Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. maj 2008 - Strasbourg

20. Kazenskopravno varstvo okolja (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Nassauerja (A6-0154/2008) v imenu odbora za pravne zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja (KOM(2007)0051 – C6-0063/2007 – 2007/0022(COD)).

  Hartmut Nassauer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, Evropska unija se je zatekla k uporabi kazenskega prava. Z drugimi besedami, v prihodnje se bodo v imenu Evropske unije izrekale kazni in ta pooblastila se bodo izvajala predvsem v zvezi s kršitvami okoljske zakonodaje. To je daljnosežen in pomemben korak, ker kazensko pravo dejansko ni v pristojnosti Evropske unije. Pravzaprav je to eno od temeljnih področij nacionalne suverenosti držav članic.

Prav zato sta bili potrebni dve sodbi Evropskega sodišča, da se je omogočila ta direktiva. Nenavadno je, ker se Svet, Komisija in Parlament že dolgo strinjajo, da so kazenski ukrepi učinkovito sredstvo za izvrševanje okoljske zakonodaje. Vendar je bilo potrebnih več let, da se je določilo, kdo je odgovoren ta takšne ukrepe – države članice na podlagi okvirnih odločitev ali Skupnost na podlagi direktive.

Evropsko sodišče je potrdilo stališče Komisije, kar ni presenetljivo. Poleg tega se po pomiritvi spor verjetno ne bo ponovil, ker nova lizbonska pogodba obravnava to vprašanje in podpira Skupnost močneje kot sodbe Evropskega sodišča.

Prav zato smo sklenili sporazum na prvi obravnavi. Hoteli smo preprečiti ponoven začetek celotnega postopka, če se rešitev letos ne bi uresničila. Glede na spremembo vsebinske pravne podlage in naslednje evropske volitve bo nedvomno lahko minilo precej časa, preden bo lahko sprejeta ustrezna zakonodaja. Zato smo bili enotni, da je treba narediti vse, da se rešitev doseže na prvi obravnavi. Ko rečem „mi“, mislim na slovensko predsedstvo – in zelo obžalujem, da nima tu predstavnikov, zlasti ker sem si v izraz spoštovanja nadel posebno kravato – Komisijo in poročevalce v senci, ki se jim želim posebej zahvaliti za njihovo prijateljsko, konstruktivno in informirano sodelovanje. Delo z njimi mi je bilo v užitek.

Nova direktiva temelji na treh stebrih, ki bi jih rad vsaj na kratko predstavil. Prvič, nismo le opredelili kaznivih dejanj, ki so odslej kazniva, ampak smo v prilogi določili tudi posamezne določbe, v skladu s katerimi se bodo lahko kaznovali storilci kaznivih dejanj. To je v skladu z načelom določenosti kaznivih dejanj in kazni (nulla poena sine lege). Kaznovano ne bo kakršno koli kaznivo dejanje, ampak kršitev ene od pravnih določb, natančno opredeljenih v prilogi. Pomembno je bilo, da se to načelo vključi v zakonodajo.

Druga točka je delna vključitev načela sorazmernosti. Namen direktive ni strogo kaznovati vsakogar, ki zagreši vsak najmanjši prekršek proti okolju, ampak preganjati večje kršitve. Zato se v okviru zadevne direktive ne bodo kaznovala majhna kazniva dejanja.

Tretjič, določili smo tudi, da kaznivost predpostavlja kaznivo ravnanje. Ta tri načela smo enotno vključili v osnutek. Prav tako smo nedvomno izboljšali opredelitve. Zdaj vneto pričakujem razpravo. Ponovno se zahvaljujem vsem poslancem, ki so omogočili to kompromisno rešitev.

  Predsednik. − Hvala, gospod Nassauer. Posebej ste omenili svojo kravato. Tudi jaz sem jo opazil, vendar si tega nisem upal omeniti. Ker pa ste to zdaj storili sami, z veseljem potrjujem, da sem jo dejansko opazil.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, res je, da gospod Nassauer in jaz ne nosiva popolnoma enakih kravat, vendar popolnoma podpiram njegovo delo in se mu iskreno zahvaljujem.

Komisija pozdravlja rezultat pogajanj s Parlamentom in Svetom ter dejstvo, da je očitno mogoče sprejeti sporazum na prvi obravnavi. To je še en uspeh treh institucij in dokazuje, gospod predsednik, da je postopek soodločanja zelo učinkovit, tudi v primeru težkih in zapletenih vprašanj. Poudariti moram, da so gospod Nassauer, kot poročevalec za odbor o pravnih zadevah, pripravljavec mnenja odbora za okolje in poročevalci v senci trdo in konstruktivno delali s predsedstvom Sveta in Komisijo, da bi na podlagi neuradnega trialoga dosegli to kompromisno rešitev, ki je danes pred vami.

Gospod Nassauer je dobro obrazložil vprašanja, zato bom kratek. Res je, da je uspešno varovanje okolja odvisno od učinkovitega in popolnega prenosa politike Skupnosti. Kazensko pravo je v pri tem nepogrešljivo orodje. V primeru najresnejših kaznivih dejanj imajo resničen odvračilni učinek samo stroge kazenske sankcije, ob stalnem upoštevanju, kot ste opozorili, potrebe po spoštovanju načela sorazmernosti.

Čeprav bi Komisija želela približati raven kazni, sodba Evropskega sodišča iz oktobra 2007 tega na pravni podlagi Pogodbe ne dovoljuje, sodbo Sodišča pa je treba upoštevati. Vendar bo direktiva tudi brez približevanja ravni kazni bistveno prispevala k učinkovitejšemu varstvu okolja, ne nazadnje s svojim odvračilnim učinkom. Države članice se bodo dogovorile o opredelitvah okoljskih kaznivih dejanj, o obsegu odgovornosti pravnih oseb za takšna kazniva dejanja ter o potrebi po uvedbi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

Zato upamo in verjamemo, da lahko glede na vse, kar že obravnavamo, vse to dosežemo. Konvencija Sveta Evrope o kazenskopravnem varstvu okolja je bila tu v Strasbourgu podpisana pred desetimi leti in še vedno ni začela veljati. Zato je skrajni čas, da vzpostavimo učinkovit evropski pravni instrument za kazenskopravno varstvo okolja. Zanašam se na podporo Parlamenta, da bomo lahko naš cilj dosegli brez odlašanja, in ponovno se zahvaljujem poročevalcu.

Za konec navajam, da je Komisija zavezana k nekaterim izjavam, ki so del kompromisa, sklenjenega z zakonodajnimi institucijami. Gospod predsednik, prebral bom te izjave.

„Izjava št. 1: Evropska komisija upošteva naslednje predloge sprememb, ki jih je sprejel parlamentarni odbor o pravnih zadevah. ‚Če se za neprekinjeno dejavnost sčasoma izkaže, da povzroča okoljsko škodo, ki lahko pomeni kazensko odgovornost v okviru te direktive, je treba vprašanje, ali je storilec škodo povzročil namerno ali iz malomarnosti, obravnavati ob upoštevanja tega, kdaj se je začel storilec zavedati ali bi se moral zavedati dejstev, ki pomenijo kaznivo dejanje, in ne, kdaj je storilec začel izvajati dejavnost. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se predhodna dodelitev odobritve, dovoljenja ali koncesije v takšnih okoliščinah ne sme uporabiti kot obramba.‘ Komisija popolnoma razume skrbi, izražene v tem predlogu spremembe. Te zadeve so v pristojnosti držav članic in prepričani smo, da bodo države članice obravnavale ta pomembna vprašanja.“

„Izjava Evropske komisije št. 2: sekundarna zakonodaja, povezana s Prilogo B te direktive, na področju zdravja in varnosti, katere namen je zaščititi javnost in okolje pred nevarnostmi dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje, je bila sprejeta na podlagi pogodbe Euratom. Obveznosti držav članic glede uvedbe kazenskih sankcij v skladu z direktivo se zato razširijo na nezakonito ravnanje, ki krši določbe zakonodaje, sprejete na podlagi pogodbe Euratom, in jih je treba določiti ob upoštevanju zadevne zakonodaje.“

Opravičujem se, da sem moral to prebrati, vendar je bilo to od mene zahtevano. Gospod predsednik, zdaj se bom v celoti posvetil razpravi.

  Dan Jørgensen, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi dejala, da ne gre pohvaliti samo kravato gospoda Nassauerja. Veliko lepega lahko povemo tudi v zvezi z njegovim velikim prispevkom k iskanju kompromisne rešitve za to težko vprašanje. Odločitev, ki jo zdaj sprejemamo, je zelo pomembna. Ena od glavnih težav okoljske politike EU je, da se v posameznih državah žal ne izvaja enotno, zlasti pa se ne upravlja enotno. To je torej težava, ki jo poskušamo zdaj rešiti s tem velikim korakom naprej. V prihodnje bomo zagotovili, da je enaka kršitev kaznovana na enak način v vseh državah članicah EU, kjer koli se zgodi. Prav tako me zelo veseli, da smo oblikovali nekatere opredelitve, kaj te kršitve vključujejo. Zdaj imamo jasen seznam, ki, poudarjamo, ne sme biti statičen, ampak dinamičen, in ki kaže, kdaj so temeljna načela okoljske politike kršena. V odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane nas je zelo skrbelo zagotavljanje varstva zlasti habitatov in zadovoljni smo, da je to vprašanje vključeno. želeli bi imeti tudi več podrobnosti v zvezi s tem, kako stroge naj bodo kazni. To žal ni bilo mogoče zaradi veljavnih pogodb, vendar smo na splošno zelo zadovoljni z rezultatom. Na področju varstva okolja je to velik korak naprej.

PREDSEDNIK: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, prejšnje poletje je Grčijo prizadela ena največjih naravnih nesreč v zadnjem času. Več kot 60 ljudi je umrlo, veliko je bilo ponesrečenih in več tisoč hektarov je popolnoma zgorelo. Takšen je bil tragičen davek požarov na Zahodnem Peloponezu, v Atiki in na otoku Evia. Podobne katastrofe so se v prejšnjih letih pripetile v drugih sredozemskih državah EU, kot so Španija, Italija in Portugalska.

Požigi gozdov ogrožajo človeška življenja in naravno bogastvo regije. To je nedvomno eden od najresnejših in najostudnejših kaznivih dejanj našega časa.

Predlagana je bila direktiva Komisije o kazenskopravnem varstvu okolja. Direktiva ne upošteva končnega rezultata zadevnega zakonodajnega postopka, ki bo bolj v zvezi z razlikami v pravnih tehničnih podrobnostih kot pa z vsebinskimi vprašanji. Kljub temu je to korak v pravo smer, ker bo v prihodnjih letih zagotovil pomembna sredstva za učinkovitejše varovanje okolja.

Osebno se zahvaljujem poročevalcu Evropskega parlamenta, gospodu Nassauerju, za previdno ravnanje v zvezi s sporazumnim predlogom spremembe, ko je sprejel določbo, ki označuje požig kot kaznivo dejanje. Zahvaljujem se tudi članom španske delegacije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov, ki so podprli moj predlog spremembe.

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. − (ES) Gospod predsednik. Prepričan sem, da se bo v nekaj letih pokazalo, da je bil na tem delnem zasedanju Evropskega parlamenta ustvarjen pomemben precedens v razvoju zakonodaje Evropske unije.

Evropska unija načeloma ni pristojna za kazenskopravne zadeve, za katere so odgovorne države članice. Kot je že dejal poročevalec, sta dve sodbi Evropskega sodišča omogočili določeno raven pristojnosti Skupnosti na področju kazenskega prava, pa čeprav omejeno.

Gospod Jørgensen je dejal, da tu ne gre za usklajevanje, ampak za približevanje zakonodaje, in v zvezi s tem sem prepričan, da so Parlament, s pomočjo poročevalca gospoda Nassauerja, Svet in Komisija, slovensko predsedstvo ter komisar Barrot pripomogli k spodbujanju sporazuma, ki je sprejemljiv za vse.

Kot sem dejal, govorimo o usklajevanju in ne o zakonodajnem približevanju. Nameravamo uskladiti kategorije kaznivih dejanj, kar je načelo kazenskega prava, saj, kot je s pravno natančnostjo dejal gospod Nassauer, kategorije kaznivih dejanj ne morejo biti splošne ali samovoljne.

Upoštevamo načelo sorazmernosti, hkrati pa odpravljamo minimalne kazni, ter vzpostavljamo načelo, da ni mogoče preganjati ravnanja, za katero ni predvidena kazen.

Prepričan sem, da nam bo izjava Komisije, zlasti kar je dejala o malomarnosti in določanju odgovornosti, pomagala pri napredku v zvezi s tem vprašanjem. Zaenkrat napredek ni mogoč in prepričan sem, da se to lahko spremeni samo z bistvenimi spremembami zakonodaje Evropske unije, z novimi ustavnimi pravili. Vendar si Evropski parlament skupaj s Svetom in Komisijo na vse načine prizadeva za okrepitev zakonodaje na področju varstva okolja ter ustreznih kazenskih predpisov, v skladu s staro konvencijo Sveta Evrope, v kateri je predvidena kazenska odgovornost za kršitve okoljskih predpisov. Hvala.

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot je že bilo povedano, zahvaliti se moramo gospodu Nassauerju za njegovo delo v zvezi s sporazumom, sklenjenim na prvi obravnavi, prav tako pa se moramo zahvaliti Komisiji, ki nam je to pomagala uresničiti.

Kot je pravkar dejal gospod Medina, to je in bo sporazum s prve obravnave, ki si ga je vredno zapomniti. Za razvoj postopka soodločanja ter zlasti za ta parlament je sodelovanje pri določanju kazni na področju kazenskega prava zgodovinski dogodek. To je resnično zelo pomemben napredek. Ta direktiva bo končno zagotovila pravno gotovost na področju, na katerem smo bili v preteklosti priča precej nedostojanstvenemu podajanju med Sodiščem Evropskih skupnosti in različnimi vejami evropskega zakonodajnega telesa. Zdaj imamo nekaj gotovosti in jasnosti.

Predvsem pa je velika pridobitev na področju varstva okolja. V več letih sem kot član odbora za peticije ugotovil, da zaradi škode okolju državljani najpogosteje zaprosijo za našo pomoč pri izvajanju tega, kar bi po njihovem mnenju moralo biti vključeno v evropsko zakonodajo. Zdaj bomo lahko končno dejali, da imamo – ali bi morali imeti – učinkovita sredstva za zagotovitev, da se evropska okoljska zakonodaja dejansko izvaja in uveljavlja v skladu s pričakovanji državljanov Evropske unije.

Poleg tega pa je treba Parlament opozoriti še na nekaj. Ena od stvari, pri katerih smo vztrajali pri tem sporazumu, so bile tako imenovane primerjalne tabele. Te bi nam v tem zelo zapletenem delu zakonodaje omogočile natančno spremljanje tega, na katerih področjih države članice vključujejo evropsko zakonodajo v svoje nacionalne zakonodaje. V zvezi s tem imamo kot Parlament resno stališče in končno smo bili uslišani. Mislim, da je pred nami še dolga pot, da kot zakonodajno telo dokažemo svojo usposobljenost in vedno večjo učinkovitost, vendar pa to napoveduje uspešen začetek izvajanja lizbonske pogodbe.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moja skupina običajno ne podpira sporazumov, sprejetih na prvi obravnavi, ker kakovost zakonodaje pogosto ogrozita naglica in pritisk pri sklepanju sporazuma. Priznati moram, gospod Nassauer, da če bi me pred letom dni vprašali za mnenje, ali bomo sprejeli dvostrankarski sporazum o kazenskopravnem varstvu okolja, z gospodom Nassauerjem kot poročevalcem in na prvi obravnavi, tega verjetno ne bi verjela. Vendar se je to uresničilo zaradi odličnega skupinskega dela, ki ga je omogočilo strogo spoštovanje postopkov neuradnega dialoga s Komisijo in Svetom, ki sta ob vsaki priložnosti vključila poročevalca in poročevalce v senci, ter tudi zaradi pomembnega dela odbora za okolje. Zato se iskreno zahvaljujem poročevalcu in njegovim kolegom, ker je to pomemben dosežek, kot so že dejali drugi govorci.

Gospod predsednik, sodba Evropskega sodišča nam je jasno preprečila določitev kazni in to nas nekoliko omejuje, vendar upam, da bomo po glasovanju kot Evropska unija enotno upoštevali to vprašanje. Mislim, da moramo po ratifikaciji lizbonske pogodbe to zadevo resno obravnavati.

Tako kot vse v življenju tudi ta direktiva seveda ni popolna. Nismo preveč zadovoljni z na primer zapleteno prilogo, ki vključuje dolg, čeprav izčrpen seznam direktiv, ki jih mora ta nova zakonodaja uporabljati. Veliko ljubši bi nam bil sistem, ki bi ga predlagala Komisija in odobril odbor za okolje ter ki bi popolnoma pojasnjeval, da se veliko število kaznivih dejanj samodejno obravnavajo kot kazniva v okviru kazenskega prava, poleg zadevnih direktiv.

Prav tako nismo zadovoljni s tem, da traja prehodno obdobje dve leti. Menimo, da je to mogoče izboljšati, in tako kot gospa Wallis odločno podpiramo obveznost držav članic, da oblikujejo primerjalne tabele, z drugimi besedami, države nas morajo hitro obveščati o tem, kako uporabljajo zakonodajo, česar pogosto ne storijo.

Vendar v celoti podpiramo ukrep za zagotovitev, da veliko število kaznivih dejanj ne bo več ostalo nekaznovanih. Prihajam iz države, tj. Italije, kjer je prisotna skušnjava po takšnem ravnanju in kjer se je to dejansko počelo, zato sem zadovoljna, da ta direktiva to preprečuje ter da uničevanje naravnih znamenitosti, vandalizem in podobno ne bo več ostalo nekaznovano.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Nedvomno je treba kaznovati vsakogar, ki krši okoljsko zakonodajo. Kazni morajo biti stroge in imeti odvračilni učinek, tako da se kazniva dejanja zoper okolje ne bodo ponavljala. Vendar, ali je uskladitev kazenskih določb utemeljena? Ali naj EU določi kazni, se pravi zaporne kazni, denarne in druge kazni? Ne, te odločitve so v pristojnosti držav članic.

Tveganje pri usklajevanju zakonodaje je vedno to, da bodo napredne države morda prisiljene znižati standard svojih določb. To je nesprejemljivo. Če pravico do odločanja o teh vprašanjih prepustimo EU, kaj bo sledilo? Seveda mora EU ukrepati za zagotovitev, da države članice izboljšajo svojo okoljsko zakonodajo. Lahko razširjamo dobro prakso in to tudi moramo storiti, prav tako pa lahko zagotovimo pomoč in podporo državam članicam, ki zaradi različnih razlogov zaostajajo. Oblikovanje tabel z dejanskimi kazalci, ki omogočajo primerjavo držav članic, je odličen primer. Na ta način vzpostavimo sistem z visoko stopnjo legitimnosti in demokracije. Na ta način lahko tudi najučinkovitejše zaščitimo okolje.

  Aloyzas Sakalas (PSE). - Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu za tako skrbno sodelovanje in izrazil zadovoljstvo, da smo na naših razpravah uspeli najti rešitev, sprejemljivo za vse. Pri tem bi rad izpostavil tri stvari.

Prvič, popolnoma se strinjam, da je treba to poročilo sprejeti pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe. To pomeni, da bodo morale vse države članice čim prej začeti izvajati kazenske sankcije v skladu z novo direktivo. Požiganje gozdov v Grčiji moramo obravnavati kot poučen primer.

Drugič, poudarjam potrebo po novem besedilu člena 3(h) v zvezi s kakršnim koli dejanjem, ki povzroča „bistveno poslabšanje habitata na zaščitenem območju“. To je znatno izboljšanje omejenega besedila, ki ga je prvotno predlagal poročevalec.

Tretjič, naše najbolj sporne razprave so zadevale priloge. V zvezi s tem glede na člen 176 Pogodbe ES ugotavljam, da se obseg pristojnosti držav članic ne bo omejil. Poleg tega bo seznam zadevne zakonodaje Skupnosti zagotovil pravno gotovost, potrebno v okviru kazenskega prava. S tem pristopom se tudi izognemo potrebi po opredelitvi nekaterih izrazov v direktivi, kot sta voda ali odpadki. Zato podpiram vključitev zadevnih dveh prilog v direktivo.

V celoti podpiram dokument, ki ga je predlagal gospod Nassauer.

  Mojca Drčar Murko (ALDE). - (SL) V odboru za okolje smo pričakovali, da bo vzpostavitev skupnih standardov okoljske kazenske politike segla dlje od tega kompromisa in da bo poleg zakonodaje Skupnosti zajela tudi zakonodaje držav članic. Pokazalo pa se je, da je doseženi kompromis za zdaj skrajna meja sprejemljivega. Tudi tak je velik korak naprej v zaščiti okolja, saj za huda okoljska kazniva dejanja, našteta v prilogi, napoveduje usklajeno uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazenskih sankcij.

Glede kaznovalne politike držav, ki se bo razvila na tej podlagi, želimo opozoriti na pravilo modernega kazenskega prava, po katerem višina zagroženih kazni ni toliko pomembna, kot je zanesljivost kazenskega pregona. Da bodo torej storilci vedeli, da nikjer v Evropi ne bodo imeli varnega zatočišča.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, res je zelo spodbudno, da Komisija ni popustila državam članicam in je predložila predlog o kazenski odgovornosti storilcev kaznivih dejanj zoper okolje, ker je nedopustno, da kršitve okoljske zakonodaje še naprej obravnavamo kot zgolj prekrške. Prav tako je spodbudno, da je na isti dan, kot se je začela konferenca ZN o biotski raznovrstnosti, zakonodajni predlog boljše in jasnejše opredelil naravne rezervate ter pripomogel k jasnemu opisu kršitev.

Žal pa ni nobenih kazni in splošnega obravnavanja kršitev kot kaznivih dejanj. Žal na podlagi tega nastajajo vrzeli, zlasti v zvezi z varstvom rastlinstva in živalstva, ko kršitelji niso samoumevno kaznovani in se jih veliko reši s sklicevanjem na nevednost. Zato bi bilo logično in koristno, da bi ta direktiva vključevala tudi gensko inženirstvo. Kaznivo dejanje zoper okolje je treba kaznovati, zato upam, da bo ta direktiva mejnik in bo jasno pokazala, da je okolje vredno zaščititi in da si moramo na vse načine prizadevati za zagotovitev, da se kršitve okoljske zakonodaje kaznujejo.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, ta razprava je resnično poudarila dejstvo, da delamo pomembne korake proti novi fazi. Morda bi moral reči, da bomo ta korak storili, če besedilo res pojasnjuje, da kazniva dejanja „ne morejo več ostati nekaznovana“, kot je povedala gospa Frassoni. Še enkrat se zahvaljujem gospodu Nassauerju za njegovo vlogo pri pripravi poročila. Menim, da je to pomembno. To je resničen korak naprej. Dodajam, da Komisija na začetku ni podpirala prilog; vendar medtem ko Komisija še vedno meni, da priloge te vrste niso potrebne, je njihova vključitev v skladu z željo večine držav članic sprejemljiva. Priloga, kot je vložena zdaj, je izčrpna in vsebuje vse pomembnejše dele okoljske zakonodaje, ki bi utegnila biti ustrezna za kazniva dejanja, opisana v direktivi.

Hkrati dejansko ne moremo trditi, da smo ustvarili izčrpen seznam, in zagotovo bi bilo tvegano trditi, da je bil kateri koli tak seznam izčrpen. Po drugi strani sem prepričan in bi to prepričanje rad delil s poslanci, gospod predsednik, da ko bo direktiva enkrat sprejeta, bodo imele države članice 18 mesecev časa, da jo prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo in ni treba omenjati, da bo Komisija podrobno pregledala proces prenosa. Znotraj pravnega okvira bo ponovno ocenila potrebo po predlogih za dodatno zakonodajo.

Prepričan sem, da bo potreben zlasti natančen pregled, da bi zagotovili, da se ustrezno prenese usmeritev Parlamenta, ki je oblikovala to zakonodajo. Povedali so mi, da je časovni okvir za dosego sporazuma 24 mesecev. Drži, 24 mesecev je časovni okvir za sporazum. Bil sem bolj ambiciozen. Po vsem povedanem vam lahko Komisija danes zagotovi, da bo zlasti pozorno spremljala prenos tega besedila, ki zagotovo pomeni velik napredek na področju varstva okolja v Evropi.

  Hartmut Nassauer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, začel bom pri zadnji točki, in sicer pri obdobju prenosa, naj povem, da ta direktiva predstavlja precedens. Gospod Medina je pravilno izpostavil, da bo morala biti vsa sedanja okoljska zakonodaja Skupnosti pregledana za kazensko združljivost glede na nove opredelitve kaznivih dejanj. To se bo zgodilo prvič in je zelo obsežno. Skladno s tem je smiselno, da imajo države 24 mesecev namesto 18 mesecev časa.

Naslednje, kar sem hotel povedati, je namenjeno Komisiji. Morda ta zadeva ni v vaši sedanji pristojnosti, gospod komisar Barrot, vendar nekoč bo. Komisija ima zdaj nov vir, nov sklop instrumentov na voljo, ki so, kot sem povedal, zlasti v rokah držav članic. Menim, da mora biti Komisija zlasti previdna pri uporabi teh instrumentov. Kazenski pregled zakonodaje Skupnosti dejansko ni uporaben samo za okoljsko zakonodajo, ampak je lahko načeloma uporaben tudi na vseh ostalih področjih dejavnosti Skupnosti. Zato verjamem, da mora Komisija nadaljevati previdno, saj je kazensko pravo zadnji element izvrševanja zakonodaje in ne instrument za vsakodnevno rabo. Države članice nad tem dejansko ne bodo navdušene. Poleg tega, če povem previdno, pravniki zelo oklevajo pri sprejetju sodb Sodišča Evropskih skupnosti v pravno doktrino in sodno prakso.

Zato svetujem Komisiji, naj bo previdna pri uporabi teh instrumentov, medtem ko bo direktiva tako učinkovitejša, ko bo posledično uporabljena v praksi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 21. maja 2008.