vsi poslanci izkušnje s tem. Veliko nacionalnih parlamentov ima osrednje sprejemne prostore, kjer lobiste, ki so dogovorjeni, sprejmejo in pospremijo do pisarn poslancev. Menim, da si moramo prizadevati za uvedbo podobnega sistema. Na splošno sem zadovoljen, da parlament obravnava vprašanje preglednosti, vendar moramo zagotoviti tudi, da so organizacije, ki nas lobirajo, tako pregledne kot mi.

  Carlos Carnero González, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, najprej naj v imenu skupine socialdemokratov povem, da podpiram poročilo, o katerem danes razpravljamo, in bom pozneje na plenarnem zasedanju najverjetneje glasoval zanj.

Menim, da je to pomemben korak proti preglednosti in nadzoru na področju, ki ga obkroža veliko mitov. Lobisti po opredelitvi niso ne slabi ne dobri; vse je odvisno od njihovega delovanja in nadzora nad njimi.

Socialdemokrati imamo na področju lobiranja že od začetka vodilno vlogo pri krepitvi preglednosti in nadzora ter posledično demokracije.

Gospod Turmes, zdi se, da se ukvarjate samo s skupino socialdemokratov. Osredotočite se na druge skupine. Zanima me, ali se je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v svojem mnenju odločil kritizirati skupino socialdemokratov? Govorite v imenu odbora za okolje. Pozivam vas, da svoje mnenje o drugih skupinah izrazite, ko govorite v svojem imenu in ne v imenu odbora.

Menimo, da je opredelitev lobistov v poročilu pravilna, čeprav si želimo večjega razlikovanja. Profitna zasebna podjetja ne moremo enačiti z nevladnimi organizacijami ali zvezami sindikatov.

Medtem ko je sled zakonodajna. Skupni in obvezni register, kodeks ravnanja, ustrezne sankcije ter finančno razkritje so ključna vprašanja, ki so upravičeno vključena v to poročilo.

Gospod Turmes opozarjam vas tudi na dejstvo, da trdite, da socialdemokrati nasprotujemo finančnemu razkritju, pri čemer nekateri predlogi sprememb, ki so jih predložili člani vaše skupine, predvidevajo omejitve finančnega razkritja, medtem ko smo mi prosti vsem omejitvam.

Prav tako se zavzemamo, da začne veljati pred evropskimi volitvami v letu 2009 ter da načrtovana delovna skupina posvetovanja konča pred koncem leta 2008.

Ali veste, da bo skupina socialdemokratov v zvezi s tem podprla dva vaša predloga sprememb? Zagotovo s tem niste seznanjeni.

Predvidevanja in realnost v zvezi s tem vprašanjem sta pomešana, vendar socialdemokrati, ki smo v ospredju boja za preglednost in nadzor, ne bomo dovolili, da nekdo širi napačno prepričanje, da imamo skrite namene. Naši nameni so odkriti, pri čemer vključujejo državljane in preglednost v Evropski uniji.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, povečanje pristojnosti Evropskega parlamenta v skladu z lizbonsko pogodbo bo vplivalo na cilj o večji odprtosti zakonodajnega dela. Ključno je, da je delo EU pregledno in javnost ve, kdo je imel glavno besedo pri sprejemanju zakonodaje. Namen registracije ni omejiti ali ovirati delovanje lobistov. Njihovo delo je pomembno. Sedanji sistem registriranja lobistov v Evropskem parlamentu je namenjen predvsem zagotavljanju varnosti in ne odprtosti.

Poročilo odbora za ustavne zadeve se je v primerjavi s prvimi osnutki, ki jih predložil prejšnji poročevalec, sedanji finski zunanji minister Alexander Stubb, zelo spremenilo. V moji skupini smo zadovoljni zlasti, da je besedilo poročila v primerjavi s prvotnim bolj odločno ter da bo vzpostavljen obvezen sistem registracije, ki ga podpira moja skupina, ker uvaja nepristranskost.

Opozoril bi na predlog spremembe 3, o katerem smo tukaj že razpravljali. Nekateri poslanci iz moje skupine ga podpirajo, ampak sam se strinjam s sedanjim poročevalcem, da cerkve niso lobisti. V moji skupini so mnenja deljena in verjetno ne bo glasovala enotno.

Poročilo odbora za ustavne zadeve predlaga, da poročevalec ali poročevalka poročilu priloži seznam registriranih zastopnikov interesov, ki so pri pripravi poročila sodelovali pri posvetovanjih. Upam, da bo v prihodnosti to uradna praksa. Tako bi poročevalci objektivno prisluhnili izraženim mnenjem. Prav tako bi ugotovili, ali nekdo neposredno vpliva na nekoga.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, vesel sem, da lahko v okviru razprave o poročilu sedanjega finskega zunanjega ministra Stubba, ki je bil do pred kratkim poslanec tega Parlamenta, prevzamem besedo za nekdanjim finskim predsednikom. Čudna so pota gospodova, kar zadeva poslance.

Zadnje poročilo nevladnih organizacij opozarja, da je vpliv lobistov na proces odločanja Evropske komisije postal resen problem. Na primer, lobisti zavzemajo številne strokovne položaje v različnih organih, ki sodelujejo z Evropsko komisijo. 5 000 od 15 000 lobistov, ki delujejo v Bruslju, ima dostop do Evropskega parlamenta. Teh 5 000 lobistov mora upoštevati zelo stroga pravila. Predlog v zvezi z oblikovanjem skupnega registra lobistov in grožnjo s sankcijami je dobra zamisel. Skrajni čas je, da volivci ugotovijo, kdo so lobisti. Volivci imajo pravico vedeti, kdo financira lobiste ter kateri lobisti so poskušali vplivati na določena poročila. To poročilo je korak v pravo smer. Poskuša urediti obstoječe razmere.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, preglednost je za skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze ključna beseda nekdanjega poročila gospoda Stubba. Nedvomno se učinki in učinkovitost lobiranja podcenjujejo – kar smo slišali od nekaterih govorcev tukaj – verjetno dobronamerno, pri čemer si kot resni, pošteni poslanci, ki delamo dobronamerno in spoštujemo druge, razsežnosti teh učinkov in učinkovitosti ne moremo niti predstavljati. Dejstva so jasna, pri čemer so vsak dan ugotovljena nova. Na primer, že nekaj tednov je znano, da 34 uradnikov Komisije neposredno plačujejo zasebna podjetja.

Nedavne raziskave so pokazale, da je večina predlogov sprememb k uredbi REACH, ki so jih predložile skupine – razen moje skupine ter verjetno tudi katere druge – delo lobija. Poleg tega so ali so bili nekateri uradniki, ki poslancem pomagajo pri njihovem delu v nekaterih odborih, zaposleni v podjetjih, medtem ko zdaj za nas delajo kot nacionalni strokovnjaki; poslanci se očitno tega ne zavedajo.

Zato menimo, da vprašanje lobijev z današnjo razpravo ni razrešeno, pri čemer menim, da delo komisarja Kallasa s poročilom, ki ga sprejemamo danes, ni končano. Zato smo odločno podprli vse predloge sprememb in vso delo, ki so ga opravile vse skupine, vključno s skupino socialdemokratov, skupino GUE/NGL in liberalno skupino, v zvezi s tistimi predlogi sprememb in besedili, katerih namen je izboljšati razmere in okrepiti preglednost.

Vendar je v zvezi s poročilom gospoda Stubba treba razrešiti še nekatere težave, pri čemer upamo, da bomo to storili na glasovanju. Prva težava zadeva pravnike. Kadar pravniki sodelujejo z nami in poskušajo vplivati na zakonodajo, so lobisti, tudi ko predložijo pravno mnenje. Upamo, da bo ta predlog spremembe zavrnjen.

Poleg tega je treba določiti, kdaj bo ta kodeks ravnanja začel veljati. Vsekakor mora začeti veljati pred naslednjimi evropskimi volitvami, drugače se bo začelo še eno mandatno obdobje, še eno predolgo obdobje.

Gospod predsednik, nazadnje zares menim, da tega vprašanja v zvezi z lobiranjem ne moremo rešiti z izražanjem neodobravanja ali kriminalizacijo lobijev. Menimo, da je težava s preglednostjo ugotoviti, kdo so lobisti, kaj počnejo in kdo jih plačuje: tj. vprašanje finančnega razkritja. Poročilo morda ne pojasnjuje v celoti vseh teh vprašanj, vendar jih je mogoče pojasniti, pri čemer se strinjam z gospodom Carnerom o nalogah delovne skupine, ki bo oblikovana.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, seveda lobisti ne smejo biti grešni kozli. V uspešni demokraciji je seveda povsem zakonito, da različne družbene skupine dejavno predstavljajo svoje interese in skrbi, pri čemer s temi interesi vplivajo na družbene procese. Prav tako je popolnoma zakonito, da o teh vprašanjih razpravljajo z zaposlenimi v institucijah, ki oblikujejo in sprejemajo odločitve. Dolžnost zakonodajalcev je, da pred sprejemanjem odločitve v celoti in čim bolj natančno proučimo vse zakonodajne pobude, ki jih obravnavamo, ter upoštevamo skrbi zainteresiranih strani, vključno z vsemi nasprotujočimi si stališči. Prav tako je jasno, da je preglednost bistvena, da se zagotovi pravično zastopanje interesov ter verodostojnost Evropske unije. Zato naša skupina meni, da morajo te tri institucije določiti vsaj jasna pravila, ki morajo veljati za vse zastopnike interesov. Menimo, da bi morali ta pravila določiti že veliko prej.

Državljanom moramo zelo jasno pokazati, da institucije Evropske unije niso marionete. Zato morajo lobisti javnosti razkriti, čigave interese zastopajo, kakšni so njihovi cilji ter zlasti, kje dobijo finančna sredstva.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, parlamentarna delovna skupina za reforme je bila v Washingtonu, da bi preučila kongres Združenih držav.

Ugotovili smo, da morajo lobisti registrirati svojo funkcijo in dohodek, ki ga prejemajo od različnih strank. V Združenih državah in Kanadi je to obvezno in ne prostovoljno, kot trdi Komisija. Videli smo tudi, da je vsak član kongresa dokumentiral porabo, vključno z vsako plačano skodelico kave. Če oni lahko to počnejo, zakaj ne bi tudi mi? Zakaj najprej v Evropskem parlamentu ne zagotovimo popolne preglednosti dodatkov za tajniške storitve ter nato zahtevamo preglednost v drugih institucijah?

Na zadnji seji konference predsednikov smo se zavedli organiziranega lobiranja v Parlamentu. V zelo veliki in lepi sobi v petem nadstropju stavbe Spinelli ima 28 večnacionalnih podjetij svojo pisarno, pri čemer stroške telefona in interneta krije Parlament. To je zelo dobra shema, ki podjetja povezuje s poslanci, vendar se o tem niso posvetovali z nami, ampak je bila odločitev sprejeta brez naše vednosti.

Manjkajo stališča srednje velikih podjetij, potrošnikov, sindikatov in zelenih organizacij. Mogoče je najem prostorov za lobiste dobra zamisel, vendar je potem treba povabiti vse, pri čemer bi lahko izvoljen odbor nadziral dejavnosti.

Večnacionalna podjetja niso tista, ki najbolj potrebujejo našo finančno podporo. Odločitev o podpori za shemo so sprejeli posamezniki in ne politične skupine. Upam, da boste ta najnovejši škandal na področju lobiranja odpravili.

To je moj zadnji politični govor v Evropskem parlamentu. Želim si, da bi bil sprejet predlog konvencije, ki jo je podpisalo 23 vlad, vsi člani nacionalnih parlamentov in vsi, razen enega poslanca Evropskega parlamenta, v zvezi z dostopnostjo vseh dokumentov, razen v primeru utemeljenega odstopanja. Ta enostaven predlog bo rešil tudi večino problemov v zvezi s pristranskostjo lobiranja.

Potem bi bili seznanjeni s tem, kar pišejo nam ali Komisiji, in bi lahko sodelovali pri sprejemanju odločitev o odstopanju od preglednosti, pri čemer bi vedeli, kaj pred nami skrivajo in zakaj. Lobisti morajo oblikovati in izboljšati zakone. Potrebujemo njihovo znanje, nasvete in protiargumente na podlagi drugih interesov. Potrebujemo uravnotežene in pluralistične informacije, saj smo bili izvoljeni, da zastopamo vse državljane enako.

  Predsednik. − Hvala, gospod Bonde. Zagotovo vam veliko kolegov želi vse najboljše ob upokojitvi.

Mogoče se vedno ne strinjamo z vami, vendar vedno z zanimanjem poslušamo vaše komentarje.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, ni skrivnost, da živimo v Evropski uniji, v kateri državljani niso seznanjeni z dogodki ter v kateri imajo velika podjetja vedno večje koristi. To je nedvomno predvsem posledica vpliva lobistov v Parlamentu, Komisiji in Svetu. Zato verjetno ni nihče presenečen, da alpsko-jadranska konvencija, ki je pri lobiju tovorniškega prometa zelo nepriljubljena, še vedno ni ustanovljena. Prav tako verjetno ni nihče presenečen, da je vedno več srednje velikih podjetij prisiljenih prenehati delovati, ker so preobremenjena z dokumentacijo in predpisi ter ker ne prejemajo nobene podpore v okviru razpoložljivih sredstev, medtem ko industrijski velikani, tj. večnacionalne družbe, znajo dobro izkoristiti te možnosti, pri čemer se kot kobilice selijo iz ene države članice v drugo ter s tem povzročajo brezposelnost.

Kot primer izpostavimo razpravo in odločanje v zvezi s spornim osnutkom zakonodaje REACH, o katerem smo veliko razpravljali in katerega namen je izboljšati varno uporabo kemikalij. Če bodo državljani izvedeli, da je bilo 32 od 132 predlogov sprememb popolnoma enakih ter so jim bila priložena pisna priporočila združenj kemične industrije, bodo seveda postopno izgubili zaupanje v Evropo, pri čemer bodo imeli občutek, da evropsko oblikovanje politike služi le izvajanju ukazov večnacionalnih družb.

Če želimo to preprečiti ter omejiti krepitev evroskepticizma, moramo vzpostaviti razmere, v katerih bo jasno, kdo lobira v imenu darovalcev, kdo ti darovalci so ter kdo si prizadeva vplivati na zakonodajni proces.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Gospod predsednik, prvič: Alexandru Stubbu čestitamo za imenovanje za zunanjega ministra Finske. Drugič: čestitamo Ingu Friedrichu in se mu zahvaljujemo, da je prevzel sestavljanje poročila, za katero upamo, da bo danes odobreno. Tretjič: podpiramo koncept in usmeritev poročila gospoda Stubb in gospoda Friedricha. Vendar ...

(DE) Reinhard Rack (PPE-DE). Nadaljeval bom v nemščini. Po tej dvojni pohvali Alexandra Stubba je „vendar“ potreben. Dobro je imeti pravila o lobiranju, vendar v Parlamentu že imamo dobra pravila, zato nisem povsem prepričan, da je ta poskus skupne ureditve pameten. Preglednost je dobrodošla, vendar ne more narediti čudežev, zlasti če je v osnovi nesistematična.

Registracija in razkritje finančnih interesov registriranih lobistov sta dobrodošla, ampak kako naj obravnavamo številne pisce pisem, strokovnjake in naše druge stike? Bomo tudi od njih zahtevali, da so v prihodnosti registrirani in razkrijejo svoje finančne interese? Upam, da ne.

Potem je še vprašanje izjem: zlasti v dveh predlogih sprememb sta predlagani izjemi, ki zagotovo ne spodbujata preglednosti. Predlog spremembe 3 je bil že omenjen. Namen je zagotoviti, da bodo tudi cerkve obravnavane kot lobisti. Menim, da ne gre za preglednost, ampak za nasprotovanje cerkvi, pri čemer moramo takšno stališče zavrniti.

Podobno poskuša predlog spremembe 10 z izjemo od izjeme doseči ureditev, ki tudi ne zagotavlja preglednosti. Dejansko je namen takšne ureditve kaznovati določene sektorje. Zagotoviti moramo pregleden sistem, pri čemer ga moramo izboljšati. Vendar ne smemo že na začetku domnevati, da to zagotavlja velike spremembe sedanjih razmer.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, ponosni smo lahko, da ima Parlament v primerjavi z nekaterimi nacionalnimi parlamenti v veliko pogledih že osrednjo vlogo pri obravnavanju teh vprašanj. Register interesov že imamo. Imamo kodeks ravnanja za lobiste ter prepoved prejemanja daril za poslance Evropskega parlamenta. To je dobro. Vprašanje je, ali lahko ta sistem razširimo na druge institucije. Pripravljeni smo začeti pogajanja za dosego tega ter za sklenitev sporazuma, kar bi bilo bolje. Prav tako je vprašanje, ali lahko okrepimo zahteve ter si še bolj prizadevamo za odprtost in preglednost.

Moja skupina podpira poročilo, ki poskuša to doseči. Podpiramo tudi veliko predlogov sprememb, ki bi izboljšali poročilo in okrepili zahteve v zvezi s preglednostjo. Podpiramo celo nekatere predloge sprememb skupine zelenih, vendar ne predloga, ki bi, tako kot je napisan, dejansko omejil ter določil zgornjo mejo za zahteve v zvezi s preglednostjo.

Zato sem bil presenečen, da je predstavnik odbora za okolje skupini socialdemokratov očital, da se zavzemajo za manj preglednosti kot zeleni, medtem ko so dejansko zeleni predložili predlog spremembe, ki – če ga preberete dobesedno – bi dejansko določil zgornjo mejo za zahteve v zvezi s preglednostjo. To je stališče naše skupine. Imamo osrednjo vlogo pri zagotavljanju odprtosti in preglednosti na tem področju, pri čemer zavračamo, da naše stališče neupravičeno napadajo skupine, ki se javnosti poskušajo predstaviti kot glavni zagovorniki teh vprašanj, kar dejansko niso.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se, da potrebujemo obvezen register, vključno s kodeksom ravnanja za lobiste, vendar mora veljati za vse institucije ter predvsem za Komisijo. Bistveno je, da mora biti v skladu s kodeksom etičnega ravnanja finančno razkritje obvezno, pri čemer mora kodeks določati tudi sankcije v primeru neprimernosti. Dostop do teh zapisov mora biti enostaven, pri čemer mora biti zagotovljeno posvetovanje po spletu, kar bi bilo idealno.

Poročilo gospoda Friedricha priznava, da si tisoče lobistov prizadeva vplivati na odločitve institucij, čeprav je treba navsezadnje priznati, da v veliko primerih poslancem Evropskega parlamenta zagotavljajo podrobne informacije o različnih vidikih ukrepov, o katerih se razpravlja. Vsi, ki me poznajo, bodo potrdili, da name nihče ne more vplivati. Ne glede na to je treba dosledno uporabiti stroga etična merila, da se zagotovi neodvisno odločanje ter nadzoruje dejavnosti, ki vplivajo na dodeljevanje sredstev Skupnosti, spremljanje in izvajanje zakonodaje. Zato bom glasoval za poročilo gospoda Friedricha.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, kot kvestor tudi jaz izpostavljam, da ima Evropski parlament pravila za urejanje odnosov z lobisti že 12 let, pri čemer želim pojasniti nekatere nejasnosti in popraviti izjave nekaterih poslancev tukaj ter novinarjev. Ta pravila iz člena 9(4) Poslovnika, ki bi jih bilo dobro prebrati vsaj enkrat, določajo, da je dostop lobistov do Evropskega parlamenta nadzorovan, pri čemer je urejen z izkaznico. Lobisti morajo za pridobitev izkaznice izpolniti akreditacijski obrazec ter predložiti priporočilo in pismo, ki ga podpiše policija. Evropski parlament ima seznam vseh lobistov, ki je objavljen na spletni strani Evropskega parlamenta. Akreditirani lobisti morajo vedno ravnati v skladu s kodeksom ravnanja. Gospa Frassoni in drugi navajajo nekaj, kar je očitno. Vsaka kršitev tega kodeksa se kaznuje z odvzetjem izkaznice in izključitvijo iz registra.

V zvezi s predlogom glede enotnega registra menim, da Komisija takšnega registra ne potrebuje, ker deluje na popolnoma drugačen način kot Parlament in ima zato drugačne odnose z lobisti. Za zagotavljanje delitve oblasti na evropski ravni mora biti za vsako ceno izključno Parlament odgovoren za svoj Poslovnik. Komisija lahko posnema naš odličen sistem, vendar moramo mi odločati o našem Poslovniku. Poročilo predlaga previden pristop k registru, pri čemer se s tem strinjam.

V zvezi s finančnim razkritjem ne razumem, zakaj bi morali akreditirani lobisti zagotoviti podrobne finančne informacije o virih financiranja in porabi teh sredstev. Takšen ukrep bi bil popolnoma neizvedljivo in neučinkovito. Prav tako menim, da obseg lobiranja ni vedno razviden iz finančnih sredstev. Dober ugled in raven strokovnosti organizacije sta tudi ključna. V celoti podpiram opredelitev lobiranja, ki je navedena v uvodni izjavi D poročila. Zahvaljujem se nekdanjemu kolegu Alexandru Stubbu, s katerim sem sodeloval pri tem vprašanju, in naj povem, da se nikakor ne strinjam z obsežnimi obtožbami zelenih v tej razpravi.

  Predsednik. − Že zdavnaj sem ugotovil, da gospe Lulling ni mogoče utišati.

(Smeh.)

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, dlje kot je cenjena kolegica Lulling govorila, več vprašanj je izpostavila, s katerimi se ne strinjam. Odbor se zavzema za vzpostavitev skupnega sistema v Bruslju, ker državljani ne razlikujejo med Parlamentom, Komisijo in Svetom. Za njih je Bruselj EU. Strinjam se s skupnim sistemom, pri čemer vas gospod Kallas pozivamo, da delovni skupini omogočite, da se bo lahko po današnji razpravi kmalu sestala in sestavila skupna pravila, ki bodo institucijam še vedno zagotavljala potrebno avtonomnost za sprejemanje odločitev.

Želim, da bi sodeloval tudi Svet. Svet je zakonodajni organ, tako kot mi, pri čemer ima seveda tudi v tem organu lobiranje določeno vlogo. Zato tudi Svet pozivamo k sodelovanju pri tej pobudi.

Na splošno se zavzemamo za nov sistem preglednosti v Bruslju, tj. novo kulturo preglednosti, zato da bomo lahko tako zagotovili odprtost in zgradili zaupanje. Lobiranje je dobro in zastopanje interesov mora seveda biti omogočeno, vendar morajo biti pravila jasna. Sistem mora biti pravičen in pošten. Predvsem moramo zagotoviti, da ne vključuje prodajanja mnenj.

Nedvomno bomo z današnjo odločitvijo naredili velik korak naprej. Vendar je treba razjasniti še podrobnosti v zvezi s vprašanji, kot je: kdo je lobist? Opredelitev, ki smo jo določili v poročilu, je zelo široka. Dejansko smo za lobista opredelili vsakogar, ki želi na nas vplivati. Vendar so izjeme. Občine, regije, socialni partnerji in politične stranke so institucije, ki so vključene v pogodbe. Tudi te se ukvarjajo z lobiranjem, vendar v skladu z našim sistemom niso opredeljene kot lobisti. Določiti bomo morali tudi meje za pravnike in cerkve. To so vprašanja, ki jih moramo še rešiti.

Menim, da je finančno razkritje pomembno, gospa Lulling. To je nov ukrep, ki smo ga do zdaj pogrešali. Denar ni vse, ampak z denarjem se lahko marsikaj doseže. Treba je začeti delati, pri čemer se zahvaljujem gospodu Stubbu in gospodu Friedrichu ter vsem ostalim, ki so do zdaj prispevali k temu procesu.

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospod predsednik, menim, da je tema današnje razprave zelo zanimiva. Evropski parlament prvič odloča o vprašanju, o katerem nacionalni parlamenti, zlasti grški parlament, ne razpravljajo, ter za katerega ni bila najdena nobena rešitev.

V zvezi s tem so povezani trije pomembni politični problemi. Prvič, kako naj obravnavamo to vprašanje? Ali se bojimo delovanja lobistov, ali poskušamo delovati pregledno?

Menim, da moramo storiti naslednje. Delovati moramo pregledno, pri čemer se ne smemo bati lobistov ali njihove prisotnosti ter določiti moramo pravila.

Drugič, kako lahko najbolje dosežemo preglednost? Odgovor je z zelo strogimi pravili, ki urejajo celo vsote denarja, ali splošnim obveznim okvirom. Poudarjam, da bi lahko bil ta register obvezen, pri čemer bi ga uporabljale vse tri institucije EU.

Tretjič, govorimo o skupinah, ki v okviru institucionalnega procesa delujejo neuradno. Bistveno je razlikovati med različnimi vrstami lobistov. Organizacija Greenpeace in podjetje Shell nimata ničesar skupnega, ko delujeta kot lobista. Zato je to razlikovanje bistveno, vsaj v registru.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Lobiranje je zakonit del vsakega demokratičnega sistema. Da demokracija ne bi bila anarhija, morajo tudi za lobiranje veljati jasna pravila.

Ameriški lobisti menijo, da je njihova zakonodaja prestroga, medtem ko v novih državah članic pravil ni, pri čemer ima lobiranje pri ljudeh pogosto negativen podton. Zato mora biti nov model EU med tema skrajnostma.

Menim, da bo predlog v zvezi s vzpostavitvijo skupnega medinstitucionalnega sistema za obvezno registracijo lobistov EU, razkritjem finančnih informacij in „zakonodajno sledjo“ prispeval k preglednosti pravil o lobiranju. Vendar prav tako menim, da bodo po današnjem glasovanju cerkve še naprej naši partnerji in ne bodo opredeljeni kot lobisti.

Prepričan sem, da bo poročilo gospoda Stubba in gospoda Friedericha odpravilo predsodke in negativna stališča o lobiranju ter da bodo evropski državljani lobiste obravnavali kot strokovnjake, ki z znanjem, temelječem na izkušnjah, preprečujejo negativen učinek evropske zakonodaje.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospod predsednik, lobiranje v evropskih institucijah je zapleteno vprašanje. Na eni strani je dostop do dejavnosti institucij posledica načela preglednosti njihovega delovanja, določenega v ustanovnih pogodbah. Omogoča tudi premostitev vrzeli v zvezi s tako imenovanim pomanjkanjem demokracije, saj strokovne organizacije zagotavljajo dragocene strokovne analize, ki koristno vplivajo na kakovost evropske zakonodaje.

Vendar lahko na drugi strani velike mednarodne korporacije prek podjetij, specializiranih za lobiranje, vplivajo na delo institucij, pri čemer je njihov namen promovirati predvsem svoje interese.

Vprašanje lobiranja v Evropskem parlamentu je s povečanjem njegovih pristojnosti vedno bolj pomembno. Zato moramo podpreti pobudo Komisije v zvezi s medinstitucionalnim sodelovanjem za določitev okvira delovanja lobistov, vključno z oblikovanjem skupnega registra lobistov. Načelo preglednosti, v skladu s katerim lahko lobisti dostopajo do dela institucij, mora veljati tudi za lobiste. Prostovoljno registriranje ni dovolj. Lobisti se morajo za dostop do institucij Evropske unije obvezno registrirati.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, dvanajst let sem že poslanec Evropskega parlamenta. Menim, da se moram zahvaliti veliko lobistom, ki so s svojim obsežnim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevali k našemu delu. Menim, da je vedno dobro, da poslanci prisluhnejo vsem stranem in so vedno na voljo državljanom.

Če upoštevamo, da imamo v Parlamentu registriranih 5000 lobistov, ki jih lahko prepoznamo po izkaznicah in ki so akreditirani ali potrjeni, pride na vsakega poslanca povprečno šest lobistov. Menim, da je zelo pomembno, da pri našem zakonodajnem delu ustrezno izkoristimo to strokovno znanje in izkušnje, saj poslanci ne morejo biti strokovnjaki na vseh področjih. Zato je pomembno, da upoštevamo prakso ter priznamo, da lobisti dejansko izboljšujejo naše parlamentarno delo.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, kot je izpostavil gospod Bonde, je Evropa na področju pravil o lobiranju ena od najbolj nerazvitih regij na svetu. Vendar lahko te razmere danes izboljšamo, tako da podpremo predlog spremembe v zvezi z oblikovanjem obveznega registra finančnih interesov ter uvedbo pravih sankcij za kršitelje pravil. Poleg tega moramo pojasniti, kaj ljudje, ki so zaposleni pri Komisiji, vendar jih ta ne plačuje, dejansko delajo.

Kot je veliko govornikov izpostavilo, lobiranje samo po sebi ni slabo, vendar je težava v tem, da lahko pri centraliziranem odločanju velika podjetja gospodarsko moč spremenijo v politično. Velika podjetja plačujejo vsaj štiri petine lobistov. To neravnovesje vpliva na našo zakonodajo. Zato mora preglednost pomeniti, da morajo biti vsi predlogi sprememb, ki jih lobisti predložijo k pravnim besedilom, javno registrirani, zato da lahko ugotovimo, kdo jih podpira.

Gospo Lulling pozivam, naj zagotovi, da bo po vzpostavitvi registra tistih, ki jim je dostop dovoljen, ena tretjina sedežev dodeljena podjetjem, ena tretjina nevladnim organizacijam in ena tretjina drugim. Tako bomo zagotovili ravnovesje.

  David Hammerstein (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, o preglednosti ne moremo govoriti abstraktno. Naši volivci morajo vedeti, kdo v okviru odbora za industrijo, raziskave in energetiko sodeluje pri razpravah o kemijski zakonodaji REACH ali telekomunikacijskem svežnju, kdo vlaga predloge sprememb, kdo pripravlja veliko poročil tega Parlamenta, kar lahko ugotovijo na tej spletni strani Parlamenta, ter kdo več sto ur preživi na hodnikih Parlamenta, kar je razvidno iz registra. Vse to je mogoče. Prav tako morajo vedeti – prek spletne strani Parlamenta – kdo se udeležuje sestankov odbora in plenarnega zasedanja, pri čemer naši volivci morajo vedeti, kdo več sto ur preživi na naših sestankih in zasedanjih.

Želimo si preglednosti, vendar mora biti resnična. Želimo, da je po glasovanju o vsakem poročilu znano, kateri lobisti so predložili predloge sprememb, ki oblikujejo našo prihodnost. Hvala.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, razprava o lobiranju je vedno zanimiva in razburljiva. Z velikim zanimanjem sem spremljal pripombe poslancev, ki odražajo mnenje, ki ga je izrazila tudi gospa Leinen, da so problem vedno podrobnosti. V celoti se strinjam z gospo Frassoni, da se delo s tem poročilom ali celo z odprtjem registrov Komisije ne bo končalo.

Parlamentu lahko zagotovim, da smo pripravljeni sodelovati ter si po najboljših močeh prizadevamo za čimprejšnje in nemoteno oblikovanje te medinstitucionalne skupine in skupnega pristopa. Menim, da skupni register ne bo nikogar ogrožal. To je skupni nabor informacij, skupno skladišče vseh potrebnih informacij, zato da vsem zainteresiranim zastopnikom ni treba predložiti različnih vlog različnim institucijam, pri čemer te vloge niso interoperabilne. To je bil vaš predlog, kako se izogniti obremenitvi. O vseh drugih podrobnostih razpravljamo že od leta 2005, ko smo začeli razpravo o tem.

V odgovor na eno od izpostavljenih vprašanj želim povedati, da je seveda zelo težko opredeliti, kdo je lobist in kdaj govorimo o lobiranju. Pri razpravah smo se sestali s pravniškimi organizacijami. Strinjali so se z našim pristopom, da morajo, kadar zares delujejo kot lobisti, te dejavnosti prijaviti kot lobiranje, medtem ko jim, kadar delujejo kot pravni svetovalci in podobno, teh dejavnosti ni treba prijaviti.

V zvezi z izpostavljenim vprašanjem, da so nekateri zaposleni pri Komisiji, medtem ko plačo prejemajo iz zasebnega sektorja, poudarjam, da se to ne dogaja več. Imamo še nekaj sklenjenih pogodb, ampak novih ne sklepamo več.

  Ingo Friedrich, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se za strokovno in temeljito razpravo. Resne in pregledne dejavnosti lobiranja izboljšujejo učinkovitost procesa odločanja. Gospod Turmes, vaše izjave so napačne, saj je finančno razkritje zajeto v odstavku 21. Zato ne bi smeli obsojati skupine socialistov. To moram poudariti.

Drugič, kar zadeva vprašanje pravnikov, ne moremo trditi, da je vsak pravnik lobist, ker je študiral pravo in vse, kar to vključuje. Pravilno opredelitev imamo pred seboj: lobist je vsak, ki ima namen vplivati na procese oblikovanja politike in odločanja v evropskih institucijah, kar vključuje tudi pravnike.

Opozarjam na napako pri prevodu v nemščino, pri čemer so bile „občine“ prevedene kot „mesta“. Ameriški sistem je tako zelo zapleten, da nekateri senatorji na koncu leta predložijo 300 strani dolga poročila, zato je skoraj nemogoče jasno opredeliti dejanske razmere v zvezi z dejavnostmi lobiranja v ZDA.

Zanimivo mi je bilo, da se skrajni levičarji in skrajni desničarji v temeljnih kritikah praktično ujemajo. „Les extręmes se touchent“ ponavadi rečejo Francozi. Želimo poiskati resno rešitev, ki je boljša od tiste v ZDA ter večini ali vseh državah članicah.

Ponovno se zahvaljujem gospodu Stubbu. Gospod minister, v mislih smo z vami. Hvala vam tudi za resno razpravo.

  Predsednik. − Zahvaljujem se gospodu Friedrichu, ker je prevzel poročilo gospoda Stubba, ki je postal finski zunanji minister, za kar mu čestitamo.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – Pluralizem interesov je pomembna značilnost demokracije. Zato je upravičeno, da se člani družbe organizirajo in lobirajo za svoje interese. Vendar lahko lobiranje škodi demokratičnim načelom. Vpliv, ki ga imajo korporacije na politike, lahko povzroči, da običajni državljani nimajo enakega dostopa do procesov sprejemanja zakonodaje in odločanja.

V redkih evropskih državah je lobiranje urejeno. To parlamentarno poročilo o lobiranju bo zelo okrepilo preglednost, odgovornost in sodelovanje državljanov pri demokratičnem procesu na evropski ravni. Vendar izkušnje iz držav, ki izvajajo zakonodajo v zvezi z lobiranjem, kažejo, da mora biti to področje le del širšega obsega smernic in ukrepov.

Med nepreglednim lobiranjem ter korupcijo in izkrivljanjem trga v škodo tistim podjetjem, ki se držijo pravil, je zelo tanka meja.

Sodelovanje predstavnikov industrije pri pripravi tega poročila je dobrodošlo. Zdaj jih je treba pozvati, da prevzamejo pobudo in pokažejo, da imajo odgovorna podjetja pomembno vlogo pri procesu urejanja lobiranja.

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Posebej se je treba zahvaliti in čestitati ne le poročevalcu, ampak tudi komisarju Kallasu, ki je prevzel pobudo v zvezi z novimi ureditvami za načela lobiranja. To je še zlasti pomembno zaradi novih pristojnosti, ki bo jih v skladu z lizbonsko pogodbo pridobil Evropski parlament. Vendar sem zaskrbljen glede učinkovitosti in verodostojnosti prostovoljnega registra lobistov. Register bi moral biti obvezen in enak za vse evropske institucije. Vendar bi moral Parlament zaradi narave registra ohraniti njegovo avtonomnost.

Obvezna registracija bi morala veljati za vse organe lobiranja. V mislih imam predvsem regionalna predstavništva, sektorske organizacije, pravnike, ki se ukvarjajo z lobiranjem, in raziskovalne institucije. Vse tiste, ki uporabljajo vpliv za pridobivanje gospodarskih ali družbenih ugodnosti, je treba registrirati. Zahteva po predložitvi le finančnih informacij ni vedno zanesljiva in ne omogoča izvedbo celovite ocene tako, kot je predvideno.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Ureditev lobiranja je seveda dobrodošla. Končno obstaja možnost preglednega sodelovanja med Parlamentom in interesnimi skupinami, tj. lobisti. Predlaga se vzpostavitev obveznega registra vseh lobistov, ki želijo predstaviti in zagovarjati svoje interese v evropskih institucijah. Ta predlog si zasluži našo podporo. Vpis v register bi lobistom omogočil dostop do prostorov Evropskega parlamenta, udeležbo na srečanjih odborov ter stik s poslanci v njihovih pisarnah, ne da bi jih pri tem ovirali pri delu.

Vendar je učinkovitost civiliziranega in s tem tudi preglednega lobiranja v veliki meri odvisna od obnašanja lobistov. Zato bo treba obenem pripraviti kodeks etičnega ravnanja za lobiste.

Poleg tega mora Parlament spremljati izvajanje teh določb, zlasti v zvezi s preverjanjem verodostojnosti informacij iz registra. Proti lobistom, ki predložijo nezadostne ali neresnične informacije, je treba izreči sankcije. Te sankcije morajo biti sorazmerne s kršitvijo, in sicer od začasnega prenehanja članstva do trajnega izbrisa iz registra, ter morajo odvračati od nadaljnjih kršitev.

Ne smemo pozabiti, da je bil ta novi predlog pripravljen na lastno pobudo Evropskega parlamenta. Poleg tega bo ta predlog zelo koristil drugim evropskim institucijam in nacionalnim parlamentom držav članic Evropske unije, ki še niso sprejeli ukrepe v zvezi s tem.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki nam bo po mojem mnenju omogočilo, da znatno izboljšamo odnose med zastopniki interesov in institucijami EU.

Poročilo ne poskuša vzpostaviti ter ohranjati posodobljen in obsežen seznam teh zastopnikov, kar bi bila dolgotrajna in morda celo nemogoča naloga, ampak predlaga zlasti vzpostavitev svetovne opredelitve izraza „lobiranje“, kar bo zagotovilo, da se organi, ki niso na seznamu, ne bodo mogli izogniti pravilom, ki smo jih določili.

Še en pomemben napredek je uskladitev in poenostavitev ureditvenega okvira, ki velja za lobiste, ter zlasti vzpostavitev enotnega registra, ki je enak za vse institucije in v katerem bodo navedeni vsi lobisti, pri čemer bo ta register dolgoročno postal referenca ter zagotovilo za resnost in odgovornost vseh pooblaščenih organizacij.

Vendar bo ta register tudi povečal preglednost za splošno javnost, ker bo v celoti dostopen v spletu in bo vključeval celovite informacije v zvezi z identifikacijo vseh organov, vključno s podrobnimi informacijami o njihovem osebju ter vsemi pomembnimi finančnimi informacijami.

Poleg sistema „vse na enem mestu“ je treba oblikovati skupni kodeks etičnega obnašanja, s čimer bodo lahko poslanci Evropskega parlamenta v svojih poročilih navedli imena organizacij, ki so jim pri njihovem delu pomagala.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Posvetovanje in vključevanje čim večjega števila interesnih skupin pri pripravi, izvajanju in spremljanju izvajanja evropske zakonodaje sta ciljni zahtevi za pozitiven napredek zakonodajnega postopka, za popravljanje napak ter preprečevanje pristranskih mnenj.

Odprt dialog z zastopniki vseh akterjev, ki so vključeni v ta proces, je temelj našega demokratičnega sistema in predstavlja pomemben vir informacij, pri čemer ta dialog mora biti v celoti pregleden.

Zato je pobuda v zvezi z uvedbo prostovoljnega „zakonodajnega odtisa“ za dokumente, ki jih pripravi Komisija, in poročila Evropskega parlamenta dobrodošla.

Posvetovanje s čim večjim številom zainteresiranih strani, vključno z nasprotujočimi stranmi, ter preglednost procesa sta bistvena za pripravo zapletene in poštene zakonodaje, ki bi zajemala vse vidike zadevnega področja, zagotavljala ravnovesje in učinkovito usklajevanje vseh stališč ter preprečevala navzkrižja interesov in poznejše pomanjkljivosti.

Pravilna izmenjava informacij glede lobističnih organizacij, povezanih z evropskimi institucijami, bo dolgoročno vplivala na spodbujanje zakonodajnega postopka ter pregledno in pravično sodelovanje med Komisijo, Parlamentom in Svetom, pri čemer bo takšno sodelovanje nedvomno koristilo evropskim državljanom.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – Poročilo o lobiranju, o katerem smo razpravljali, je pomemben korak k preglednosti. Dejstvo, da lahko dokažemo, s katero stranjo je bilo izvedeno posvetovanje v zvezi z določenim zakonodajnim paketom, upravičuje proces, ki je za nas tako pomemben.

Prav tako je pomembno zagotoviti registracijo vseh interesnih skupin, ki stopijo v stik s Parlamentom. Ne smemo dovoliti nobene zakonske vrzeli, na podlagi katere bi se nekatere interesne skupine lahko izognile registraciji. Tudi pravniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri dejavnostih lobiranja, so dejansko lobisti in jih je zato treba registrirati.

Skratka, pozdravljam to poročilo, ki je pozitiven začetni korak k povečanju preglednosti.

  Andres Tarand (PSE), v pisni obliki. – (ET) Poročilo, ki ga je predstavil Alexander Stubb, je zelo pomembno, saj bo število lobistov v Bruslju kmalu enako številu uradnikov Evropske komisije.

Pozdravljam dejstvo, da za razliko od Evropske komisije Parlament podpira zamisel, da mora biti register lobistov obvezen. V nasprotnem primeru poročilo ne bi izpolnilo svojega glavnega cilja in bi bilo neuspešno.

Kar zadeva vključitev pravnikov v register, kar je trenutno glavna sporna točka, podpiram vključitev v obvezni register. Ni razloga, da jih ne vključimo v register, saj lobiranje institucij Evropske unije vedno bolj poteka prek odvetniških pisarn. Odvetniškim pisarnam ne smemo dovoliti, da vsakršno dejavnost preprosto označijo kot pravno posvetovanje in se tako izognejo registraciji in zahtevi po preglednosti lobiranja.

Register po sistemu „vse na enem mestu“ je dobra zamisel. Pomembno je, da pri vzpostavitvi registra sodelujejo Svet, Evropski parlament in Komisija. Zaradi uporabnosti zbranih podatkov je treba nujno vzpostaviti enotno bazo podatkov, ki bo na voljo v spletu in bo dostopna vsem institucijam.