Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. maj 2008 - Strasbourg

22. Trgovina s surovinami in izdelki (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0134/2008) gospoda Holma v imenu odbora za mednarodno trgovino o trgovini s surovinami in izdelki (2008/2051(INI)).

  Jens Holm , poročevalec. − (SV) Gospe in gospodje, najprej izražam veliko zahvalo vsem poročevalcem v senci za njihovo tesno sodelovanje.

Vsi smo videli slike prizorov, ki jih je povzročilo nedavno pomanjkanje hrane. Cene v kmetijstvu, ne samo cene hrane, so hitro narasle v zelo kratkem obdobju. To je zadalo smrtni udarec številnim državam v razvoju, ki so zelo odvisne od uvažanja hrane in so že živele na robu. Upajmo, da bo to poročilo o mednarodni trgovini s surovinami pomagalo odpraviti nekatere od teh težav. Navsezadnje smo sprejeli obveznost odprave lakote in revščine s pristopom k tako imenovanim ciljem tisočletja. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je pred kratkim opozoril, da višje cene hrane ogrožajo najpomembnejše cilje ciljev tisočletja, in sicer prepoloviti lakoto na svetu. Tako je skrajni čas, da se ukrepa.

Zlasti nedavna kriza s hrano je pokazala, da hrana ni le katera koli surovina. Če ne moremo izpolniti tako osnovne zahteve, kot je zagotoviti sitost ljudi, je malo vredno govoriti o razvoju. Zato moramo biti previdni, ko hrano pretvarjamo v mednarodno trgovsko blago, enako vsem ostalim. Svetovne države v razvoju so prisiljene k deregulaciji svoje prehranske politike in prestopu od proizvodnje za nacionalne potrebe k proizvodnji za izvoz. To je politika Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, ZDA in tudi EU, ki so vse določile te zahteve. Z odpravo zaščitnih tarif in subvencij je veliko držav v razvoju postalo zelo občutljivih za izrazita nihanja cen hrane in surovin. Poglejmo na primer Haiti, ki je prej zase proizvedel dovolj riža. Leta 1995 je Mednarodni denarni sklad to državo prisilil k zmanjšanju tarif za riž. Prihajati je začel državno subvencioniran riž iz ZDA in lokalna proizvodnja se je sesula. Danes so tri četrtine vsega riža, ki se poje na Haitiju, uvožene iz ZDA.

Upam, da nam bo to poročilo prineslo orodja za spopad s težavami in izzivi, ki jih predstavlja negotova trgovina s surovinami. Vprašanja, na katera se osredotočamo v poročilu, vključujejo podporo državam v razvoju pri povečanju raznolikosti njihovih gospodarstev, tako da bodo lahko spremenila položaj, v katerem izvažajo le eno ali dve surovini, in se pomaknila k naprednejšim proizvodnim vzorcem, ki vključujejo bolj visoko predelane izdelke. Poudarjamo tudi pomembnost prožnosti v razvojni politiki. Tem državam mora dopuščati razvoj možnosti in instrumentov gospodarske politike, na primer za podporo razvoju njihovega domačega kmetijstva. Prav tako zahtevamo, da Evropska komisija pregleda načrt financiranja Flex, katerega namen je uravnotežiti cene surovin. Lotevamo se tudi enakopravnosti pri trgovini s surovinami ali njenega pomanjkanja. Zelo pomembno je, da vedno upoštevamo vprašanje spolov pri pogajanjih o sporazumih o mednarodni trgovini.

To poročilo upošteva tudi pravično trgovino. Pravična trgovina se lahko uporabi kot orodje za podpiranje malih proizvajalcev v državah v razvoju ter za povečevanje pritiska pri dviganju ozaveščenosti o družbenih in okoljskih standardih v teh državah. Pozivamo vse institucije EU, naj merila o pravični trgovini vključijo v svoja javna naročila in nabavno politiko.

Skrbi nas tudi povečana poraba živalskih izdelkov, tj. povečano povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih, pri čemer je rezultat tega povečano povpraševanje po žitu za prehrano živali namesto ljudi.

Vključena so tudi številna druga vprašanja. Nazadnje moram povedati, da je to delo razkrilo pravi obraz EU. Medtem ko smo mi iskali načine, kako bi se spoprijeli s potrebami in okoliščinami držav v razvoju, se je evropska industrija s pomočjo svojih predstavnikov v Evropskem parlamentu osredotočila na kratkoročen poslovni interes, pri čemer bi imele poslovne organizacije stalen dostop do poceni surovin.

Vse pozivam k odobritvi predlogov sprememb, ki so jih vložile skupine levice, socialdemokratov in zelenih. Predloga sprememb 20 in 21 sta zlasti pomembna. Na ta način lahko poročilo uravnotežimo tako, da dobimo močnejšo razvojno razsežnost.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Parlamentu za priložnost, da smo lahko razpravljali o dostopu do surovin, temi, ki je pomembna in aktualna v Evropski uniji, zlasti v okviru naše konkurenčnosti. Najprej se zahvaljujem poročevalcu in poročevalcem v senci za poročilo, ki zajema številna področja, kot so podnebne spremembe, blaženje revščine in razvoj.

Razvoj je res ključno vprašanje v tem okviru. Zato se bom na kratko dotaknil razvojnih tem, preden se začnemo ukvarjati s skrbmi in dejanji v zvezi s širjenjem ukrepov, ki omejujejo dostop do surovin.

Boj za blaženje revščine in razvoj ter tudi varnost živil so za Komisijo zelo pomembni. Dobro se zavedate dejstva, da je Evropska unija največji svetovni darovalec razvojne pomoči. Prav tako je Komisija na področju surovin sprejela številne razvojno naravnane programe: Komisija na primer s sistemom Flex podpira nacionalne proračune držav v razvoju, v katerih se je bistveno zmanjšal davčni prihodek od izvoza.

Komisija podpira tudi pregledno upravljanje davčnih prihodkov iz izkoriščanja surovin in naravnih virov s številnimi pobudami, kot so pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji, Kimberleyev proces in program FLEGT. Naj opozorim tudi na naš program „Vse razen orožja“, ki zagotavlja nepovratna sredstva za uvoz vseh izdelkov iz najmanj razvitih držav (razen orožja) in jim tako dopušča večjo raznolikost njihovih izvoznih artiklov.

Ključna zaskrbljenost izhaja iz vidika trgovine. Za trgovino sta potrebna dva. Moramo uvažati in izvažati. Zato je nujno zagotoviti, da dostop do surovin iz tretjih držav ne bo omejen z neupravičenimi izkrivljanji, kot so kvote, izvozne dajatve in prepoved izvoza.

Danes na žalost ni tako. Nasprotno, želja tretjih držav po nalaganju izvoznih omejitev se povečuje. Zlasti smo zaskrbljeni zaradi tistih, ki jih vsiljujejo nekatera ključna nastajajoča gospodarstva kot del ciljev svoje nasilne industrijske politike. Poudarjam, da se ne osredotočamo na revnejša gospodarstva v razvoju, vendar raje na večja nastajajoča gospodarstva.

Ukrepi, ki so jih uvedle te države, izkrivljajo konkurenco na globalni ravni, kar škodi evropski industriji. Na žalost se težava povečuje. Do zdaj je vsaj 20 držav uvedlo ukrepe, ki zadevajo pomemben izvoz v Evropsko unijo. Našteli smo čez 450 omejitev, ki zadevajo številne surovine. To posredno ali neposredno zadeva večino, če ne vseh evropskih industrijskih sektorjev.

Kaj lahko storimo? Do zdaj opravljeno delo kaže, da ne obstaja hitra rešitev, čeprav je odprava izvoznih omejitev za nas zelo pomembna, pri dvostranskih dogovorih o pravični trgovini ter tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji, vendar bomo storili še več.

Najprej bo pomembno, da razvijemo splošno strategijo za dostop do surovin. V zvezi s tem Komisija sestavlja sporočilo, ki bo vsebovalo pomemben element trgovine. Vsaka takšna strategija bo morala v celoti in usklajeno zajeti vsa področja politike, skupaj s kritičnimi vprašanji, kot so varnost živil, razvoj in okolje.

Vsa sredstva bo treba v celoti izkoristiti. Trajnostna in usklajena politika o dostopu do surovin bi tako združevala: prvič, pogajanja, ki bi zavarovala mednarodne obveznosti pri Svetovni trgovinski organizaciji in dvostranskih sporazumih; drugič, izvajanje pravil Svetovne trgovinske organizacije in obstoječih dogovorov; in tretjič, blage ukrepe, kot sta dialog in gradnja zavezništev. Ti elementi niso novi, medtem ko bosta njihova kombinacija in usklajena uporaba določili njihovo moč. O tem bomo razpravljali na konferenci z zainteresiranimi stranmi pozneje letos.

Ob upoštevanju pomembnosti dostopa do surovin se Komisija strinja z razpravo v Parlamentu o tem vprašanju. Komisija se zlasti strinja s predlogi sprememb k prvemu osnutku poročila. To poročilo zdaj jasneje poudarja pomembnost tega vprašanja. Predlaga načine, kako naj se s tem vprašanjem spopadamo konstruktivno, kot so izvajanje dogovorov in pogajanja z državami partnericami. Pripravljeni smo na popolno sodelovanje s Parlamentom pri snovanju in izvajanju naše prihodnje strategije.

  Daniel Caspary, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, zelo me veseli, da ste danes na voljo, gospod Potočnik. Komisar Mandelson je, kot ugotavljamo, spet raje odpotoval na neko pomembno konferenco na drug konec sveta, namesto da bi z nami v Parlamentu razpravljal o ključnih vprašanjih za evropsko industrijsko politiko. Predstavljajte si torej moje navdušenje, ko sem vas poslušal, saj ste temo predstavili veliko bolje z večjo jasnostjo in vizijo, kot bi to storil naš komisar za trgovino.

Zelo sem zadovoljen z izidom naših posvetovanj v odboru, kajti bojim se, da je poročevalec v svojem izvornem osnutku kljub vsem dobrim točkam, ki jih je izpostavil glede držav v razvoju, popolnoma pozabil na interese evropske industrije. V odboru za mednarodno trgovino smo dodali nov prvi del poročila, ki se ukvarja z interesi naše industrijske politike. Popolnoma jasno je, kakšni morajo biti ti interesi. Osredotočiti se moramo na zagotavljanje preskrbe s surovinami za evropsko industrijo. Kot je pravilno povedal komisar, soočamo se z velikimi težavami v zvezi s tem.

V STO potrebujemo boljša pravila, ki bodo čim bolj odpravila ukrepe, ki izkrivljajo trgovino, kot je izvozna dajatev. Potrebujemo prosti dostop do surovin na svetovnem trgu. Nedopustno je, da države, kot je Kitajska, zlorabljajo surovine kot politično orodje.

Storiti moramo vse mogoče, da bi zavarovali resnično prost dostop do trgov s surovinami ne le pri večstranskih pogajanjih, ampak tudi pri naših dvostranskih pogajanjih. Dejstvo, da je Komisija začela pogovore o pristopu Ukrajine k STO in dopustila stopnjo odklona pri uvedbi izvoznih dajatev, je nedopustno in predstavlja slab zgled. Naša dopustitev dvojnega označevanja cen v zvezi s pristopom Savdske Arabije k STO, dogovor, ki je evropski petrokemični industriji povzročil resne težave, je prav tako nedopustna. Prav tako nimam veliko upanja glede sedanjega dogajanja v zvezi s pristopom Rusije k STO in rad bi, da Komisija zagotovi, da ne bodo sprejeti dodatni ukrepi, ki izkrivljajo trgovino.

Še enkrat se iskreno zahvaljujem vsem svojim kolegom iz odbora za to poročilo. Upam, da ga ne bomo na jutrišnjem plenarnem glasovanju preveč spremenili.

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

  Francisco Assis, v imenu skupine PSE. – (PT) Najprej čestitam poročevalcu. Težave, ki zdaj nastajajo v zvezi z dostopom do surovin, so večinoma posledica strukturne spremembe na njihovih trgih, kar je povezano s spremembami v mednarodnem gospodarstvu.

Trg surovin se je razvijal ciklično, prehajal je od obdobij izrednega pomanjkanja k obdobjem draginje in včasih dosegel ravnotežje. Zdaj se soočamo s položajem strukturnega pomanjkanja, ki je večinoma posledica nenadnega povečanja povpraševanja, sproženega s hitrim napredkom v industrializaciji in urbanizaciji v številnih nastajajočih državah.

Jasno je, da si je treba prizadevati na ustrezen način, zlasti Svetovna trgovinska organizacija, za doseganje soglasja z namenom olajševanja dostopa do surovin. Vendar zaradi tega ne smemo pozabiti na še eno pomembno vprašanje: zdaj je na teh trgih nov položaj, ki je nastal na področju živil in energetike. V Evropski uniji moramo zato mi, glavni uvozniki surovin, na to vprašanje gledati s posebno zaskrbljenostjo. Po eni strani moramo upoštevati vpliv, ki ga lahko ima po svetu, saj lahko zaradi tega nastane prevelik pritisk na porabo surovin z zelo negativnimi okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi posledicami v državah v razvoju, medtem ko moramo po drugi strani upoštevati tudi lasten položaj in razumeti lastne težave.

To sproža dve temeljni vprašanji. Eno je povezano s potrebo, da pregledamo lasten gospodarski model razvoja, saj je nezdružljiv s položajem, v katerem se surovine preveč izkoriščajo. Drugo predlaga, da je treba več pozornosti nameniti uporabnemu znanstvenemu raziskovanju za zagotavljanje večje inovativnosti, spodbujanje recikliranja surovin in iskanje novih odgovorov na nove težave, ki jih ustvarja to strukturno pomanjkanje.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Narava je svoja bogastva, surovine pod tlemi, živila in drevesa na zemeljskem površju in ribe v vodah, neenakomerno razporedila po svetu. Potrebe človeka so enake, vendar zadovoljevanje teh potreb zahteva solidarnost pri izkoriščanju virov in njihovi razporeditvi v mednarodni trgovini. Holmovo poročilo veliko govori tej temi. Rad bi izpostavil nekaj točk, ki izhajajo iz govora gospoda Casparyja.

Prvič, razumno izkoriščanje omejenih virov. Ponavljam: omejenih virov.

Drugič, zaščita surovin pred zaplembo, pred neokolonialistično razlastitvijo revnih držav, zlasti v Afriki. Nimamo preglednosti glede trgovine s takimi materiali, v katero so vključene Kitajska in nekatere druge države.

Tretjič, namen trgovine s surovinami bi moral biti razvoj revnih držav. To je naš glavni cilj. Korist morajo imeti prebivalci, ne samo predstavniki oblasti ali velikih mednarodnih podjetij.

Četrtič, politika EU v zvezi s surovinami mora zagotoviti, da Unija ne bo postala žrtev, na primer Rusije v primeru zemeljskega plina in morda v prihodnosti Brazilije v primeru sladkorja.

Petič, vsi partnerji so v celoti odgovorni za izkoriščanje morskih virov. Kot vemo, veliko vrstam rib ter gozdovom Azije in Amazonije grozi izumrtje.

Za konec, gospa predsednica, ključna beseda pri pravični trgovini mora biti odgovornost pri izkoriščanju omejenih naravnih virov, tako da bodo prihodnje generacije imele dostop do surovin, potrebnih za človeški obstoj. Podobno potrebujejo revne države pomoč pri razvoju tehnologije, ki je potrebna za proizvodnjo osnovnih živil. Glede tega lahko Evropa stori veliko.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospa predsednica, gospod komisar, glede na vlogo, ki jo ima trgovina v našem globaliziranem svetu, moramo podpreti prizadevanje za spodbujanje pravične trgovine ter vse pobude, ki prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju.

Cene surovin vplivajo na tržni razvoj in imajo v veliko primerih stopnjevalen učinek na gospodarski razvoj, zlasti v državah, v katerih zaloge surovin niso velike. To vpliva na celotno stanje na trgu in na razpoložljivost surovin.

S pričakovanimi visokimi cenami nafte in elektrike se lahko in bi se morali ukvarjati z učinkovitimi tehnologijami pri pridobivanju in predelavi surovin. Ta učinkovitost in uresničevanje novosti ter tudi ohranjanje močnega raziskovalnega sektorja določajo raven uspešnosti pri izboljševanju tržnega položaja in moči, pri povečevanju raznolikosti in varnosti preskrbe z energijo.

Glede trgovine s kmetijskimi proizvodi moramo pozornost nameniti zmanjšanju pritiska na proizvajalca, ki nastane zaradi neravnovesja med nabavnimi cenami kmetijskih proizvodov in ravnjo maloprodajnih cen. To izkrivlja trg, vendar tudi nakazuje, da ima trg svojo družbeno ceno.

  Glyn Ford (PSE). - Gospa predsednica, v veselje mi je govoriti o poročilu gospoda Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Prejšnji mesec sem se v imenu Parlamenta udeležil dvanajste mednarodne konference ZN za trgovino in razvoj v Akri. Na tej konferenci se je slišal klic na pomoč revnim po svetu.

Zaradi naraščajočih cen hrane so vedno pogostejši nemiri na ulicah, zato potrebujemo nov pristop, če se želimo spopasti s tem položajem. Nova kriza grozi s smrtjo več ljudi v enem dnevu, kot jih je umrlo zaradi terorizma v šestih letih od 11. septembra. Politiki in vlade morda še niso opazili, ampak revni po svetu vedno pogosteje opazujejo svoje lačne otroke. Posledice bodo hude zlasti v Afriki, v kateri so se cene izdelkov v zadnjih 12 mesecih več kot podvojile ter se še vedno dvigajo zaradi špekulacij, pomanjkanja in spreminjajočih se vzorcev proizvodnje. Ključni vzroki so naraščajoče povpraševanje iz vzhodne Azije in posledice za zaloge hrane zaradi neuspešnega vlaganja v kmetijstvo. Podnebne spremembe, ki se kažejo v poplavah, sušah in rekordno visokih temperaturah, položaj še otežujejo, zlasti za revne po svetu. Zato upam, da bomo sprejeli to resolucijo.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, dostop do surovin je resnično življenjsko pomemben za evropsko gospodarstvo in konkurenčnost. Tako je zlasti, ker je EU večinoma odvisna od uvoza surovin iz tretjih držav.

Odstranitev ovir, ki so jih uvedle države za dostop EU do trga surovin, mora biti prednostna naloga. To velja za sedanja pogajanja STO in tista, ki bodo sledila za dvostranske sporazume o prosti trgovini.

Nazadnje, gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da so podporni mehanizmi ter prenos znanja in izkušenj v države v razvoju potrebni za omogočanje delujočega in preglednega upravljanja porabe surovin in naravnih virov.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, ni mi treba poudarjati, da je konkurenčnost naših evropskih podjetij večinoma odvisna od preskrbe s surovinami. Zato danes potrebujemo celostno strategijo za zagotavljanje dostopa do svetovnih trgov. To bo pomagalo zagotoviti mednarodno sodelovanje, zakonito konkurenco, pravično trgovino in spoštovanje do omejitev, ki temeljijo na resnih razvojnih spodbudah v manj razvitih državah. Pomagalo bo tudi pri spodbujanju vlaganja v okolju prijazne tehnološke raziskave in razvoj ter recikliranje.

Naš cilj mora biti trajnostni razvoj EU in tudi solidarnost z najrevnejšimi državami sveta.

  Brian Crowley (UEN). - Gospa predsednica, rad bi se zahvalil poročevalcu za delo v zvezi s tem poročilom. Vidim tri ključne elemente.

Prvi je svetovna konkurenca za surovine in izdelke. Na evropski ravni se moramo zavedati, da moramo biti v boljšem položaju za sklepanje dvostranskih sporazumov in dvostranskih poslov, če želimo uspeti in pridobiti dostop do teh izdelkov.

Pogovori o svetovni trgovini so očitno zelo pomembni glede na dolgoročni razvoj, vendar lahko dodatno vplivamo na to prek gospodarskih partnerstev z državami v razvoju. Opozoril bi tudi na to, da bi lahko bila odpoved nekaterih pravic pri pogovorih o svetovni trgovini za kratkoročen dostop do surovin in izdelkov škodljiva za večino naše industrije v Evropski uniji in zlasti za naše kmetijstvo.

Končno, kot je povedal naš prejšnji kolega, je najpomembnejša pravičnost. V države v razvoju moramo vlagati zdaj, da lahko uspejo; to je uspešnost, ki se ne bo pokazala le letos in naslednje leto zaradi visokih cen nafte in plina, vendar čez 20 let. To bi moralo biti povezano z vlaganji v njihovih državah v šolstvo in zdravstvo za njihove ljudi, da bi preprečili vse morebitne nadaljnje težave.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem za njihovo posredovanje. Jasno so izrazili izzive, s katerimi se soočamo. Jasno je tudi, da moramo po eni strani zagotoviti uravnotežen razvoj svojega dela, zato se bomo osredotočali zlasti na revnejše države in na doseganje pravičnosti, o kateri je govoril gospod Crowley, vendar moramo po drugi strani tudi zagotoviti pravila pravične trgovine za dostop naše industrije do surovin. Dejstvo je, da je Evropska unija neto uvoznica surovin in da bo tako ostalo.

Soočamo se z močnejšo konkurenco na svetovnih trgih zalog in tudi z naraščajočimi cenami, ki so posledica povečane konkurence iz številnih nastajajočih gospodarstev. Sočasno ta nastajajoča gospodarstva ustvarjajo ovire za dostop do svojih surovin in s tem izkrivljajo konkurenčnost. Pravičen dostop do surovin pod preglednimi pogoji je tako pomemben del enačbe v naši strategiji globalne konkurenčnosti.

Namen Komisije v prihajajočih letih je uporabiti vse razpoložljive instrumente za ohranjanje trajnostne preskrbe s surovinami za našo industrijo. S tem bomo dosegli celovito in uravnoteženo strategijo. Kot upravičeno poudarja Parlament, mora ta strategija upoštevati ne le interese naše industrije in naše konkurenčnosti, vendar tudi interese revnejših držav.

Glede razvoja moramo razlikovati in bomo razlikovali med na eni strani upravičenimi ukrepi, ki jih ohranjajo revnejše države v razvoju, kot so izvozni davki, ki so za proračune teh držav nepogrešljivi, ter na drugi strani med ukrepi, ki jih nastajajoča gospodarstva vsiljujejo kot del svoje industrijske politike in ki izkrivljajo konkurenčnost na svetovnih trgih.

Gospodu Assisu se zahvaljujem za njegov komentar o obveznostih raziskav in razvoja, ki se tudi morajo povečati v tem okviru. Parlamentu se zahvaljujem, da nas je podprl pri tej politiki. Obveščali vas bomo o prihodnjem izvajanju svoje strategije.

  Jens Holm , poročevalec. − (SV) Gospod komisar Potočnik, veselimo se sporočila Komisije in konference. Dobro je, da se boste ukvarjali z vprašanji varnosti živil, razvoja in okolja.

Francisco Assis, popolnoma se strinjam z vami, da moramo pregledati svoj model gospodarskega razvoja.

Zbigniew Zaleski, strinjam se, da trgovina ne sme postati neokolonialistična kraja surovin državam v razvoju. Zato pozivam Zbigniewa Zaleskega in vse ostale, da zagotovo podprejo predloga sprememb 20 in 21. Prosim, preučite ju podrobno.

Poglejte tudi predlog spremembe 26, ki se ukvarja z biogorivi. V njem pozivamo k uvedbi okoljskih in družbenih standardov glede biogoriv. Velika težava je, da se vedno več žita uporablja za proizvodnjo mesa, to pomeni, da z žitom hranimo živali, pri čemer se hkrati vedno več žita uporablja za proizvodnjo goriva za naše avtomobile.

To je poziv Komisiji. Zahtevamo ukrepe, ki bodo zmanjšali zasebno uporabo motornih vozil in porabo mesa, da nam bo ostalo več žita, ki bo nahranilo ljudi.

V poročilu zahtevamo nujne ukrepe za spopadanje s podnebnimi spremembami. Trgovina mora nositi svojo odgovornost. Znižati moramo vse nepotrebne emisije in omejiti transport. Znaten delež trgovine vključuje izdelke, ki bi se lahko enostavno proizvajali tudi lokalno. Spodbujati moramo trgovino z „zelenim blagom“ in pametno okoljsko tehnologijo. Če tega ne bomo storili in če trgovina ne bo prevzela svoje odgovornosti, kmalu ne bomo imeli več surovin, s katerimi bi trgovali, in tako tudi ne več hrane, ki bi jo jedli. Zelo je pomembno, da podnebno odgovornost vzamemo resno.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.