Razprave

Četrtek, 8. maj 2008 - Bruselj

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

(Seja se je začela ob 09.00.)

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Okvir za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Alexandra Stubb, ki ga je zamenjal Ingo Friedrich, v imenu odbora za ustavne zadeve o okviru za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah EU (2007/2115(INI)) (A6-0105/2008).

  Ingo Friedrich, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik okoliščine so naslednje. Z lizbonsko pogodbo se bodo znova znatno povečale pristojnosti Parlamenta, zato je še posebej pomembno, da znova izvedemo natančno analizo zakonodajnega procesa. Ob tem ugotovimo, da imajo zastopniki interesov ali lobisti, kot jih pogosto imenujemo, v Bruslju zelo pomembno vlogo. Ocenjujemo, da v Bruslju deluje 15 000 zastopnikov interesov, med njimi jih je 5 000 že registriranih pri Evropskem parlamentu.

Naša naloga je vzpostaviti okvir za pošteno in sprejemljivo izvajanje dejavnosti lobiranja. Parlament ima od leta 1996 vzpostavljen svoj navidezno obvezen register lobistov ter zelo natančen kodeks ravnanja. Zdaj moramo preučiti, ali lahko podobna ureditev velja za vse evropske institucije. Vsebina poročila, o kateri bomo danes glasovali, je pomemben korak k večji preglednosti: povedano drugače, k zagotavljanju točnih informacij o tem, kdo je pri razvoju evropske zakonodaje sodeloval kot lobist – zastopnik interesov –, kako je sodeloval in na katerih področjih.

Drugič, oblikovati želimo etične in moralne standarde, ki bodo urejali te dejavnosti lobiranja. Tretjič, vzpostaviti je treba ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovi neodvisen proces političnega odločanja v Parlamentu in Komisiji. V zvezi z dejavnostmi lobiranja je treba odpraviti nejasnosti, da se zagotovi jasna in dejanska predstava o tem, kdo izvaja vpliv. Zato smo v primerjavi s prejšnjim stanjem v poročilo uvedli naslednje nove elemente. Prvič, sorazmerno obširno opredelitev lobiranja kot „dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivanja na oblikovanje politike in odločanje v institucijah EU“.

Druga novost je uvedba „zakonodajne sledi“. To pomeni, da ob posvetovanjih o novi direktivi in njenem sprejetju v parlamentarnem odboru sekretariat odbora dokumentu priloži seznam združenj, ki so sodelovala v razpravi, ter navede, ali so sodelovala v okviru javne obravnave ali druge vrste zasedanj. Poleg tega seznam interesnim skupinam omogoča, da vidijo, kdo je sodeloval v procesu ter kdo tega ni želel ali ni mogel.

Tretjič, naš namen je vzpostaviti skupen register za zastopnike interesov v institucijah EU. Vendar bo treba še počakati, ali ga bosta Komisija in Parlament dejansko vzpostavila. Oblikovati nameravamo delovno skupino, da bo obravnavala to vprašanje. Seveda bi bilo za vse lobiste lažje, če bi se lahko registrirali „na enem mestu“, kjer bi se s podpisom zavezali k upoštevanju pravil. To je cilj, vendar kot poročevalec na tej stopnji nisem prepričan, da bo skupni register dejansko vzpostavljen. V vsakem primeru je treba registre med seboj povezati, zato da bo v smislu birokracije proces vzpostavitve tega skupnega registra enostaven. Odstavek 21 obravnava tudi zahtevo v zvezi s finančnim razkritjem, ki je popolnoma nov element. Obravnavamo tudi možnost sankcij za lobiste, ki kršijo kodeks ravnanja. V zvezi s tem moramo razmisliti, kakšne vrste sankcij želimo. Zeleni predlagajo črni seznam, ampak menim, da to spominja na srednjeveški sramotni oder. Črni seznami v demokraciji niso primerni. Namesto tega se zavzemamo, da bi bila vključitev v register povezana s tako velikim ugledom, da bi se vsa resna združenja želela vpisati v uradni register evropskih institucij. To mora biti ugleden in željen dosežek, ne le zato, ker jim je nato odobren dostop do prostorov institucij, ampak ker pomeni, da je zadevno združenje za institucije dovolj pomemben, koristen in resen sogovornik, da si zasluži vključitev v register. V primeru kršitev bi združenje izključili iz registra tem mu prepovedali dostop do prostorov institucij: to bi bila sankcija.

Povedal bom čim bolj na kratko. Pomembno je, da cerkvene organizacije niso opredeljene kot lobisti. Zelo sem razočaran nad predlogom spremembe 3. Gospa in 't Veld iz liberalne skupine pravi, da morajo biti cerkve lobisti. To bi bilo v nasprotju z vsemi odločitvami Parlamenta do zdaj. V skladu s pogodbami so cerkve partnerji naših institucij, vendar niso lobisti.

Na splošno ocenjujem, da je to velik korak k bolj preglednim, pravilnim in pravičnim razmeram. Upam, da bomo dali zgled vsem po svetu ter pokazali, da se lobiranje lahko in mora obravnavati resno.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zelo sem vesel, da sem se udeležil tega plenarnega zasedanja, na katerem boste sklenili vašo razpravo o pobudi za preglednost v Evropi. Spremljal sem vaše razprave ter v njih sodeloval v okviru različnih odborov. Prepričan sem, da je poročilo, kakršno je zdaj, resničen korak k izboljšanju preglednosti evropskega procesa odločanja.

Komisija pozdravlja pozitiven odziv Evropskega parlamenta na njen predlog o medinstitucionalnem pristopu k registru in kodeksu ravnanja za zastopnike interesov, ki menijo, da bo registracija „na enem mestu“ najbolje služila namenu krepitve preglednosti ob hkratnem izogibanju nepotrebnemu upravnemu bremenu. Menim, da je vaše poročilo izvrstno izhodišče za razprave v prihodnji medinstitucionalni delovni skupini, ki jo predlagate.

Poudarjam še eno stvar. Evropska komisija je prepričana, da so dejavnosti zastopnikov interesov zakonite in pomembno prispevajo k procesu odločanja, vendar morajo biti pregledne. Zato je namen pobude za preglednost v Evropi zagotoviti pregled nad tem področjem, ki prepogosto velja za nejasnega. Državljani, zainteresirane strani in splošna javnost lahko nato oblikujejo svoje mnenje o dogajanju v Bruslju.

Ugotavljam tudi, da se Parlament in Komisija skoraj v celoti strinjata o informacijah, ki naj jih prijavitelji razkrijejo. Komisija meni, da je pomembno vedeti, kdo so zastopniki interesov, katere interese zastopajo in kakšno je njihovo finančno ozadje. Ni treba posebej omenjati, da se kršitev pravil kodeksa ravnanja kaznuje s sankcijami. Sankcije so opredeljene kot prekinitev ali celo izključitev iz registra.

Komisija je napovedala, da bo v okviru pobude za preglednost v Evropi register objavila spomladi 2008. Zagotavljam vam, da se bomo držali tega roka. Glede na nedavne pogovore s službami pričakujem, da bo register pripravljen čez šest mesecev. Odločili smo se tudi, da je register pilotni projekt, ki ga bomo pregledali čez eno leto, tj. na začetku poletja 2009. Evropska komisija je pripravljena na razpravo z Evropskim parlamentom, Svetom ministrov in posvetovalnima odboroma pri prizadevanjih za razvoj skupnega sistema.

  José Javier Pomés Ruiz, pripravljavec mnenja odbora za proračunski nadzor. − (ES) Gospod predsednik, škoda, da danes ni prisoten finski zunanji minister Alexander Stubb, saj je dejavno sodeloval v okviru odbora za proračunski nadzor ter pri pripravi tega poročila.

Moja naloga je podati mnenje odbora za proračunski nadzor. Glede na sklepne besede komisarja Kallasa znova poudarjam, da je vloga poslancev Evropskega parlamenta ohranjati čim tesnejši stik z vsemi državljani, zastopniki interesov in drugimi, ter da mora zato Parlament imeti svoja pravila. Na voljo sem vsem, ki želijo z menoj spiti skodelico kavo ali me povabiti na sprehod. Od ljudi ne morem zahtevati, da so vpisani v posebnem registru. Nekomu, ki ni registriran, ne morem reči, da ga moja stranka, Unión del Pueblo Navarro, ne more sprejeti. Ne morem reči „registrirani morate biti“. Uprava je ena stvar, medtem ko je politična funkcija tega Parlamenta popolnoma nekaj drugega.

Zato potrebujemo dva načina zagotavljanja preglednosti. Bil sem poročevalec za preglednost, tj. velik projekt, zaradi katerega je tukaj komisar Kallas. Zaradi preglednosti ne smemo izgubiti stika z resničnim življenjem, zastopniki interesov ali drugimi.

Hvala. Prepričan sem, da komisar Kallas to razume.

  Pervenche Berès, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (FR) Gospod predsednik, komisar, sem v paradoksnem položaju, kot se je to zgodilo že večkrat, na primer, ko naš odbor žal ni upošteval poročevalca gospoda Pistellija, ki je imel vodilno vlogo pri oblikovanju stališča Evropskega parlamenta o preglednosti. Zato sem zadovoljna z današnjim končnim rezultatom. Trgi lahko ustrezno delujejo le, če je preglednost temeljno pravilo. Zakonodajalci moramo tudi sami uporabljati to pravilo, zlasti zato, ker predobro vemo, da imajo pri evropskem zakonodajnem procesu – to je namenjeno prejšnjemu govorniku – odnosi z zunanjimi zastopniki, bodisi skupinami, ki izvajajo pritisk, ali verskimi organizacijami – to je namenjeno gospodu Friedrichu – odločilno vlogo. Naša naloga je, da dajemo zgled na tem področju, pri čemer moramo zagotoviti celo sistematično uporabo zamisli o „zakonodajni sledi“, kar bo zelo koristno.

  Claude Turmes, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospod predsednik, brez preglednosti ni evropske demokracije. Bruselj je znan po tem, da imajo glavno besedo pri odločanju velike korporacije. To je nevarno za evropski projekt, pri čemer smo zaradi tega zelo zaskrbljeni jaz osebno in vsi v skupini zelenih. Kot Evropski parlament smo odgovorni, da pred naslednjimi evropskimi volitvami volivcem razkrijemo svoj namen. Pred nami je dobro poročilo, vendar nekateri želijo zatreti njegova osrednja elementa.

Prvič, preprečiti želijo finančno preglednost. Brez finančne preglednosti ne bomo nikoli zagotovo vedeli, kdo podpira kampanje. Presenečen sem, da dejansko skupina socialdemokratov nasprotuje finančni preglednosti, pri čemer ogroža enega od teh osrednjih elementov. V zvezi z drugim osrednjim elementom, ki je ogrožen, nekateri v Parlamentu menijo, da pravniki ne smejo biti obravnavani kot lobisti, tudi če ne branijo ljudi na sodišču, ampak vplivajo na sprejemanje zakonodaje v Evropi.

Citiral bom s spletne strani neke odvetniške pisarne v Bruslju. Navedeno je, da v skladu z veljavno zakonodajo pravniki niso obravnavani kot lobisti,

„zato bo lobiranje pravnikov vedno učinkovitejše, pri čemer bo cilje lažje doseči s pravno podporo. Odvetniška pisarna Alber & Geiger, specializirana za lobiranje in vladne odnose, vam bo pomagala pri doseganju vaših ciljev v EU.“

(DE) Kot vidite, celo odvetniške pisarne priznavajo, da so lobisti. Gospe in gospodje, to je nesprejemljivo. Če bomo to dovolili, bomo ogrozili našo verodostojnost.

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, odbor za pravne zadeve je podprl pobudo Komisije in stališče poročevalca. Popolnoma smo se strinjali z vzpostavitvijo usklajenega pristopa med vsemi institucijami. Kljub temu želimo poudariti značilno odprtost te institucije kot demokratičnega organa odločanja, ter da je treba lobiste obravnavati enako. V tem smislu si dolgoročno želimo vzpostavitve obveznega registra, kjer bodo vsi obravnavani enako.

Rada bi se vrnila k vprašanju pravnikov kot lobistov, ki ga je pravkar izpostavil gospod Turmes. Pri obravnavanju tega vprašanja pozivam vse, da upoštevajo zelo natančno opredelitev, ki jo je odpor za pravne zadeve sestavil v zvezi s tem, kdaj je pravnik pravnik in kdaj lobist. Opredelitev je dobro premišljena in pozivam, da se jo upošteva.

  Søren Bo Søndergaard, pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (DA) Gospod predsednik, poročilo, ki ga obravnavamo, je dobro. Je korak v pravo smer, sicer ni velik korak, ampak kljub temu pomemben korak. Treba je ukrepati, ne zato, ker je lobiranje v celoti škodljivo ali ker so vsi lobisti zlobni, ampak ker je popolnoma nesprejemljivo, da ob tako velikem vplivu lobiranja to področje ni urejeno z zavezujočimi pravili o čim večji odprtosti. Lobisti imajo velik vpliv v EU. To je razvidno iz velikih vsot denarja, namenjenih za lobiranje, ter iz števila lobistov.

Vendar bi lahko bilo poročilo v primeru sprejetja predloga spremembe, ki je delno razširjena različica izjave odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, še boljše, pri čemer bi se lahko okrepil nadzor nad lobisti. Potrebujemo obvezen skupen register, ki zagotavlja popolno jasnost in preglednost glede vsot denarja, namenjenih za lobiranje. Oblikovati je treba register in kodeks ravnanja za vse lobiste, vključno z odvetniškimi pisarnami, ki opravljajo dejavnosti lobiranja, ki bosta lahko začela veljati pred volitvami v letu 2009. Zagotoviti je treba učinkovit nadzor in vidne sankcije za tiste, ki kršijo sprejeta pravila.

Vendar moramo začeti pri sebi. Zato predlagamo, da morajo lobisti razkriti tiste informacije o izdatkih za posameznega poslanca, ki jih mora ta razkriti v svoji finančni izjavi. Malo več nadzora ne bi škodilo našemu ugledu med volivci.

  Philip Bradbourn, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, ta Parlament mora pozdraviti vse pobude, ki prispevajo k večji preglednosti institucij EU, zato podpiram predložene predloge.

Vendar moramo zagotoviti, da se upošteva tudi narava dela vsake institucije. Parlament v zvezi s tem deluje na popolnoma drugačen način kot Svet ter na drugi stopnji v zakonodajnem procesu kot Komisija. Ob upoštevanju tega menim, da bo zelo težko oblikovati skupen register za vse institucije, pri čemer bo za pridobitev dovoljenja za dostop v primeru lobiranja samo na ravni Parlamenta vzpostavljen obsežen birokratski postopek. Smo tudi avtonomna institucija, zato menim, da je neprimerno, da druge institucije določajo naše politike na tem področju.

Spregovoril bom o vprašanju, ki so ga pred mano izpostavili že številni govorci: Komisija financira zlasti nevladne organizacije, ki na drugi strani ta denar porabijo za vplivanje na stališča poslancev Evropskega parlamenta. Če je končni cilj naše razprave povečati preglednost, je treba Parlamentu zagotoviti tržno neobčutljive podatke o virih financiranja teh organizacij, ki nas lobirajo.

Na splošno sem zaskrbljen, da imajo nekateri lobisti prost dostop do nadstropij v tem Parlamentu, v katerih so pisarne poslancev. Po vstopu v zgradbo se lahko prosto gibljejo po celotni zgradbi in imajo neoviran dostop do zasebnih pisarn. Neovirano gibanje po zgradbi ne prispeva k preglednosti, ampak posameznikom omogoča, da zlorabijo ta položaj. Prepričan sem, da imajo vsi poslanci izkušnje s tem. Veliko nacionalnih parlamentov ima osrednje sprejemne prostore, kjer lobiste, ki so dogovorjeni, sprejmejo in pospremijo do pisarn poslancev. Menim, da si moramo prizadevati za uvedbo podobnega sistema. Na splošno sem zadovoljen, da parlament obravnava vprašanje preglednosti, vendar moramo zagotoviti tudi, da so organizacije, ki nas lobirajo, tako pregledne kot mi.

  Carlos Carnero González, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, najprej naj v imenu skupine socialdemokratov povem, da podpiram poročilo, o katerem danes razpravljamo, in bom pozneje na plenarnem zasedanju najverjetneje glasoval zanj.

Menim, da je to pomemben korak proti preglednosti in nadzoru na področju, ki ga obkroža veliko mitov. Lobisti po opredelitvi niso ne slabi ne dobri; vse je odvisno od njihovega delovanja in nadzora nad njimi.

Socialdemokrati imamo na področju lobiranja že od začetka vodilno vlogo pri krepitvi preglednosti in nadzora ter posledično demokracije.

Gospod Turmes, zdi se, da se ukvarjate samo s skupino socialdemokratov. Osredotočite se na druge skupine. Zanima me, ali se je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v svojem mnenju odločil kritizirati skupino socialdemokratov? Govorite v imenu odbora za okolje. Pozivam vas, da svoje mnenje o drugih skupinah izrazite, ko govorite v svojem imenu in ne v imenu odbora.

Menimo, da je opredelitev lobistov v poročilu pravilna, čeprav si želimo večjega razlikovanja. Profitna zasebna podjetja ne moremo enačiti z nevladnimi organizacijami ali zvezami sindikatov.

Medtem ko je sled zakonodajna. Skupni in obvezni register, kodeks ravnanja, ustrezne sankcije ter finančno razkritje so ključna vprašanja, ki so upravičeno vključena v to poročilo.

Gospod Turmes opozarjam vas tudi na dejstvo, da trdite, da socialdemokrati nasprotujemo finančnemu razkritju, pri čemer nekateri predlogi sprememb, ki so jih predložili člani vaše skupine, predvidevajo omejitve finančnega razkritja, medtem ko smo mi prosti vsem omejitvam.

Prav tako se zavzemamo, da začne veljati pred evropskimi volitvami v letu 2009 ter da načrtovana delovna skupina posvetovanja konča pred koncem leta 2008.

Ali veste, da bo skupina socialdemokratov v zvezi s tem podprla dva vaša predloga sprememb? Zagotovo s tem niste seznanjeni.

Predvidevanja in realnost v zvezi s tem vprašanjem sta pomešana, vendar socialdemokrati, ki smo v ospredju boja za preglednost in nadzor, ne bomo dovolili, da nekdo širi napačno prepričanje, da imamo skrite namene. Naši nameni so odkriti, pri čemer vključujejo državljane in preglednost v Evropski uniji.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, povečanje pristojnosti Evropskega parlamenta v skladu z lizbonsko pogodbo bo vplivalo na cilj o večji odprtosti zakonodajnega dela. Ključno je, da je delo EU pregledno in javnost ve, kdo je imel glavno besedo pri sprejemanju zakonodaje. Namen registracije ni omejiti ali ovirati delovanje lobistov. Njihovo delo je pomembno. Sedanji sistem registriranja lobistov v Evropskem parlamentu je namenjen predvsem zagotavljanju varnosti in ne odprtosti.

Poročilo odbora za ustavne zadeve se je v primerjavi s prvimi osnutki, ki jih predložil prejšnji poročevalec, sedanji finski zunanji minister Alexander Stubb, zelo spremenilo. V moji skupini smo zadovoljni zlasti, da je besedilo poročila v primerjavi s prvotnim bolj odločno ter da bo vzpostavljen obvezen sistem registracije, ki ga podpira moja skupina, ker uvaja nepristranskost.

Opozoril bi na predlog spremembe 3, o katerem smo tukaj že razpravljali. Nekateri poslanci iz moje skupine ga podpirajo, ampak sam se strinjam s sedanjim poročevalcem, da cerkve niso lobisti. V moji skupini so mnenja deljena in verjetno ne bo glasovala enotno.

Poročilo odbora za ustavne zadeve predlaga, da poročevalec ali poročevalka poročilu priloži seznam registriranih zastopnikov interesov, ki so pri pripravi poročila sodelovali pri posvetovanjih. Upam, da bo v prihodnosti to uradna praksa. Tako bi poročevalci objektivno prisluhnili izraženim mnenjem. Prav tako bi ugotovili, ali nekdo neposredno vpliva na nekoga.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, vesel sem, da lahko v okviru razprave o poročilu sedanjega finskega zunanjega ministra Stubba, ki je bil do pred kratkim poslanec tega Parlamenta, prevzamem besedo za nekdanjim finskim predsednikom. Čudna so pota gospodova, kar zadeva poslance.

Zadnje poročilo nevladnih organizacij opozarja, da je vpliv lobistov na proces odločanja Evropske komisije postal resen problem. Na primer, lobisti zavzemajo številne strokovne položaje v različnih organih, ki sodelujejo z Evropsko komisijo. 5 000 od 15 000 lobistov, ki delujejo v Bruslju, ima dostop do Evropskega parlamenta. Teh 5 000 lobistov mora upoštevati zelo stroga pravila. Predlog v zvezi z oblikovanjem skupnega registra lobistov in grožnjo s sankcijami je dobra zamisel. Skrajni čas je, da volivci ugotovijo, kdo so lobisti. Volivci imajo pravico vedeti, kdo financira lobiste ter kateri lobisti so poskušali vplivati na določena poročila. To poročilo je korak v pravo smer. Poskuša urediti obstoječe razmere.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, preglednost je za skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze ključna beseda nekdanjega poročila gospoda Stubba. Nedvomno se učinki in učinkovitost lobiranja podcenjujejo – kar smo slišali od nekaterih govorcev tukaj – verjetno dobronamerno, pri čemer si kot resni, pošteni poslanci, ki delamo dobronamerno in spoštujemo druge, razsežnosti teh učinkov in učinkovitosti ne moremo niti predstavljati. Dejstva so jasna, pri čemer so vsak dan ugotovljena nova. Na primer, že nekaj tednov je znano, da 34 uradnikov Komisije neposredno plačujejo zasebna podjetja.

Nedavne raziskave so pokazale, da je večina predlogov sprememb k uredbi REACH, ki so jih predložile skupine – razen moje skupine ter verjetno tudi katere druge – delo lobija. Poleg tega so ali so bili nekateri uradniki, ki poslancem pomagajo pri njihovem delu v nekaterih odborih, zaposleni v podjetjih, medtem ko zdaj za nas delajo kot nacionalni strokovnjaki; poslanci se očitno tega ne zavedajo.

Zato menimo, da vprašanje lobijev z današnjo razpravo ni razrešeno, pri čemer menim, da delo komisarja Kallasa s poročilom, ki ga sprejemamo danes, ni končano. Zato smo odločno podprli vse predloge sprememb in vso delo, ki so ga opravile vse skupine, vključno s skupino socialdemokratov, skupino GUE/NGL in liberalno skupino, v zvezi s tistimi predlogi sprememb in besedili, katerih namen je izboljšati razmere in okrepiti preglednost.

Vendar je v zvezi s poročilom gospoda Stubba treba razrešiti še nekatere težave, pri čemer upamo, da bomo to storili na glasovanju. Prva težava zadeva pravnike. Kadar pravniki sodelujejo z nami in poskušajo vplivati na zakonodajo, so lobisti, tudi ko predložijo pravno mnenje. Upamo, da bo ta predlog spremembe zavrnjen.

Poleg tega je treba določiti, kdaj bo ta kodeks ravnanja začel veljati. Vsekakor mora začeti veljati pred naslednjimi evropskimi volitvami, drugače se bo začelo še eno mandatno obdobje, še eno predolgo obdobje.

Gospod predsednik, nazadnje zares menim, da tega vprašanja v zvezi z lobiranjem ne moremo rešiti z izražanjem neodobravanja ali kriminalizacijo lobijev. Menimo, da je težava s preglednostjo ugotoviti, kdo so lobisti, kaj počnejo in kdo jih plačuje: tj. vprašanje finančnega razkritja. Poročilo morda ne pojasnjuje v celoti vseh teh vprašanj, vendar jih je mogoče pojasniti, pri čemer se strinjam z gospodom Carnerom o nalogah delovne skupine, ki bo oblikovana.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, seveda lobisti ne smejo biti grešni kozli. V uspešni demokraciji je seveda povsem zakonito, da različne družbene skupine dejavno predstavljajo svoje interese in skrbi, pri čemer s temi interesi vplivajo na družbene procese. Prav tako je popolnoma zakonito, da o teh vprašanjih razpravljajo z zaposlenimi v institucijah, ki oblikujejo in sprejemajo odločitve. Dolžnost zakonodajalcev je, da pred sprejemanjem odločitve v celoti in čim bolj natančno proučimo vse zakonodajne pobude, ki jih obravnavamo, ter upoštevamo skrbi zainteresiranih strani, vključno z vsemi nasprotujočimi si stališči. Prav tako je jasno, da je preglednost bistvena, da se zagotovi pravično zastopanje interesov ter verodostojnost Evropske unije. Zato naša skupina meni, da morajo te tri institucije določiti vsaj jasna pravila, ki morajo veljati za vse zastopnike interesov. Menimo, da bi morali ta pravila določiti že veliko prej.

Državljanom moramo zelo jasno pokazati, da institucije Evropske unije niso marionete. Zato morajo lobisti javnosti razkriti, čigave interese zastopajo, kakšni so njihovi cilji ter zlasti, kje dobijo finančna sredstva.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, parlamentarna delovna skupina za reforme je bila v Washingtonu, da bi preučila kongres Združenih držav.

Ugotovili smo, da morajo lobisti registrirati svojo funkcijo in dohodek, ki ga prejemajo od različnih strank. V Združenih državah in Kanadi je to obvezno in ne prostovoljno, kot trdi Komisija. Videli smo tudi, da je vsak član kongresa dokumentiral porabo, vključno z vsako plačano skodelico kave. Če oni lahko to počnejo, zakaj ne bi tudi mi? Zakaj najprej v Evropskem parlamentu ne zagotovimo popolne preglednosti dodatkov za tajniške storitve ter nato zahtevamo preglednost v drugih institucijah?

Na zadnji seji konference predsednikov smo se zavedli organiziranega lobiranja v Parlamentu. V zelo veliki in lepi sobi v petem nadstropju stavbe Spinelli ima 28 večnacionalnih podjetij svojo pisarno, pri čemer stroške telefona in interneta krije Parlament. To je zelo dobra shema, ki podjetja povezuje s poslanci, vendar se o tem niso posvetovali z nami, ampak je bila odločitev sprejeta brez naše vednosti.

Manjkajo stališča srednje velikih podjetij, potrošnikov, sindikatov in zelenih organizacij. Mogoče je najem prostorov za lobiste dobra zamisel, vendar je potem treba povabiti vse, pri čemer bi lahko izvoljen odbor nadziral dejavnosti.

Večnacionalna podjetja niso tista, ki najbolj potrebujejo našo finančno podporo. Odločitev o podpori za shemo so sprejeli posamezniki in ne politične skupine. Upam, da boste ta najnovejši škandal na področju lobiranja odpravili.

To je moj zadnji politični govor v Evropskem parlamentu. Želim si, da bi bil sprejet predlog konvencije, ki jo je podpisalo 23 vlad, vsi člani nacionalnih parlamentov in vsi, razen enega poslanca Evropskega parlamenta, v zvezi z dostopnostjo vseh dokumentov, razen v primeru utemeljenega odstopanja. Ta enostaven predlog bo rešil tudi večino problemov v zvezi s pristranskostjo lobiranja.

Potem bi bili seznanjeni s tem, kar pišejo nam ali Komisiji, in bi lahko sodelovali pri sprejemanju odločitev o odstopanju od preglednosti, pri čemer bi vedeli, kaj pred nami skrivajo in zakaj. Lobisti morajo oblikovati in izboljšati zakone. Potrebujemo njihovo znanje, nasvete in protiargumente na podlagi drugih interesov. Potrebujemo uravnotežene in pluralistične informacije, saj smo bili izvoljeni, da zastopamo vse državljane enako.

  Predsednik. − Hvala, gospod Bonde. Zagotovo vam veliko kolegov želi vse najboljše ob upokojitvi.

Mogoče se vedno ne strinjamo z vami, vendar vedno z zanimanjem poslušamo vaše komentarje.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, ni skrivnost, da živimo v Evropski uniji, v kateri državljani niso seznanjeni z dogodki ter v kateri imajo velika podjetja vedno večje koristi. To je nedvomno predvsem posledica vpliva lobistov v Parlamentu, Komisiji in Svetu. Zato verjetno ni nihče presenečen, da alpsko-jadranska konvencija, ki je pri lobiju tovorniškega prometa zelo nepriljubljena, še vedno ni ustanovljena. Prav tako verjetno ni nihče presenečen, da je vedno več srednje velikih podjetij prisiljenih prenehati delovati, ker so preobremenjena z dokumentacijo in predpisi ter ker ne prejemajo nobene podpore v okviru razpoložljivih sredstev, medtem ko industrijski velikani, tj. večnacionalne družbe, znajo dobro izkoristiti te možnosti, pri čemer se kot kobilice selijo iz ene države članice v drugo ter s tem povzročajo brezposelnost.

Kot primer izpostavimo razpravo in odločanje v zvezi s spornim osnutkom zakonodaje REACH, o katerem smo veliko razpravljali in katerega namen je izboljšati varno uporabo kemikalij. Če bodo državljani izvedeli, da je bilo 32 od 132 predlogov sprememb popolnoma enakih ter so jim bila priložena pisna priporočila združenj kemične industrije, bodo seveda postopno izgubili zaupanje v Evropo, pri čemer bodo imeli občutek, da evropsko oblikovanje politike služi le izvajanju ukazov večnacionalnih družb.

Če želimo to preprečiti ter omejiti krepitev evroskepticizma, moramo vzpostaviti razmere, v katerih bo jasno, kdo lobira v imenu darovalcev, kdo ti darovalci so ter kdo si prizadeva vplivati na zakonodajni proces.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Gospod predsednik, prvič: Alexandru Stubbu čestitamo za imenovanje za zunanjega ministra Finske. Drugič: čestitamo Ingu Friedrichu in se mu zahvaljujemo, da je prevzel sestavljanje poročila, za katero upamo, da bo danes odobreno. Tretjič: podpiramo koncept in usmeritev poročila gospoda Stubb in gospoda Friedricha. Vendar ...

(DE) Reinhard Rack (PPE-DE). Nadaljeval bom v nemščini. Po tej dvojni pohvali Alexandra Stubba je „vendar“ potreben. Dobro je imeti pravila o lobiranju, vendar v Parlamentu že imamo dobra pravila, zato nisem povsem prepričan, da je ta poskus skupne ureditve pameten. Preglednost je dobrodošla, vendar ne more narediti čudežev, zlasti če je v osnovi nesistematična.

Registracija in razkritje finančnih interesov registriranih lobistov sta dobrodošla, ampak kako naj obravnavamo številne pisce pisem, strokovnjake in naše druge stike? Bomo tudi od njih zahtevali, da so v prihodnosti registrirani in razkrijejo svoje finančne interese? Upam, da ne.

Potem je še vprašanje izjem: zlasti v dveh predlogih sprememb sta predlagani izjemi, ki zagotovo ne spodbujata preglednosti. Predlog spremembe 3 je bil že omenjen. Namen je zagotoviti, da bodo tudi cerkve obravnavane kot lobisti. Menim, da ne gre za preglednost, ampak za nasprotovanje cerkvi, pri čemer moramo takšno stališče zavrniti.

Podobno poskuša predlog spremembe 10 z izjemo od izjeme doseči ureditev, ki tudi ne zagotavlja preglednosti. Dejansko je namen takšne ureditve kaznovati določene sektorje. Zagotoviti moramo pregleden sistem, pri čemer ga moramo izboljšati. Vendar ne smemo že na začetku domnevati, da to zagotavlja velike spremembe sedanjih razmer.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, ponosni smo lahko, da ima Parlament v primerjavi z nekaterimi nacionalnimi parlamenti v veliko pogledih že osrednjo vlogo pri obravnavanju teh vprašanj. Register interesov že imamo. Imamo kodeks ravnanja za lobiste ter prepoved prejemanja daril za poslance Evropskega parlamenta. To je dobro. Vprašanje je, ali lahko ta sistem razširimo na druge institucije. Pripravljeni smo začeti pogajanja za dosego tega ter za sklenitev sporazuma, kar bi bilo bolje. Prav tako je vprašanje, ali lahko okrepimo zahteve ter si še bolj prizadevamo za odprtost in preglednost.

Moja skupina podpira poročilo, ki poskuša to doseči. Podpiramo tudi veliko predlogov sprememb, ki bi izboljšali poročilo in okrepili zahteve v zvezi s preglednostjo. Podpiramo celo nekatere predloge sprememb skupine zelenih, vendar ne predloga, ki bi, tako kot je napisan, dejansko omejil ter določil zgornjo mejo za zahteve v zvezi s preglednostjo.

Zato sem bil presenečen, da je predstavnik odbora za okolje skupini socialdemokratov očital, da se zavzemajo za manj preglednosti kot zeleni, medtem ko so dejansko zeleni predložili predlog spremembe, ki – če ga preberete dobesedno – bi dejansko določil zgornjo mejo za zahteve v zvezi s preglednostjo. To je stališče naše skupine. Imamo osrednjo vlogo pri zagotavljanju odprtosti in preglednosti na tem področju, pri čemer zavračamo, da naše stališče neupravičeno napadajo skupine, ki se javnosti poskušajo predstaviti kot glavni zagovorniki teh vprašanj, kar dejansko niso.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se, da potrebujemo obvezen register, vključno s kodeksom ravnanja za lobiste, vendar mora veljati za vse institucije ter predvsem za Komisijo. Bistveno je, da mora biti v skladu s kodeksom etičnega ravnanja finančno razkritje obvezno, pri čemer mora kodeks določati tudi sankcije v primeru neprimernosti. Dostop do teh zapisov mora biti enostaven, pri čemer mora biti zagotovljeno posvetovanje po spletu, kar bi bilo idealno.

Poročilo gospoda Friedricha priznava, da si tisoče lobistov prizadeva vplivati na odločitve institucij, čeprav je treba navsezadnje priznati, da v veliko primerih poslancem Evropskega parlamenta zagotavljajo podrobne informacije o različnih vidikih ukrepov, o katerih se razpravlja. Vsi, ki me poznajo, bodo potrdili, da name nihče ne more vplivati. Ne glede na to je treba dosledno uporabiti stroga etična merila, da se zagotovi neodvisno odločanje ter nadzoruje dejavnosti, ki vplivajo na dodeljevanje sredstev Skupnosti, spremljanje in izvajanje zakonodaje. Zato bom glasoval za poročilo gospoda Friedricha.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, kot kvestor tudi jaz izpostavljam, da ima Evropski parlament pravila za urejanje odnosov z lobisti že 12 let, pri čemer želim pojasniti nekatere nejasnosti in popraviti izjave nekaterih poslancev tukaj ter novinarjev. Ta pravila iz člena 9(4) Poslovnika, ki bi jih bilo dobro prebrati vsaj enkrat, določajo, da je dostop lobistov do Evropskega parlamenta nadzorovan, pri čemer je urejen z izkaznico. Lobisti morajo za pridobitev izkaznice izpolniti akreditacijski obrazec ter predložiti priporočilo in pismo, ki ga podpiše policija. Evropski parlament ima seznam vseh lobistov, ki je objavljen na spletni strani Evropskega parlamenta. Akreditirani lobisti morajo vedno ravnati v skladu s kodeksom ravnanja. Gospa Frassoni in drugi navajajo nekaj, kar je očitno. Vsaka kršitev tega kodeksa se kaznuje z odvzetjem izkaznice in izključitvijo iz registra.

V zvezi s predlogom glede enotnega registra menim, da Komisija takšnega registra ne potrebuje, ker deluje na popolnoma drugačen način kot Parlament in ima zato drugačne odnose z lobisti. Za zagotavljanje delitve oblasti na evropski ravni mora biti za vsako ceno izključno Parlament odgovoren za svoj Poslovnik. Komisija lahko posnema naš odličen sistem, vendar moramo mi odločati o našem Poslovniku. Poročilo predlaga previden pristop k registru, pri čemer se s tem strinjam.

V zvezi s finančnim razkritjem ne razumem, zakaj bi morali akreditirani lobisti zagotoviti podrobne finančne informacije o virih financiranja in porabi teh sredstev. Takšen ukrep bi bil popolnoma neizvedljivo in neučinkovito. Prav tako menim, da obseg lobiranja ni vedno razviden iz finančnih sredstev. Dober ugled in raven strokovnosti organizacije sta tudi ključna. V celoti podpiram opredelitev lobiranja, ki je navedena v uvodni izjavi D poročila. Zahvaljujem se nekdanjemu kolegu Alexandru Stubbu, s katerim sem sodeloval pri tem vprašanju, in naj povem, da se nikakor ne strinjam z obsežnimi obtožbami zelenih v tej razpravi.

  Predsednik. − Že zdavnaj sem ugotovil, da gospe Lulling ni mogoče utišati.

(Smeh.)

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, dlje kot je cenjena kolegica Lulling govorila, več vprašanj je izpostavila, s katerimi se ne strinjam. Odbor se zavzema za vzpostavitev skupnega sistema v Bruslju, ker državljani ne razlikujejo med Parlamentom, Komisijo in Svetom. Za njih je Bruselj EU. Strinjam se s skupnim sistemom, pri čemer vas gospod Kallas pozivamo, da delovni skupini omogočite, da se bo lahko po današnji razpravi kmalu sestala in sestavila skupna pravila, ki bodo institucijam še vedno zagotavljala potrebno avtonomnost za sprejemanje odločitev.

Želim, da bi sodeloval tudi Svet. Svet je zakonodajni organ, tako kot mi, pri čemer ima seveda tudi v tem organu lobiranje določeno vlogo. Zato tudi Svet pozivamo k sodelovanju pri tej pobudi.

Na splošno se zavzemamo za nov sistem preglednosti v Bruslju, tj. novo kulturo preglednosti, zato da bomo lahko tako zagotovili odprtost in zgradili zaupanje. Lobiranje je dobro in zastopanje interesov mora seveda biti omogočeno, vendar morajo biti pravila jasna. Sistem mora biti pravičen in pošten. Predvsem moramo zagotoviti, da ne vključuje prodajanja mnenj.

Nedvomno bomo z današnjo odločitvijo naredili velik korak naprej. Vendar je treba razjasniti še podrobnosti v zvezi s vprašanji, kot je: kdo je lobist? Opredelitev, ki smo jo določili v poročilu, je zelo široka. Dejansko smo za lobista opredelili vsakogar, ki želi na nas vplivati. Vendar so izjeme. Občine, regije, socialni partnerji in politične stranke so institucije, ki so vključene v pogodbe. Tudi te se ukvarjajo z lobiranjem, vendar v skladu z našim sistemom niso opredeljene kot lobisti. Določiti bomo morali tudi meje za pravnike in cerkve. To so vprašanja, ki jih moramo še rešiti.

Menim, da je finančno razkritje pomembno, gospa Lulling. To je nov ukrep, ki smo ga do zdaj pogrešali. Denar ni vse, ampak z denarjem se lahko marsikaj doseže. Treba je začeti delati, pri čemer se zahvaljujem gospodu Stubbu in gospodu Friedrichu ter vsem ostalim, ki so do zdaj prispevali k temu procesu.

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospod predsednik, menim, da je tema današnje razprave zelo zanimiva. Evropski parlament prvič odloča o vprašanju, o katerem nacionalni parlamenti, zlasti grški parlament, ne razpravljajo, ter za katerega ni bila najdena nobena rešitev.

V zvezi s tem so povezani trije pomembni politični problemi. Prvič, kako naj obravnavamo to vprašanje? Ali se bojimo delovanja lobistov, ali poskušamo delovati pregledno?

Menim, da moramo storiti naslednje. Delovati moramo pregledno, pri čemer se ne smemo bati lobistov ali njihove prisotnosti ter določiti moramo pravila.

Drugič, kako lahko najbolje dosežemo preglednost? Odgovor je z zelo strogimi pravili, ki urejajo celo vsote denarja, ali splošnim obveznim okvirom. Poudarjam, da bi lahko bil ta register obvezen, pri čemer bi ga uporabljale vse tri institucije EU.

Tretjič, govorimo o skupinah, ki v okviru institucionalnega procesa delujejo neuradno. Bistveno je razlikovati med različnimi vrstami lobistov. Organizacija Greenpeace in podjetje Shell nimata ničesar skupnega, ko delujeta kot lobista. Zato je to razlikovanje bistveno, vsaj v registru.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Lobiranje je zakonit del vsakega demokratičnega sistema. Da demokracija ne bi bila anarhija, morajo tudi za lobiranje veljati jasna pravila.

Ameriški lobisti menijo, da je njihova zakonodaja prestroga, medtem ko v novih državah članic pravil ni, pri čemer ima lobiranje pri ljudeh pogosto negativen podton. Zato mora biti nov model EU med tema skrajnostma.

Menim, da bo predlog v zvezi s vzpostavitvijo skupnega medinstitucionalnega sistema za obvezno registracijo lobistov EU, razkritjem finančnih informacij in „zakonodajno sledjo“ prispeval k preglednosti pravil o lobiranju. Vendar prav tako menim, da bodo po današnjem glasovanju cerkve še naprej naši partnerji in ne bodo opredeljeni kot lobisti.

Prepričan sem, da bo poročilo gospoda Stubba in gospoda Friedericha odpravilo predsodke in negativna stališča o lobiranju ter da bodo evropski državljani lobiste obravnavali kot strokovnjake, ki z znanjem, temelječem na izkušnjah, preprečujejo negativen učinek evropske zakonodaje.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospod predsednik, lobiranje v evropskih institucijah je zapleteno vprašanje. Na eni strani je dostop do dejavnosti institucij posledica načela preglednosti njihovega delovanja, določenega v ustanovnih pogodbah. Omogoča tudi premostitev vrzeli v zvezi s tako imenovanim pomanjkanjem demokracije, saj strokovne organizacije zagotavljajo dragocene strokovne analize, ki koristno vplivajo na kakovost evropske zakonodaje.

Vendar lahko na drugi strani velike mednarodne korporacije prek podjetij, specializiranih za lobiranje, vplivajo na delo institucij, pri čemer je njihov namen promovirati predvsem svoje interese.

Vprašanje lobiranja v Evropskem parlamentu je s povečanjem njegovih pristojnosti vedno bolj pomembno. Zato moramo podpreti pobudo Komisije v zvezi s medinstitucionalnim sodelovanjem za določitev okvira delovanja lobistov, vključno z oblikovanjem skupnega registra lobistov. Načelo preglednosti, v skladu s katerim lahko lobisti dostopajo do dela institucij, mora veljati tudi za lobiste. Prostovoljno registriranje ni dovolj. Lobisti se morajo za dostop do institucij Evropske unije obvezno registrirati.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, dvanajst let sem že poslanec Evropskega parlamenta. Menim, da se moram zahvaliti veliko lobistom, ki so s svojim obsežnim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevali k našemu delu. Menim, da je vedno dobro, da poslanci prisluhnejo vsem stranem in so vedno na voljo državljanom.

Če upoštevamo, da imamo v Parlamentu registriranih 5000 lobistov, ki jih lahko prepoznamo po izkaznicah in ki so akreditirani ali potrjeni, pride na vsakega poslanca povprečno šest lobistov. Menim, da je zelo pomembno, da pri našem zakonodajnem delu ustrezno izkoristimo to strokovno znanje in izkušnje, saj poslanci ne morejo biti strokovnjaki na vseh področjih. Zato je pomembno, da upoštevamo prakso ter priznamo, da lobisti dejansko izboljšujejo naše parlamentarno delo.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, kot je izpostavil gospod Bonde, je Evropa na področju pravil o lobiranju ena od najbolj nerazvitih regij na svetu. Vendar lahko te razmere danes izboljšamo, tako da podpremo predlog spremembe v zvezi z oblikovanjem obveznega registra finančnih interesov ter uvedbo pravih sankcij za kršitelje pravil. Poleg tega moramo pojasniti, kaj ljudje, ki so zaposleni pri Komisiji, vendar jih ta ne plačuje, dejansko delajo.

Kot je veliko govornikov izpostavilo, lobiranje samo po sebi ni slabo, vendar je težava v tem, da lahko pri centraliziranem odločanju velika podjetja gospodarsko moč spremenijo v politično. Velika podjetja plačujejo vsaj štiri petine lobistov. To neravnovesje vpliva na našo zakonodajo. Zato mora preglednost pomeniti, da morajo biti vsi predlogi sprememb, ki jih lobisti predložijo k pravnim besedilom, javno registrirani, zato da lahko ugotovimo, kdo jih podpira.

Gospo Lulling pozivam, naj zagotovi, da bo po vzpostavitvi registra tistih, ki jim je dostop dovoljen, ena tretjina sedežev dodeljena podjetjem, ena tretjina nevladnim organizacijam in ena tretjina drugim. Tako bomo zagotovili ravnovesje.

  David Hammerstein (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, o preglednosti ne moremo govoriti abstraktno. Naši volivci morajo vedeti, kdo v okviru odbora za industrijo, raziskave in energetiko sodeluje pri razpravah o kemijski zakonodaji REACH ali telekomunikacijskem svežnju, kdo vlaga predloge sprememb, kdo pripravlja veliko poročil tega Parlamenta, kar lahko ugotovijo na tej spletni strani Parlamenta, ter kdo več sto ur preživi na hodnikih Parlamenta, kar je razvidno iz registra. Vse to je mogoče. Prav tako morajo vedeti – prek spletne strani Parlamenta – kdo se udeležuje sestankov odbora in plenarnega zasedanja, pri čemer naši volivci morajo vedeti, kdo več sto ur preživi na naših sestankih in zasedanjih.

Želimo si preglednosti, vendar mora biti resnična. Želimo, da je po glasovanju o vsakem poročilu znano, kateri lobisti so predložili predloge sprememb, ki oblikujejo našo prihodnost. Hvala.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, razprava o lobiranju je vedno zanimiva in razburljiva. Z velikim zanimanjem sem spremljal pripombe poslancev, ki odražajo mnenje, ki ga je izrazila tudi gospa Leinen, da so problem vedno podrobnosti. V celoti se strinjam z gospo Frassoni, da se delo s tem poročilom ali celo z odprtjem registrov Komisije ne bo končalo.

Parlamentu lahko zagotovim, da smo pripravljeni sodelovati ter si po najboljših močeh prizadevamo za čimprejšnje in nemoteno oblikovanje te medinstitucionalne skupine in skupnega pristopa. Menim, da skupni register ne bo nikogar ogrožal. To je skupni nabor informacij, skupno skladišče vseh potrebnih informacij, zato da vsem zainteresiranim zastopnikom ni treba predložiti različnih vlog različnim institucijam, pri čemer te vloge niso interoperabilne. To je bil vaš predlog, kako se izogniti obremenitvi. O vseh drugih podrobnostih razpravljamo že od leta 2005, ko smo začeli razpravo o tem.

V odgovor na eno od izpostavljenih vprašanj želim povedati, da je seveda zelo težko opredeliti, kdo je lobist in kdaj govorimo o lobiranju. Pri razpravah smo se sestali s pravniškimi organizacijami. Strinjali so se z našim pristopom, da morajo, kadar zares delujejo kot lobisti, te dejavnosti prijaviti kot lobiranje, medtem ko jim, kadar delujejo kot pravni svetovalci in podobno, teh dejavnosti ni treba prijaviti.

V zvezi z izpostavljenim vprašanjem, da so nekateri zaposleni pri Komisiji, medtem ko plačo prejemajo iz zasebnega sektorja, poudarjam, da se to ne dogaja več. Imamo še nekaj sklenjenih pogodb, ampak novih ne sklepamo več.

  Ingo Friedrich, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se za strokovno in temeljito razpravo. Resne in pregledne dejavnosti lobiranja izboljšujejo učinkovitost procesa odločanja. Gospod Turmes, vaše izjave so napačne, saj je finančno razkritje zajeto v odstavku 21. Zato ne bi smeli obsojati skupine socialistov. To moram poudariti.

Drugič, kar zadeva vprašanje pravnikov, ne moremo trditi, da je vsak pravnik lobist, ker je študiral pravo in vse, kar to vključuje. Pravilno opredelitev imamo pred seboj: lobist je vsak, ki ima namen vplivati na procese oblikovanja politike in odločanja v evropskih institucijah, kar vključuje tudi pravnike.

Opozarjam na napako pri prevodu v nemščino, pri čemer so bile „občine“ prevedene kot „mesta“. Ameriški sistem je tako zelo zapleten, da nekateri senatorji na koncu leta predložijo 300 strani dolga poročila, zato je skoraj nemogoče jasno opredeliti dejanske razmere v zvezi z dejavnostmi lobiranja v ZDA.

Zanimivo mi je bilo, da se skrajni levičarji in skrajni desničarji v temeljnih kritikah praktično ujemajo. „Les extręmes se touchent“ ponavadi rečejo Francozi. Želimo poiskati resno rešitev, ki je boljša od tiste v ZDA ter večini ali vseh državah članicah.

Ponovno se zahvaljujem gospodu Stubbu. Gospod minister, v mislih smo z vami. Hvala vam tudi za resno razpravo.

  Predsednik. − Zahvaljujem se gospodu Friedrichu, ker je prevzel poročilo gospoda Stubba, ki je postal finski zunanji minister, za kar mu čestitamo.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – Pluralizem interesov je pomembna značilnost demokracije. Zato je upravičeno, da se člani družbe organizirajo in lobirajo za svoje interese. Vendar lahko lobiranje škodi demokratičnim načelom. Vpliv, ki ga imajo korporacije na politike, lahko povzroči, da običajni državljani nimajo enakega dostopa do procesov sprejemanja zakonodaje in odločanja.

V redkih evropskih državah je lobiranje urejeno. To parlamentarno poročilo o lobiranju bo zelo okrepilo preglednost, odgovornost in sodelovanje državljanov pri demokratičnem procesu na evropski ravni. Vendar izkušnje iz držav, ki izvajajo zakonodajo v zvezi z lobiranjem, kažejo, da mora biti to področje le del širšega obsega smernic in ukrepov.

Med nepreglednim lobiranjem ter korupcijo in izkrivljanjem trga v škodo tistim podjetjem, ki se držijo pravil, je zelo tanka meja.

Sodelovanje predstavnikov industrije pri pripravi tega poročila je dobrodošlo. Zdaj jih je treba pozvati, da prevzamejo pobudo in pokažejo, da imajo odgovorna podjetja pomembno vlogo pri procesu urejanja lobiranja.

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Posebej se je treba zahvaliti in čestitati ne le poročevalcu, ampak tudi komisarju Kallasu, ki je prevzel pobudo v zvezi z novimi ureditvami za načela lobiranja. To je še zlasti pomembno zaradi novih pristojnosti, ki bo jih v skladu z lizbonsko pogodbo pridobil Evropski parlament. Vendar sem zaskrbljen glede učinkovitosti in verodostojnosti prostovoljnega registra lobistov. Register bi moral biti obvezen in enak za vse evropske institucije. Vendar bi moral Parlament zaradi narave registra ohraniti njegovo avtonomnost.

Obvezna registracija bi morala veljati za vse organe lobiranja. V mislih imam predvsem regionalna predstavništva, sektorske organizacije, pravnike, ki se ukvarjajo z lobiranjem, in raziskovalne institucije. Vse tiste, ki uporabljajo vpliv za pridobivanje gospodarskih ali družbenih ugodnosti, je treba registrirati. Zahteva po predložitvi le finančnih informacij ni vedno zanesljiva in ne omogoča izvedbo celovite ocene tako, kot je predvideno.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Ureditev lobiranja je seveda dobrodošla. Končno obstaja možnost preglednega sodelovanja med Parlamentom in interesnimi skupinami, tj. lobisti. Predlaga se vzpostavitev obveznega registra vseh lobistov, ki želijo predstaviti in zagovarjati svoje interese v evropskih institucijah. Ta predlog si zasluži našo podporo. Vpis v register bi lobistom omogočil dostop do prostorov Evropskega parlamenta, udeležbo na srečanjih odborov ter stik s poslanci v njihovih pisarnah, ne da bi jih pri tem ovirali pri delu.

Vendar je učinkovitost civiliziranega in s tem tudi preglednega lobiranja v veliki meri odvisna od obnašanja lobistov. Zato bo treba obenem pripraviti kodeks etičnega ravnanja za lobiste.

Poleg tega mora Parlament spremljati izvajanje teh določb, zlasti v zvezi s preverjanjem verodostojnosti informacij iz registra. Proti lobistom, ki predložijo nezadostne ali neresnične informacije, je treba izreči sankcije. Te sankcije morajo biti sorazmerne s kršitvijo, in sicer od začasnega prenehanja članstva do trajnega izbrisa iz registra, ter morajo odvračati od nadaljnjih kršitev.

Ne smemo pozabiti, da je bil ta novi predlog pripravljen na lastno pobudo Evropskega parlamenta. Poleg tega bo ta predlog zelo koristil drugim evropskim institucijam in nacionalnim parlamentom držav članic Evropske unije, ki še niso sprejeli ukrepe v zvezi s tem.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki nam bo po mojem mnenju omogočilo, da znatno izboljšamo odnose med zastopniki interesov in institucijami EU.

Poročilo ne poskuša vzpostaviti ter ohranjati posodobljen in obsežen seznam teh zastopnikov, kar bi bila dolgotrajna in morda celo nemogoča naloga, ampak predlaga zlasti vzpostavitev svetovne opredelitve izraza „lobiranje“, kar bo zagotovilo, da se organi, ki niso na seznamu, ne bodo mogli izogniti pravilom, ki smo jih določili.

Še en pomemben napredek je uskladitev in poenostavitev ureditvenega okvira, ki velja za lobiste, ter zlasti vzpostavitev enotnega registra, ki je enak za vse institucije in v katerem bodo navedeni vsi lobisti, pri čemer bo ta register dolgoročno postal referenca ter zagotovilo za resnost in odgovornost vseh pooblaščenih organizacij.

Vendar bo ta register tudi povečal preglednost za splošno javnost, ker bo v celoti dostopen v spletu in bo vključeval celovite informacije v zvezi z identifikacijo vseh organov, vključno s podrobnimi informacijami o njihovem osebju ter vsemi pomembnimi finančnimi informacijami.

Poleg sistema „vse na enem mestu“ je treba oblikovati skupni kodeks etičnega obnašanja, s čimer bodo lahko poslanci Evropskega parlamenta v svojih poročilih navedli imena organizacij, ki so jim pri njihovem delu pomagala.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Posvetovanje in vključevanje čim večjega števila interesnih skupin pri pripravi, izvajanju in spremljanju izvajanja evropske zakonodaje sta ciljni zahtevi za pozitiven napredek zakonodajnega postopka, za popravljanje napak ter preprečevanje pristranskih mnenj.

Odprt dialog z zastopniki vseh akterjev, ki so vključeni v ta proces, je temelj našega demokratičnega sistema in predstavlja pomemben vir informacij, pri čemer ta dialog mora biti v celoti pregleden.

Zato je pobuda v zvezi z uvedbo prostovoljnega „zakonodajnega odtisa“ za dokumente, ki jih pripravi Komisija, in poročila Evropskega parlamenta dobrodošla.

Posvetovanje s čim večjim številom zainteresiranih strani, vključno z nasprotujočimi stranmi, ter preglednost procesa sta bistvena za pripravo zapletene in poštene zakonodaje, ki bi zajemala vse vidike zadevnega področja, zagotavljala ravnovesje in učinkovito usklajevanje vseh stališč ter preprečevala navzkrižja interesov in poznejše pomanjkljivosti.

Pravilna izmenjava informacij glede lobističnih organizacij, povezanih z evropskimi institucijami, bo dolgoročno vplivala na spodbujanje zakonodajnega postopka ter pregledno in pravično sodelovanje med Komisijo, Parlamentom in Svetom, pri čemer bo takšno sodelovanje nedvomno koristilo evropskim državljanom.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – Poročilo o lobiranju, o katerem smo razpravljali, je pomemben korak k preglednosti. Dejstvo, da lahko dokažemo, s katero stranjo je bilo izvedeno posvetovanje v zvezi z določenim zakonodajnim paketom, upravičuje proces, ki je za nas tako pomemben.

Prav tako je pomembno zagotoviti registracijo vseh interesnih skupin, ki stopijo v stik s Parlamentom. Ne smemo dovoliti nobene zakonske vrzeli, na podlagi katere bi se nekatere interesne skupine lahko izognile registraciji. Tudi pravniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri dejavnostih lobiranja, so dejansko lobisti in jih je zato treba registrirati.

Skratka, pozdravljam to poročilo, ki je pozitiven začetni korak k povečanju preglednosti.

  Andres Tarand (PSE), v pisni obliki. – (ET) Poročilo, ki ga je predstavil Alexander Stubb, je zelo pomembno, saj bo število lobistov v Bruslju kmalu enako številu uradnikov Evropske komisije.

Pozdravljam dejstvo, da za razliko od Evropske komisije Parlament podpira zamisel, da mora biti register lobistov obvezen. V nasprotnem primeru poročilo ne bi izpolnilo svojega glavnega cilja in bi bilo neuspešno.

Kar zadeva vključitev pravnikov v register, kar je trenutno glavna sporna točka, podpiram vključitev v obvezni register. Ni razloga, da jih ne vključimo v register, saj lobiranje institucij Evropske unije vedno bolj poteka prek odvetniških pisarn. Odvetniškim pisarnam ne smemo dovoliti, da vsakršno dejavnost preprosto označijo kot pravno posvetovanje in se tako izognejo registraciji in zahtevi po preglednosti lobiranja.

Register po sistemu „vse na enem mestu“ je dobra zamisel. Pomembno je, da pri vzpostavitvi registra sodelujejo Svet, Evropski parlament in Komisija. Zaradi uporabnosti zbranih podatkov je treba nujno vzpostaviti enotno bazo podatkov, ki bo na voljo v spletu in bo dostopna vsem institucijam.

4. Bela knjiga o športu (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Manolisa Mavrommatisa v imenu odbora za kulturo in izobraževanje o beli knjigi o športu (2007/2261(INI)) (A6-0149/2008).

  Manolis Mavrommatis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem Komisiji in komisarju Figlu za njihovo pobudo pri pripravi bele knjige o športu akcijskega načrta Pierre de Coubertin. To je prvič, da si EU prizadeva za obravnavo športnih primerov.

Zahvaljujem se tudi komisarju Špidli, ker danes nadomešča komisarja Figla, ki je trenutno na potovanju v tujini.

Poleg tega se zahvaljujem odboru za kulturo in izobraževanje ter odboru za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, odboru za pravne zadeve, odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, odboru za regionalni razvoj ter odboru za pravice žensk in enakost spolov. Pri pripravi poročilo o beli knjigi o športu so med sabo odlično sodelovali.

V poročilu Evropskega parlamenta so bile glavne točke bele knjige zajete v 16 sporazumnih predlogih sprememb, o katerih so se skupno dogovorile vse politične skupine v odboru za kulturo. Glavne točke so bile zajete tudi s 426 predlogi sprememb, predloženimi glavnemu odboru in preostalim sedmim odborom, ki so nato predstavili svoja mnenja.

Znova je v središču pozornosti doping, ki se žal pojavlja vsako leto v skoraj vseh športih. S pomočjo bele knjige Evropski parlament namerava sprejeti ukrepe, ki bi športnikom omogočili, da se izognejo pretirano zapolnjenim urnikom, ki jih silijo k uživanju substanc za izboljšanje zmogljivosti in vzdržljivosti.

Poleg tega lahko notranja in zunanja neodvisna preverjanja poklicnih združenj in športnih organizacij ter izobraževanje športnikov in športnic o stranskih učinkih dopinga prispevajo k omejevanju te težave.

V razpravah smo se osredotočili na dve vprašanji v zvezi s finančno platjo športa. Prvo vprašanje so športne stave. V odboru za kulturo smo si enotni, da bo morebitna liberalizacija trga iger na srečo in loterij ovirala financiranje ljubiteljskega športa, dokler bo obstoječ sistem državnih upravljavcev stav temu trgu zagotavljal znaten prihodek.

Zato bela knjiga poziva države članice in Komisijo, da sprejmejo regulativne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bosta ljubiteljski in poklicni šport zaščitena pred vsemi neprimernimi vplivi, povezanimi s stavami.

Z nadaljnjo zaščito trga stav povečujemo preglednost in zagotavljamo državno pomoč za ljubiteljski šport ter kulturne in druge družbene dejavnosti.

Drugo vprašanje je prodaja medijskih pravic. Kot vsi vemo, države članice EU televizijske pravice za glavne športne dogodke prodajajo na različne načine. To zlasti velja za tekme lige prvakov in pokala UEFA.

Pravice se lahko prodajajo individualno ali kolektivno, v obeh primerih pa gre za glavni vir prihodka za poklicni šport v Evropi. Poleg tega so pravice do športnih dogodkov pomemben vir programske vsebine in prihodka za številne lastnike medijev.

Poročilo Parlamenta prav tako priznava pomen pravične prerazporeditve prihodka med športna združenja, ne glede na njihovo velikost, ter med poklicnim in ljubiteljskim športom.

Zato je kolektivna prodaja medijskih pravic, za katero Komisija meni, da ni v skladu s konkurenčnim pravom, pomembna za prerazporeditev prihodka. Tako bi lahko dosegli večjo solidarnost med športi.

Zato pozivamo Komisijo, da prizna kolektivne prodaje in sprejme dejstvo, da takšno praktično solidarnost med majhnimi športnimi klubi zakonodaja sankcionira.

Nazadnje, kot smo navedli v poročilu gospoda Beleta o poklicnem nogometu, zvezi UEFA in FIFA morata doseči dogovor in sodelovati z agencijami Komisije. Zagotoviti morata, da je nogomet splošno sprejet med državljani in državami članicami EU, ne da bi pri tem izgubil svojo neodvisnost ali deloval izven pristojnosti, določenih v skladu s statuti.

Za vse je pomembno, da zvezi UEFA in FIFA v svojih statutih priznata pravico pritožbe na rednih sodiščih. Seveda pa moramo sprejeti načelo samourejanja in strukture evropskega športnega modela v zvezi z organizacijo športnih dogodkov.

Naj za konec ponovno poudarim, da smo vsi zadovoljni, ker s prenovljeno lizbonsko pogodbo države članice uradno priznavajo šport. Seveda priznavamo in spoštujemo posebno naravo športa. Za države članice in svet športa na splošno je zelo pomembno, da bo lahko EU v prihodnosti znatno prispevala k evropski politiki na področju športa in jo tudi spodbujala.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Najprej se opravičujem v imenu svojega kolega, komisarja Figla, ki se ni mogel udeležiti te seje zaradi dolgo načrtovanega delavnega obiska v Egiptu. Z veseljem sem sprejel predlog, da ga nadomeščam, med drugim zaradi tega, ker je veliko mojih pristojnosti povezanih s športom.

Zahvaljujem se poročevalcu za odlično poročilo, ki ga je s svojimi kolegi pripravljal pol leta. Prepričan sem, da je to poročilo uravnotežen dokument, ki obravnava vsa pomembna vprašanja. Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu za njegovo podporo beli knjigi o športu in tesno sodelovanje z Evropsko komisijo.

Kot je poudaril Evropski parlament, je pomembno, da ne pozabimo na načelo uporabnosti zakonodaje Skupnosti na področju športa v Evropi, pri čemer moramo spoštovati tudi posebno naravo športa. Zato bo Evropska komisija na področju športa dejavna še naprej in bo od zdaj naprej na tem področju uporabljala zakonodajo Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci. Bela knjiga in njene priloge pomagajo športnim organizacijam in državam članicam, da pravni red Skupnosti uporabljajo pri odločitvah na področju konkurence in sodbah Sodišča Evropskih skupnosti.

V zvezi s vprašanjem posebne narave športa bo Evropska komisija vodila in podpirala odprt dialog s športnimi organizacijami, državami članicami in Evropskim parlamentom v okviru strukturiranega dialoga o športu. Ta dialog bo izveden tako, da bodo posebne značilnosti športa temeljito obravnavane.

Evropska komisija na splošno ne nasprotuje nobenim predlogom sprememb, ki bodo obravnavana na tem plenarnem zasedanju, zlasti če je njihov cilj ohranitev ustrezne in enakopravne udeležbe reprezentativnih struktur pri nadzoru športa. Vendar se ne strinjamo z brezpogojno obveznostjo, v skladu s katero bi morali mladi igralci svojo prvo poklicno pogodbo podpisati s klubom, pri katerem so trenirali, saj to krši temeljno pravico prostega gibanja delavcev.

Kot veste, se izvajanje bele knjige nadaljuje v skladu z načrtom. Šestindvajset od 53 ukrepov iz akcijskega načrta Pierre de Coubertin je bilo že izvedenih; letos bodo na primer izvedene tri študije (izidi bodo znani leta 2009), in sicer o financiranju športa, zastopnikih igralcev in prostovoljnem delu v športu.

Lani jeseni je pod vodstvom mojih kolegov, komisarja Frattinija in komisarja Figla, potekala konferenca o visoki stopnji nasilja v športu, na kateri so bile določene konkretne metode, ki bi lahko prispevale k boju proti temu pojavu. Tudi rezultate ocene učinka, ki ga ima šport na gospodarstvo, lahko obravnavamo kot pomemben uspeh.

V zvezi s vprašanjem domačih igralcev je Evropska komisija nedavno prejela rezultate neodvisnega strokovnega poročila, v katerem so bila analizirana pravila zveze UEFA. Evropska komisija trenutno preverja skladnost teh pravil z zakonodajo Skupnosti.

Različni programi EU so omogočili nove možnosti za financiranje športa in telesne dejavnosti, zlasti programa vseživljenjskega učenja „Mladi v akciji“ in „Evropa za državljane“. Upamo, da bo lizbonska pogodba kmalu začela veljati, in veseli nas, da Evropski parlament podpira pripravljalne ukrepe na področju športa, ki prispevajo k izvajanju nove pristojnosti EU na tem področju.

Dovolite mi, da se vam še enkrat zahvalim za vaš prispevek, podporo in odlično sodelovanje na tem pomembnem, občutljivem in zelo priljubljenem področju.

  Emine Bozkurt, pripravljavka mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. − (NL) Gospod Špidla je povedal vse. V športu pomembna vloga pripada zaposlovanju in socialnim zadevam. Šport dejansko ima pomembno družbeno funkcijo, na primer pri boju proti rasizmu. Rasizem v družbi se izraža tudi v športu.

Zelo sem zadovoljna nad pozornostjo, ki jo ta bela knjiga namenja odpravi rasizma in diskriminacije v poklicnem in ljubiteljskem športu.

Poleg tega šport med drugim koristi tudi socialni vključenosti, vključevanju priseljencev in ponovnemu vstopu na trg dela. Zato pozdravljam priporočilo Komisije državam članicam, da izkoristijo obstoječa sredstva EU.

Poleg tega postaja šport vedno bolj poklicen, zato je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za športnice in športnike, tako da se lahko po koncu kariere ponovno vključijo v družbo.

Za konec naj še poudarim, da je treba tudi izboljšati poklicne sposobnosti športnih menedžerjev in zato podpiramo sistem dodeljevanja licenc na evropski ravni.

  Toine Manders, pripravljavec osnutka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (NL) Zahvaljujem se poslancem za njihovo zelo prijetno sodelovanje pri tem poročilu. Vendar menim, da je bilo za to poročilo potrebno veliko časa.

Žal ugotavljam, da v zvezi z nekaterimi vprašanji ni dovolj temeljito. Menim, da je zelo pomembno oblikovati smernice, h katerim se lahko športne organizacije zavežejo.

V zvezi z državno podporo si moramo prizadevati za enako obravnavanje po vsej Evropi, zlasti v primeru poklicnih športnih organizacij.

Poleg tega ugotavljam, da je razlika med posebnimi značilnostmi športa in gospodarskimi dejavnostmi, ki so pogosto povezane s športom, preveč jasna, kajti menim, da gospodarske dejavnosti, vključno s tistimi, ki varujejo šport, v pogodbi ne smejo biti obravnavane kot izjeme. Na srečo tudi to ni omenjeno v tem poročilu. Zato ga tudi odločno podpiram. Menim, da je dobro, da športne organizacije temu vprašanju posvečajo več pozornosti, kar je pomemben korak naprej. Najlepša hvala.

  Gerardo Galeote, pripravljavec mnenja za odbor za regionalni razvoj. − (ES) Gospod predsednik, prepričan sem, da bo prihodnje izvajanje člena 149 lizbonske pogodbe pozitivno koristilo športu v Evropski uniji.

Vendar v ozemeljskem oziroma praktičnem smislu menim, da mora Evropska komisija pri izvajanju svoje zakonodajne pobude upoštevati različne lokalne razmere in razlike med športnimi disciplinami.

Prispevki Komisije morajo biti splošni in ustrezati skupnemu evropskemu interesu, na pa potrebi po intervencionizmu. Zato mora spoštovati načelo subsidiarnosti.

Takšno je mnenje odbora za regionalni razvoj. Zato pozdravljam predloge sprememb, ki so jih v zvezi s tem predložile številne parlamentarne skupine, in upam, da bo Parlament te predloge tudi sprejel.

  Neena Gill, pripravljavka mnenja odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, pozdravljam belo knjigo o športu in zlasti podpiram poudarek na zagotavljanju večje pravne gotovosti, ker je zanašanje na pristop za vsak primer posebej na sodiščih povzročilo neskladnost pristopa v zvezi s športom. Upoštevam ukrepe, ki jih je Komisija danes opisala, vendar me zanima, ali namerava Komisija predlagati smernice, s katerimi bi jasno določila, za katere vidike športa velja zakonodaja EU in kateri vidiki so v pristojnosti športnih organov.

Še eno pomembno vprašanje, ki bi ga morala Komisija nujno obravnavati, je nezakonita trgovina z otroki, zlasti iz zahodne Afrike, zaradi zahteve po nadarjenih afriških nogometaših v Evropski uniji. To je v nekaterih afriških državah spodbudilo nastanek nogometnih akademij, ki delujejo brez licence, in zelo sem zaskrbljena, ker brezvestni zastopniki otroke izkoriščajo in jih nato prodajajo klubom kot blago. Nekateri se v Evropi počutijo zapuščene, saj za uresničitev svojih sanj porabijo vse družinske prihranke. Države članice, evropski klubi in afriške vlade morajo povečati svoje prizadevanje, da te otroke zaščitijo.

Za konec me zanima, kaj namerava Komisija storiti v zvezi z vprašanjem športa in pravic intelektualne lastnine, zlasti zaradi vedno večje dostopnosti športnih posnetkov v internetu.

  Esther de Lange, pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (NL) Najprej se v imenu odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zahvaljujem poročevalcu za njegovo izjemno poročilo ter pozornost, ki jo posveča državljanskim svoboščinam, pravosodju in notranjim zadevam na področju športa. Pozivam zlasti k okrepitvi čezmejnega sodelovanja med policijskimi silami na podlagi izmenjave informacij, pri čemer je seveda treba upoštevati varstvo podatkov.

Drugič, menimo, da je treba pri spodbujanju sistemov dodeljevanja licenc posebno pozornost posvečati zaščiti mladoletnikov ter zmanjševanju diskriminacije, rasizma in nasilja.

Tretjič, kot je bilo že omenjeno, je treba zmanjšati trgovino z ljudmi. V mislih imam predvsem trgovino z otroki in izkoriščanje nadarjenih mladih športnikov, zlasti v tretjem svetu, ter trgovino z ženskami v okviru prisilne prostitucije ob velikih športnih dogodkih.

Gospod predsednik, pred ratifikacijo nove pogodbe je napočil čas, da začnemo izvajati ukrepe iz tega poročila. Za konec citiram klubsko pesem Feyenoorda, ki pravi, da štejejo le dejanja in ne besede, zato pozivam Evropsko komisijo, da uresniči ukrepe iz bele knjige in izjemne besede gospoda Mavrommatisa. Gospod komisar, znova zavpijmo od veselja, kot pravijo pri nogometnem klubu FC Groningen.

  Pál Schmitt, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Redki vedo, da šport predstavlja 4 % bruto domačega proizvoda Evropske unije in zaposluje približno 15 milijonov ljudi. Če je ta izjava resnična, bodo si statistični podatki o prihodkih in zaposlovanju na področju športa za posamezne države članice podobni. Vendar je to v popolnem nasprotju z dejstvom, da nekatere države, žal tudi moja država Madžarska, za spodbujanje športa in zdravega življenjskega sloga namenijo zelo majhen delež nacionalnega proračuna, in sicer približno pol odstotka. Zato me upravičeno zanima, kdo koga podpira. Če vlogo športa vzamemo resno, ga ne smemo obravnavati le kot sektor, ki ustvarja dobiček; zagotoviti moramo, da vlade povečajo svojo moralno in finančno podporo športu. Menim, da pri telesnem in duševnem zdravju ter delovni zmožnosti in dobrem počutju naslednje generacije gre za strateško vprašanje, zato pozdravljam belo knjigo o športu in dejstvo, da lizbonska pogodba to vprašanje temeljito obravnava. Ne smemo pozabiti, da je šport pomemben za izobraževanje, socialno kohezijo in zdravje ter da izboljšuje kakovost našega življenja. Vendar je v tem primeru delež, ki se namenja za šport in ki v nekaterih država znaša komajda pol odstotka, povsem v nasprotju s pomenom športa kot družbenega pojava. Upam, da bodo države članice akcijski načrt Pierre de Coubertin vzele resno ter da bo Komisija zagotovila potrebne smernice in, kadar je to potrebno, gospodarsko pomoč iz razvojnih skladov, s katerimi razpolaga. Poleg tega upam, da od zdaj naprej nihče v Evropi ne bo mogel izjaviti, da ne ve, kaj mislimo, kadar razpravljamo o športu, ker je bela knjiga odlična smernica za vse vlade in ministre za šport. Kot zagovornik športa sem vesel, da dokument obravnava tudi avtonomijo, zmogljivost samourejanja in posebnost športnih organizacij. Čestitam svojemu cenjenemu kolegu gospodu Mavrommatisu. Hvala.

  Hannu Takkula, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcu, gospodu Mavrommatisu, za njegovo odlično delo in zavezanost temu poročilu.

Prvič, menim, da je zelo pomembno, da v času izvajanja bele knjige politike na področju športa kot nedobičkonosne, prostovoljne dejavnosti splošnega interesa ostanejo v pristojnosti Evrope. Pomembno je tudi to, da lahko s pomočjo tega dokumenta dokažemo, da spoštujemo posebnost športa, samourejanje in strukturirani dialog, zato želimo določiti smernice za uporabo zakonodaje Evropske unija v športu.

Poleg tega obstaja pomembna povezava med športom, gibanjem in javnim zdravjem. Težave, ki jih trenutno imamo v Evropi in jih poskušamo obvladovati, so presnovni sindrom, sladkorna bolezen tipa II in debelost. Zdravo gibanje nam omogoča najučinkovitejši način, kako te težave preprečiti.

Drugič, zavedati se moramo, da je za politiko evropskega športa za vse pomembna ohranitev sistemov iger na srečo. Te sisteme je treba ohraniti zato, ker so ustvarili edinstveno priložnost za financiranje ljubiteljskega športa ter kulture, znanosti in raziskav. Na ta način šport koristi tudi drugim sektorjem. To je treba v prihodnosti upoštevati.

Tretjič, naj omenim, da bo šport z lizbonsko pogodbo pridobil trdnejšo pravno podlago. Na te spremembe se moramo pripraviti, pri čemer že zdaj načrtujemo pilotni program in proračunske postavke za leto 2009. Preiti moramo z besed k dejanjem, kar velja tudi za šport.

Na splošno lahko z dokumentom, o katerem razpravljamo, veliko dosežemo. Še enkrat se zahvaljujem komisarju Figlu in zlasti gospodu Mavrommatisu, velikemu zagovorniku športa, ki je postavil temelje za spodbujanje razvoja športa v okviru evropske kulture in družbe.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, razvoj športa in podpora številnim športnim vidikom sta upravičeno obravnavana kot ena od glavnih strateških ciljev Evropske skupnosti.

Poročilo obravnava nekatera zelo pomembna vprašanja, povezana z ureditvijo organizacije športa, in poudarja gospodarsko razsežnost športa. Zelo sem vesel, da poročilo poudarja tudi pomen tako imenovanega športa za vse. To zamisel je treba podpirati zlasti zato, ker veliko športnih dogodkov na ravni klubov ali združenj ni namenjeno ustvarjanju dobička. Ker je trg postal tako komercializiran, jim grozi izginotje. Zato je priznavanje pomena ljubiteljskega športa v skladu s približevanjem športa državljanom.

Poročilo upravičeno opozarja na negativne pojave v svetu športa. V mislih imam na primer doping in izkoriščanje športnikov. V nevarnosti so tudi mladi športniki, ki so na začetku svoje kariere, zato je njihova zaščita zelo pomembna. To upravičuje omejevalne določbe v zvezi s prestopom mladih športnikov ter odobritev načel v zvezi s podpisom prve pogodbe s klubom, pri katerem je športnik treniral. To je korak v pravo smer, tako kot sodelovanje v boju proti dopingu in usklajevanje dejavnosti na mednarodni ravni. Poleg tega je pomembno poklicnim športnikom zagotoviti enake pravice, kot jih imajo pogodbeni delavci. Za konec čestitam gospodu Mavrommatisu za dobro pripravljeno poročilo.

  Jean-Luc Bennahmias, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, bela knjiga o športu, ki je nadaljevanje samoiniciativnega poročila gospoda Beleta o prihodnosti poklicnega nogometa, je pomemben in potreben dokument. Skrajni čas je bil, da Evropski parlament in Evropska komisija obravnavata vprašanje športa. Vendar dobre namere niso dovolj za soočenje s težavami, ki grozijo našim športom. Za reševanje težav, kot so rasizem, mafijske skupine, nasilje v športnih objektih in zunaj njih, doping ter nakup mladih zamenljivih igralcev iz Afrike in drugod, so potrebni ukrepi.

V zvezi s težavami, kot so upravljanje z ogromnimi vsotami denarja, zlasti v nogometu, vendar tudi v drugih športih, obstoj različnih vrst zastopnikov, med drugim tudi zastopnikov igralcev, klubov in trenerjev, določitve tržnih vrednosti ter liberalizacija iger na srečo, potrebujemo jasne direktive, ki omogočajo stalnost ter razvoj evropskih športnih zvez in lig na ravni ljubiteljskega in poklicnega športa.

Dandanes so šport, gospodarstvo, finance, zaposlovanje in diplomacija med seboj tesno povezani. Športniki zaradi tega ne smejo biti prikrajšani, čeprav so tudi sami državljani, ki lahko ravnajo in tudi morajo ravnati vestno. Politiki morajo prevzeti svojo odgovornost. Evropska unija bo morala to storiti na olimpijskih igrah na Kitajskem, da bi ponovno poudarila pomen ter brezpogojnost spoštovanja kultur, lokalnih verskih prepričanj in demokracije.

Glasovali bomo za poročilo gospoda Mavrommatis o beli knjigi o športu, ker gre za odlično poročilo.

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Olimpijski ogenj trenutno potuje po vseh celinah sveta in nas opozarja na sporočilo športa, za kar se lahko zahvalimo starim Grkom. Seveda so bili oni tisti, ki so prvi dojeli, kako pozitiven vpliv ima šport na človeško kulturo. S pomočjo športa se naučimo, da lahko ljudje med sabo tekmujejo brez povzročanja škode, poškodb ali celo smrti, poleg tega pa nas uči poštene igre ter vsem ponuja enake možnosti in pravice. Vendar so sodobni časi šport spremenili v posel, ki ga označujejo negativni vplivi, s katerimi se že srečujemo skoraj povsod, in sicer denar, korupcija, lobiranje, rasni predsodki ter nov pojav drog za izboljšanje zmogljivosti; vse to so dejavniki, ki škodijo neoporečnosti športa in zmanjšujejo pozitivni potencial športa za vzgojo mladih ter odpravo ovir med ljudmi in rasami.

Zato pozdravljam delo Komisije v zvezi z belo knjigo o športu in cenim poročilo gospoda Mavrommatisa. Oba dokumenta poudarjata potrebo po zaščiti športa kot kulturne vrednote. Poudarjam, da je treba podpirati tudi ljubiteljski šport ter ustvariti pogoje, ki jih ljudje potrebujejo, da se lahko ukvarjajo z rekreacijskimi športnimi dejavnostmi, kar ni lahko, zlasti v velikih somestjih, pri čemer morajo biti te dejavnosti finančno dostopne tudi socialno prikrajšanim ljudem. Šport otrokom in mladim ponuja nadomestno možnost, da preživljajo svoj prosti čas in so dejavni. Šport lahko služi vsem generacijam na enak način, zato ne smemo pozabiti starejših državljanov, ampak moramo poiskati dodatne načine, kako jim omogočiti športno udejstvovanje. Šport je način izboljšanja telesne pripravljenosti, vendar seveda vpliva tudi na človeško psiho. Poklicni šport je le vrh piramide, katere temelje je treba postaviti s pomočjo športnih dejavnosti, ki vključujejo čim večje število ljudi.

  Thomas Wise, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, ne bo vas presenetilo, da ne pozdravljam ugotovitve tega poročila. Dejstvo, da za področje športa upravičuje uporabo pravnega reda Skupnosti, je v nasprotju z vsemi trenutnimi dokazi. Poročilo ne upošteva najglasnejših pritožb športnih organov po vsej Evropi, in sicer, da jim Bosmanovo in Kolpakovo pravilo onemogočata spodbujanje razvoja domačih talentov. Zaradi tega nacionalna moštva dosegajo slabše rezultate na mednarodni ravni.

Celo Sepp Blatter, predsednik zveze FIFA, meni, da je treba pravila spremeniti. Vendar se bo z lizbonsko pogodbo položaj športnih organov še poslabšal, saj bo Komisiji omogočila neposredno vmešavanje, oprostite, izvajanje zakonodaje na področju športa.

Ker britanska vlada ni hotela izpolniti obljube v zvezi z izvedbo referenduma o pogodbi, ne moremo rešiti britanskega športa pred neizbežnim vmešavanjem Komisije. Morda nas bo rešil referendum na Irskem.

  Slavi Binev (NI). – (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, tisti, ki me poznate, veste, da je šport in vse, kar je povezano s telesno vzgojo, zame način življenja. Podpiram objavo bele knjige o športu, ker upam, da bo zagotovila temelje za usklajeno politiko v prihodnosti. Kadar govorimo o evropski politiki na tem področju, menim, da moramo najprej pomisliti na naše otroke, njihovo zdravje, prihodnost in socialno vključevanje.

Spodbujanje športa v izobraževalnih standardih je pomemben dejavnik za duševni in telesni razvoj naših otrok ter glavno orodje za zaščito njihovega zdravja. Sprejetje bele knjige ter vzpostavitev integrirane strukture za razvoj, spodbujanje in izvajanje skupnih politik za posamezne vrste športa, od športa za najmlajše do poklicnega športa, pri čemer seveda ne smemo pozabiti na invalide, bosta vsem državljanom omogočila sodelovanje in osebno vključevanje v skupnosti ter prispevala k spodbujanju medkulturnega dialoga.

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Današnje sprejetje poročila o beli knjigi bi moralo biti pomemben trenutek, ki pa ga je zasenčila tragična smrt enega od najboljših belgijskih nogometašev. Nogometaš François Sterckele je danes zjutraj imel prometno nesrečo. Bil je eden od največjih talentov belgijskega nogometa. Njegovi družini, prijateljem in privržencem kluba Brugge izražam iskreno sožalje.

Gospe in gospodje, Sterckele je kot mlad nogometaš in mlad talent dobil veliko priložnosti v različnih belgijskih klubih, v katerih se je razvil v najboljšega strelca belgijske lige. To je odličen dokaz, da se vlaganje v mlade, lastne talente res izplača. Gospe in gospodje, prav to želimo s tem poročilom podpreti. Zato podpiramo tudi pravilo o domačih igralcih, kot ga na primer uporablja UEFA. Poleg tega cenimo to, da je Evropska komisija pripravljena podpirati usposabljanje mladih igralcev.

Priporočam vam, da si preberete poročilo nemške zvezne lige, ki je bilo pred kratkim objavljeno. Veliko nas je mnenja, da je nemška liga vzor za Evropo. Navajam nekaj primerov: ima zelo strogo ureditev v zvezi z dodeljevanjem licenc, veliko vlaga v lastni talent in ima tudi zelo jasna pravila, s katerimi preprečujejo, da nemške klube prevzamejo vlagatelji, ki nimajo nobene povezave s klubom ali njegovimi privrženci.

Skupna pobuda dveh predstavnikov Sveta, in sicer francoskega in nizozemskega ministra za šport, je odličen odgovor. Zato pričakujemo, da si bo jeseni francosko predsedstvo prizadevalo za uvedbo ukrepov, ki bodo zagotovili prihodnost poklicnega in ljubiteljskega športa v Evropi.

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Najprej se zahvaljujem gospodu Mavrommatisu za njegovo izjemno poročilo in odlično sodelovanje. Pred kratkim sem govorila kot pripravljavka mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, zdaj pa kot poročevalka v senci za novinarje.

Poudarjam tri točke, in sicer pomen jasnih direktiv, loterij in domačih igralcev. Najprej si oglejmo posebne vidike športa in športnih organizacij, ki zahtevajo jasne smernice in za katere velja evropska zakonodaja. Menim, da moramo v zvezi s tem poiskati nadomestilo za naš omejen pristop za vsak primer posebej.

Poleg tega je treba obravnavati vprašanje domačih igralcev. Zagotoviti moramo, da so mladi poklicni igralci zaščiteni in da trenirajo v stabilnem okolju. Zato podpiramo pravilo o domačih igralcih, ki mladim omogoča, da podpišejo svojo prvo pogodbo s klubom, pri katerem so trenirali. Na ta način bo lahko veliko nacionalnih igralcev igralo pri določenem klubu, ne da bi bili pri tem diskriminirani zaradi narodne pripadnosti, kar ni naš namen. Za nas je spoštovanje prostega gibanja igralcev pomembno načelo. Zato se ne strinjamo s tako imenovanim pravilom šest plus pet, ki ga predlaga zveza FIFA.

Za konec še nekaj besed o loterijah. Nacionalne loterije imajo pomembno funkcijo. Lahko bi rekli, da izvajajo javno storitev, saj podpirajo številne socialne organizacije, vključno s športnimi strukturami. Liberalizacija trga ima pozitiven učinek, zato je treba ta učinek in izvedljive nadomestne možnosti pred kakršnim koli ukrepanjem natančno preučiti.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, čestitam gospodu Mavrommatisu za to poročilo.

Pobuda v zvezi z belo knjigo o športu ni le primerna, ampak tudi nujna. Ob upoštevanju velikega števila zaposlenih na področju športa in prihodkov, ki jih šport ustvarja, je treba več pozornosti posvečati načinu izvajanja delovnega prava na tem področju; vrhunski rezultati se pogosto dosegajo v zgodnji starosti, vendar to že meji na izkoriščanje mladoletnikov.

Zagotoviti moramo, da so prihodki iz športnih dejavnosti zakonito pridobljeni in obdavčeni v skladu z zakonom.

Ena od težav je tudi nasilje v športu. V spopadih med privrženci vsako leto umre veliko ljudi. Policijske sile in klubi morajo med seboj sodelovati, da bi zagotovili prijetno in varno okolje med športnimi dogodki, poleg tega pa bi moral pravni sistem zaostriti kazni za nasilna dejanja v zvezi s športnimi dogodki.

Gospod predsednik, za konec menim, da poročilo gospoda Mavrommatisa dokazuje, da za izboljšanje in povečanje učinkovitosti športa potrebujemo usklajeno politiko in konkretne ukrepe na evropski ravni, zato upam, da bomo v zvezi s tem videli še več pobud.

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN)–. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vključitev novega člena 149 v lizbonsko pogodbo predstavlja priznavanje pomembne gospodarske in družbene vloge športa. Obravnaval bom le nekaj od številnih področij življenja, ki so povezana s športom in ki jih poudarja poročilo gospoda Mavrommatisa.

Prvo področje je odnos med športom in zdravjem; čeprav vsi že vemo, da je telesna dejavnost bistvena za ohranitev dobre telesne pripravljenosti, v nekaterih državah članicah EU obstaja negativen trend zmanjševanja števila šolskih ur, ki so namenjene športu. Ta trend skupaj z nezdravo prehrano povzroča debelost med mladimi, kar negativno vpliva na njihovo telesno pripravljenost.

Šport je izviren in prijeten način učenja jezika. V 70. letih prejšnjega stoletja sem spoznal zelo dobro organiziran in razširjen sistem študijskih počitnic v Združenem kraljestvu, usmerjenih v učenje Shakespearovega jezika prek različnih športnih disciplin. Šport bi moral podpirati enotnost med narodi, vendar žal temu ni vedno tako, saj smo redno priča nasilnim prizorom na stadionih in zunaj njih, zlasti v nogometu.

Gospod predsednik, v Evropi smo še vedno zelo daleč od zadovoljivih standardov v zvezi z ljubiteljskim in poklicnim športom, poštenim in neoporečnim športom, športom kot orodjem posameznikovega razvoja ter instrumentom kohezije in solidarnosti med ljudmi, za to pa je v celoti odgovorna politika. Lahko le upamo, da bo bela knjiga o športu delovala kot opozorilo ter da bo za vselej spremenila ta trend in nadomestila prekomerno pomanjkanje pozornosti in zanemarjanje v zvezi s tem.

  Doris Pack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čestitam gospodu Mavrommatisu za njegovo dobro poročilo in odlično sodelovanje s številnimi poslanci, ki jih je to vprašanje zanimalo. Šport ima bolj pomembno vlogo, kot sta jo Komisija in Svet sprva priznavala.

Menim, da sta bela knjiga in poročilo dobri podlagi za razvoj vseh prihodnjih dejavnosti in politik na področju športa, zlasti zato, ker bo z lizbonsko pogodbo šport končno pridobil pravno podlago, ki si jo zasluži. Bela knjiga in to poročilo poskušata doseči ravnovesje med nasprotujočimi si interesi, različnimi vrstami športa, ljubiteljskim in poklicnim športom, med posebnimi značilnostmi športa in zahtevami zakonodaje EU, med družbenimi in kulturnimi ter gospodarskimi in finančnimi interesi ter dobičkonosnim in prostovoljnim sodelovanjem na teh področjih.

Zato menim, da si takšno prizadevanje zasluži pristno priznavanje. Takšno prizadevanje ustvarja priložnost za spodbujanje in ohranitev evropskega športnega modela. Na ta način se ohranijo posebne značilnosti naših športnih organizacij, ki v veliki meri delujejo neodvisno in bi tako želele delovati še naprej, zlasti zato, ker so zelo odvisne od prostovoljnega dela.

Drugič, podpirati in spodbujati je treba izvajanje mehanizmov samourejanja na nacionalni in evropski ravni. V zvezi s tem poudarjam odstavek 16, ki je po mojem mnenju zelo pomemben.

Tretjič, poročilo ponuja večjo pravno gotovost v zvezi z uporabo zakonodaje EU v športu. Četrtič, o vlogi športa pri izobraževanju je potekalo že veliko razprav, pri čemer sem leta 2004 tudi sam pripravil poročilo o tej temi.

Petič, poročilo obravnava gospodarske vidike, vključno s potrebno finančno zavezo zlasti v primeru loterij, ki za različne športe ni bila izključena.

Pred desetimi leti smo v mojem poročilu o Evropski uniji na področju športa pozivali k pripravi bele knjige, zato sem vesel, da danes lahko o njej glasujemo.

  Christa Prets (PSE). – (DE) Gospod predsednik, vse športne organizacije že dolgo časa pozivajo, da se športu pripišeta večji pomen in preglednost, zato danes to tudi obravnavamo. Z lizbonsko pogodbo bo ta tema še bolj v ospredju.

Poudarjeni so bili že številni vidiki športa, kot so na primer prispevek družbi, vloga pri razvoju in izpolnitvi posameznika ter spodbujanju socialnega vključevanja itd. Šport je tudi zelo pomemben dejavnik pri spodbujanju zdravja, zato je treba vanj veliko vlagati, zlasti pa v telesno vzgojo v šolah. To je naložba, ki bi se res izplačala.

Zato pozivamo vse ministre za izobraževanje v državah članicah, da v šolah obvezno uvedejo vsaj tri ure telesne vzgoje na teden. V primeru manjšega števila ur telesna vzgoja nima smisla. Sedemsto tisoč klubov in združenj neprecenljivo prispevajo k naši družbi, zato nasprotujem morebitni liberalizaciji iger na srečo in loterij, ker je trenutno 10 % dajatev iz te industrije namenjenih športu, brez teh sredstev pa te organizacije ne bi mogle delovati. Tega se moramo vsi zavedati.

Pomembno gospodarsko razsežnost športa potrjujejo tudi številni statistični podatki, med drugim tudi podatek iz leta 2004, v katerem je šport ustvaril 407 milijard EUR dodane vrednosti in 15 milijonov delovnih mest. To pomeni, da so potrebna pravila. Doseči moramo natančno ravnovesje med gospodarskimi vidiki športa, preglednostjo, prodajo klubov in dodeljevanjem licenc, kot je že poudaril gospod Belet. V zvezi s tem potrebujemo pravila, ki so poštena, tako da lahko poštena igra dejansko pride do izraza.

Zagotoviti moramo ustrezno prerazporeditev med malimi in velikimi klubi, s čimer bi lahko razvili naslednjo generacijo športnikov in športnic. Menim, da je treba v medijih vzpostaviti pravičnejše ravnovesje. Nogomet ni edina športna zvrst. Kljub temu vas vse vljudno vabim na ogled evropskega nogometnega prvenstva 2008 na Dunaju. Zelo se veselim tega velikega športnega dogodka.

  Sharon Bowles (ALDE). – Gospod predsednik, ne smemo dovoliti, da v športu zaradi dobrih namer pride do nepričakovanih posledic. Pravila o gospodarski konkurenci ne morejo vedno veljati. Kolektivna prodaja televizijskih pravic je finančna rešitev številnih klubov, ki bi jih v nasprotnem primeru izrinili bogati klubi. V utopičnem svetu bi si lahko vse ogledali zastonj, vendar bi to v resničnem svetu zelo zmanjšalo kakovost športnih dogodkov.

Upoštevanje avtorskih pravic varuje prihodke, ki zagotavljajo visokokakovostne dogodke. Vse pogostejši primeri trženja iz zasede in nezakonito razpošiljanje vrhuncev športnih dogodkov škodijo enako kot katera koli druga vrsta piratstva. Poleg tega ne smemo omejevati prožnosti v zvezi z načinom pridobivanja prihodka, gibanjem igralcev ali njihovo izbiro glede podpisa prve pogodbe. Nazadnje je treba dosledno upoštevati načelo subsidiarnosti ter odločanje ohraniti znotraj industrije in blizu privržencem.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, bela knjiga obravnava dolgotrajne težave, kot je doping, in vprašanje v zvezi s finančnimi spori med izdajatelji televizijskih programov glede pravic televizijskega razširjanja, kar seveda ima negativne posledica za privržence in gledalce. Poleg tega bela knjiga obravnava veliko resnejšo težavo, ki vedno bolj ogroža pošten šport, zlasti nogomet. Govorim o upravljavcih stav. Upravljavci stav morda celo predstavljajo največjo težavo sodobnega športa. Kot primer navajam najnovejši škandal, ki je škodil belgijski nogometni ligi in v katerem naj bi kitajska mafija prirejala izide belgijskih nogometnih tekem. Prihodnja liberalizacija trga iger na srečo, vključno s tistimi, ki so povezane s svetom športa, bo omogočila dodatne kršitve načel poštene igre.

Za konec se ne strinjam s predlogom Evropskega parlamenta, ki nasprotuje stališču zveze FIFA glede pravila šest plus pet. Predlog zveze FIFA je dober. Z njim lahko rešimo nacionalni šport.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, ena od glavnih težav, ki jo poudarjam, je pomanjkanje pravne gotovosti. Komisija ni jasno določila, za katere vidike športa velja zakonodaja Skupnosti ter kateri vidiki so v celoti športne narave in so zato v pristojnosti športnih organizacij.

Strinjam se z mnenjem poročevalca, da izključno zanašanje na Sodišče Evropskih skupnosti ne zagotavlja dodatne pravne jasnosti. Tega ne zagotavlja niti stališče Evropske komisije, v skladu s katerim organizacija športa mora biti v skladu s pogodbami. To ne dovolj.

Zato podpiram poziv Evropski komisij, da sprejme pojasnjevalne smernice, ki bodo zagotovile jasnost in natančnost dejavnosti na tem področju. Seveda je treba poudariti, da kakršni koli ukrepi Komisije morajo biti v skladu z načelom samourejanja v športu. Poleg tega morajo ti ukrepi spoštovati strukture evropskega športnega modela in temeljna načela v zvezi z organizacijo športnih tekmovanj.

Ne strinjam se s stališči določenih športnih organizacij, ki menijo, da bi nekakšna konsolidacija ali kodifikacija načel v zvezi s športnimi dejavnostmi zunaj izključno športnega okvira, vendar ob upoštevanju načel samourejanja, povzročila še več sporov na sodiščih. Menim, da bi bilo prav nasprotno. Večja pravna gotovost lahko samo koristi.

Poleg tega pozivam športne organizacije, da sprejmejo pravico do pritožbe na rednih sodiščih. Vsak posameznik ima pravico do pritožbe na sodiščih. Pristojnost sodišč, ki so izključno športne narave, ni vprašanje, vendar je to, da določene športne organizacije omejujejo te pravice, nesprejemljivo.

Za konec poudarjam še eno zelo pomembno zadevo. Šport ima zelo pomembno vlogo v družbi. Zato države članice morajo ohraniti pravico do ukrepanja za zaščito pravice do obveščenosti ter gledalcem zagotoviti dostop do televizijskih prenosov velikih športnih dogodkov. V mislih imam olimpijske igre in evropsko ali svetovno prvenstvo. Takšni dogodki morajo biti dostopni vsem. Preden zaključim, se zahvaljujem gospodu Mavrommatisu za njegovo odlično delo v zvezi s tem poročilom.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, jasno je, da morajo šport upravljati športni organi, vendar ker je šport tudi gospodarska dejavnost, nedvomno spada tudi na področje delovnega prava, zakonodaje o konkurenci, avtorskega prava, medijskih pravic itd.

Težava je v tem, da je bila ta zakonodaja pogosto oblikovana brez upoštevanja posebnih potreb in zahtev športa. Sedanje pogodbe niso dovolj prožne, da bi upoštevale te posebne potrebe. Vesel sem, da bo lizbonska pogodba zagotovila več možnosti odstopanja, izjem ali razlage zakonov ob upoštevanju posebnih potreb športa.

Ne moremo na primer uporabljati zakonodaje o konkurenci v strogem gospodarskem smislu, če bi to nazadnje uničilo konkurenco v športnem smislu. Najboljši primer tega je kolektivna prodaja televizijskih pravic, kot je na primer stalna praksa pri angleški nogometni ligi English Premier League, kjer se izvaja porazdelitev po vseh klubih. To nasprotuje praksi v Španiji, kjer si dva kluba med seboj razdelita več kot polovico televizijskih prihodkov.

Poleg tega moramo upoštevati, da je sistem zveze UEFA glede domačih igralcev sorazmeren odziv in je sprejemljiv v skladu z zakonodajo Evropske unije v nasprotju z okornim pravilom zveze FIFA „šest plus pet“.

  Grażyna Staniszewska (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, kot članica odbora za regionalni razvoj bi rada poudarila vlogo regij in lokalne vlade pri razvoju športne infrastrukture, organizaciji široko dostopnih dogodkov ter spodbujanju športa in zdravega načina življenja med prebivalci lokalnih skupnosti, tj. med evropskimi državljani.

Poleg tega bi rada poudarila vprašanje dostopa do športa za invalide. Države članice morajo invalidnim učencem zagotoviti dostop vsaj do osnovnih ur telesne vzgoje. Če je mogoče, je treba tem učencem zagotoviti tudi dostop do razredov na višji ravni.

Gospe in gospodje, poudariti je treba, da je šport ena od najbolj učinkovitih metod doseganja socialne integracije. Zato mora dobiti veliko večjo podporo Evropske unije s posebnimi programi, zlasti za organizatorje mednarodnih športnih dogodkov za mlade, vključno s tistimi, ki posebej poudarjajo integracijo z vključevanjem invalidov. Šport zagotavlja več kot fizično dejavnost in zdravje. Neprecenljivo prispeva k razvijanju duha strpnosti, poštenosti in spoštovanja načel poštene igre. Vse to je zelo pomembno za otroke in mlade, tj. mlade državljane Evropske unije.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, preden začnem govoriti, moram povedati, da imam veliko finančnih interesov v zvezi s tem vprašanjem, ki so navedeni v moji izjavi, dostopni prek interneta.

Prav tako bi rad čestital poročevalcu, gospodu Mavrommatisu, za njegovo zavzetost in znanje na tem področju, zlasti v zvezi z dopingom v športu.

Prvi osnutek njegovega poročila, preden so bili vloženi predlogi sprememb, je bil dejansko najboljši krajši dokument na tem področju. Vendar so kot vedno posredovali odbori, predlogi sprememb, ki jih je sprejel odbor za kulturo pa so uničili skoraj vse dobre strani poročila. To je povzročil na primer bizaren poziv k evropski policijski enoti za šport v odstavku 59 ali omemba „finančnega dopinga“ v odstavku 16, ki nasprotuje zasebnim naložbam in v nekaterih primerih vhodnim naložbam v Evropski uniji. To poročilo žal obravnava šport z vidika poklicnega nogometa. Glede na nalogo nogometnega sodnika, večinoma na ljubiteljski ravni, ki sem jo opravljal v zadnjih 28 letih, vam lahko povem, da to poročilo nikakor ne obravnava problematike ljubiteljskega nogometa, kaj šele problematike ljubiteljskega športa na splošno.

Ta parlament pravi, da ne želimo vplivati na odločitve upravljavskih organov, vendar smo že v današnji razpravi opazili napad na pravilo zveze FIFA „šest plus pet“. Upravljavski organi morajo biti previdni. Dajanje prednosti športu v Evropski uniji ni dobro.

To vodi k športnim stavam, o katerih smo slišali že veliko mnenj. Uporaba tega poročila za to, da se skuša končati razprava o liberalizaciji iger na srečo in trga loterije, je očitno napačna. Ta razprava se mora preusmeriti, voditi pa jo mora drug odbor. Tisti, ki govorijo o tem, morajo preučiti razmere v Italiji, kjer je postopna liberalizacija trga zagotovila več denarja za vse.

Omenili smo kolektivno prodajo televizijskih pravic, ki jo spodbujam, saj je bila učinkovita v Združenem kraljestvu, vendar trdno verjamem v subsidiarnost, zato je treba to vprašanje prepustiti državam članicam.

Ta bela knjiga o športu ima veliko dobrih strani, čeprav v premajhnem obsegu obravnava olimpijske igre invalidov in paraolimpijske igre. Vendar pa je to poročilo na splošno žalitev za irske volivce, saj omenja lizbonsko pogodbo, kot da bi že veljala in kot da njihov glas ne velja. Zato bo morala konservativna delegacija Združenega kraljestva na koncu glasovati proti.

  Donato Tommaso Veraldi (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu za odlično poročilo, namenjeno zagotavljanju strateških smernic v zvezi z vlogo športa v Evropski uniji.

Šport je družbeni pojav, ki je vedno spodbujal vrednote, kot so solidarnost, timski duh in identiteta, kot je navedeno v izjavi o splošni pomembnosti športa, priloženi amsterdamski pogodbi. Športna dejavnost prispeva k razvoju fizičnih, umskih in družbenih sposobnosti, zato mora biti šport vključen v izobraževalni sistem in druge vidike družbenega življenja.

Ne smejo se podcenjevati koristi, ki jih ima športna dejavnost za invalide: Vse države članice, lokalni in regionalni organi ter športne organizacije morajo zagotoviti in olajšati invalidnim dostop do športnih objektov. Šport se srečuje z novimi grožnjami v sodobni družbi, kot je izkoriščanje mladih igralcev, doping, rasizem, nasilje in pranje denarja. Nasilje je problematično na stadionu in zunaj njega.

Čestitam Komisiji za njeno zavzetost za preprečevanje motenj z zagotovitvijo dialoga z državami članicami, mednarodnimi organizacijami, športnimi organi in policijskimi enotami. Poleg tega je treba poudariti gospodarsko stran športa. Diskriminatorni davčni sistemi, ki jih uporabljajo države članice v korist igralcev, lahko povzročijo izkrivljanje konkurence. Zato je treba sprejeti pravila za zagotovitev poštene konkurence med športnimi organi.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, popolnoma se strinjam s poudarjanjem športa v poročilu. Šport bistveno prispeva k družbi in ustvarja veliko pomembnih vrednot, ki jih težko celovito obravnavam le v dveh minutah. Poleg tega prispeva k združevanju Evrope. Vendar če je nekaj pomembno, ne pomeni, da je politično, in če nekaj prispeva k združevanju Evrope, ni glavna odgovornost EU.

Menim, da na to pri tej razpravi pozabljamo, čeprav ljudje vztrajajo, da je treba na ravni EU sprejeti več pobud na področju športa. S tem se ne strinjam. Menim, da ne potrebujemo posebne evropske politike o igrah na srečo. Po mojem mnenju zastopniki športnikov ne zaslužijo preveč denarja in ne strinjam se z ugovorom, da zanje ni potrebno posebno usposabljanje. Prav tako ne smemo izenačevati dohodkov uspešnih in manj uspešnih klubov. Poskus omejevanja prenatrpanih urnikov športnikov, kot to opredeljuje poročilo, verjetno ne bo preprečil dopinga.

Vendar moramo preučiti veliko napačnih trditev v zvezi s trgom za igre na srečo v Evropi. Ne obstaja povezava med zasebnimi udeleženci na trgu za igre na srečo in dogovorjenimi tekmami. Nasprotno so nekateri največji škandali v Evropi prizadeli države z monopoli. Monopoli na področju iger na srečo niso povezani z omejevalno politiko iger na srečo. Nasprotno je veliko državnih monopolov v državah članicah med največjimi oglaševalci. Ni res, da države s konkurenco nimajo urejenega trga za igre na srečo. Nasprotno veliko držav z monopoli slabo ureja storitve na področju iger na srečo, pri čemer lahko monopoli zelo pogosto ravnajo po svojih željah.

Ne smemo skušati izključiti EU iz področja, na katerem ima dejansko pomembno vlogo, na podlagi nepravilnih dejstev. V Evropi velja prost pretok storitev, ki mora seveda veljati tudi za storitve na področju iger na srečo. Napačni podatki držav članic o zasvojenosti z igrami na srečo pogosto prikrivajo dejanski protekcionizem in zaščito lastnega prihodka od monopolov na področju iger na srečo. Vsa ta hinavščina v zvezi s politiko iger na srečo dejansko le kaže, da so finančni ministri držav članic tisti, ki trpijo za najhujšo vrsto zasvojenosti z igrami na srečo. Zato švedski konservativci ne podpiramo velikega dela tega poročila.

  Predsednik. − Pravkar sem prejel enajst prošenj za besedo, zato ne morem vseh odobriti. Pozivam poslance, ki med razpravo ne bodo govorili, da predložijo pisno izjavo z največ 200 besedami, ki bodo predložene dobesednemu poročilu o razpravi, ali na koncu govorov podajo obrazložitev.

  Mihaela Popa (PPE-DE). – (RO) Gospod predsednik, dragi kolegi, čestitam kolegu Mavrommatisu in se mu zahvaljujem za sodelovanje, saj sem vložila nekaj predlogov sprememb k temu poročilu.

Menim, da je treba uvesti prost dostop do športnih dogodkov za mlade pod 14 let, da se uvedejo evropska prvenstva na ravni šol in univerz ter „evropski dan brez aditivov za živila“. Športno in šolsko infrastrukturo je treba prilagoditi potrebam invalidnih, da se uvede obvezno zdravstveno zavarovanje za zelo uspešne športnike in oblikujejo evropski projekti za preprečevanje nasilja na športnih igriščih. Ustvariti je treba evropske projekte, namenjene učencem s posebnimi telesnimi značilnostmi.

Na koncu bi rada izrazila svoje prepričanje, da bomo s sprejetjem bele knjige o športu prispevali k spodbujanju bolj zdrave evropske družbe z večjimi vrednotami.

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospod predsednik, že vse življenje sem velik ljubitelj športa tako kot udeleženec kot gledalec. Moram dodati, da sva več let s kolegom poslancem in prijateljem gospodom Mavrommatisom pisala športne članke za isti časopis.

Vendar po današnji razpravi nisem več tako optimističen. Kar koli storimo in kakor koli se trudimo za ureditev teh razmer, dogodki pokažejo, da so razmere precej neugodne.

Doping je vsakodnevna težava, ki je povzročila veliko smrtnih primerov. Komercializacija športa je dosegla ekstremno stopnjo. Zaradi uspešnosti športa se je zelo povečalo število spektakularnih predstav, kar je povzročilo korupcijo. Televizija cveti na področju športa.

Zato menim, da je zelo pomembna simbolična kretnja. Ob upoštevanju problematike v zvezi z olimpijskimi igrami menim, da bomo morali razmisliti o tem, ali naj se prizorišče iger za vedno vrne v Grčijo.

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, kot predsednik estonske smučarske zveze se strinjam z zaskrbljenostjo poročila v zvezi z zmanjševanjem števila ur telesne vzgoje v osnovnem in srednjem izobraževanju. Telesna vzgoja pomaga šolarjem pri razvijanju navade zdravega življenjskega sloga. Za veliko ljudi, ki se ukvarjajo s športom, je povečanje zanimanja za športne dejavnosti velik izziv.

Estonska smučarska zveza je na primer vzpostavila celoletni sistem sodelovanja za otroke in nestrokovnjake, vendar je bil ta projekt zelo drag. V zvezi s tem moram poudariti, da financiranje športnih dejavnosti v velikem obsegu temelji na dobičku iz iger na srečo. Veliko vrst športa se financira iz dobička državnih loterij in licenciranih iger na srečo. Menim, da moramo najti nadomestne vire finančne podpore, če tega denarja ne uporabimo.

  Antonio De Blasio (PPE-DE). – (HU) Hvala vam, gospod predsednik. Čestitam poročevalcu za pripravo tega poročila. Danes smo slišali že veliko, vendar bi vas rad opozoril zlasti na nekaj vidikov. Debelost postaja endemična, k temu pa zelo prispeva naš večinoma sedeč načina življenja. Razmere bi se lahko izboljšale, kot je dejal tudi prejšnji govornik, in sicer z uvedbo obvezne vsakodnevne telesne vzgoje v državah članicah od osnovnega do visokošolskega izobraževanja. Za to potrebujemo zmogljivosti in spremembo učnega načrta. Razmere glede zmogljivosti bi se lahko izboljšale, če bi vlada prevzela večjo vlogo, saj bi bilo treba ponovno vložiti vsaj polovico prihodka od športa, ki zajema 4 % BDP EU, da bi se razmere bistveno spremenile. Vsekakor priporočam, da se to stori. Upam, da bo bela knjiga izboljšala razmere. Hvala za pozornost.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Ker se bo čez nekaj minut začelo glasovanje, ne morem dolgo govoriti. Vendar bom spregovoril o nekaj temah in odgovoril na nekaj vprašanj. Po mojem mnenju razprava izraža, kako zapleten pojav je šport v življenju sodobne družbe. Poleg tega sem vesel, da bomo imeli po glasovanju o poročilu gospoda Mavrommatisa zelo trdno podlago za prihodnjo skladno evropsko politiko na področju športa: podlago iz bele knjige in poročila Parlamenta.

Razumljivo je, da je razprava razkrila različna stališča, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti vključiti in upoštevati pri delu. Poudaril bi rad nekaj vprašanj, ki sem jih navedel in so po mojem mnenju zelo pomembna. Eden od problemov, ki je dejansko zajet v beli knjigi, je izobraževanje športnikov, zlasti mladih, da se preprečijo opisane razmere, in sicer da po končani karieri še vedno nimajo zagotovljene dolgoročne prihodnosti. Prav tako je pomembno, da se obravnavajo problemi trgovine z ljudmi ali tveganje trgovine v nekaterih primerih v športu. Poleg tega mora Komisija obravnavati vprašanje intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z internetom, ki je nazadnje naloga Komisije, toda ker vidim, da vzdušje ni naklonjeno dolgim govorom, bom hitro odgovoril na zastavljena vprašanja.

Najprej je bilo zastavljeno vprašanje tako imenovanih smernic. Komisija meni, da še vedno ni pravi čas za oblikovanje smernic, vendar se strinja, da je treba temu vprašanju nameniti pozornost. Od drugih vprašanj bi rad omenil vprašanje loterij, ki se zelo pogosto zastavlja. V zvezi s tem bi rad opozoril na to, da loterije niso vključene v direktivo o storitvah, zato spadajo na področje zakonodaje Skupnosti, kar pomeni, da je treba sprejeti odločitev v vsakem posameznem primeru. Drugo pomembno vprašanje je bila kolektivna prodaja pravic televizijskega razširjanja za televizijske programe. Komisija predvideva, da bo našla rešitev, ki bo vključevala bistven element solidarnosti, kot je bilo omenjeno. Menim, da sem se zelo hitro dotaknil večine zastavljenih vprašanj. Seveda je to le en korak, ki sta ga skupaj sprejela Komisija in Parlament, vendar zelo pomemben.

  Manolis Mavrommatis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, še enkrat se zahvaljujem vsem poslancem, ki so danes govorili, in tistim, ki so vložili predloge sprememb k poročilu o beli knjigi o športu.

V osmih odborih je bilo vloženih skupaj 520 predlogov sprememb. Zavzemal sem se za čim bolj usklajene rešitve, ki so bile zdaj dosežene. Že dejstvo, da je te predloge sprememb vložilo in izglasovalo osem odborov kaže, kako je to poročilo dejansko pomembno. Seveda izraža tudi pomembnost besedila, ki ga je treba vključiti v reformno pogodbo.

To je pomemben prvi korak za šport in EU. S skupnim sodelovanjem in pomočjo lahko veliko dosežemo.

  Martin Schulz (PSE). – (DE) Gospod predsednik, nisem prepričan, na podlagi katerega pravila lahko v tem kritičnem času prevzamem besedo, vendar bom to vseeno storil. Prosim vas, da obvestite Predsedstvo, da je zame osebno in zagotovo tudi za vse predsednike skupin sedanje vzdušje v dvorani povsem nesprejemljivo. Ne slišimo govorov prek slušalk, saj je preveč hrupno; razmere so precej grozne.

Večina govora komisarja Špidle in gospoda Mavrommatisa je bila zelo nerazumljiva zaradi groznega hrupa v dvorani. To je nesprejemljivo. Ali bi lahko zagotovili, da Predsedstvo zapusti dvorano vsaj za pet minut med koncem razprave in glasovanjem, ker v dvorani teh razmer ne bomo prenašali.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Sledi čas glasovanja, zato bomo nadaljevali z glasovanjem.

Pisne izjave (člen 142)

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam delo poročevalca gospoda Mavrommatisa in težko pričakovano belo knjigo o športu, ki jo je sprejela Komisija. To je koristen in potreben ukrep, saj je športna dejavnost bistvena razsežnost evropske družbe.

Pozornost namenjam stališču odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, in sicer da je treba šport ceniti s socialnega vidika, zlasti pri mladih ljudeh, da se naučijo strpnosti, spoštovanja in sodelovanja. Menim, da morajo države članice s pomočjo jasnih in preglednih smernic in politik Skupnosti zagotoviti primerne prostore za šport in vključiti celotno družbo, tudi prikrajšane skupine, da lahko športna dejavnost združi ljudi in prispeva k boju proti rasizmu in ksenofobiji.

Glede na to, da pomanjkanje fizične dejavnosti spodbuja bolezni, kot so debelost in druge kronične bolezni, menim da je bistveno sodelovanje športnega in zdravstvenega področja. Evropska unija ima bistveno usklajevalno vlogo pri obveščanju državljanov in njihovem spodbujanju k vključitvi v različne športne dejavnosti.

  Magor Imre Csibi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Poudaril bi rad pomembnost telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah v EU. Zdaj je telesna vzgoja edini predmet v šolskem učnem načrtu, ki otroke pripravlja na zdrav način življenja. Pozdravljam pobudo EU, da se poveča število ur telesne vzgoje v šolah.

Poleg povečanja števila ur telesne vzgoje moramo upoštevati tudi dve pomembni vprašanji: privlačnost in možnost raznolikih ur telesne vzgoje. Moja izjava temelji na pogovorih, ki sem jih imel z učenci in učitelji telesne vzgoje v Romuniji. Žal je dejstvo, da neprivlačnost ur telesne vzgoje povečuje odsotnost.

Eden od razlogov je pomanjkanje ustreznega materiala za zagotovitev raznolikosti ur. Drug problem je odsotnost posebnih ur telesne vzgoje za pretežke ali debele mlade ljudi. Ure telesne vzgoje so enako intenzivne za zdrave otroke in otroke s težavami. Zato so mladi včasih prisiljeni, da se ne udeležijo športnih dejavnosti.

To so nekateri problemi, ki so prisotni v več državah članicah Evropske unije in za katere moramo najti rešitev. Pozivam Evropsko komisijo, naj poišče rešitve in jih uskladi s primeri dobre prakse v državah članicah.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Poročilo o športu kolega iz Grčije je pomemben dokument o vprašanju, ki mi je zelo blizu. Šport je del evropske kulture že več tisoč let. Stara Grčija je človeštvu med drugim podarila olimpijske igre. Danes je veliko ljudi zaskrbljenih o tem, ali bo mogoče zaščititi olimpijske igre pred bojkotom in političnimi strastmi, ki jih je mogoče upravičiti z drugih vidikov. Vesel sem, da so na Madžarskem ključne sile v politiki in javnem mnenju proti bojkotu olimpijskih iger v Pekingu. Kot opažam, je mnenje podobno v celotni Evropi. Zato lahko tokrat upamo, da po prejšnjih neuspešnih bojkotih politika ne bo pokvarila zadovoljstva športnikov in športnic ter več sto milijonov športnih privržencev. Udeležba politikov na otvoritveni slovesnosti je povsem drugo vprašanje. Politiki se morajo odločiti v okviru svojih političnih pristojnosti in ne smejo vključevati športa ali športnikov.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Ko govorimo o revidirani lizbonski strategiji, ne smemo zanemariti sektorja, ki zaposluje 15 milijonov ljudi in prispeva k 4 % BDP Evropske unije. Šport dejansko lahko bistveno prispeva k našima dvema velikima ciljema: h gospodarski rasti in k zaposlovanju.

Zato bi rad poudaril nekaj proračunskih vidikov podpore Evropske unije za športni sektor. Zdaj v veljavnih pogodbah ni jasnega sklicevanja, ki bi nam zagotavljalo dejavno udeležbo prek programov in sredstev. Vendar lahko, dokler ne začne veljati lizbonska pogodba, še vedno sprejmemo pripravljalne ukrepe v odboru za proračun, ki bi lahko, čeprav v majhnem obsegu, sprožili zelo koristne projekte za evropski šport od leta 2009.

Obžalujem, da med predstavitvijo novega predhodnega predloga proračuna ta teden nismo celoviteje razpravljali o proračunski postavki, ki jo je mogoče vpeljati v Poglavje 3 – državljanstvo EU – proračun. Upam, da bomo do prve obravnave proračuna jeseni predložili konstruktivne predloge na tem področju.

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Najprej čestitam cenjenemu prijatelju gospodu Mavrommatis za poročilo, ki spodbuja države članice Evropske unije, da izmenjavajo najboljše prakse za preprečevanje nasilja, rasizma in ksenofobije na športnem igrišču in zunaj njega. Ukrepi za boj proti rasizmu, ki se žal vedno bolj pojavlja na športnih dogodkih, je naloga, ki jo morajo skupaj opraviti organi držav članic, športne zveze in organizatorji tekmovanj. To je tudi v njihovem skupnem interesu. Nekatere odlične pobude, ki izstopajo na tem področju, vključujejo kampanjo Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA) z naslovom Nogomet proti rasizmu v Evropo (FARE) in več prireditev z naslovom Rasizem pokvari igro. Najbolj učinkovit mehanizem za boj proti rasizmu in izključitvi v športni areni je dejansko sama igra, saj v posameznikih spodbuja občutek timskega duha, sodelovanja in poštene konkurence ter spodbuja sodelovanje in solidarnost kot družbeni vrednoti.

Glede na statistiko se nekatere družbene skupine, predvsem najbolj prikrajšanje etnične manjšine, veliko redkeje udeležujejo športnih dejavnosti in imajo slabši dostop do športnih objektov, ki jih upravlja vlada. Zato mora Evropska unija vzpostaviti ustrezen referenčni okvir za promoviranje enakih možnosti pri spodbujanju in financiranju športa. Vodstvo športnih zvez v državah članicah mora medtem v sodelovanju z lokalno in regionalno vlado spodbujati udeležbo prikrajšanih skupin v njihovi športni veji.

  Roumyana Jeleva (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Čestitam našemu kolegu Mavrommatisu za odlično poročilo. Pozdravljam vključitev športa v lizbonsko pogodbo, zahtevo, da se v proračun za leto 2009 vključi posebna proračunska postavka za dejavnosti na področju športa, in razvoj ukrepov za spodbujanje športa v državah članicah. Menim, da današnja razprava pomeni začetek spodbujanja skladne evropske politike na področju športa.

Kot članica odbora za regionalni razvoj iz Bolgarije, države s slabo razvito športno infrastrukturo, zlasti na področju ljubiteljskih športov, bi rada pozvala Evropsko komisijo in države članice, naj dejavnejše uporabljajo Evropski sklad za regionalni razvoj in druga finančna orodja za vlaganje v mestno okolje ter razvoj infrastrukture in projektov, povezanih s športom. Menim, da mora šport postati in lahko postane bistveni del strategij za trajnostni razvoj naših regij, občin, mest in vasi s pomočjo EU.

  Lasse Lehtinen (PSE), v pisni obliki. – (FI) Šport je tekmovanje, vendar zanj ne more veljati zakonodaja EU o konkurenci.

Da se ohrani posebnost športa, je treba v prihodnosti zagotoviti možnost njegovega samourejanja v skladu z najboljšimi tradicijami posameznega športa. Kot zakonodajalci moramo sprejemati zakone, ki zagotavljajo, da so politiki in sodniki čim bolj izključeni s področja športa. Ta na videz sporna zahteva je v tem poročilu celoviteje obravnavana kot v beli knjigi Komisije.

Za evropski šport za vse in množične dejavnosti je pomembno, da lahko države članice ohranijo svoje nacionalne sisteme iger na srečo, ki bistveno prispevajo k specifičnosti športa. Spremljevalni pojav pri igrah na srečo je mogoče lažje preprečiti v državah z monopolom. Pri vseh vrstah športa imata poklicni šport in dejavnost, povezana z njim, koristi od prostovoljne in brezplačne množične dejavnosti in javnega financiranja.

Parlament mora biti sposoben zagotoviti, da socialna osnova za šport ne razpade pod pritiskom tržnih sil.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Šport je tako pomemben del vsakdanjega življenja in tako globaliziran, da privlači pozornost institucij Evropske unije. Skupno prizadevanje za boj proti nekaterim povezanim pojavom je bolj učinkovito kot ukrepi posameznih držav članic.

Doping je priznana in razširjena težava današnjega tekmovalnega športa. Zato poročilo Evropskega parlamenta daje prednost boju proti dopingu. Poslanci iz nekdanjega komunističnega bloka vedo, kako lahko doping postane nacionalizirana metoda vzgajanja prvakov, ki jo odobravajo organi države, ki svoj ugled gradi z uspešnostjo na področju športa. Poročevalec je glede na realnost razmer pametno pripomnil. Izjavil je, da zdravljenje simptomov s povečanim nadzorom ne bo učinkovito. Spremljati ga morajo ukrepi za odpravo ključnih razlogov za nastanek tega pojava. Povzročata ga niz dogodkov, ki presega zmogljivosti telesa, in izobraževanje.

Še en vidnejši problem pri množičnih športnih dogodkih je izražanje rasizma in diskriminacije. Razlikujem med tema dvema pojmoma in omejitvami, ki jih zahteva FIFA, na primer v zvezi s številom domačih in tujih članov ekipe. Na take omejitve vpliva zaskrbljenost v zvezi z napredkom in razvojem mladih talentov (namesto premestitve) in ne pomenijo diskriminacije igralcev na podlagi narodne pripadnosti.

Prav tako pozdravljam pozornost, ki je namenjena pojavu, povezanim s komercializacijo športa in njegovimi stranskimi učinki, kot so igre na srečo in neenak dostop do televizijskih prenosov športnih dogodkov. Menim, da so tudi to pomembna vprašanja.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE), v pisni obliki. – (BG) Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da Evropski parlament razpravlja o beli knjigi o športu. Pozornost moramo nameniti potrebi po uravnoteženih politikah, namenjenih razvoju poklicnega in ljubiteljskega športa. Športna odličnost je draga, vendar je enako pomembno, da se poveča financiranje množičnega športa od otroštva do upokojitve. Ustanoviti je treba infrastrukturo, ki omogoča vključevanje vseh družbenih skupin državljanov.

Šport zahteva izobraževanje od zgodnje starosti ter je bistven pri odpravljanju veliko drugih problemov, kot je zloraba mamil, alkohola in tobaka. Vse države članice moramo pozvati, da zagotovijo prostore za brezplačen šport ter območja brez mamil, alkohola in tobaka. Nedavno sem opravila raziskavo javnega menja, ki jasno kaže, da mladi, ki se ukvarjajo s športom, ne uživajo mamil in alkohola. Njihova vedenjska kultura se pogosto zelo razlikuje, saj jim šport prinaša zelo pomembni vrednoti, tj. strpnost in solidarnost. Zato je povezovanje izobraževanja s športom zlasti pomembno. Prav tako bi rada z vami delila naslednje: obstajajo posebne športne šole, katerih dejavnosti morajo biti nujno uravnotežene z delom športnih klubov, ki zaposlujejo njihove športnike. Pravna ureditev v zvezi s tem je pomembna na področju športa in izobraževanja.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Veliko je bilo rečeno o vlogi športa v kulturi, njegovemu učinku na zdravje itd. Šport ima pomembno vlogo s fizičnega in psihološkega vidika. V zadnjih letih se je v Evropi zelo dejavno spodbujala družbena korist športa, saj vsakemu zagotavlja možnost čim boljšega vključevanja v življenje skupnosti. Zelo obžalujem, da ne velja enako za šport invalidov. Kot predsednica športnega društva za telesno prizadete v Estoniji vem, kako težko je organizirati športne dogodke za invalide, da se jim zagotovijo medijska pokritost ter sredstva vlade in sponzorjev. Naši športniki in športnice se zavedajo, da nimajo zagotovljenih enakih pogojev in možnosti.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Kulturna statistika, ki jo je leta 2007 objavil Eurostat, je bila pridobljena na podlagi dejavnosti, ki jih države članice uvrščajo v to kategorijo. Žal sta bila šport in turizem izključena, kar bi bilo treba po mojem mnenju spremeniti. Pozitivno obravnavam razvoj športnega turizma v zadnjih letih ter spodbujanje zimskih in navtičnih športov.

Zagotovitev športnih objektov v hotelskih kompleksih ali vzpostavitev turističnih poti za kolesarje bi lahko ugodno vplivala na zdravje prebivalstva in okolje. V velikih evropskih mestih so že vzpostavljeni parkirni objekti, ki turistom zagotavljajo brezplačen najem koles za celotno obdobje, ko so vozila parkirana.

1. maja sem v mestu Galaţi, iz katerega prihajam, na ciljni črti čakala ljudi, ki so svoj čas žrtvovali za udeležbo na krosu. Zlasti sem se razveselila, ko so ciljno črto prestopili otroci in invalidi. Izobraževanje je bistveno pri spodbujanju športa. V Romuniji se je leta 2001 začela gradnja več sto športnih dvoran za osnovne in srednje šole v mestnem in podeželskem okolju. Menim, da je treba tovrstne naložbe nadaljevati.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

5. Čas glasovanja

  Predsednica. – Najprej z veseljem sporočam Parlamentu, da je litovski parlament zjutraj ratificiral Pogodbo.

(Ploskanje.)

Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim glej zapisnik.)

– Pred glasovanjem:

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM). – Gospa predsednica, danes bom zadnjikrat glasoval v Parlamentu. Jutri bo dansko junijsko gibanje zastopal Hanne Dahl. Zahvaljujem se vam za dobre diskusije v zvezi s ustavo in referendumi ter dobro sodelovanje v skupnem boju za preglednost.

Uspelo nam je odpreti skrivni telefonski imenik Komisije. Do njenega dnevnega reda in zapisnikov dostopamo prek interneta. Kmalu bomo videli, kdo svetuje Komisiji in kdo dobi subvencije. Taki uspehi so bili mogoče le, ker smo sodelovali zunaj političnih meja.

V konvenciji so 23 vlad, vsi poslanci nacionalnih parlamentov in vsi poslanci Evropskega parlamenta razen enega podpisali zelo enostaven predlog za večjo preglednost postopka. Vsi postopki morajo biti odprti in pregledni, razen v primeru odstopanj.

Poleg tega se vam zahvaljujem, da ste podprli nekaj mojih predlogov sprememb v zvezi z F-plini, podnebjem in pesticidi ter pitno vodo, prometom, nitrati in ekološko izdelanimi klobasami.

Moja druga želja je, da zakonov ne bi več oblikovali državni uradniki za zaprtimi vrati. Zagotovite, da se bodo vsi evropski zakoni sprejemali prek tega parlamenta z javnim glasovanjem.

Hvala vam, kolegi, za 29 let v naši skupni skupščini…

… in hvala danskim volivcem, ki so to omogočili.

5.1. Spremembe glede ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom ES-Sejšeli (A6-0085/2008, Josu Ortuondo Larrea) (glasovanje)

5.2. Trošarinska stopnja za lokalno proizvedeno pivo v avtonomni pokrajini Madeira (A6-0146/2008, Sérgio Marques) (glasovanje)

5.3. Sporazum med Evropskim parlamentom in Komisijo o izvedbenih pravilih v zvezi s komitologijo (A6-0107/2008, Monica Frassoni) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, Komisija pozdravlja poročilo gospe Frassoni, ki spodbuja zaključek dvostranskega sporazuma med Parlamentom in Komisijo o postopkih za izvajanje sklepa Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s sklepom 2006/512/ES. Komisija v zvezi s tem poudarja, da odstavek 11 sporazuma na splošno obravnava zelo nujne primere.

Komisija se želi zahvaliti Parlamentu in zlasti gospodoma Galeoteju in Corbettu za odlično sodelovanje, ki se je ohranilo med pogajanji v zvezi s tem sporazumom. Komisija je včeraj odobrila sporazum, ki ga bo predsednik Barroso podpisal v naslednjih dneh.

5.4. Izvedbeni ukrepi (sprememba člena 81 Poslovnika EP) (A6-0108/2008, Monica Frassoni) (glasovanje)

5.5. Sheme podpor za kmete (podpora za bombaž) (A6-0166/2008, Ioannis Gklavakis) (glasovanje)

5.6. Čezatlantski gospodarski svet (glasovanje)

– Pred glasovanjem o odstavku 13:

  Erika Mann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, pri naših posvetovanjih o skupnem predlogu resolucije, ki so potekali v ponedeljek na medstrankarski ravni, smo pozabili, da so že na voljo priporočila Mednarodnega denarnega sklada o finančnih krizah, ki se morajo zdaj izvesti. Zato priporočam, in upam, da bo Parlament to podprl, da se v besedilo vstavi naslednji izraz:

„Izvedba s strani obeh strank sklepov.“

(DE) nato sledi preostalo besedilo. Besedilo ne bi vsebovalo drugih sprememb.

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

5.7. Človekove pravice v svetu za leto 2007 in politika EU na tem področju (A6-0153/2008, Marco Cappato) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 3:

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, v imenu svoje skupine izjavljam naslednje: ta predlog spremembe 3 želimo zavrniti. Še vedno menimo, da z nenasiljem žal ne moremo vedno zagotoviti spoštovanja človekovih pravic, pri čemer bi omenil le Kosovo in Darfur, vendar to ne pomeni, da nasprotujemo načelu nenasilja. Zato želimo ta predlog spremembe zavrniti. Glasovali bomo za predlog spremembe, ki ga je vložila skupina PPE-DE, in nadaljevali v skladu s tem.

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 7:

  Marco Cappato, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Swobodi iz skupine socialdemokratov, ker je zavrnil ta predlog spremembe zaradi poenostavitve in pojasnil, da ta predlog ni edini instrument.

Predložil bi rad ustni predlog spremembe v zvezi s predlogom spremembe skupine PPE-DE, ki tudi zagovarja poenostavitev: začetek odstavka bi se glasil tako: „meni, da je nenasilje najbolj primerno sredstvo“, nadaljevanje odstavka pa bi ostalo enako. Prav tako želim, da se „nenasilje“ v vseh jezikih piše kot ena beseda, saj to ni le negativen pojem, ki označuje odsotnost nasilja, ampak tudi pozitiven način ukrepanja, kot so nas učili Dalai Lama, Gandi in druge zgodovinske osebnosti.

(Parlament se je strinjal s sprejetjem ustnega predloga spremembe.)

– Pred glasovanjem o odstavku 23:

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, s soglasjem našega poročevalca želim vložiti ustni predlog spremembe k odstavku 23, ki bi se glasil tako:

„z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v zadnjem letu dejavnosti ta novi organ ni dokazal svoje verodostojnosti, vendar ponovno poudarja bistveno vlogo Urada visokega komisarja ZN za begunce v okviru celotne arhitekture ZN;“.

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

5.8. Misija EU za spremljanje volitev (A6-0138/2008, Véronique De Keyser, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, po posvetovanju z dvema poročevalcema predlagam, da se doda naslednje besedilo:

„spoštuje sodelovanje opazovalcev iz tretjih držav, kot so Švica, Norveška in Kanada, v misijah EU za spremljanje volitev“.

(DE) To so zahtevali zadevni in menim, da jih to spodbuja k temu, da bodo prihodnjič ponovno sodelovali.

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

5.9. Trgovinski in gospodarski odnosi z državami jugovzhodne Azije (ASEAN) (A6-0151/2008, Glyn Ford) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Glyn Ford, poročevalec. − Gospa predsednica, po sinočnji razpravi sem se strinjal, da zavrnem predlog spremembe 11 in namesto njega vključim predlog spremembe 12 k odstavku 17. O tem sem se sporazumel z gospodom Varelo Suanzes-Carpegno iz skupine PPE-DE.

(Parlament je soglašal z zahtevo.)

5.10. Upravljanje staležev globokomorskih rib (A6-0103/2008, Rosa Miguélez Ramos) (glasovanje)

5.11. Okvir za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije (A6-0105/2008, Ingo Friedrich) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, v imenu svoje skupine zahtevam poimensko glasovanje v zvezi s predlogom spremembe 1 in drugim delom glasovanja po delih v zvezi s predlogom spremembe 11.

  Predsednica. – Opominjam vas, da se je rok iztekel. Vendar če ni pridržkov, vam bomo zahtevo odobrili.

(Predsednica je ugotovila, da zahtevi nihče ne nasprotuje.)

– Pred glasovanjem o odstavku 10:

  Mario Mauro (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, namen tega predloga spremembe je črtanje naslednjega besedila: „kadar delujejo v skladu s svojo vlogo in izvajajo naloge organov, kot je predvideno v pogodbah“. Pri tem gre za dejstvo, da regije in lokalni organi v nasprotju z zasebnimi lobisti zastopajo splošni interes: zato bi bilo posplošeno primerjati regije in lokalne organe z zasebnimi lobisti. Statuti veliko evropskih regij in lokalnih organov omogočajo, da ti posredujejo v veliko večjem obsegu kot določajo pogodbe, da se na ravni Skupnosti zaščitijo zadevni javni interesi. Zato sem pozval k temu, da se črta zadnji stavek.

(Parlament je zavrnil ustni predlog spremembe.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 3:

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospa predsednica, vlagamo ustni predlog spremembe v zvezi s predlogom spremembe 3. Zamenjati želimo besede „cerkve“ z besedo „verske“, tako da bi bilo celotno besedilo tako: „ […] bi bilo treba šteti med lobiste […] in bi se jih zato moralo enako obravnavati: poklicni lobisti, notranji lobisti družb, nevladne organizacije, skupine strokovnjakov, poslovna združenja, sindikati in organizacije delodajalcev, verske, svetovnonazorske in nekonfesionalne organizacije […]“ itd.

(Parlament je zavrnil ustni predlog spremembe.)

  Monica Frassoni (Verts/ALE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je dokaz, da lobiji delujejo.

(Ploskanje poslancev s sredinskega in levega bloka.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 15:

  Monica Frassoni (Verts/ALE). – Gospa predsednica, zdi se, da se nam je evropska angleščina izneverila. Ker besedilo tega predloga spremembe očitno ni dovolj jasno, bo moja skupina zavrnila predlog spremembe 15 v zvezi z vprašanjem količine denarja, zahtevane za finančno razkritje lobistov. Kljub temu, da glasovanje ne poteka, kot bi si želeli, resnično upamo, da se bo med razpravo delovne skupine to vprašanje pojasnilo.

Najlepša hvala in hvala vsem za skupno delo.

5.12. Bela knjiga o športu (A6-0149/2008, Manolis Mavrommatis) (glasovanje)

6. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

7. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

8. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Ioannis Gklavakis (A6-0166/2008)

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospa predsednica, glede na občutljiv in zlasti pomemben proizvod v grškem kmetijstvu bi se pričakovalo, da bi se vsaj z reformo pridelovanja pod pritiskom odločitev Sodišča Evropskih skupnosti zagotovila nova skupna tržna ureditev v sektorju bombaža do leta 2013. Ta konsolidacija bi temeljila na načelih skupne kmetijske politike v okviru sheme enotnih plačil, finančni garanciji sredstev Skupnosti v nacionalnem okviru posamezne države in možni prilagodljivosti držav članic pri upravljanju nacionalnega okvira.

Prizadevati si moramo za čim večja plačila na površino na hektar v mejah proračunske nevtralnosti. Prav tako moramo usmerjati pomoč k proizvajalcem, ki bodo izboljšali kakovost svoje pridelave.

Vendar to še ni bilo doseženo. Predlagana ustanovitev sklada za prestrukturiranje na podlagi poročila v okviru prvega stebra, predpostavlja, da je treba financirati posodobitev sektorja, zlasti industrije odzrnjevanja, kot je bilo najprej navedeno v predlogih sprememb 9, 14, 16, 23, 26, 31 in 39. Obstaja rekonstrukcija za izravnavanje izgub, ki jih bo doživela industrija odzrnjevanja zaradi zmanjšanja proizvodnje ali ovir na trgu bombaža.

Zato je parlamentarna skupina Panhelenskega socialističnega gibanja (PASOK) na plenarnem zasedanju glasovala proti sprejetju poročila o neposredni shemi podpore za bombaž.

− Čezatlantski gospodarski svet (RC-B6-0209/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo se vam zahvaljujem za priložnost, da obrazložim svoj glas v zvezi s sporazumom Čezatlantskega gospodarskega sveta.

Menim, da lahko upravičeno rečemo, da vsi pozdravljamo regulativno sodelovanje, zlasti če bo to omogočilo večjo trgovino in zagotovilo čezatlantsko trgovino, saj sta naša dva velika trgovinska bloka, tj. EU in Združene države, prepogosto v sporu v zvezi s trgovinskimi vprašanji.

Vendar moramo zagotoviti, da se kakršni koli sporazumi v zvezi s skupnimi regulativnimi standardi ne uporabljajo kot izgovor za skupni protekcionizem. Zagotoviti moramo, da se kakršni koli globalni standardi, ki jih skupaj oblikujemo, ne izkoriščajo za izključitev proizvajalcev in dobaviteljev iz drugih svetovnih trgov.

Ko si prizadevamo za sprejetje skupnih globalnih standardov, moramo zagotoviti, da smo sposobni tudi pomagati proizvajalcem iz revnejših držav pri sprejetju teh standardov, pri čemer moramo zagotoviti, da se ti standardi ne uporabljajo kot izgovor za njihovo izključitev iz svetovnih trgov.

Menim, da na splošno obe strani pozdravljata ta sporazum, zato sem ga podprl.

− Poročilo: Marco Cappato (A6-0153/2008)

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Cappata, saj obravnava eno od najpomembnejših nalog Evropskega parlamenta, in sicer izvajanje funkcije nadzora nad učinkovitostjo Sveta in Komisije v zvezi s politiko na področju človekovih pravic. To krepi vlogo Evropske unije kot varuhinjo človekovih pravic po vsem svetu. Kot del tega procesa je bistveno, da pododbor za človekove pravice izvede na primer sistematično vrednotenje ustreznih instrumentov in da se Parlament vključi v dialoge Evropske unije o človekovih pravicah.

Vendar bo katera koli politika na tem področju le metanje peska v oči, če kot izhodišče ne upošteva osnovne predpostavke, da so te temeljne pravice nedeljive. Edino tako lahko zagotovimo, da verodostojnost premaga dvojne standarde.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju odstavka 141, ki izjavlja popolno podporo načelom iz Yogyakarte. Ta načela še niso jasno opredeljena, zlasti o tako občutljivih vprašanjih, kot sta spolna usmerjenost in identiteta.

Namesto tega sem podprl predlog spremembe 15, ki „upošteva“ ta načela. Težava je, da se ta načela ne smejo razlagati kot norma za države članice.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Hvala, gospa predsednica. Prevzemam besedo v zvezi s poročilom gospoda Cappata, in sicer glede njegovega predloga spremembe, natančneje prvega predloga spremembe, v katerem poročevalec kar naenkrat začne razpravljati o ustreznosti sodobne nacionalne državnosti in celovitosti. Gospod Cappato morda tega ni dovolj pojasnil; to je odvisno od njega, vendar so popolnoma enake ideje spodbujali komunistični totalitarni režimi, ki se niso ozirali na človekove pravice. Idejo iz njegovega predloga spremembe so razširjali komunisti v Bolgariji in drugih državah Vzhodne Evrope. Zato predlagam gospodu Cappati, da obišče Kima Chena Ira v Severni Koreji, če bi rad nadaljeval v tej smeri. Tam bi bile njegove ideje sprejete in zagotovo toplo pozdravljene.

− Poročilo: Véronique de Keyser, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0138/2008)

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, glasoval sem za sprejetje tega poročila. Menim, da je delo EU v misijah za spremljanje volitev zelo vplivno, zelo pomembno, izvaja pa se na visoki ravni strokovnosti. Prispeva k demokratičnemu procesu in razvoju v veliko revnih državah in državah v razvoju.

V čast mi je bilo opravljati nalogo predsednika misije Parlamenta za spremljanje volitev v Sierra Leoni, zelo problematični in izredno revni državi, državi z veliko logističnimi težavami, zlasti neugodnimi podnebnimi razmerami v deževnem obdobju, s katerimi se je srečevala misija. Vse osebje EU in lokalno osebje je misijo izvajalo na visoki ravni strokovnosti.

Zelo spoštovanja vredno je bilo videti navdušenje nad volitvami veliko običajnih državljanov Sierra Leone, ki so več ur stali v vrsti na dežju, da bi oddali glasove v demokratičnih volitvah. Naš prispevek k temu je vreden sorazmerno majhne količine denarja ter z veseljem pozdravljam to poročilo in glasujem za njegovo sprejetje.

− Poročilo: Glyn Ford, Vicenzo Aita (A6-0151/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo se vam zahvaljujem, ker ste mi dali priložnost, da obrazložim svoj glas v zvezi s poročilom gospoda Forda o sporazumu z državami ASEAN.

Na splošno menim, da si prizadevamo za izboljšanje in povečanje mednarodne trgovine prek večstranskega okvira Svetovne trgovinske organizacije, vendar menim, da moramo priznati vlogo, ki jo imajo dvostranski sporazumi pri razširjanju trgovine in prednosti globalizacije po svetu.

Menim, da je bilo v tem poročilu zlasti pomembno, da smo poudarili vprašanje človekovih pravic. Na splošno sem do tega malo skeptičen, saj se to sklicevanje pogosto izkorišča kot izgovor za protekcionizem pred proizvodi iz drugih držav. Vendar je to v tem okviru zelo ustrezno, glede na to, da je Burma članica ASEAN.

Vendar sem imel pri tem velike težave, saj sem na začetku predložil odboru predlog spremembe, ki je bil sprejet, navajal pa je, da moramo kljub temu, da države ASEAN ne bi želele biti del tega sporazuma, še vedno sklepati sporazume s tistimi državami, ki si to želijo. Ne smemo dovoliti, da najbolj protekcionistična država ovira sporazume.

Žal je EU zelo odločena, da bo izpeljala pogajanja med trgovinskimi bloki, zato sem se glasu vzdržal.

− Poročilo: Ingo Friedrich (prej Alexander Stubb) (A6-0105/2008)

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, z veseljem podajam obrazložitev glasovanja, ko predsedujete vi, gospa Morgantini, zlasti z ohrabrujočim ploskanjem poslancev za mano. V svojem imenu, kot individualni poslanec in predstavnik Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, izjavljam, da sem glasoval proti sprejetju poročila o ureditvi lobijev. Razlog za to je: Nisem zadovoljen z dejstvom, da se obravnava kot samoumevno, da na odločitve poslancev Evropskega parlamenta vplivajo drugi ljudje in da je zaradi tega potrebna ureditev.

Res je, da je na moje odločitve vedno vplival Carlo Fatuzzo, le on in nihče drug. Zato se mi zdi zelo nenavadno, da je mogoče sprejeti kakršno koli tako možnost. Če želimo ali moramo prispevati k boljšemu razumevanju dokumentov, o katerih glasujemo, moramo imeti na voljo strokovnjake, ki predstavijo različna mnenja, na podlagi katerih se potem sami odločimo.

Zaključujem z vprašanjem, ki ga zastavljam sebi in vam, gospa predsednica: kdo je vplival na odločitev o ureditvi lobijev? Očitno obstaja lobij, tj. lobij lobijev, ki je vplival na sprejetje pravil o lobijih.

  Predsednica. − Vidim, da ste še vedno individualist: Upam, da boste imeli priložnost primerjati zapiske z drugimi.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo me veseli, da danes predsedujete. Voditi bi morali več zasedanj. Prav tako sem z veseljem sledil obrazložitvi glasovanja gospoda Fatuzza. K sreči tega nisem počel v svojem prvem mandatu, saj v tem primeru nikdar ne bi kosil v Strasbourgu.

Spraševal sem se, ali smo, ko smo glasovali o tem poročilu, dejansko upoštevali ustrezno ciljno skupino. Dobro je, da smo glede lobistov v tem prostoru pošteni in da prejemamo evidenco srečanj Komisije. Vendar se sprašujem, ali ne bi morali prejemati tudi evidence o tistih, ki jih želi Komisija pripraviti do tega, da poskusijo vplivati na parlamentarno glasovanje o direktivah Komisije.

V vprašanjih Komisiji je kolega Hannan razkril znesek, ki ga dobrodelne organizacije, kot je na primer NSPCC iz Združenega kraljestva, prejmejo neposredno od Evropske komisije, zato nas ne preseneča, ko nam pišejo, da bi dejansko morali podpirati lizbonsko pogodbo.

Veliko je organizacij, ki so prejele denar od EU v času državljanske agore ob pripravi lizbonske pogodbe, čeprav so imele vse isto stališče. Tu je majhna težava glede demokracije: ponavadi financiramo napačne ljudi in dejansko bi bilo bolje, če bi to financiranje popolnoma ukinili.

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, lobisti obožujejo Bruselj. Ko pridejo v evropske institucije, takoj ugotovijo, da so sistem oblikovali ljudje kot oni in sicer za sebi enake.

Tako dosežejo zakonodajo, ki ne bi bila nikdar sprejeta z zakonodajnim telesom, ki bi ga izvolilo ljudstvo. Govorim o predlogih zakona, kot je prepoved večjih odmerkov vitaminskih in mineralnih dopolnil, kateri so se zelo upirali v vseh državah članicah, vendar je nekaj velikih farmacevtskih korporacij s tukajšnjo pomočjo prepoved tajno odobrilo.

Toliko je znano zunaj Parlamenta. Veliko manj pa se upošteva dejstvo, da so, kot je pravkar dejal kolega Heaton Harris, lobistične organizacije orodja Evropske unije in so popolnoma odvisne od Komisije in njenega financiranja.

Ko se Evropska komisija torej navidezno posvetuje s civilno družbo, se v resnici posvetuje z evropsko unijo novinarjev, evropskim ženskim lobijem, evropskim kongresom sindikatov in številnimi drugimi organizacijami, ki so za vsak evro svojega dohodka odvisne od evropskih davkoplačevalcev.

Vprašati moram, ali v nacionalnih državah kdo resnično podpira ta projekt in za to ni plačan. Ali imam prav, se lahko preveri tako, da se v zvezi z lizbonsko pogodbo razpiše referendum. Pactio Olisipio censenda est.

− Poročilo: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, v okviru tega pomembnega poročila želim opozoriti na vprašanje športa med mladimi ljudmi na lokalni ravni.

Spodbujati je treba ukrepe, ki bi fizično dejavnost približali otrokom in mladim ljudem, ter šole, ki dejavno podpirajo šport. Zato je bistveno, da se podpirajo projekti, ki so namenjeni razvoju športnih objektov v šolah in drugje, ter načrti glede vključevanja otrok v obšolske dejavnosti.

Menim, da je treba podpreti športne dejavnosti na lokalni ravni, torej na način, ki je državljanu najbližji. To je mogoče doseči z zagotovitvijo ustrezne finančne podpore majhnim klubom in športnim objektom.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, o tej temi sem govoril v glavni razpravi. Vendar nisem razložil, zakaj sem glasoval proti. Proti sem glasoval zaradi različnih razlogov, ki sem jih pojasnil v svojem glasovanju. Če bi evropske institucije delovale športu v korist, bi z veseljem glasoval za ta predlog.

Lani smo na razpravi o proračunu kot Parlament dejansko glasovali proti denarju, ki je bil namenjen za posebno olimpijsko gibanje za enoten šport, tj. program, ki bi potekal v desetih državah Evropske unije in vključeval 3 000 ljudi z mentalno prizadetostjo.

Govoril sem s številnimi tukajšnjimi poročevalci in ponovno vlagam ta predlog, ampak sprašujete se, kolikšno je tu zanimanje za šport. Mogoče želijo le pridobiti pristojnost, da bodo lahko posegali v vsakdanje življenje ljudi. Vendar v zvezi z invalidi včasih dejansko ne želijo pozitivno ukrepati.

Mislim, da smo lani zamudili priložnost. Pri tem bom ponovno vztrajal letos in zapomnil si bom današnje zanimanje za posebne olimpijske igre, to pomembno organizacijo.

  Ewa Tomaszewska, (UEN). – (PL) Gospa predsednica, glasovala sem za poročilo gospoda Mavrommatisa. In to ne le zato, ker menim, da je poročilo celovito in dobro pripravljeno, ampak tudi zato, ker sem posebej hvaležna poročevalcu ter odboru za kulturo in izobraževanje za vključitev predlogov sprememb, ki sem jih vložila, v dokument. Ti predlogi sprememb so namenjeni zagotavljanju enakega obravnavanja invalidnih športnikov v okviru socialnih rešitev. Nekateri nacionalni zakonodajni sistemi omogočajo finančno podporo olimpijskim športnikom s finančnimi težavami po koncu športne kariere, vendar zadevne določbe ne veljajo za paraolimpijske športnike. Športno udejstvovanje pri invalidih povečuje občutek osebnega dostojanstva in samozavesti.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospa predsednica, ne vem, ali sem na vrsti. Nisem predložil pisne prijave za obrazložitev glasovanja. Kljub temu bi rad zelo na kratko odgovoril mojemu dobremu prijatelju in kolegu, gospodu Heaton-Harrisu; mislim, da imamo vsi svoje stališče v zvezi z vrednostjo evropskih institucij, vendar menim, da napadanje Evropske unije, nacionalnih vlad, lokalne vlade na podlagi tega, ali jih zanima vprašanje invalidov in športa ali ne, ni pravično.

V mojem volilnem okrožju je veliko primerov, ko je Evropska unija resnično zelo koristila ljudem, tako invalidom kot tistim, ki niso invalidi. Menim, da takšno napadanje katere koli institucije ni pravično. Mislim, da želimo vsi storiti, kar je v naši moči, da podpremo šport, da spodbudimo vse, da se udeležijo športnih dejavnosti. Ali Evropo podpirate ali ne, je drugo vprašanje.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, rad bi spregovoril o poročilu gospoda Mavrommatisa. Glasoval sem za to poročilo in mislim, da je odlično. Menim, da je pri tem poročilu zlasti dobro to, da priznava specifičnost športa in namenja pozornost skupinam s posebnimi potrebami, tudi invalidom. Strinjam se z gospodom Beazleyem in ne razumem popolnoma logike mojega dobrega prijatelja Heaton-Harrisa v zvezi s tem, ker lahko prav na ta način zagotovimo enako obravnavo skupin s posebnimi potrebami in invalidov. Zdravo gibanje je eno od posebnih prednostnih področij v tem poročilu. Šport se je izkazal tudi kot zelo dober način preprečevanja rasizma in ksenofobije.

Prav tako želim povedati, da je bilo z mojo napravo za glasovanje nekaj narobe in da na primer pri točki 42 ni pravilno delovala. Upam, da bo tehnična služba ugotovila, zakaj moja naprava za glasovanje včasih ne deluje. Opazil sem, da so imeli drugi enake težave, zato želim tehnično službo na to opozoriti in upam, da bo naslednjič naprava ustrezno delovala.

− Poročili: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008), Ingo Friedrich (nekdanje poročilo Alexandra Stubba) (A6-0105/2008)

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, naj začnem s poročilom kolega Mavrommatisa. Glasoval sem za poročilo, ker posebej poudarja prispevek loterij in avstrijskih igralnic k financiranju športa. Pozdravljam zadevni odstavek. Glasoval sem za poročilo kolega Friedricha, ker je zavrnilo napad na edinstveno in obsežno vlogo priznanih cerkva v družbi in zagotavlja tudi bolj raznoliko mnenje o vlogi pravnikov. Veliko pomembnost pripisujem strokovnemu znanju in informacijam, ki jih pridobivamo z izmenjavo izkušenj in dialogom o možnih rešitvah z državljani, interesnimi skupinami, pravniki in lobisti.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil za več sto razprav ter nešteta elektronska sporočila in zamisli, ki jih prejemam. Nekateri so moteči, ker le kradejo dragoceni čas, večina pa je informativnih in uporabnih. Ponovno se želim zahvaliti za to, vendar želim tudi reči, da smo za ravnanje z lobisti ne nazadnje odgovorni sami. Odločamo se, s kom bomo govorili, koliko našega časa bomo za to porabili, o čem bomo govorili ter kako bomo razvili delovni odnos. Strinjam se z jasnimi in preglednimi predpisi, ne strinjam pa se s pretirano pravno ureditvijo, zaradi katere je delovni odnos težji in bolj birokratski.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Josu Ortuondo Larrea (A6-0085/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker verjamemo, da je pomembno ustrezno ohranjati in izboljševati sporazum z Republiko Sejšeli, se strinjamo z oceno, ki kot neustrezno opisuje vključitev v besedilo protokola (ki določa ribolovne možnosti in njihov finančni prispevek) premislekov o stanju lokalnih infrastruktur pristanišč ter možnosti spremembe vidikov (vključno s cilji pri uporabi finančnega prispevka) v okviru izključne pristojnosti organov Sejšelov.

Prav tako menimo, da so predlogi o vključitvi ukrepov, kot so ukrepi Evropske komisije v zvezi s preklicem dovoljenj, ki ne upoštevajo zlasti spoštovanja in zaščite pristojnosti držav članic, negativni.

Poleg tega načelo enakega plačila za enako delo še vedno ni zagotovljeno, saj sporazum določa le, da plačilni pogoji posadk iz Sejšelov na plovilih iz držav EU, ki bodo od sporazuma imele korist, ne morejo biti slabši kot plačilni pogoji posadk iz Sejšelov, ki izvajajo podobno delo na plovilih te države.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospoda Ortuonda Larree v zvezi s sporazumom o ribolovu s Sejšeli. Skupna ribiška politika je bila popolna katastrofa in ni spodbujala trajnostne ribiške industrije na naših obalah.

Zato je bilo treba odstraniti več sto škotskih ladij in ribiške skupnosti so bile oškodovane. Rešitev za to ni izvoz presežka zmogljivosti ostalih držav članic v obliki sporazumov o ribolovu s tretjimi državami.

Če imajo druge države članice preveč ladij za ribolov v svojih tradicionalnih ribolovnih vodah, morajo to rešiti same in ne od EU pričakovati, da bo našla nove vode, ki jih bodo lahko izkoriščale.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me, da je Evropski parlament odobril predloge sprememb k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Sejšeli za obdobje 2005–2011.

Spremembe ne spreminjajo temeljnih elementov sporazuma. So le odraz doseženega uspeha in omogočajo praktično prilagoditev, ki ustreza dejanskim potrebam. Zato se je referenčna tonaža glede na povprečno raven ulova v zadnjih treh letih povečala s 55 000 ton na 63 000 ton. Poleg tega se je, da bi uravnovesili razmere in protokol uskladili z drugimi sporazumi o ribolovu tunov, pristojbina lastnikov ladij povečala na 35 EUR na tono, s čimer se je prispevek Skupnosti zmanjšal s 75 EUR na 65 EUR na tono. Tako se celoten letni finančni prispevek s 4 125 000 EUR poveča na 5 355 000 EUR.

Uspeh tega sporazuma odraža jasen in obojestranski interes Evropske unije za sklenitev sporazumov o partnerstvu, zlasti v ribiškem sektorju. Flota otoka Réunion je lahko izkoristila te ribolovne možnosti in upam, da bo današnje glasovanje pripomoglo k okrepitvi in spodbujanju našega pomorskega gospodarstva.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Morje in morski viri so za Evropsko unijo z vidika zaposlovanja in gospodarske rasti zelo pomembni. So vir hrane in energije. Poleg tega se v obalnih regijah zelo razvija turistična industrija, ki je pomemben gospodarski sektor. Morske vire je treba izkoriščati na odgovoren način.

Ribolovni sektor EU je drugi največji na svetu. Sektor za ribištvo in ribogojstvo zagotavlja okrog 7,3 milijona ton rib na leto; v ribiškem in predelovalnem sektorju je zaposlenih 360 000 ljudi. Zato verjamem, da mora EU doseči sporazume s tretjimi državami o skupnih ribiških politikah ali izboljšati sedanje ureditve.

− Poročilo: Sérgio Marques (A6-0146/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Podpiramo večjo uporabo posameznih predpisov z odstopanji ter posebnimi, drugačnimi in prilagojenimi ukrepi, ki so ustrezno prirejeni dejanskim gospodarskim razmeram najbolj oddaljenih regij ter bolj ugodni za njihove proizvodne zmogljivosti.

Namen tega poročila je uporaba posebne trošarinske stopnje za pivo, proizvedeno v Madeiri. Ta stopnja, ki je nižja od določene nacionalne stopnje, bo uporabljena takrat, ko letna proizvodnja pivovarne ne bo presegla 300 000 hektolitrov.

Kot je poudarila Komisija, je cena lokalno proizvedenega piva, celo s 50 % davčnimi ugodnostmi, še vedno za 7,5 % višja kot maloprodajna cena piva, proizvedenega na celinskem delu Portugalske in prodanega na trg Madeire. Če znižanje davkov ne bo koristno, se lokalne pivovarne ne bodo mogle prilagoditi konkurenci.

Tako, ob upoštevanju posebnih značilnosti in zahtev razmer v najbolj oddaljenih regijah, podpiramo ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju pravice do proizvodnje v skladu s potencialom posamezne regije, ki priznavajo regionalno gospodarstvo in posledično zagotavljajo preživetje lokalne pivovarske industrije na nacionalnem in mednarodnem trgu.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Edini razlog, zakaj glasujem za sklep o trošarini, je njegovo omejeno lokalno področje uporabe, tako da ne more negativno vplivati na pivovarno Brauerei zu Göss v Avstriji, ki proizvaja, kot je dobro znano, najboljše pivo v Evropi.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Vprašanje, ki ga je obravnaval poročevalec, zahteva razmislek o tem, kako uskladiti podporo za utrditev sistema resnične konkurence z načelom enakosti pred zakonom. Očitno je prosti trg najboljši mehanizem za urejanje gospodarstva, dokler se ne domislimo česa boljšega. S tega stališča lahko pobuda poročevalca izraža intervencionizem, ki bi negativno vplival na gospodarstvo. Po drugi strani zagotavljanje trajnosti trga vključuje zaščito nadaljnje delitve in preprečevanje monopolizacije. Preden se sprejme tako pomembna odločitev, kot je ta, je potrebna obsežnejša razprava in strokovnejša raziskava. Poročilo ne obravnava vseh vidikov te zadeve. Zato sem se odločil, da se bom glasovanja vzdržal.

− Poročilo: Monica Frassoni (A6-0107/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice Monice Frassoni o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvajanje Sklepa Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kakor je bil spremenjen s sklepom 2006/512/ES z dne 17. julija 2006. Na žalost postopek komitologije ni uspešen in nujno je sprejeti ukrepe, s katerimi se Komisiji omogoči uresničevanje podeljenih izvedbenih pooblastil in Evropskemu parlamentu spremljanje dela Komisije v tem smislu. Sklicevanje na regulativni postopek s pregledom je, kjer je primerno, obvezno za vse tri institucije. Veseli me, da nov sporazum natančneje opredeljuje obveznost Komisije o obveščanju Parlamenta v skladu s predpisi, ki zagotavljajo preglednost in učinkovitost sistema posredovanja ter določitev posredovanih informacij in posameznih faz postopka. Pozdravljam uvedbo „mehanizma zgodnjega opozarjanja”, pri katerem je Parlament obveščen o osnutku izvedbenih ukrepov. Podpiram zamisel, da Komisija javno objavi vse osnutke izvedbenih ukrepov, takoj ko so ti uradno predlagani.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, strinjam se s poročilom kolegice Frassoni glede novih postopkov komitologije.

Nova pooblastila, podeljena Parlamentu v postopku s pregledom, ki poslancem omogočajo preprečitev sprejetja besedila, ki ga odobri odbor, če strokovnjaki ne ravnajo v skladu s svojim mandatom, so velik uspeh za Parlament in pomemben korak v smeri izboljšanja ravnovesja moči med evropskimi institucijami.

Strinjam se, da je priporočljivo povečati učinkovitost postopka z jasnejšimi in dostopnejšimi sklepi odbora. Strinjam se tudi z vzpostavitvijo elektronskega registra, da se olajša preverjanje sklepov, sprejetih s postopkom komitologije.

Seveda je bistveno, da se trimesečna omejitev, ki je predvidena za pravico Parlamenta do pregleda, omeji le na posebne primere, v skladu s pismom medinstitucionalnega sporazuma iz julija 2007: krajše obdobje je sprejemljivo le, kadar je upravičeno na podlagi nujnosti ali učinkovitosti.

Nekateri odbori EP so že uspešno zagrozili, da bodo za pridobitev takojšnjega odziva in pojasnila Komisije uporabili pravico veta. Zato verjamem, da je to instrument, ki ga mora Parlament poleg tehničnih odločitev vedno več uporabljati tudi za izvajanje političnega nadzora.

− Poročilo: Monica Frassoni (A6-0108/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice Monice Frassoni glede predloga spremembe člena 81 Poslovnika Evropskega parlamenta o t. i. izvedbenih ukrepih „komitologije“. Člen 81(4) Poslovnika Parlamenta določa, da se pregled v primeru, ko za izvedbene ukrepe, ki jih predvidi Komisija, velja regulativni postopek s pregledom, začne, ko Parlament prejme osnutke ukrepov v vseh uradnih jezikih. Podpiram predlog, da se v primeru, ko veljajo krajši roki, kot je to določeno v členu 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES, in v nujnih primerih, kot je določeno v členu 5a(6), razen če predsednik parlamentarnega odbora temu nasprotuje, doda, da se rok za pregled začne iztekati na datum, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile predložene članom odbora, ustanovljenega v skladu s sklepom št. 1999/468/ES.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, poročilo gospodične Frassoni poudarja vzvišen odnos Komisije do Parlamenta, ko ima pristojnosti. Prav je, da poročevalka opozori Komisijo na njene dolžnosti, in podpiramo ta poskus ponovne vzpostavitve minimalnega demokratičnega pregleda delovanja Komisije.

Vendar ni gotovo, ali se bo zaradi tega izboljšalo delovanje tega pregleda v prihodnosti, ravno zaradi skrite želje Komisije, da bi Parlamentu preprečila posvetovanja glede ukrepov, ki jih namerava izvajati.

Prav tako obžalujemo, da ni omenjena temeljna težava, tj. obseg izvedbenih pooblastil Komisije, ki so podobna izvedbenim pooblastilom pravega zakonodajnega in regulativnega organa, vendar zaupana državnim uslužbencem, ter demokratična prevara, tj. postopek komitologije.

− Poročilo: Ioannis Gklavakis (A6-0166/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da je treba skupno kmetijsko politiko odpraviti. Hkrati mislimo, da je treba upoštevati veljavne sporazume. Na današnjem glasovanju smo zato glasovali za predlog Komisije za uskladitev s pristopnimi pogodbami s Portugalsko, Grčijo in Španijo, v katerih se je EU žal zavezala k zagotavljanju podpore za proizvodnjo bombaža, ki prav tako vključuje podporo proizvodnje. Zato obžalujemo, da Komisija ni imela možnosti, da bi predstavila predlog na tem področju, ki je v skladu s politiko za druge kmetijske sektorje, v katerih podpora ni bila vezana na proizvodnjo.

V poročilu Evropskega parlamenta (A6-0166/2008) je bila predlagana priložnost za še manj vezano podporo, zato smo se odločili, da glasujemo proti poročilu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glede na to, da je sektor bombaža v družbenogospodarskem smislu zelo pomemben za nekatere regije Evropske unije, predvsem za Grčijo in Španijo, morata Evropska komisija in Evropski parlament temu posvetiti posebno pozornost.

Resnica je, da je z reformo skupne kmetijske politike, ki se je začela leta 2003, uvedba enotnega plačila podpore, ločene od proizvodnje, povzročila to, da je leta 2006 Komisija uvedla to načelo v sektorju bombaža.

Vendar je Španija zadevo predložila Sodišču Evropskih skupnosti z utemeljitvijo, da pred reformo ni bila izvedena ocena učinka. Sodišče je razsodilo v prid Španije in razveljavilo novo shemo podpore za bombaž.

Vendar je predlog, ki ga je zdaj predstavila Evropska komisija, dejansko popolnoma enak kot prejšnji. Poleg tega so že po malo več kot letu dni od začetka izvajanja reforme skupne ureditve trga za bombaž vidne katastrofalne posledice: proizvodnja v tem sektorju se je znižala za skoraj 20 % v Grčiji in za več kot 50 % v Španiji. Tako se je zmanjšalo tudi število kmetij, in sicer za 11 % v Grčiji in za 25 % v Španiji. Ogroženi so celo obrati za čiščenje bombaža.

Zato smo glasovali proti tej resoluciji.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu kolega Gklavakisa, kot tudi moja politična skupina, ker je celotno ravnovesje kljub nekaterim pozitivnim predlogom sprememb k izvirnemu predlogu Komisije negativno. Gojitelje bombaža je treba podpreti brez nadaljnjega omejevanja proizvodnje. Hkrati je treba sprejeti temeljite ukrepe na področju varstva okolja in uspešnega razvoja kmetijstva.

− Čezatlantski gospodarski svet (RC-B6-0209/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o Čezatlantskem gospodarskem svetu, ki poudarja, da je tesno čezatlantsko partnerstvo ključni instrument za usmerjanje globalizacije v korist skupnih vrednot ter v smeri pravičnega političnega in gospodarskega svetovnega reda. Strinjam se, da je delujoč in konkurenčen čezatlantski trg osnova, na kateri bi lahko čvrsto zasidrali čezatlantsko partnerstvo ter Uniji in ZDA omogočili, da se skupno spoprimeta z globalnimi, političnimi in gospodarskimi izzivi. Varna trgovina je zlasti pomembna v vse bolj povezanem svetovnem gospodarstvu, vendar se strinjam, da je predlog o 100-odstotnem pregledu tujih tovornih ladijskih zabojnikov kot del boja proti terorističnim grožnjam neupravičen in nestvaren. Sodelovati je treba na področju uporabe pravic intelektualne lastnine ter prav tako okrepiti sodelovanje v boju proti ponarejanju in piratstvu, z jasnim časovnim načrtom za hitrejše vzajemno priznanje patentnega prava na mednarodni ravni. Obžalujem, da se ni razvilo monetarno sodelovanje dolar/evro.

  Anne Ferreira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Končnega glasovanja o tej resoluciji sem se vzdržala zlasti zaradi naslednjih razlogov.

Resolucija vključuje pozitivne točke, kot je na primer sklicevanje na previdnostno načelo. Vendar ne morem podpreti nekaterih predlogov in ciljev.

Čeprav lahko sprejmem načelo čezatlantskega trga, ne bo mogoče in še manj zaželeno, da bi ga dokončno vzpostavili do leta 2015.

Dokončna vzpostavitev tega trga vključuje odpravo netarifnih ovir (odstavek 17), tj. socialnih, zdravstvenih, okoljskih in drugih standardov. Določbe, ki jih je na teh področjih sprejela EU prek svoje zakonodaje, zagotavljajo zadovoljivo zaščito evropskih potrošnikov in državljanov ter jih je treba ohranjati ali celo izboljšati.

Prav tako označevanje in sledljivost ne zadostujeta, da bi se potrošnikom omogočilo sprejemanje odločitev na podlagi informacij (odstavek 28). Politike varstva potrošnikov ni mogoče zmanjšati na tovrstni ukrep. Izbiro potrošnikov glede kmetijskih proizvodov je treba prav tako zagotoviti s preprečevanjem onesnaževanja tradicionalnih in ekoloških poljščin z genetsko spremenjenimi organizmi.

In nazadnje, besedilo, ki zadeva uvoz ameriške, s klorirano vodo obdelane perutnine, je preveč nejasno. Če želimo ohraniti politiko varnosti živil Skupnosti, je treba uvoz prepovedati.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V času, ko se poglablja kriza kapitalizma in je protislovij vse več, so ta resolucija in cilji, določeni za („dolgoročno“) oblikovanje „čezatlantskega trga“, predstavljeni kot pravi izhod v sili, ki vse večjo liberalizacijo trgov na teh dveh točkah „trojice“ in stebre NATO prikazuje kot „rešitev“.

Poleg ponovne potrditve „čezatlantskega“ strateškega partnerstva resolucija z naštevanjem ovir za večjo konkurenčnost in kapitalistično usmerjenost v veselje in korist velikih finančnih in ekonomskih skupin predstavlja pravi načrt za liberalizacijo finančnih trgov ter trgovinskih odnosov med EU in ZDA.

Da bi (kar je nemogoče) prikrila dejanske cilje, protislovja in posledice vzpostavitve „čezatlantskega trga“, resolucija poudarja nekatere mogoče socialne in okoljske vidike zaskrbljenosti. Vendar se zdi, da se ti vidiki zaskrbljenosti pojavijo le kot funkcija in spremenljivka kapitalistične konkurence, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji.

Kljub poskusu ublažitve stanja s soočanjem s kruto realnostjo „kapitalistične globalizacije“ resolucija prikriva velike posledice za delavce in ljudi na splošno ter za mala in srednje velika podjetja, ne le v EU in ZDA, ampak tudi na mednarodni ravni.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − Glasovala sva proti predlogu spremembe 4, ker navaja, da „meni, da nobena možna rešitev ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence“.

Ob upoštevanju tega to poudarja, da so gospodarski interesi pomembnejši kot skrb za javno zdravje. Misliva, da je takšno razmišljanje nesprejemljivo. Meniva, da mora Evropska unija, ko gre za vprašanje varnosti hrane, upoštevati previdnostno načelo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Spoznanje, da so odnosi med ZDA in Evropsko unijo zelo živi, razen glede vprašanj tretjih držav (čeprav je tudi to premostljivo), je ključnega pomena. Ta razprava, navedena besedila in danes sprejet dokument so lahko zelo uporabni.

Zato je bistveno, da se končno doseže cilj okrepitve čezatlantskega gospodarskega povezovanja. S tega stališča so glede na nedavno opravljene študije dosedanja prizadevanja, zlasti tista, katerih cilj je odprava necarinskih ovir (nejasni splošni predpisi, ki resno ovirajo mednarodno trgovino), zelo koristna. Zato se mora na podlagi tega razviti večja predanost obeh strani.

Poleg tega je treba na tem istem področju mednarodne trgovine zagotoviti okrepitev in večjo doslednost zavezanosti na obeh straneh severnega dela Atlantskega oceana.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Kot soavtor te resolucije podpiram resnične namere postopka čezatlantskega gospodarskega sveta.

EU in ZDA morata začeti iskati pobude za zmanjševanje ovir. Zlasti pozdravljam stalen napredek v zvezi s finančnimi storitvami, mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter dogovori posrednik–trgovec.

Storiti je treba več in raziskati nove načine, vključno z večstranskim pristopom. Vendar sem zaskrbljen, ker se obe strani ne bi smeli zanašati na pravna sredstva, ki lahko odpravijo razlike med nami ali ne. Za to bo treba trdo delati in to ni nič bolj očitno kot na področju zavarovalništva ter zlasti zavarovanja s premoženjem.

Čezatlantski gospodarski svet sam po sebi ne zadeva trgovine. Gre za krepitev našega odnosa na regulativni ravni, s čimer se izboljšujeta odprtost in učinkovitost naše industrijske zmogljivosti ter odpravljajo slabi izgovori iz preteklosti.

Zdaj se soočamo z naraščajočimi izzivi po svetu, kjer je zanimanje za EU in ZDA povezano s sistemi, ki spodbujajo rast, ne pa protekcionizma in izolacionizma.

Čezatlantski gospodarski svet pomaga zbliževati EU in ZDA, vendar se ne moremo zanašati le na njegove rezultate. Storiti je treba več, da bomo s tovrstnim pristopom vsakodnevno obravnavali zadeve na tej ravni. Na podlagi naše politične ekonomije je prelahko napovedati neuspeh; da premagamo ta strah je treba trdo delati.

− Poročilo: Marco Cappato (A6-0153/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo italijanskega kolega Marca Cappata o človekovih pravicah v svetu za leto 2007. Podpiram izjavo, da morata Komisija in Svet prednostno ukrepati (po merilih, ki so bila uporabljena za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča) v zvezi s podporo delovanja mednarodnih sodišč, ki obravnavajo varstvo človekovih pravic. Novi svet Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) lahko postane pomemben okvir za izboljševanje položaja na področju človekovih pravic v svetu. Strinjam se s spodbujanjem nenasilja kot z bistvenim načinom zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter z bojem proti smrtni kazni. Kot moji kolegi sem presenečen, da številne evropske države še vedno niso ratificirale opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju. Veseli me, da je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) tako učinkovit, ampak njegov proračun še zdaleč ne dosega pričakovanj, zato podpiram večji proračun EIDHR od leta 2009.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Želim razložiti, zakaj sem glasoval za poročilo o človekovih pravicah, glede na to, da so še danes prepogosto kršene.

Evropska unija uvršča človekove pravice med svoja temeljna načela, tako da je upoštevanje človekovih pravic upravičen predpogoj za pristop k EU.

Zato je Evropska unija odgovorna za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v Evropi in tretjih državah z usklajeno skupno zunanjo politiko, ki je neodvisna od interesov in stališč držav članic. EU mora spodbujati ratifikacijo statuta Mednarodnega kazenskega sodišča po svetu, da se posamezniki zavarujejo pred t. i. zločini proti človeštvu ter da se v prihodnosti preprečijo genocid in druga grozodejstva, brez strahu pred sankcijami; prav tako mora pripomoči k večji učinkovitosti in uspešnosti UNHCR. Menim tudi, da je treba izvajati resolucijo Združenih narodov o vsesplošnem moratoriju na smrtno kazen.

Evropska unija mora prispevati tudi k spoštovanju človekovih pravic s strani svojih večjih trgovinskih partneric. Upam, da bo Kitajska prenehala z mučenjem in s tem pokazala, da je odprta za kulturo, ki spoštuje človekove pravice in se zavzema za mir, kar od nekdaj simbolizira olimpijske igre.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam današnje sprejetje predloga resolucije gospoda Cappata o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in evropski politiki zadevnega področja.

To poročilo obravnava napredek na področju človekovih pravic po vsem svetu in ocenjuje prizadevanja EU za spodbujanje človekovih pravic v svojih ukrepih in politikah.

Ustrezno poudarja potrebo po večji doslednosti notranjih in zunanjih politik na tem področju.

Poročilo se zlasti osredotoča na vprašanje smrtne kazni, boj proti vsem vrstam mučenja, diskriminacijo in nasilje nad ženskami ter potrebo po okrepitvi varstva pravic otrok.

Izpostavlja odgovornost EU za spodbujanje vloge civilne družbe, da bi bil boj učinkovitejši in ustreznejši, ter za okrepitev sredstev, ki so predvidena za ta namen.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista podpira pomembno delo na področju človekovih pravic po vsem svetu, vendar meniva, da je to letno poročilo še en poskus Parlamenta, da razširi pristojnosti EU na področjih zunanje politike.

Razmere so v veliko državah zelo zaskrbljujoče in mednarodna skupnost se mora seveda odzvati. Vendar se mora to zgoditi prek Združenih narodov in njihovih različnih organov, ki so za razliko od EU do tega upravičeni in jih podpira večina držav.

Zato sva se odločila glasovati proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Vsako leto se soočamo s tem hinavskim odnosom Evropskega parlamenta na področju človekovih pravic v svetu.

Poročilo vsekakor vključuje točke, ki jih podpiramo. Vendar je v osnovi odličen primer instrumentalizacije človekovih pravic in njihove nesprejemljive uporabe kot političnega orožja v korist interesov velesil EU ter njihovih velikih finančnih in gospodarskih skupin ter proti ljudem, ki zavračajo njihove ukaze.

Tako ni nobenih sklicevanj na očitne kršitve človekovih pravic v Palestini, Iraku, Afganistanu, na okupiranem Cipru ali v Zahodni Sahari, za katere so odgovorne države EU in/ali njihovi zavezniki, kot so ZDA, Izrael, Turčija ali Maroko, ter nobenih ovadb teh kršitev.

Na ta način se ponovno poskuša odvzeti človekove pravice z njihovim podrejanjem gospodarskim in socialnim pravicam. Zaščita človekovih pravic, vključno z dejstvom, da so nedeljive in jih ni mogoče uvrstiti, ter njihov status predpogoja za spoštovanje pravic ljudi in za resnično socialno pravičnost, mir, svobodo in demokracijo morata sestavljati okvir našega političnega delovanja. Človekove pravice razumemo kot pravice, ki ščitijo pravice ljudi, ne pa hinavski odnos.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo kolega Cappata o človekovih pravicah. Zlorabe človekovih pravic se dogajajo po vsem svetu in v EU se moramo vedno odzvati kot zagovorniki tistih, ki zaradi tega trpijo.

Prav tako moramo biti pazljivi na področju zlorab človekovih pravic znotraj naših meja; primer, ki nas opozarja na to, kako zlahka pride do takšnih zlorab, so letalski poleti z vkrcanimi ujetniki za izročitev.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, glasovala sem proti skupini, ki je vložila predlog spremembe 12 odstavka 94 poročila gospoda Cappata, s katerim bi se črtal pojem „spolnega in reproduktivnega zdravja“. Čeprav se pod pojmom „spolno in reproduktivno zdravje“ obravnava tudi splav, ki ga ne podpiram kot absolutno pravico, menim, da ga je treba na tem mestu omeniti. Odstavek 94 nas opominja, da morajo imeti zdravstveni programi, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, pomembno vlogo v politiki EU na področju razvoja in človekovih pravic, zlasti kjer je razširjeno nasilje na podlagi spola, ženske in otroke pa ogroža virus HIV/aids, ali se jim zavrača dostop do informacij, preprečevanja in/ali zdravljenja.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo o položaju človekovih pravic v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju. Človekove pravice so splošne pravice in jih je treba uporabljati brez omejitev. EU ima priložnost zavzemati se za načelo človekovih pravic na globalni ravni. Točna analiza sedanjih razmer je predpogoj za to in zato pozdravljam pobudo gospoda Cappata.

Usklajevanje politike EU na področju človekovih pravic je zlasti pomembno, da se doseže skupen pristop, na primer v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem. Prav tako je v mednarodnem prostoru zaželeno enotno stališče. Zdi se, da si nekatere države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, ne prizadevajo dovolj za odpravo hudih kršitev človekovih pravic na svojem ozemlju. EU mora pri trgovanju s temi državami delovati odločno in enotno, kar je mogoče le s skupno politiko EU na področju človekovih pravic.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Cappata o položaju človekovih pravic v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju. Poročilo poudarja, da se mora EU bolj osredotočiti na človekove pravice, zlasti pri trgovinskih pogajanjih.

Priznavam pomanjkljivosti na področju človekovih pravic, opredeljene v poročilu, in podpiram rešitve, ki jih predlaga gospod Cappato, kot je večja vloga pododbora Parlamenta za človekove pravice in Sveta v tovrstnih razpravah. Glasoval sem za to poročilo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Nenavadno je, da Evropska unija predlaga razglasitev „evropskega leta nenasilja“, medtem ko sama pošilja misije v Čad, kjer francoski interesi onemogočajo doseganje nujne nepristranskosti. Spomnimo se, kako je EU izkazovala nenasilje in spoštovanje človekovih pravic v času skrivnih zaporov Cie in letalskih poletov Cie z vkrcanimi ujetniki za izročitev. Da ne omenjam napredovanja pristopnih pogajanj z državo, ki tepta pravice manjšin, obravnava ženske kot drugorazredne državljane ter veselo sledi zgledu ZDA in z njihovo podporo začenja vojno nasilja proti svoji sosedi. Da ne omenjam tudi nespoštovanja človekovih pravic, predvsem z neupoštevanjem rezultatov referenduma, ter žrtvovanja vedno več temeljnih pravic pod pretvezo boja proti terorizmu.

Če se EU resno in resnično namerava zavzemati za človekove pravice, mora odgovoriti na vsa še neodgovorjena vprašanja v zvezi z mučenjem v zaporih ZDA in programom „izrednih izročitev“ Cie ter takoj prekiniti pogajanja s Turčijo, saj mora biti ključni element politike človekovih pravic EU tudi podpiranje demokracije in demokratičnih vrednot doma.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Vzroki, zakaj nisem glasoval za predlog resolucije o poročilu o človekovih pravicah so naslednji.

1. Poročilo vključuje številne točke, ki jih je vredno podpreti. Vendar sploh ne upošteva odsotnosti socialnih in gospodarskih pravic v večjem delu sveta, posledica tega pa je umiranje več milijonov ljudi zaradi lakote ter primanjkovanje bivališč in delovnih mest. Poročilo predstavlja človekove pravice kot zgolj civilne in tako zanemarja načelo nedeljivosti človekovih pravic, kot je navedeno v listini ZN.

2. Poročilo ne obravnava kršitev človekovih pravic, ki jih zagrešijo ali podpirajo države članice EU. Vendar mora EU, da se izogne kakršnim koli obtožbam hinavščine, raziskati in razjasniti kršitve človekovih pravic v tretjih državah ali proti državljanom tretjih držav, pri katerih so sodelovale ali se z njimi strinjale države članice EU; takšen primer so obtožbe mučenja proti četam, ki so bile udeležene v operaciji Artemis EU v demokratični republiki Kongo;

3. Vojna je še vedno največja kršitev človekovih pravic, ampak v poročilo sploh ni vključena. Vendar je zaradi lizbonske pogodbe in napovedi, da bo predsedstvo Sveta v drugi polovici leta 2008 prevzela Francija, resnična zaskrbljenost, da bo EU sodelovala v več vojaških misijah. Človekovih pravic se ne sme izkoriščati za te operacije. Tega vidika v poročilu ni.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Pozitivna lastnost poročila, o katerem smo glasovali danes in ki nadaljuje poročilo Sveta in Komisije, je posodobljen in kritičen opis človekovih pravic v svetu. Vendar žal ni veliko več kot to. Kljub prizadevanju, da bi našteli različne pobude Evropskega parlamenta glede nekaterih razmer, se zdi, da cilj v zvezi z oceno resničnega učinka evropskih politik na spodbujanje človekovih pravic, ni bil ustrezno dosežen. Da bi bilo to ocenjevanje učinkovito, bi moralo vključevati jasen opis posebnih ciljev, celovit pregled vseh političnih instrumentov, uporabljenih v zvezi s tem, ter oceno doseženih rezultatov. Naše poročilo je torej pomemben in zelo bistven popis, vendar nikdar ne bo tako pomemben, kot bi lahko bil in kot bi pravzaprav moral biti. Zato sem tako kot številni kolegi poslanci, zlasti iz skupine PPE–DE, tudi sam zaskrbljen zaradi pregleda pogojev, pod katerimi vsako leto potekata to poročilo in ta razprava.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE), v pisni obliki. − (ES) Skupina PPE–DE je glasovala proti in odločno zavrača odstavek v zvezi z načeli iz Yogykarte v poročilu kolega Cappata. Le malo držav je podpisalo ta načela in jih uporabljalo, njihovo vsebino pa upošteva le mednarodna skupnost. Enako lahko rečemo za širok pojem „spolnega in reproduktivnega zdravja“, izraz, ki zajame vse in v okviru katerega poskušajo nekateri prikriti ali uvesti neomejene zamisli. Tega ne moremo podpirati.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Ob velikem višanju svetovnih cen hrane je pomembno, da se potreba po zadostni količini hrane obravnava kot človekova pravica. V zvezi s to krizo glede hrane, v kateri bodo najbolj trpeli najrevnejši, je treba takoj ukrepati. Evropski svet in Komisijo pozivam, da uporabita vsa potrebna sredstva za pomoč tistim, ki jih je prizadelo izredno zvišanje cen hrane.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Odločila sem se, da se glasovanja v zvezi s to zadevo vzdržim, ker poročilo gospoda Cappata vključuje dele, ki zagovarjajo, da mora odločitve sprejeti EU (zlasti odstavki 15, 45 in 141). Menim, da morajo o vprašanjih, ki so povezana s človekovimi pravicami, odločati države članice.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Poročilo kolega Cappata je namenilo prednost vprašanju nedoločene diskriminacije, ki temelji na spolni usmerjenosti in reproduktivnih pravicah.

Hkrati namenja malo pozornosti sedanjemu razširjenemu kršenju verske svobode.

Zato na današnjem glasovanju tega poročila nisem mogel podpreti.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci priznavajo pomembno vlogo EU pri podpiranju človekovih pravic in demokracije v svetu. Podpremo lahko številne pomembne točke v poročilu kolega Cappata.

Vendar so v poročilu številni odstavki, s katerimi se nikakor ne strinjamo. Na primer odstavki 2, 5, 14, 15, 30 in 38. Poleg tega lahko poslanci britanske konservativne stranke v skladu s konvencijo svobodno glasujemo o zadevah v zvezi s smrtno kaznijo in splavom.

Na končnem glasovanju smo glasovali za poročilo, ker želimo jasno pokazati, da načeloma podpiramo ohranjanje in krepitev človekovih pravic po svetu. Verjamemo, da imajo države članice EU pri tem pomembno vlogo.

  Sahra Wagenknecht (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Za poročilo o človekovih pravicah nisem glasovala zaradi naslednjih razlogov.

1. Človekove pravice so neodtujljive, nedeljive in splošno sprejete. Vendar so socialne in gospodarske pravice ter hude kršitve teh pravic po vsem svetu v tem poročilu obravnavane v majhnem obsegu. Dejstva, da se več milijonom ljudi kratijo najbolj temeljne pravice, da imajo (delno zaradi zelo težavnih politik EU) na voljo vedno manj hrane ter da so lakota, bolezen in pomanjkanje dostojnih bivališč kruta realnost, da veliko ljudem izobraževanje ni dostopno ter da so pravice delavcev poteptane, se v veliki meri ne upoštevajo.

2. Poročilo ne omenja kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo v sami EU in v katerih je EU udeležena po svetu, delno zaradi vojaške in oboroževalne politike ter njenih vojaških misij, ki se nenehno širijo. Kritizira le kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo zunaj EU; nedejavnost in odgovornosti EU pa so prezrte. Notranji in zunanji vplivi neoliberalnih politik EU s svojimi negativnimi posledicami za človekove in temeljne pravice v poročilu niso omenjeni.

3. V poročilu je prisoten zelo selektiven pristop do izražanja kritike, kot dokazujeta izbor kritiziranih držav in obseg te kritike. Vendar politika na področju človekovih pravic ne sme temeljiti na političnih zahtevah, če želi ohraniti svojo kredibilnost.

− Poročilo: Véronique De Keyser, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0138/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo, ki sta ga skupaj pripravila belgijska kolegica Véronique de Keyser in španski kolega José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra o misijah EU za spremljanje volitev. Spremljanje volitev mora zlasti v novih demokratičnih državah ostati prednostna naloga EU, ker so volitve, četudi ne pomenijo demokracije, njen ključni element in s tem temeljna pravica ljudi.

Kot mojim kolegom je tudi meni žal, da Evropska unija še vedno nima skupne, celovite strategije za spodbujanje demokracije. Treba je nadaljevati z izvajanjem ukrepov po volitvah, ker v nekaterih primerih ne zadostuje pasiven odnos do držav, katerih volilni postopek so opazovalci ostro kritizirali.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo kolegov De Keyser in Salafrance, ker sem bil v dveh primerih glavni opazovalec v imenu Evropske unije: v Indoneziji leta 2004 in v Acehu v letih 2006/2007. Prepričan sem, da je prizadevanje Unije za izboljšanje integritete volilnega postopka zelo pomembno. Naša dolžnost pravzaprav ni potrditev zmagovalcev, ampak zagotovitev poražencem, da so pravično izgubili, kar je lahko bistveno pri zmanjševanju napetosti v povolilnem obdobju.

Čeprav se strinjam s sodelovanjem državljanov iz držav zunaj EU, kot so Švica, Norveška in Kanada, moramo zagotoviti, da je večina sodelujočih državljanov EU. Vem za primer, ko so številčno skoraj prevladali državljani držav, ki niso članice EU.

Prav in primerno je, kot določa odstavek 38, da v povolilnem obdobju podpremo nove parlamente. Zelo dobro se zavedam, kako uporabno je lahko to, ker sem v imenu razvojnega programa Združenih narodov leta 1999 svetoval novemu indonezijskemu parlamentu glede revizij poslovnika. Kolegoma čestitam za poročilo, ki ga bomo zagotovo ponovno obravnavali v novem zakonodajnem telesu po letu 2009.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujeva odlomkom poročila, katerih namen je misije EU za spremljanje volitev spremeniti v politiko do tretjih držav. Ugotovljene nepravilnosti je treba obravnavati z večjo legitimnostjo in širšo podporo, kot ju ima EU, kar v tem primeru omogočata predvsem OVSE in ZN.

Kljub temu ima EU vlogo pri spremljanju volitev skupaj z drugimi mednarodnimi organi. Izkušnje in strokovno znanje, ki jih je EU pridobila, so zelo pomembni in jih je treba uporabiti tudi v prihodnosti.

Zato sva se določila podpreti poročilo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Tega samoiniciativnega poročila ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot del skupne zunanje in varnostne politike EU. Tako lahko rečemo, da ga zaznamuje nadut in samohvalen odnos, primer katerega je samoocena EU kot „vodilne“ na področju mednarodnega spremljanja volitev.

Na podlagi tega odnosa „večvrednosti“ „vrednot“ in ravnanja EU se pogosto poskušajo misije za spremljanje volitev uporabiti kot sredstva pritiska na notranje zadeve držav in vmešavanja vanje, predvsem v zvezi s tistimi, ki vztrajajo pri razvoju projektov, ki temeljijo na zagotavljanju nacionalne suverenosti in neodvisnosti.

Z drugega vidika je zanimivo, kaj pravzaprav poskuša EU doseči s „skupno, celovito strategijo za krepitev demokracije“. Kaj poskuša EU doseči s financiranjem nacionalnih parlamentov in političnih strank v drugih državah? Odgovor je v našem položaju. EU poskuša med ljudmi uveljaviti enoten model (kapitalizma). Ta model ustreza interesom večjega izkoriščanja in uveljavlja liberalizacijo mednarodne trgovine. Naklonjen je interesom večnacionalnih družb za ceno napredka ljudi in razvoja držav.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe De Keyser in gospoda Salafrance Sanchez-Neyre, ki obravnava pomembna vprašanja. Zavezanost EU krepitvi demokratičnih procesov je hvalevredna in poročilo upravičeno navaja, da lahko demokracija obstaja le v okviru dolgotrajnega ukoreninjenja demokratičnih vrednot.

To odločilno dejstvo je bilo prezrto, ko so se ZDA in Združeno kraljestvo odločili za vojno v Iraku. Sedanje katastrofalne okoliščine v tej državi zlasti dokazujejo, da je treba demokratične vrednote vzdrževati in da niso združljive z nasiljem.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram okrepitev misij EU za spremljanje volitev, da se mladim demokratičnim državam zagotovi učinkovito podporo.

V zvezi s tem pozdravljam poziv k evropskemu soglasju glede krepitve demokracije, ki bi lahko povečalo učinkovitost misij za spremljanje volitev.

Volitve so pomemben korak v smeri stabilne demokracije ter imajo velik simbolen pomen za zadevno državo in za širšo mednarodno skupnost. EU je pri spremljanju volitev prevzela vodilno vlogo in mora zdaj to vlogo intenzivno razvijati. Menim, da je v zvezi s tem predvsem pomembno nadaljnje ukrepanje v povolilnem obdobju. EU mora opredeliti ključne izzive, ki so povezani z vodenjem volitev, ter se nanje odzvati na enoten in razumljiv način. Smiselno bi bilo tudi, da Parlament zagotovi podporo novo izvoljenim parlamentom.

Vse te cilje v celoti podpiram, zlasti ker moje izkušnje opazovalca volitev EU v Gvatemali dokazujejo njihovo nujnost.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Misije za spremljanje volitev so ključni del vloge zunanje politike EU. Ker je Evropska unija zveza demokratičnih držav, mora učinkovito deliti svoje izkušnje z drugimi in po vsem svetu je treba podpirati pobude za naše sodelovanje v procesu volitev.

K okrepitvi demokracije v svetu lahko učinkovito prispevamo z boljšimi praksami in metodologijo misij Evropske unije za spremljanje. Zato sem glasoval za skupno poročilo gospoda Salafrance Sánchez-Neyre in gospe De Keyser.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Ta parlament si prizadeva za demokracijo in svoje opazovalce volitev pošilja v številne države. Za državljane zadevne države je bistveno, da te volitve potekajo pošteno in pravilno. Naš vpliv pomembno prispeva k demokratičnemu napredku, če se naša priporočila seveda dejansko upoštevajo.

Vendar se ne zavajajmo glede naše privrženosti demokratičnim standardom v EU; osebe, ki razglašajo nepriljubljeno resnico, se še vedno označuje kot desničarske radikalce; Pogodba, ki sta jo na referendumih zavrnili dve državi članici, se v parlamentih še vedno ni sprejela v popravljeni obliki; prebivalstvu se še vedno dovoljuje ponavljanje glasovanja, dokler se ne doseže želen rezultat; poleg tega pa kljub volji ljudstva še vedno obstajajo načrti za pristop Turčije k Evropski uniji.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Čas volitev nikakor ni edini čas ali edini element demokracije. Vendar pogosto pomeni prelomno točko. V državah brez volilne tradicije je lahko organizacija volitev – in pogosto tudi je – vzrok, da proces demokratizacije postane enosmeren. To je proces, o katerem govorimo. Zato je vse, kar je v tem poročilu navedeno o uspehu, težavah, pomanjkljivostih in potrebi po reformi misij Evropske unije za spremljanje volitev, pomembno in si zasluži vso našo pozornost, vendar ni upoštevana bistvena točka, in sicer splošen prispevek različnih evropskih instrumentov k doseganju demokracije (v katerega so seveda vključene misije EU za spremljanje volitev) Mislim, da je to izziv, ki ga je ustvarila ta razprava, o katerem moramo razmišljati in ga sprejeti. Spodbujanje in zaščita demokracije nista edini del jedra Evropske unije, ampak tudi del njene svetovne vizije, kar zadeva načela in vrednote ter njene interese.

− Poročilo: Glyn Ford, Vicenzo Aita (A6-0151/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za odlično samoiniciativno poročilo spoštovanega britanskega poslanca Glyna Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je del širše strategije za dvostranska in medregionalna pogajanja s trgovinskimi partnerji.

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki vključuje izvršljive klavzule o človekovih pravicah, je za Unijo pogoj za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma s katero koli državo. Reševanje težave z bančno tajnostjo v Singapuru je bistveno, če želimo ustvariti dejanske možnosti za sklenitev medregionalnega prostotrgovinskega sporazuma. Kot moji kolegi sem tudi sam posebej naklonjen boju proti ponarejenim farmacevtskim proizvodom, ki povzročajo nelojalno konkurenco in ogrožajo potrošnike.

Obžalujem sprejetje načela največje uporabe prožnosti iz deklaracije o spremembi sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazuma TRIPS) in dostopa do zdravil, ker ti mehanizmi niso bili ustrezno ovrednoteni.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to poročilo podpiram, ker sem prepričan, da je prosta trgovina nujen ukrep za doseganje globalne blaginje.

Vendar mora biti naša podpora za kakršen koli nadnacionalni gospodarski sporazum pogojena s spoštovanjem strogih pravil, ki vse stranke zavezujejo k ratifikaciji temeljnih konvencij Svetovne organizacije dela, kar zagotavlja zaščito delavcev.

Kot je navedel poročevalec, je združenje ASEAN kot celota peti največji trgovinski partner EU. To izpostavlja naš velik trgovinski interes v tej regiji, ki je nedvomno hitro rastoč trg.

Močan vpliv regije in odsotnost učinkovite lokalne zakonodaje o zaposlovanju od nas zahtevata zagotovitev, da novi sporazum določi stroga gospodarska pravila ter zlasti pravila v zvezi z zaposlovanjem, okoljem in človekovimi pravicami, da se omeji vpliv socialnega dampinga.

Noben izključno gospodarski sporazum ne more in ne sme ogroziti varnosti proizvodov ter zaščite delavcev in okolja.

Vsi, ki nas združujejo skupne vrednote, imamo moralno in institucionalno dolžnost, da zberemo pogum ter veliko bolj strogo in selektivno izbiramo naše trgovinske partnerje; vsi naši partnerji morajo Evropi zagotoviti, da vzpostavljajo zgled za druge države po svetu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujemo dejstvu, da poročilo vključuje več vidikov, ki niso nikakor povezani s trgovinsko politiko. Politične razmere v Mjanmaru in osvoboditev političnih zapornikov sta zelo pomembni vprašanji, vendar se ne smeta vključevati v nadnacionalno trgovinsko politiko EU. Mislimo, da je to še en poskus EU za razširitev njenih pristojnosti na področju zunanje politike.

Na drugi strani stranka Junijska lista meni, da so prostotrgovinski sporazumi med EU in drugimi regijami naravna posledica enotnega trga in skupne trgovinske politike. Zato smo se kljub vsemu odločili, da glasujemo za sprejetje poročila.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V skladu s poročilom je zagotavljanje trgovinskih koristi s sklepanjem prostotrgovinskih sporazumov z različnimi regijami za Evropo najboljša politična strategija za preseganje krize, vsaj dokler se ne bo odpravil zastoj v Svetovni trgovinski organizaciji.

Vendar se poročilo ne ustavi pri tem. Hkrati s prostotrgovinskimi sporazumi podpira gospodarsko povezovanje regij, ki bi bilo podobno kot v EU ter po možnosti gospodarsko in politično podrejeno EU.

Splošna zavrnitev predlogov sprememb, ki jih je vložila naša skupina, dokazuje končni cilj, tj. liberalizacijo brez upoštevanja sredstev ali posledic. Zavrnili so se celo predlogi sprememb, ki poudarjajo potrebo po upoštevanju obstoječih razlik med obema regijama ter cilje ustvarjanja delovnih mest in zagotavljanja trajnostnega gospodarskega razvoja, neodvisnosti in varnosti oskrbe s hrano in okoljskega razvoja. Večina v Parlamentu je sicer sprejela cilj omogočanja dostopa do zdravil in prenosa tehnologije, vendar tudi to pod določenimi pogoji.

Učinki te politike so očitni, npr. povečanje cen energije in hrane ter povečanje socialnih neenakosti in regionalnih razlik, revščine, lakote in bolezni.

Zato je bila naša edina možnost, da glasujemo proti temu poročilu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo Glyna Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami ASEAN. Bistveno je, da Komisija v novo generacijo prostotrgovinskih sporazumov, ki jih predlaga, vključi stroge klavzule o pravicah intelektualne lastnine. Takšen ukrep ne bi spodbudil le inovacij in raziskav v državah ASEAN, ampak zlasti zaščitil potrošnike pred nevarnim ponarejenim blagom, kot so ponarejeni farmacevtski proizvodi.

Nedavna raziskava OECD o ponarejanju, o kateri smo v Parlamentu razpravljali ta teden, dejansko navaja, da se je trgovina s ponarejenim blagom v Maleziji in na Filipinih razširila skoraj do stopnje, ki jo ta trgovina dosega na Kitajskem. Poročilo obravnava ta vprašanja in glasoval sem za njegova priporočila.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za to odlično poročilo. Zame so bili ključni predloga sprememb 7 in 14 ter odstavek 42.

Ti oddelki priznavajo pomen zagotavljanja dostopnih in trajnostnih javnih storitev, tj. predlog spremembe 7, uveljavljanja delovnih standardov prek mehanizma za reševanje sporov, tj. predlog spremembe 14, ter potrebe po razlikovalni obravnavi okolju prijaznih in pravičnih trgovskih proizvodov pri določanju tarif, tj. odstavek 42.

Poročevalcu, gospodu Fordu, čestitam za njegovo poročilo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami ASEAN (združenje držav jugovzhodne Azije).

Poudariti želim, da je za uspešen sporazum nujna zavezanost obeh partnerjev. Glede na poročilo o nedavnih pogajalskih krogih so možnosti za čim prejšnji in ambiciozen sporazum z združenjem ASEAN morda ogrožene zaradi slabih pogajalskih sposobnosti in težav pri doseganju skupnega stališča. Združenje ASEAN bi bilo peti najpomembnejši trgovinski partner EU.

Poročilo zagovarja koncept prostotrgovinskega sporazuma z združenjem ASEAN, če bo sporazum izpolnil nekatere ključne pogoje. Treba je zagotoviti, da se ne ogroža varstva potrošnikov ali zaščite okolja.

Pogajanja o sporazumu z regijo, ki jo sestavlja deset neodvisnih držav, so zelo zapletena in dolgotrajna. Hkrati medregionalni sporazumi zagotavljajo precejšnje koristi, ker spodbujajo regionalno povezovanje, kar krepi gospodarstva partnerskih držav in zmanjšuje število predpisov.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Evropska unija mora biti pri obvladovanju trgovinskih in gospodarskih odnosov s tretjimi državami posebej previdna.

Stopnja rasti BDP v državah ASEAN se vsako leto poveča. Med drugim filipinska banka Bangko Sentral ng Pilipinas pričakuje povečanje filipinskega BDP za 4,8 % do 5,5 %. Napoveduje tudi 11-odstotno povečanje izvoza in 10-odstotno povečanje vrednosti nakazil v tujih valutah s strani Filipincev, ki delajo v tujini.

Malezijski BDP znaša 6 721 USD na prebivalca. Leta 2008 naj bi se povečal na 7 596 USD. Leta 2007 je malezijsko gospodarstvo zabeležilo 6,3-odstotno povečanje BDP. Skupna rast BDP za vse države članice ASEAN je ocenjena na približno 6 %. To so pomembni kazalniki za oceno trgovinskih in gospodarskih odnosov z državami jugovzhodne Azije (ASEAN).

− Poročilo: Rosa Miguélez Ramos (A6-0103/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nujno se je treba odzvati na težavo pomanjkljivih informacij o staležih globokomorskih rib ter podatkov o ulovih, ribolovnem naporu in njihovem vplivu na populacijo posamezne vrste.

Poleg tega, da so te informacije ključne za pripravo študij in znanstvenih mnenj, lahko odločilno prispevajo tudi k določitvi ustreznih ukrepov za upravljanje ribištva.

Zato menimo, da je bistveno, da to postane ena od prednostnih nalog pri delovanju držav članic za izboljšanje zbiranja in razpoložljivosti zanesljivih podatkov, vključno z analizo razlogov za neizvajanje ali slabo izvajanje veljavnih ukrepov za upravljanje, kot je navedeno v poročilu. Možnost, ki so jo izpostavile mednarodne organizacije, da so morda nekatere od teh vrst pretirano izkoriščane, to potrebo dodatno krepi.

Cilj je uporaba previdnostnega pristopa, ki poskuša uravnovesiti ribolovne možnosti in stabilnost staležev. Zato podpiramo vložene predloge sprememb. Mislimo, da morajo ukrepi, ki se bodo sprejeli, upoštevati posebno naravo vsake vrste, ribolovnega območja in uporabljenega ribolovnega orodja, zlasti tisti, ki so bolj selektivni in manj vplivajo na morsko dno.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Miguélez Ramos o globokomorskem ribolovu. Globokomorski ribolov je precej nedavna inovacija in ribolov se je zdaj usmeril k več staležem rib, ki se prej niso izkoriščali, vendar na podlagi pomanjkljivih znanstvenih raziskav ali pravne ureditve. Zato je ustrezno obravnavati ta vprašanja.

Pozdravljam poziv iz poročila gospe Miguélez Ramos, naj se ribiči in njihova združenja v celoti vključijo v opredelitev ukrepov za ohranjanje morskega okolja. Trajnostno ribištvo je odvisno od ukrepov, ki se sprejmejo na lokalni ravni in vključujejo tiste, katerim so namenjeni.

− Poročilo: Ingo Friedrich (prej Alexander Stubb) (A6-0105/2008)

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, v Bruslju je zdaj dejavnih približno 2 500 lobističnih organizacij. Več kot 300 teh organizacij zastopa lokalne in regionalne organe, pri čemer delujejo kot veleposlaništva. Med drugim zastopajo tudi Małopolsko (Malo Poljsko), ki je moja evropska volilna enota. To priložnost, ko v Parlamentu razpravljamo o poročilu, želim izkoristiti, da opozorim na vprašanje odnosa med institucijami EU in tovrstnimi organizacijami. Medtem ko si prizadevajo za pridobitev zanesljivih informacij od evropskih institucij, zastopniki lokalnih in regionalnih organov hkrati zagotavljajo tudi najnovejše podatke o razmerah v njihovih regijah. Poročevalka je izjavila, da je preglednost dvosmerna. Na podlagi te izjave poudarjam pomen večje preglednosti na strani evropskih institucij in enako obravnavanje vseh organizacij, ki so zastopane v Bruslju.

Navedeno poročilo sem podprl, ker vključuje posebne primere, kako lahko Evropski parlament izboljša preglednost postopkov, ki se uporabljajo za zunanje organizacije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Znano je, da se v Bruslju hitro in stalno razvija sektor profesionalnih lobistov, ki želijo vplivati na oblikovanje politike EU. Zato je nujno, da določimo vsaj pravila, ki zagotavljajo informacije o interesih, ki jih zastopajo lobisti, čeprav bo kljub temu vedno težavno zagotavljati preglednost in preprečevati neetične prakse. Zato smo glasovali za to poročilo.

Vseeno obžalujemo, da predlogi, ki jih je vložila naša skupina, niso bili sprejeti, zlasti predlogi, da je treba zastopnike interesov poleg tega, da se morajo registrirati, zavezati k razkrivanju podatkov o izdatkih za svoje dejavnosti, zlasti z zagotavljanjem enakih podatkov o izdatkih za predstavljanje interesov za poslance Evropskega parlamenta, kot jih morajo ti navesti v svojih finančnih izjavah.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To poročilo bom podprl, ker krepi pravila evropskih institucij v zvezi z lobisti. Sam sem bil pred več kot desetletjem, januarja 1996, avtor prvega poročila o tem vprašanju, ki ga je pripravil takratni odbor za pravila, in trenutno veljavna zakonodaja v zvezi z lobiranjem je zakonodaja, ki sem jo predlagal v svojem prvotnem poročilu.

Več kot deset let pozneje je jasno, da je treba ta pravila spremeniti in okrepiti. Zadnjič nam ni uspelo vzpostaviti skupnega sistema za vse institucije, zdaj pa se to zdi mogoče. Po mojem mnenju so lobisti vsi tisti, ki želijo biti prisotni v Parlamentu, Komisiji ali Svetu, da bi vplivali na proces odločanja, ne glede na to, ali gre za delodajalce ali delavce, skupine potrošnikov ali proizvajalcev ali posebne interesne skupine.

Ocenjuje se, da je v Bruslju približno 5 000 lobistov, kar pomeni sedem lobistov na enega poslanca EP. Velika večina opravlja koristno delo, majhno število lobistov pa ne. Zagotoviti moramo, da ta manjšina ne bo vplivala na večino ter da bodo ti zunanji dejavniki pozitivno vplivali na naše delo in ga ne bodo ovirali. Veselim se predlogov o „skupni zakonodaji“, ki se bodo vložili do konca tega leta.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi s poročilom gospoda Stubba o okvirju za dejavnosti zastopnikov interesov sem se pri glasovanju vzdržal, ker menim, da se nekateri kolegi poslanci preveč vznemirjajo glede dejavnosti, ki je stara kot človeštvo, tj. glede poskusov vplivati na nosilce odločanja. Običajno je, da se državljani združijo in branijo svoje interese. Sindikati, združenja delodajalcev in nevladne organizacije imajo pravico, da pred zakonodajalci zagovarjajo svoje interese. Zakonodajalec jim je pred sprejetjem odločitve dolžan prisluhniti. Vseeno pa mora zakonodajalec ostati neodvisen, zato morajo poslanci prijaviti svoja finančna sredstva. Glavna pomanjkljivost poročila pa je, da ne omenja financiranja nekaterih organizacij iz proračuna EU. Tudi to je eno od področij, na katerem bi bilo treba uporabiti načelo preglednosti.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, popolnoma običajno je, da se posvetuje s stranmi, na katere vpliva zakonodaja, ki se pripravlja ali sprejema. Kot poslanci, katerih odgovornost je odločanje glede vprašanj, ki so včasih zelo tehnična, moramo prvi priznati zelo pomembno obveščevalno vlogo, ki jo imajo tako imenovani lobisti. Njihova dejavnost je koristna, vendar mora njihove odnose z vsemi institucijami urejati trden in skladen okvir, zato bomo glasovali za to poročilo. Vseeno želim dodati še nekaj pripomb. Pomembno je, da interesne skupine obravnavamo ločeno; zastopnike večnacionalnih podjetij ali nevladnih organizacij ni mogoče obravnavati enako kot zastopnike demokratičnih lokalnih ali nacionalnih organov. Menimo, da mora biti „zakonodajna sled“, tj. sklicevanje na skupine, s katerimi je potekalo posvetovanje, zlasti za Komisijo obvezna. Znano je, kako velik vpliv imajo te skupine na pripravo zakonodajnih predlogov ali usmeritev evropske politike ter kako težavna je naloga zakonodajalca, če želi znatno spremeniti takšne predloge ali usmeritve. Končno, finančne informacije, ki se zahtevajo od lobistov, morajo biti dovolj podrobne, da omogočajo jasno ugotovitev zadevnih finančnih interesov in vira financiranja.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki zagotavlja večjo preglednost. Lobisti so pomembni subjekti, ki lahko zagotovijo uporabno strokovno znanje. Vendar je bistveno, da lahko opredelimo organizacije, ki jih zastopajo interesne skupine. Obvezni javni register za lobiste, ki je skupen Svetu, Komisiji in Parlamentu ter navaja vse njihove vire financiranja, je dobra pobuda, ki bo zagotovila večjo jasnost. Položaj bo poenostavila tudi uvedba načela „vse na enem mestu“, v skladu s katerim se lahko lobisti registrirajo samo enkrat ter imajo s tem dostop do Parlamenta, Komisije in Sveta. Seveda je treba določiti tudi sankcije za lobiste, ki ne upoštevajo kodeksa ravnanja.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Vzpostaviti je treba sklop pravil, ki urejajo stalen dostop lobistov do prostorov Evropskega parlamenta. Podpiramo sedanji kodeks ravnanja. Podpiramo večjo preglednost političnega odločanja.

Proti poročilu smo glasovali, ker ustvarja birokracijo, ki je v nasprotju z njegovimi lastnimi cilji. Celovita ureditev stikov s politiki ovira običajne in odprte odnose med državljani in izvoljenimi predstavniki. Državljanom je treba zagotoviti, da stopijo v stik s svojimi predstavniki, ne da bi se o njihovih pogovorih in mnenjih javno poročalo.

O oblikovanju mnenj in stališč ni mogoče natančno poročati. Pregledni morajo biti argumenti in odgovornost za odločitve, ne pa dialog med posamezniki. Pomembno je zaščititi integriteto posameznih poslancev in posameznih državljanov.

Preglednost, ki se predlaga v poročilu, je izpostavljena tveganju, da postane navidezna in zavajajoča. Preglednost mora temeljiti na politikih, ki sprejemajo odgovornost za svoja stališča in utemeljujejo svoje namere.

Poleg tega skupni register lobistov za Evropski parlament in Komisijo pomeni, da se odrekamo neodvisnosti Parlamenta.

Na kratko, politično odločanje mora temeljiti na izvoljenih predstavnikih, za katere se obravnava, da imajo integriteto, in ki to integriteto dejansko tudi imajo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam predlagani register lobistov. V obdobju, ko je zaupanje javnosti v politiko zelo nizko, je bistveno, da politične institucije zagotovijo čim večjo preglednost svojega delovanja.

Prav tako pozdravljam dejstvo, da se bo iz registracije izvzelo odvetnike, ki zagotavljajo pravne nasvete; to je v skladu z uveljavljenim načelom iz škotske pravne tradicije o zaupnosti med odvetnikom in stranko.

Vendar je bilo več ključnih predlogov sprememb moje skupine, katerih cilj so bila strožja pravila, neuspešnih, zato sem se skupaj z mojo skupino pri končnem glasovanju vzdržal.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo, vendar mislim, da bi bilo treba sprejeti več ukrepov za zagotovitev uravnotežene zastopanosti državljanov, ne da bi dajali prednost interesnim skupinam pri evropskih institucijah.

Dejavnost zastopnikov interesov se je znatno razvila, saj zdaj obstaja kar 2 500 organizacij, ki imajo le v Bruslju več kot 15 000 zaposlenih. Ko bo začela veljati lizbonska pogodba ter bosta Parlament in Evropska unija dobila nove pristojnosti, se bo ta težnja še okrepila. Medtem ko imajo interesne skupine s sedežem v Bruslju enostaven dostop do evropskega političnega procesa, skupine državljanov in nevladne organizacije nimajo enakih sredstev za izražanje svojega mnenja v postopku sprejemanja evropskih zakonodajnih dokumentov. Očitno je, da moramo omogočati dialog med evropskimi institucijami in temi organizacijami v državah članicah.

Zato mislim, da morajo predstavništva Komisije in Parlamenta izpolniti svojo nalogo ter mnenja in različne pobude državljanov posredovati evropskim institucijam, ki sprejemajo odločitve. Ustvariti moramo tudi ustrezne proračunske postavke za financiranje te dejavnosti.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Veseli me, da Evropski parlament obravnava lobiranje. To za javno mnenje ne sme biti prepovedana tema. Nujna so nekatera pravila in preglednost. To je s političnega in gospodarskega vidika občutljivo področje. Zavedamo se, da zakonodajalcem koristi specifično znanje s posameznega področja, ki ga pridobijo pri svojih stikih s strokovnjaki. To je tudi neke vrste dialog z družbo, ki ima učinek vzajemnosti. Poslanci ter uradniki Evropske komisije in drugih institucij navsezadnje ne delujejo v lastnem izoliranem svetu. Pridobljeno znanje jim omogoča ustvarjanje boljše in uporabnikom prijaznejše zakonodaje.

Na drugi strani pa se pojavlja vprašanje nepoštenega vpliva na sprejemanje zakonodaje. V nekaterih primerih se zakonodaja prilagodi, tako da koristi interesom posebnih interesnih skupin, kot so nasprotniki splava in velike družbe. To neposredno povzroča korupcijo, končni rezultat pa ni prava zakonodaja, ampak zmešnjava določb.

Ali bomo resnično uspeli sprejeti strožje pravne določbe, da bi preprečili neprimerno lobiranje in korupcijo? Odgovor je žal jasen. To ne bo mogoče. Vedno bo mogoče poiskati pomanjkljivost v določbah ali jih preprosti obiti. Upoštevati moramo tudi, da je tako imenovano škodljivo lobiranje mogoče tudi prek neposrednih stikov v državah članicah.

Poročilu sem sicer naklonjen, vendar ne morem sprejeti predlogov sprememb, v skladu s katerimi se cerkve obravnavajo kot skupine lobistov. Upoštevati moramo etiko, preglednost in moralnost ter zakonodajo. Moralnost ne sme nikoli ogroziti demokracije.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, obžalujem, da predlog spremembe 7, ki ga je vložila moja skupina, ni bil sprejet. Predlog spremembe bi bistveno prispeval k razumevanju obsega razprave o lobiranju ter ne bi pomenil le opomina za Komisijo, ampak tudi za širšo javnost. Dober primer tega so okoljske organizacije, katerih sredstva se pogosto primerjajo s sredstvi industrije, vendar na zelo nenavaden način: proračun za kampanjo ene organizacije za ohranjanje gozdov se primerja s seštevkom celotnih proračunov vseh gozdnih podjetij. Namen tega je zanemarjanje dejstva, da gozdna podjetja vseh svojih finančnih sredstev ne morejo zapraviti za komunikacije, ker dejansko proizvajajo les in papir. Bolj razumno bi bilo, če bi primerjali proračune podjetij za komunikacije, vendar bi od tega morali odtegniti borzna obvestila, kar pomeni zmanjšanje sredstev. Na drugi strani pa bi bilo treba izračunati proračune kampanj za ohranjanje gozdov za vse okoljske organizacije. Če pogledamo pod površje, se torej pogosto izkaže, da so uporabljena sredstva pogosto na bolj enakovredni ravni, kot se zdi.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo o vzpostavitvi okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov v evropskih institucijah.

Za zaščito preglednosti evropskih institucij je nujen strukturiran okvir za dejavnosti lobistov. Strinjam se z opredelitvijo, v skladu s katero lobiranje pomeni vse dejavnosti, katerih cilj je vpliv na procese oblikovanja politike in odločanja v institucijah EU, in mislim, da je treba vse subjekte, ki spadajo v to opredelitev, obravnavati kot lobiste in jih tako tudi obravnavati.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Delni ukrepi ne bodo prispevali k odpravljanju težave v zvezi z lobisti. Le popolna preglednost in obvezna evidenca lahko omejita vse večji vpliv industrijskega lobija. To moramo zagotoviti čim prej, ker pogosto vidimo, da poslanci v tem parlamentu vlagajo predloge sprememb, ki so jih dejansko prevzeli od lobistov. Na politike morajo vplivati predvsem njihovi volivci, podporniki in njihov razum, ne pa množica poklicnih lobistov. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj pripravi bolj daljnosežen paket ukrepov.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o interesnih skupinah in dobro znanih lobistih je očitno cinično sprejemanje izjemno nazadujoče vloge Evropskega parlamenta in EU kot celote ter razrednih interesov, ki jih zastopa.

Evropski parlament je več let uradno nasprotoval pravici zastopnikov monopolističnih skupin, da prosto dostopajo do Evropskega parlamenta za izvajanje pritiska, podkupnine in vztrajanje pri svojih zakonodajnih zahtevah, ki bi zagotovile in povečale njihove koristi.

Poročilo pod krinko pravil o preglednosti poskuša prikriti neposredno vmešavanje monopolov. Sindikate, poklicne in množične organizacije opredeljuje kot lobiste. Gibanje delavcev in ljudsko gibanje se torej enačita s kapitalisti, ki se jih poročilo drzne opisati kot zastopnike civilne družbe. Edina razlika je, da so kapitalistom vrata Parlamenta na široko odprta, medtem ko delavcem to ni omogočeno.

Delavci si ne smejo delati nobenih utvar. Evropski parlament in njegovi poslanci niso neodvisni. Izvoljeni so bili na podlagi programa, ki zastopa razredne interese, ki jih predstavljajo v Evropskem parlamentu.

Najboljša pot za doseganje interesov delavcev je odpravljanje političnih skupin, oslabitev kapitalističnih strank ter upiranje in nasprotovanje kapitalistično usmerjeni EU.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za priporočilo iz poročila z naslovom Okvir za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah.

Ti predlogi za večjo preglednost lobiranja dajejo Evropskemu parlamentu veliko prednost pred skoraj vsemi drugimi parlamenti po svetu, saj urejajo delovanje lobistov in zagotavljajo popolno finančno razkritje.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Politiko EU v veliki meri vse bolj določajo interesi velikih družb, ki poskušajo okrepiti svoj globalni konkurenčni položaj z zmanjšanjem stroškov na področju okolja, plač, industrijske varnosti in varstva potrošnikov. Ne preseneča nas, da ta podjetja delujejo na tak način, vendar morajo biti s takšnim delovanjem seznanjeni vsi. Zato morajo sindikati, okoljska gibanja in potrošniške skupine ukrepati.

Že več let pozivam k najstrožjim mogočim predpisom glede preglednosti dejavnosti lobistov, med drugim z vlaganjem vprašanj za Evropsko komisijo. Vidim, da se do zdaj še ni sprejela stroga različica. Poleg tega deset posebnih predlogov sprememb, ki sta jih vložili stranki Združena levica in Zeleni, ni dobilo večinske podpore. Ti predlogi so povezani s skupnim registrom vseh lobistov, ki imajo dostop do institucij EU, preglednostjo ciljev in financiranja lobistov, dodatnimi ukrepi, ki se bodo sprejeli leta 2009, javnim objavljanjem neetičnega ravnanja lobistov, pojasnili v zvezi s posebnimi svetovalci pri Evropski komisiji ter omejevanjem pravic javnih uslužbencev, ki med dopustom delujejo kot plačani lobisti.

Čeprav se je ta boljša možnost zavrnila, je danes sprejeta odločitev korak naprej. Zato sta dva predstavnika nizozemske socialistične stranke glasovala za poročilo.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Stubba o oblikovanju okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah. Poročilo jasno opredeljuje dejavnosti lobistov, katerih število se ocenjuje na 15 000.

Zato podpiram pobudo za vzpostavitev skupnega registra, v katerega se bodo lahko lobisti vpisali samo enkrat ter s tem pridobili dostop do Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta. Poleg tega se bodo lobisti s tem zavezali k upoštevanju kodeksa ravnanja. Bistveno je, da lahko poslanci in evropski uradniki ugotovijo, katere organizacije zastopajo interesne skupine, ter da te skupine spoštujejo načela poštenosti in pravilnega ravnanja.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, katerega cilj je zagotovitev boljšega okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov v EU.

V Bruslju je veliko število lobistov; njihovo število se ocenjuje na približno 15 000, predstavljajo pa 2 500 interesnih skupin. Njihov glavni cilj je vplivanje na odločitve Skupnosti, njihova dejavnost pa je kljub nezaupanju nekaterih državljanov pomemben del demokratičnega življenja. Poslanci bodo na primer vedno bolj razumeli vprašanja iz zakonodajnega predloga, če bodo prisluhnili mnenju poklicnih združenj, nevladnih organizacij, sindikatov ali regionalnih predstavnikov.

Vendar lahko lobiranje koristi demokraciji le, če poteka pregledno. Poslanci in državljani morajo imeti možnost, da ugotovijo natančno identiteto teh subjektov. Kdo jih financira? Čigave interese dejansko zagovarjajo?

Besedilo z vključitvijo obveznosti lobistov, da se vpišejo v javni register, ki je skupen vsem institucijam Skupnosti, in v njem navedejo vse podrobnosti o svojem financiranju, izpolnjuje to zahtevo. Poleg tega bodo lobisti od zdaj morali upoštevati kodeks ravnanja in bodo v primeru neupoštevanja pravil iz tega kodeksa sankcionirani.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Spremembe v našem globaliziranem svetu in njihove posledice za institucije nedvomno povzročajo vse večje odpiranje številnim družbenim udeležencem. Tako vedno več skupin stopa v stik s Parlamentom ali Komisijo ter zagotavlja pomembne specializirane informacije. Zato si je potrebno prizadevati za jasno opredelitev teh novih zastopnikov interesov za zagotovitev določitve in spoštovanja pravil v zvezi z njihovimi dejavnostmi.

To poročilo vključuje opredelitev zastopnikov interesov ter ukrepe za ocenjevanje učinka skupnega registra za Parlament in Komisijo. Njegov cilj je tudi okrepitev ukrepov za obveščanje v zvezi s finančnimi podatki, ki so nujni, da se političnim nosilcem odločitev in širši javnosti zagotovi možnost, da ugotovijo glavne gonilne sile za zadevno dejavnostjo lobiranja. Prepričan sem, da so ti ukrepi pomemben korak k zagotavljanju večje jasnosti in zakonitosti postopka sprejemanja odločitev, ki ga izvajajo evropski politični nosilci odločanja, zlasti ker so bili med glasovanjem zavrnjeni nekateri predlogi sprememb, ki bi lahko razvrednotili ustrezno oceno te dejavnosti zaradi zastarelih ideoloških predpostavk.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poslanci vedno potrebujejo ustrezne informacije, da bi lahko sprejemali dobre odločitve. Ni treba posebej poudarjati, da ena oseba ne more biti strokovnjak na vseh področjih. V tem smislu je lobiranje lahko dragocen prispevek k zbiranju informacij prek zagotavljanja strokovnega znanja in ustreznih analiz učinka.

Vendar imajo državljani pravico vedeti, kateri posebni interesi delujejo. Vpliv skupine lobistov ni nujno odvisen od finančne moči; zagovorniki pravic živali in druga socialna gibanja so lahko vsaj tako uspešni kot industrijski interesi. Vpis interesov v register seveda ni povsem enostaven, vsaj ne v zvezi z opredelitvijo, kdo ali katere skupine izvajajo dejavnosti lobiranja. Vendar kot nosilec odločanja menim, da je treba stalno spremljati, kdo svoj čas in trud posveča vplivanju na zakonodajo. Če nič ne skrivate, tudi nimate razloga za zaskrbljenost. Resnica slej ko prej pride na dan.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Glasoval sem za končno različico poročila o lobiranju, ker je kljub vsemu majhen korak naprej glede na sedanje razmere. Nezmožnost nadaljnjega napredka sama po sebi dokazuje vpliv lobistov na sistem EU.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po večji preglednosti lobiranja je v Evropskem parlamentu bistvena. Upam, da bo to poročilo povečalo odprtost in preglednost lobiranja v Parlamentu.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem za končno različico poročila o lobiranju, ker je kljub vsemu majhen korak naprej glede na sedanje razmere. Dejstvo, da ga ni bilo mogoče nadalje razviti, je samo po sebi dokaz, koliko vpliva imajo lobisti na sistem EU.

− Poročilo: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Šport je vključen v lizbonsko pogodbo in bo zato z začetkom veljavnosti te pogodbe pridobil večjo vlogo v politiki EU. V skupini socialdemokratov želimo poudariti, da je šport že čezmejna dejavnost, vendar to ne pomeni, da se morajo evropske institucije, kot so Svet, Komisija in Parlament, vključevati v podrobno upravljanje športnih organizacij. Nasprotno, šport mora čim bolj ohraniti svojo neodvisnost in določati lastno ureditev.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Veseli me, da lahko glasujem za poročilo gospoda Mavrommatisa o zaščitnih ukrepih za šport. Dejansko sem prepričan, da je šport neločljiv element evropske kulture in državljanstva. Ker je šport pomemben način za spodbujanje socialne vključenosti in medkulturnega dialoga, ga je treba končno zakonsko urediti, da se zaščiti mlade ljudi, in sicer pred nevarnostmi v tem sektorju, kot so tržni pritiski, goljufije, izkoriščanje mladoletnikov in nasilje.

Celoten sistem športa se seveda ne more ohraniti brez financiranja. Financiranje pogosto zagotavljajo televizijske pravice, zato mislim, da je priporočljivo, da se medijskim organizacijam dovoli plačljiv prenos športnih dogodkov in se vsaj za pomembnejše dogodke omogoči splošen dostop javnosti.

Veseli me, da poročilo vključuje tudi opozorilo v zvezi s primernim športnim vedenjem ter poziva k ukrepom za odpravljanje rasizma in uporabe nedovoljenih poživil, ki sta najbolj nešportni praksi, čeprav se njune posledice zelo razlikujejo. Zato je ustrezno, da se za boj proti tej težavi vzpostavi tesnejše sodelovanje na vseh ravneh, saj uporaba nedovoljenih poživil škodi samemu bistvu športa, tj. ljubezni do tekmovanja, uporabi vseh lastnih sredstev in najboljšim mogočim rezultatom glede na sposobnost posameznika. Ta izziv so ljudje vedno obvladali.

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) V okviru razprave o vlogi športa v Evropski uniji želim izpostaviti pomen lokalnih dejavnosti. Mislim, da so te dejavnosti prvi korak k razvoju evropske politike, namenjene spodbujanju športa.

Predstavljam pokrajino Małoplolska (Mala Poljska). V tej regiji več kot 60 000 posameznikov trpi zaradi sladkorne bolezni. Bolezni ožilja so glavni vzrok smrti, in sicer so leta 2005 povzročile 51 % smrti. Te razmere so zlasti posledica debelosti in nezadostne aktivnosti. Eden od glavnih ciljev razvojne strategije za Vojvodstvo je spodbujanje zdravega načina življenja. Doseganje tega cilja bo vključevalo vlaganje v infrastrukturo in izgradnjo novih objektov na tem območju, kot so bazeni, športna igrišča in pokriti športni objekti. Poleg tega moja regija spodbuja športne aktivnosti z dodeljevanjem finančnih nagrad za najboljše mlade športnike. Te nagrade je do zdaj prejelo več kot 120 mladih.

Podpora za takšno delovanje na regionalni ravni mora biti ključni element prizadevanja za spodbujanje zdravega načina življenja po vsej Evropski uniji. Poročilo gospoda Mavrommatisa sem podprl, ker mislim, da izpostavlja veliko pomembnih vprašanj v zvezi z razvojem športa.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo o beli knjigi o športu.

Premalo telesne aktivnosti negativno vpliva na zdravje evropskih državljanov ter vodi k povečanju števila primerov prekomerne telesne teže, debelosti in več kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Zato sem zagovarjala pomen zdravstvenih nasvetov za ženske o mogočih koristih telesne aktivnosti med nosečnostjo in po rojstvu otroka.

Poudariti moram tudi pomen nediskriminatornih pravil, ki urejajo športna tekmovanja, z določitvijo enakovrednih nagrad za moške in ženske.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo vključuje predloge, ki smo jih vložili v odboru in priporočajo ustrezno zastopanje posameznih združenj za različne kategorije oseb, vključenih v šport, v organih mednarodnih in nacionalnih zvez za sprejemanje odločitev, poleg tega pa zagovarjajo preventivne ukrepe in zdravstvene preglede mladih športnikov, s čimer se zagotavlja spoštovanje pravic iz konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Več predlogov, ki smo jih vložili, je bilo sprejetih na plenarnem zasedanju, zlasti priporočila glede potrebe po zagotovitvi dvojne poklicne poti – športne in akademske – za mlade športnike, da se zagotovi ponovno vključevanje poklicnih športnikov na trg delovne sile ob zaključku njihovih karier; pomen spodbujanja ljudi k športu z zagotavljanjem dostopa do športa za vse in enakih možnosti ter z vlaganjem v usposabljanje učiteljev in športnih trenerjev in v več javnih športnih objektov, pri čemer mora država prevzeti stroške za varnost neprofesionalnih tekmovanj, ki jih organizirajo neprofitne organizacije; pomen priznavanja športnih dosežkov žensk in boj proti diskriminaciji v zvezi s podeljevanjem nagrad; obramba poklicnih možnosti za ženske na področjih, povezanih s športom, vključno z vodilnimi položaji, in namenjanje pozornosti neprofesionalnemu športu.

Vendar se ne strinjam s sklicevanjem na lizbonsko pogodbo.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junijska lista odločno nasprotuje temu poročilu. Prvič, poročilo se sklicuje na lizbonsko pogodbo, ki se še ni ratificirala in o kateri se bo na Irskem čez približno en mesec odločalo na referendumu. Federalistična večina v Evropskem parlamentu torej krši temeljna ustavna načela. Lizbonska pogodba je v 96 % enaka kot ustavna pogodba, ki je bila na referendumih v Franciji in na Nizozemskem že zavrnjena. Zato je popolnoma breznačelno, da se v tem poročilu sklicuje na lizbonsko pogodbo.

Drugič, poročilo pomeni, da bo EU obravnavala še eno politično področje, za katerega Junijska lista meni, da je zadeva držav članic.

Zato glasujemo proti temu poročilu.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Čestitam poročevalcu in veseli me, da je Parlament samoiniciativno začel obravnavati vprašanje, ki je za državljane Evropske unije zelo pomembno. Posebej je treba omeniti oddelek iz poročila, ki poudarja pomen sporočila, ki ga posreduje šport. To sporočilo se na splošno posreduje kot dobro znan slogan, ki pravi, da je šport zdravje. Zaradi tega slogana več milijonov Evropejcev bolje skrbi za svoje fizično in duševno zdravje. Vendar to ni vse. Šport nas že od malih nog uči o poštenem tekmovanju in iskrenosti ter nam pomaga razumeti, da je naša tako imenovana vloga pri igri odvisna od lastne zavzetosti in da bo ves trud, vložen v pripravo na tekmovanje, nagrajen.

Na športnih tekmovanjih sodelujejo tudi tuji športniki. To prispeva k preprečevanju diskriminacije in nas uči o strpnosti na športnih stadionih. Strpnost je bistveni del spoštovanja človekovih pravic, ki se navaja v vseh dokumentih EU.

K dodani vrednosti tega poročila prispeva še en element. V pravem športu ne sme biti nasilja, truda posameznikov za doseganje čim boljših rezultatov pa se ne sme dopolnjevati s sodobno nadlogo, tj. uporabo nedovoljenih poživil.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem proti poročilu, ker mislim, da je preveč povezano z lizbonsko pogodbo. Ne želim nadnacionalnega športa in ne želim misliti, da je šport ustrezen, kakršen je zdaj. Vseeno mislim, da je bil predlog sprememb o ženskah in športu dober.

  Mary Honeyball (PSE), v pisni obliki. − Sprejemamo posebno vlogo športa, vendar je angleška različica te uvodne izjave izjemno nejasna in bi jo bilo mogoče napačno razlagati.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predloge sprememb poročila gospoda Mavrommatisa, ki izrecno priznavajo neodvisnost športnih organizacij. Moja država, Škotska, ima dolgo tradicijo neodvisnih športnih organov, kot sta škotska nogometna zveza, ki je polnopravna članica zveze FIFA, in škotska ragbi zveza, ki je država članica mednarodne ragbi zveze.

To priznanje neodvisnosti športa na Škotskem je imelo pomembno vlogo v preteklosti moje države in bo imelo pomembno vlogo tudi po referendumu za neodvisnost Škotske leta 2010, ko bo Škotska postala polnopravna in neodvisna država članica EU.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za belo knjigo o športu, da se poudari pomen športa v Evropski uniji in okrepi dialog v zvezi s tem vprašanjem.

Šport je učinkovito sredstvo za spodbujanje vključevanja v družbo ter medsebojnega razumevanja na nacionalni in mednarodni ravni. Šport ima tudi pomembno gospodarsko razsežnost. Zato je pomembno ustvariti okvir, v katerem bodo lahko države članice podpirale športne organizacije in dogodke. Ker šport poteka zlasti na nacionalni ravni, morajo imeti države članice možnost samourejanja. Bela knjiga izpostavlja ta vidik, poleg tega pa je ustrezna podlaga za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo vse države, kot so razvoj mladine, programi za boj proti uporabi nedovoljenih poživil in boj proti diskriminaciji v športu.

Pozdravljam tudi vzpostavitev posebnega športnega sklada, ki bo podpiral športne dejavnosti in omogočal dostop ljudi do športa.

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Priznavamo, da ima šport v družbi posebno vlogo kot instrument za vključevanje v družbo in spodbujanje lokalne demokracije. Priznavamo znaten pomen športa za zdravje, saj lahko preventivno deluje proti debelosti in kroničnim boleznim.

V celoti podpiramo zamisel o krepitvi vloge žensk v športu, pomen zaščite športnikov vseh starosti med njihovimi športnimi karierami in po njih, spodbujanje športa v družbi, vključno s fizično dejavnostjo v učnem načrtu šol, potrebo po ukrepih za prerazporeditev sredstev za financiranje športa ter pravico državljanov do obveščanja in splošnega dostopa do prenosov športnih dogodkov.

Vendar ne podpiramo okrepljene vloge športne politike na ravni EU. Zato ne moremo podpreti sprejetih ukrepov za nadaljnjo krepitev politike EU na tem področju. Zlasti pa ne moremo podpreti zamisli o vzpostavitvi evropske policijske enote za šport.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kot bela knjiga Komisije tudi to poročilo šport obravnava kot še eno področje poslovne dejavnosti, katere cilj je dobiček. EU poskuša šport v celoti preobraziti v dobrino, ki bo prinašala še več dobička poslovnim skupinam in večnacionalnim podjetje, ki se ukvarjajo s tem področjem. Zato EU lizbonsko pogodbo uporablja za razširitev svojih pristojnosti na šport.

To je enako kot sistematično odpravljanje amaterskega športa, tudi na šolski ravni. Amaterski šport zagotavlja surovino za športno industrijo in komercializirana prvenstva. Mlade in širšo javnost se obravnava kot gledalce in potrošnike športne zabave, ki jo organizirajo tržno usmerjene zveze. Sijajne besede o vrednotah, ki jih spodbuja šport, o boju proti uporabi nedovoljenih poživil itd., se zdijo kot zasmehovanje, ko željo po tekmovanju nadomesti neobzirna konkurenca. Korupcija, uporaba nedovoljenih poživil, fanatizem in nestrpnost so sestavni deli komercialnega športa; uporabljajo se za promocijo podjetij, ki ta šport nadzorujejo.

Potrebe po športni in telesni dejavnosti mladih je mogoče izpolniti le z gradnjo infrastrukture in razvojem popularnega množičnega športa. Spodbujati je treba vrednote kolektivnosti in solidarnosti, da se odpravi koruptivni model športa, ki ga je ustvaril kapitalistični sistem in vse podreja doseganju dobičkov.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno podpiram poročilo o beli knjigi o športu, ki je delo gospoda Manolisa Mavrommatisa. Prepričan sem, da bo večina njegovih priporočil koristila športu na vseh ravneh po vsej EU. Mislim, da je spodbujanje nogometnih klubov, da se osredotočijo na razvijanje talenta, pozitiven ukrep za to igro.

Vsak klub, tudi največji, mora sprejeti nekaj odgovornosti za trening in se ne sme zanašati le na finančno moč na trgu transferjev za pridobivanje igralcev, ki so jih trenirali drugi. Nogomet ne sme biti le finančna tekma.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE), v pisni obliki. − Bela knjiga o športu je kot ruska babuška: najprej imamo amaterski šport, nato profesionalni šport, nazadnje pa še nogomet, pri katerem se obrača največ denarja. Zato se zdi, da je amaterski šport, ki se razglaša kot samo bistvo, le pretveza za pristop k profesionalnemu športu, zlasti nogometu, ki je verjetno glavni cilj. Neenak je tudi pristop bele knjige: stroga je glede razširjanja obstoječih pravil na tradicionalnih področjih, kot so diskriminacija, nezakonito priseljevanje, nezakonite droge in konkurenca, na športne dejavnosti, vendar popustljiva v zvezi z določanjem posebnih pravil zanje, kot da se vpletenih oseb ne bi smelo prestrašiti. Kakor koli že, bela knjiga napoveduje novo obdobje dejavnega vključevanja organov EU v urejanje profesionalnega športa, tj. zlasti evropskega nogometa. Dobra novica je, da želi to doseči tako, da se najprej posvetuje z vpletenimi osebami.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Pozdravljam poročilo gospoda Manolisa Mavrommatis o beli knjigi o športu. Dejansko priznavam pomembno vlogo športa v življenju vsakega posameznika in družbe, ker je sredstvo, s katerim lahko vsak preseže osebne težave, odkrije lastne strasti in talente, se poistoveti s skupino in razume pomen upoštevanja pravil. S prenosom teh vrednot na mednarodno raven lahko razumemo, zakaj lahko šport odpravlja geografske ovire ter spodbuja socialne stike in mir.

Mislim, da je treba poudariti, da je treba kakršno koli kršitev civilnih ali moralnih etičnih pravil v športu, kot so uporaba nedovoljenih poživil, namerna rasistična dejanja ali igre na srečo, kaznovati, da se obnovijo ideali in končni namen športa.

Na koncu želim poudariti, da se pogosto upravičuje vse večji pomen nekaterih vrst športa na škodo drugih, in sicer zaradi velikih razlik v plačah med udeleženci različnih športov.

Zato verjamem, da je treba sprejeti podporne ukrepe za manj razširjene in manj znane športe.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo o športu vključuje veliko zanimivih in razumnih točk. Nihče ne more utemeljeno nasprotovati državam članicam EU, da bi sprejele stroge ukrepe proti uporabi nedovoljenih poživil in ksenofobiji v športu. Mislim, da je bilo bolj sporno, vendar po mojem mnenju tudi razumno, da se je sprejela zamisel Komisije o skupni evropski policijski enoti za športne dogodke. Zato sem bil pripravljen podpreti to poročilo. Vendar je glavno vprašanje, ki zadeva liberalizacijo monopolov na področju iger na srečo, zgrešilo svoj cilj. Osebno sem prepričan, da bi lahko liberalizacija v nadzorovani obliki ter z licenciranimi družbami za igre na srečo in loterijo, lahko zadovoljila tako interese potrošnikov z različnimi možnostmi za igre na srečo kot potrebo športnih gibanj po finančnih sredstvih. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Šport je pomemben del vsakdanjega življenja. Večina državljanov EU sodeluje na več športnih dogodkih ali jih spremlja, šport pa se pogosto obravnava kot pomembnejši od samega življenja.

Šport ne sme biti nad zakonodajo, vendar moramo kot zakonodajalci priznati tudi edinstven položaj športa v Evropski uniji in vlogo različnih upravljavskih organov.

Priznati moramo, da je nogomet sicer prevladujoč šport, vendar ni edini, ter da imajo pomembno vlogo tudi drugi športi in igre, kot so ragbi liga in hurling ali bowling in tekme z golobi.

Vloga EU ni, da ureja te športe ali dejansko deluje kot neke vrste policija za šport. To vlogo mora ohraniti ustrezno upravljavsko telo. Vendar mora EU delovati dopolnilno in pomagati pri razvoju vseh vrst športa, tako da jasno nasprotuje diskriminaciji v športu, do katere še vedno prihaja, če je en šport ogrožen s strani drugega. Kot klasični primer lahko navedem grško ragbi zvezo.

Poročilo gospoda Mavrommatisa bom podprl, morda ne tako navdušeno kot ragbi ekipo Wigan Warriors ali St Mirren in Blackburn Rovers, vendar je to navsezadnje le politika.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − To poročilo o beli knjigi o športu mora priznati, da se v zvezi s športom v EU pojavlja vprašanje subsidiarnosti. Zato podpiram predlog spremembe št. 2.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Priznavamo, da ima šport v družbi posebno vlogo kot instrument za vključevanje v družbo in spodbujanje lokalne demokracije. Priznavamo znaten pomen športa za zdravje, saj lahko preventivno deluje proti debelosti in kroničnim boleznim.

V celoti podpiramo zamisel o krepitvi vloge žensk v športu, pomen zaščite športnikov vseh starosti med njihovimi športnimi karierami in po njih, spodbujanje športa v družbi, vključno s fizično dejavnostjo v učnem načrtu šol, potrebo po ukrepih za prerazporeditev sredstev za financiranje športa ter pravico državljanov do obveščanja in splošnega dostopa do prenosov športnih dogodkov.

Vendar ne podpiramo okrepljene vloge športne politike na ravni EU. Zato ne moremo podpreti sprejetih ukrepov za nadaljnjo krepitev politike EU na tem področju. Zlasti pa ne moremo podpreti zamisli o vzpostavitvi evropske policijske enote za šport.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Izražam mnenje stranke EPLP. Sprejemamo posebno vlogo športa, vendar je angleška različica uvodne izjave I izjemno nejasna in bi jo bilo mogoče napačno razlagati.

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

11. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

12. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

13. Datumi naslednjih sej: glej zapisnik

14. Prekinitev zasedanja

  Predsednik. − Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 12.25.)