Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. maj 2008 - Strasbourg

27. Strategija potrošniške politike EU 2007−2013 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0155/2008) Lasseja Lehtinena v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o strategiji potrošniške politike EU 2007–2013 (2007/2189(INI)).

  Lasse Lehtinen , poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, poročilo, ki ga bomo obravnavali, smo natančno prebrali v odboru, za kar se zahvaljujem svojim kolegom in zlasti vsem poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin. V duhu soglasja smo ugotovili, da si Komisija hvalevredno prizadeva za izpostavljanje težav potrošnikov na vseh področjih politike.

Ta celina ne bo mogla biti konkurenčna na svetovnih trgih, če ne bo konkurenčna na svojem notranjem trgu. 27 majhnih nacionalnih trgov je treba združiti v največji maloprodajni trg na svetu.

Da bi se vzpostavil uspešen notranji trg, si je treba prizadevati za povečanje zaupanja potrošnikov. Močne in neodvisne potrošniške organizacije imajo pomembno vlogo pri tem.

Ena od možnosti za povečanje zaupanja je v naših razpravah izstopala bolj kot ostale možnosti in je prav tako povzročila edino nestrinjanje, ki ga je vredno omeniti. To je možnost, da bi imeli potrošniki na voljo orodje za izterjavo odškodnin v primeru težav. Stališče, izraženo v tem poročilu, je, da morajo potrošniki nujno imeti na voljo sistem čezmejnih kolektivnih pravnih sredstev v primeru spora.

Komisarka Kuneva je že obljubila, da bo začela preučevati, katera kolektivna pravna sredstva bi lahko delovala v Evropi. V Evropi se strinjamo vsaj o tem, kakšnega sistema ne bi smeli imeti. Tak sistem ne bi smel biti podoben ameriškemu sistemu kolektivnih pravnih sredstev, ki koristi predvsem odvetnikom in ne potrošnikom. Naš cilj v Evropi mora biti oblikovati sistem, pri katerem so odškodninski zahtevki neposredno povezani z dejansko povzročeno škodo. Ta način, na katerega se spremljajo dejavnosti, ne bi bil toliko osredotočen na kazen, ampak bolj na doseganje pravice za potrošnike. S kolektivnimi pravnimi sredstvi se zato ne bi zagotavljale nove pravice za potrošnike, ampak bi se zagotovilo, da se lahko njihove sedanje pravice v celoti uveljavljajo.

Konservativci kot skupina niso želeli narediti koraka naprej v zvezi z zamislijo o kolektivnih pravnih sredstvih. Predlagani razlog je, da je Komisija že obljubila, da bo začela pripravljati predloge v zvezi s tem. Vendar je Parlament politični nosilec odločanja, ki ga izvolijo prebivalci Evrope, pri čemer moramo poskrbeti, da je njihova večinska volja jasno izražena. Pooblaščeni smo, da razmislimo o novih in natančnih rešitvah za vprašanja, za katera javnost meni, da so problematična, ter jih predlagati Komisiji, kar je tudi naša obveznost.

Predlagal sem, da Komisija preuči, ali bi bilo koristno uvesti delovno mesto varuha pravic potrošnikov, ki bi poročal Komisiji in bi zlasti obravnaval čezmejne zadeve. Ta visoki uradnik bi lahko deloval kot varuh, nekakšen selektivni organ, tako kot v nacionalnem okviru, kadar se izvajajo pravna sredstva. Upajmo, da bodo poročilo in kompromisi iz poročila dobili čim širšo podporo.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Parlamentu, ker podpira cilje in ukrepe iz naše strategije potrošniške politike za obdobje 2007−2013, ter seveda za močno podporo in prizadevanje poročevalca.

Strinjam se s stališčem Parlamenta, da je treba preoblikovati 27 majhnih nacionalnih trgov v vseevropski maloprodajni trg, ki bi bil največji na svetu. Da bi to dosegli, je treba povečati zaupanje potrošnikov v čezmejne nakupe. Pogosto pravimo, da je zaupanje valuta sodobnega gospodarstva. Menim, da bi lahko z našim trudom in znatnim prizadevanjem s podporo sklopa naših strategij postopno dosegli ta cilj.

V tem smislu prav tako zelo cenim podporo predlagani okvirni direktivi o pogodbenih pravicah potrošnikov, ki je orodje za doseganje cilja. Zlasti me veseli soglasje Parlamenta, da je potrebna ciljno usmerjena popolna uskladitev na področjih, na katerih so ugotovljena ozka grla delovanja notranjega trga.

Kar zadeva pregled stanja potrošniških trgov, sem hvaležna, da se Evropski parlament strinja s to pobudo, in se veselim vaše popolne podpore pozneje v tem letu. Pregled stanja je bistven za doseganje cilja strategije glede boljšega razumevanja, kako notranji trg deluje za naše potrošnike, da se izmeri rezultat notranjega trga za potrošnike. Potem ko bo pregled stanja v celoti pripravljen, bomo lahko resnično dosegli boljšo ureditev in sprejemali politične odločitve na podlagi dokazov. Prav tako je pomembno, da našim državljanom pokažemo, da razumemo njihove vsakodnevne skrbi in da se lahko nanje odzovemo.

Izpostavili ste vprašanje pravnih sredstev. Zahvaljujem se, ker podpirate osredotočenje strategije potrošniške politike na pravna sredstva in uveljavljanje. Pravna sredstva so skupaj z uveljavljanjem ključni del te strategije. Tako kot vi sem tudi jaz trdno prepričana, da morajo biti evropski potrošniki za zagotovitev delovanja evropskega notranjega trga prepričani, da lahko uveljavljajo svoje pravice in pravna sredstva v celotni Evropski uniji. Prav tako menim, da bi se z dopolnjevanjem sodnih in nesodnih ter posameznih in kolektivnih pravnih sredstev omogočila najučinkovitejša in ustrezna obravnava potrošniških sporov. To bi koristilo potrošnikom in tudi uglednim podjetjem. Osebno menim, da so lahko sodna in nesodna kolektivna pravna sredstva učinkovit način za krepitev okvira pravnih sredstev, ki smo ga že vzpostavili za evropske potrošnike. To smo dosegli s spodbujanjem mehanizmov alternativnega reševanja sporov, vzpostavitvijo evropskega čezmejnega postopka v sporih majhne vrednosti in novo sprejeto direktivo o mediaciji.

Seveda bo treba natančno oceniti vsak prihodnji ukrep na tem področju. Kot veste, sem uvedla dve študiji, katerih cilj je dodatno preučevanje vprašanja kolektivnih pravnih sredstev. Pri prvi se bosta preverjali učinkovitost in uspešnost sedanjih mehanizmov kolektivnih pravnih sredstev; ocenilo se bo, ali so potrošniki v državah članicah, kjer kolektivna pravna sredstva niso na voljo, oškodovani, in preveril obstoj negativnih vplivov na enotni trg.

Z drugo študijo se bodo zagotovili podatki o težavah, s katerimi se spopadajo potrošniki pri uveljavljanju pravnih sredstev pri skupinskih tožbah ter analizirale gospodarske posledice teh težav za potrošnike in zadevni trg.

Rezultate teh študij ter podatke, ki jih bodo posredovale zainteresirane strani in države članice, nameravam uporabiti pri pripravi sporočila, ki naj bi ga Komisija sprejela do konca leta 2008. Cilj tega sporočila bo javno in splošno posvetovanje o možnostih, ki jih imajo potrošniki na voljo na področju kolektivnih pravnih sredstev.

Hkrati preučujem, kako so direktivo o opustitvenih tožbah izvajale države članice in kakšen je njen vpliv na uveljavljanje pravic potrošnikov v EU. Moji sklepi bodo predstavljeni v poročilu, ki ga mora sprejeti tudi Komisija konec tega leta.

Še enkrat se zahvaljujem Parlamentu, ker je predstavil svoje stališče o novi potrošniški politiki, ki temelji na trgu, pri kateri obveščeni in usposobljeni potrošniki samozavestno iščejo najboljše ponudbe v smislu cene in kakovosti na največjem maloprodajnem trgu na svetu in imajo koristi od njega.

  Piia-Noora Kauppi, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − Gospod predsednik, strinjam se s sporočilom Komisije in poročilom gospoda Lehtinena, ki sta dobro uravnoteženi deli.

Poleg tega je v teh dveh dokumentih upravičeno izpostavljeno pomembno stališče, ki ga je treba obravnavati na ravni EU – potrošniška politika je in mora biti del notranjega trga.

Pri tem izpostavljam mnenje, ki ga je odbor za ekonomske zadeve upravičeno izpostavil v svojem poročilu: dokončna vzpostavitev notranjega trga je sama po sebi odlična potrošniška politika. Z vseevropsko konkurenco se znižujejo cene ter povečujeta kakovost in izbira potrošnikov. Zahtevati je treba, da bodo imeli vsi potrošniki v EU dostop do te izbire.

Potrošniki spodbujajo tržno gospodarstvo na notranjem trgu in lahko s svojimi odločitvami zaščitijo svoje interese. Zato je najpomembnejše dosledno izvajanje veljavnih direktiv na področju notranjega trga.

V mnenju odbora za ekonomske zadeve sta upravičeno izpostavljeni dve področji, ki sta zlasti pomembni v zvezi s tem. Prvič, finančne storitve: pravi notranji trg za bančništvo, posojila, zavarovanja itd. je potreben za krepitev moči evropskih potrošnikov. To je zlasti nujno, ker so z demokratičnim razvojem najboljše mogoče investicijske storitve vedno bolj pomembne za vse. Pri tem je treba odpraviti velike ovire.

Drugič, e-trgovina. To je povezano z delovanjem finančnih trgov in pogojeno z razvojem plačilnih sistemov, vendar je prav tako pomembno za praktično vse vidike notranjega trga, ker se z internetom zagotavlja resnični evropski trg. Zato moramo zagotoviti, da bo evropska e-trgovina resnično delovala, pri čemer morajo potrošniki sprejemati prave odločitve.

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, v odboru za pravne zadeve se strinjamo z vami, gospa komisarka: znebiti se moramo teh 27 majhnih trgov, vendar je pri tem potreben precej bolj usklajen pravni okvir. Menim, da bo sodelovanje vseh delov Komisije, ki sodelujejo z notranjim trgom, izhodišče, ki nam bo pomagalo to doseči. Vprašanji, za kateri smo se dolgo zanimali in menili, da morda nista bili dovolj pogosto izpostavljeni, sta projekt pogodbene zakonodaje in skupni referenčni okvir.

Ne želimo meniti, da pozabljamo na to in da vsi nadaljujejo z naslednjo stvarjo, pri čemer vas podpiramo v smislu kolektivnih pravnih sredstev, vendar si moramo prav tako prizadevati za skupni referenčni okvir. Želimo si, da bi bila bolj izpostavljena pravna sredstva v obliki alternativnega reševanja sporov, zlasti prek spleta, kar naš odbor že dolgo podpira. Veseli nas, da obravnavate kolektivna pravna sredstva in da smo dosegli napredek na tem področju, vendar se pri tem ne sme zgoditi tako kot pri pogodbeni zakonodaji, ko so nas zmedla vprašanja o pravni podlagi in druga vprašanja.

  Anna Hedh, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarki Megleni Kunevi in poročevalcu Lasseju Lehtinenu.

Strinjam se s strategijo in sem zelo vesela, da se potrošniki obravnavajo kot pomembna skupina, za katero je treba poskrbeti. Vsi vemo, da notranji trg ne bo nikoli uspešen, če potrošniki ne bodo zadovoljni in varni. Vendar se strinjam z mnenjem poročevalca, da je treba stalno spremljati strategijo, če želimo, da se resnično razvije v korist potrošnikov.

Kot poročevalka glede strategije v odboru za pravice žensk in enakost spolov sem razočarana, da je glavni poročevalski odbor upošteval le enega od naših 13 predlogov sprememb. Ti predlogi vsebujejo veliko pomembnih in smiselnih predlogov. Zavzemali smo se za jasnejši vidik spolov. Potrošniška politika zagotovo ni nevtralna glede na spol. Spol je treba upoštevati prav tako kot otroke, starejše in invalide. Upam, da se bo lahko to ponovno obravnavalo pri naslednji reviziji.

  Colm Burke , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Lehtinenu in poročevalcem v senci za dobro sodelovanje v zadnjih nekaj mesecih. To poročilo uvaja nekaj zelo pozitivnih elementov na področju potrošniške politike, ki se razvijajo. Potrošniki lahko svoje pravice uveljavljajo le, če so seznanjeni z njimi, pri čemer je krepitev moči potrošnikov v EU osrednji del tega poročila, kar se bo doseglo z izobraževanjem in kampanjami za povečevanje osveščenosti. Posebna pozornost bo namenjena temu, da bodo potrošniki ustrezno usposobljeni in da bodo imeli potrebna orodja za povečanje zaupanja v digitalno okolje.

Poročilo podpira prizadevanje Komisije za okrepitev sodelovanja na področju varnosti izdelkov na mednarodni ravni, zlasti s kitajskimi in ameriškimi organi. Neprekinjen dialog in izmenjava informacij o varnosti izdelkov sta v interesu vseh strani in sta temeljna za vzpostavitev zaupanja potrošnikov.

Kar zadeva pravna sredstva potrošnikov, skupaj s kolegi v skupini PPE-DE odločno podpiram preprost in učinkovit dostop do pravnih sredstev za vse potrošnike v EU. Vemo, da so nesodna pravna sredstva priljubljena rešitev za večino potrošnikov, ker najhitreje in po najnižji ceni prinesejo koristi za potrošnike.

Na začetku razprave sem enkrat že povedal, da ne podpiram pozivov k zakonodajnemu ukrepanju glede uvedbe slabo premišljenega sistema kolektivnih pravnih sredstev v EU. Komisija zdaj pripravlja različne študije o obstoječih sistemih pravnih sredstev za potrošnike v državah članicah in, namesto da bi ugibali o rezultatih študij Komisije, skupaj s kolegi iz skupine PPE-DE pozivam k močni vlogi Parlamenta in držav članic pri ocenjevanju rezultatov študij pred odločanjem o nadaljnjem ukrepanju. Prenagljena uvedba sistema kolektivnih pravnih sredstev, ki bi bil drag in neučinkovit, ni v interesu potrošnikov. Sicer pa podpiram poročilo.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, zahvaljujem se gospodu Lehtinenu za zelo dober osnutek poročila, ki zagotavlja zelo trdno podlago za naše razprave.

Rada bi izpostavila tri zelo pomembne točke iz tega poročila. Prva je potreba po zagotavljanju, da imajo vodilno vlogo instrumenti, ki jih so že na voljo v Evropski uniji za spodbujanje varnosti in preprečevanje. Zato je zelo pomembno, da se sistem RAPEX dodatno izboljša, da bo lahko učinkoviteje koristil potrošnikom.

Druga zelo pomembna točka je, da je treba okrepiti in izboljšati Solvit, ki je ključni instrument. Vrzeli pri obveščanju potrošnikov so še vedno zelo velike, pri čemer preveč potrošnikov še ni nikoli slišalo za Solvit in ne vedo, kako bi lahko rešili svoje številne težave. To je prav tako zelo pomembno.

Prav tako sem zelo zadovoljna, da bo Evropska komisija še enkrat preučila znak CE. Veliko ljudi meni, da je znak CE varnostni znak, vendar žal to ne drži. Skupaj z vami in komisarjem Verheugenom bi radi zagotovili, da bodo pravila, ki urejajo ta znak, oblikovana tako, da bomo lahko javnosti v prihodnje zagotovili, da se lahko zanesejo na varnost izdelkov, označenih z znakom CE. To je zelo pomemben cilj.

Zadnji in najpomembnejši predlog po mnenju moje skupine pa je sistem kolektivnih pravnih sredstev, ki ga zagovarjamo v skupini socialdemokratov. Celotni pravni red nima nobenega smisla, če potrošniki ne morejo uveljavljati svojih temeljnih pravic zaradi čezmejne razsežnosti, zaradi katere je zelo težko spoštovati zakone, ali ker imajo majhne zahtevke za manjšo škodo, čeprav lahko ti zahtevki sčasoma izčrpajo ljudi. Nujno je, da spodbujamo Evropsko komisijo pri preverjanju in razvoju takega sistema, ter da jo pozovemo, da to naredi in da čim prej pripravi ustrezen osnutek zakonodaje, da bodo naši potrošniki resnično ustrezno varni in zaščiteni.

Zelo obžalujem dejstvo, da skupina PPE-DE meni, da se ni primerno dovolj odločno in zavzeto zavzemati za ta sistem, da bi lahko potrošniki in javnost zares zaupali v Evropsko unijo in notranji trg, ker tako zaupanje temelji na zavedanju, da so potrošniki ustrezno zaščiteni, kadar kupujejo v Evropi.

  Alexander Graf Lambsdorff, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, najprej čestitam Lasseju Lehtinenu za dober in uravnotežen osnutek poročila. Strinjamo se z zelo veliko točkami. Eden od razlogov za to je zelo dobro delo, ki ga je opravila Komisija v tem primeru. Nekaj točk pa je spornih.

Potrošniška strategija bo ena od glavnih tem razprave v naslednji fazi razvoja notranjega trga. Najpomembnejši del treh glavnih izzivov, s katerimi se spopada Evropska unija (rast, zaposlovanje ter priznavanje in izpolnjevanje potreb ljudi), je 490 milijonov potrošnikov. Notranji trg lahko postane največji maloprodajni trg na svetu. Zato skupina ALDE podpira ciljno usmerjeno prizadevanje Komisije, da bi se iz 27 majhnih trgov oblikoval en velik maloprodajni trg.

Prav tako pozdravljamo način, na katerega je v osnutku poudarjen horizontalni element potrošniške politike, in predlog o imenovanju tako imenovanih uradnikov za odnose s potrošniki. V zvezi s tem izpostavljam predlagano krepitev evropskih potrošniških centrov ter posebno pozornost, ki je namenjena potrebam otrok in starejših.

Dovolite, da povem nekaj besed o temi kolektivnih pravnih sredstev, v zvezi s katerimi imamo težave. Na voljo je bilo malo podatkov in imeli smo veliko dvomov. Gospa Meglena, menim, da bi bilo prezgodaj reči, da boste dobili trdno podporo Parlamenta v tej zadevi. Pravkar je skupina PPE-DE povedala, da vas ne bo podprla. Menim, da skupina PPE-DE ne upošteva resničnih težav. Škoda, ki prizadene veliko potrošnikov v več kot eni državi, je razpršena. Komisija povsem upravičeno razmišlja o tej zadevi in jo preučuje v študiji. Na drugi strani so dvomi skupine PSE, ki za vsako ceno zahteva, da bi bil ta instrument politično orodje, ne glede na resnične težave, ki so raznolike.

Težave imamo na primer s pravno podlago. Kje v pogodbi piše, da lahko Komisija in Parlament posegata v zakone o pravdnem in kazenskem postopku držav članic? Kaj nam je pravkar povedala Diana Wallis v imenu odbora za pravne zadeve? Težave glede pogodbene zakonodaje še vedno niso rešene. Vprašanje vključevanja in izločanja ter vloga varuha človekovih – veliko težav je treba še rešiti. Ni dovolj, da rečemo, da ne želimo imeti ameriškega sistema. Američani so imeli pri oblikovanju svojega sistema najboljše namene. Ni treba poudarjati, da niso namerno že na začetku oblikovali slabega sistema.

Zato moramo ohraniti agnostično in kritično stališče. Počakati moramo na študijo, resno upoštevati njene ugotovitve in nato začeti z obveščeno, nedogmatično in odgovorno razpravo, kot se spodobi za ta parlament.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v poročilu gospoda Lehtinena so obravnavana pomembna vprašanja strategije za kakovost v prihodnjih letih. Ta strategija je pomembna za državljane Unije, pri čemer izpostavljam nekatere težave, ki so povezane s tem. Pri oblikovanju nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU morajo bolj sodelovati potrošniške organizacije, ki se v nekaterih državah srečujejo s težavami pri izvajanju dejavnosti in pridobivanju sredstev. Unija mora zagotoviti več vsebinske in finančne pomoči tem organizacijam. Kolektivne sisteme pravnih sredstev, ki se uporabljajo v nekaterih državah, je treba uporabiti za boj proti nepoštenim udeležencem na trgu, pri čemer je treba kolektivni sistem pravnih sredstev uvesti na evropski ravni.

Evropski potrošniški centri v posameznih državah ter potrošniške organizacije in zagovorniki pravic potrošnikov morajo okrepiti dejavnosti obveščanja in izobraževanja, katerih cilj je posebna zaščita najranljivejših potrošnikov. Zaščita lahko postane učinkovitejša s sodelovanjem potrošniških centrov Solvit in RAPEX. Podpiramo to poročilo.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Hvala, gospod predsednik. Podpora na področju pravic potrošnikov pogosto ni dovolj velika in jo je treba okrepiti. Zato se zahvaljujem poročevalcu ter članom odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki so uspešno okrepili podporo za potrošniške skupine, ki najbolj potrebujejo zaščito: otroci in starejši.

Zaradi močne podpore potrošnikom so potrebne dejavne potrošniške organizacije. Posamezniki niso močni, če so sami. S pomočjo teh organizacij potrošniki postanejo močnejši ter pridobijo več znanja in informacij. Te organizacije zato potrebujejo zanesljivo in varno financiranje. Vendar je treba odpraviti negotovost, ki zdaj prevladuje pri nakupih preko nacionalnih meja, z uvedbo možnosti za vložitev skupinskih tožb zoper podjetja, ki kršijo zakonodajo. Sedanja največja težava potrošnikov je, da je težko doseči obravnavo spora med različnimi državami, ker ni pristojnega organa za reševanje takih čezmejnih sporov. EU mora najprej vzpostaviti organe za reševanje sporov, ne pa oblikovati dodatno zakonodajo EU. Menim, da je predlog o imenovanju varuha pravic potrošnikov EU zelo nejasen. Zakaj bi uvajali dodatne službe, ki bi se financirale na ravni EU, s čimer bi tvegali zmanjšanje odobrenih proračunskih sredstev za potrošniške organizacije? Potrošniki zopet ne bodo imeli nobene koristi od tega.

Na koncu dodajam, da mi je žal, ker so bili predlogi sprememb odbora za pravice žensk in enakost spolov kot običajno zavrnjeni v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Zaslužili bi si boljšo usodo.

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, z veseljem prvič prevzemam besedo na področju pristojnosti, na katerem bom z veseljem delala. Seveda je pozitivno, da v tem poročilu Evropski parlament prevzema pobudo za varstvo pravic potrošnikov. Vendar se bojim, da bo ta zakonodaja povzročila le postopno in površno popravljanje napak. Z nekaterimi popravki se bo prikrilo dejstvo, da je EU organizirana tako, da bo imela obravnava prostega pretoka blaga, kapitala in storitev vedno prednost pred obravnavo potrošnikov in drugih težavnih področij. Menim, da današnja razprava kaže na to.

Omenila bi dva zelo posebna primera načinov, na katere moramo zaščititi pravice potrošnikov. Ključno je, da zaščitimo pravico potrošnikov do pritožbe v njihovi državi in njihovem jeziku ter da se omogoči preverjanje živil in drugega blaga, ki bi lahko ogrožali zdravje, pri uvozu v posamezne države. Posamezne države morajo imeti možnost, da izvajajo preglede in zahtevajo višji standard, kot ga določajo predpisi EU, zaradi skrbi za varstvo okolja in zdravje potrošnikov. Strategija EU glede zdravja potrošnikov mora temeljiti na načelu previdnosti in ne na ideološkem prepričanju, katerega edini cilj je omogočanje prostega pretoka vsega blaga prek meja. To se lahko naredi z zaščito pravice do pritožbe in vzpostavitve stika s pravnimi organi na lokalni ravni ter omogočanjem, da se uvoz blaga ustavi, če za to obstajajo razlogi, ki so povezani z zdravjem.

  Sergej Kozlík (NI). - (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v poročilu je upravičeno ocenjen pozitivni vpliv eura v smislu zmanjšanja stroškov finančnih transakcij. Potrošniki so ugotovili, da je lažje primerjati cene pri čezmejnih stikih in so prav tako pozdravili več maloprodajnih možnosti na notranjem trgu. Strinjam se, da je treba spodbujati nove države članice, da nadaljujejo z reformami in da sprejmejo euro takoj potem, ko izpolnjujejo maastrichtska merila, da bi se v celoti izkoristila skupna valuta na notranjem trgu.

Evropski parlament bo imel kmalu priložnost, da preskusi ta predlog v praksi, ko bo razpravljal o širitvi območja eura na Slovaško republiko. Slovaška je z velikim prizadevanjem in veliko pred načrtovanim ciljem izpolnila maastrichtska konvergenčna merila. Zavračam odnos nekaterih kolegov, ki nas zdaj napadajo z nejasnim in nerazločnim protiargumentom o stalni trajnosti teh meril. To bi se lahko nadaljevalo v nedogled.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). - Gospod predsednik, zagotoviti je treba prost pretok ponudnikov storitev in potrošnikov ter blaga in storitev na notranjem trgu.

Potrošniki ne smejo biti manj zaščiteni v drugih državah članicah kot doma, če želimo zagotoviti in okrepiti čezmejne dejavnosti. Zato pozdravljam horizontalni pristop potrošniške politike in boljšo zaščito, ki bo posledica tega pristopa.

Vključuje usposobljene potrošnike in močno zaščito potrošnikov ter podjetjem prijazno zakonodajo o notranjem trgu. Vendar smo zaskrbljeni zaradi prenagljenega pristopa v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi.

Prezgodaj je za sprejetje stališča v Parlamentu. Potrebne so temeljite študije obstoječih sistemov v državah članicah in ocena potrebe po evropskem kolektivnem sistemu pravnih sredstev. Zaenkrat še ne vemo dovolj o posledicah v smislu zlorabe tveganj, višjih stroškov za potrošnike in podjetja ter ostrejših predpisov.

Menim, da nihče ne bil podprl uvedbe evropskega sistema v EU, če bi poznal vse slabe strani in nesorazmerne posledice, ki bi jih to povzročilo. Zaenkrat spodbujamo druge vrste pravnih sredstev, ki so hitrejše in cenejše ter omogočajo, da države članice sprejemajo odločitve o pravni ureditvi na nacionalni ravni. Obstoječi instrumenti in nezakonodajna orodja se lahko uporabljajo na ravni EU.

Pozivamo Komisijo, da izvede študijo ter predstavi svoje rezultate Parlamentu in državam članicam. Zakaj bi naredili več, kot je potrebno, da bi dosegli cilje iz pogodbe? Zakaj bi odpravili možnost izbire za države članice, ki imajo različne mehanizme za reševanje sporov? Odgovoriti je treba na veliko vprašanj.

Zaenkrat še ni bilo jasno povedano, da kolektivni sistem pravnih sredstev EU pomeni dodano vrednost za notranji trg ter njegove potrošnike in podjetja. EU ne sme sprejemati predpisov, če nima dobrih razlogov zanje.

  Bernadette Vergnaud (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem Lasseju Lehtinenu za njegovo odlično delo in sposobnost poslušanja. Cilj njegovega poročila je izboljšati strategijo Komisije, ki že temelji na načelih varstva in usposabljanja potrošnikov.

Podpiram horizontalni pristop, ki ga zagovarja poročevalec kot način za prilagoditev varstva potrošnikov, zlasti najranljivejših potrošnikov, učinkovitemu notranjemu trgu. Prav tako je bistveno, da imajo potrošniške organizacije večjo vlogo pri pripravi zakonodajnih predlogov.

Kar zadeva varnost izdelkov, mora Komisija povečati svoje prizadevanje za nadzor na trgu; prav tako mora čim prej oblikovati načela za sistem znaka CE, s katerim se bodo resnično zagotovile kakovost, sledljivost in varnost.

Na koncu je bistveno izboljšati dostop do pravnih sredstev s predlaganjem evropskega sistema kolektivnih pravnih sredstev, s katerim se bo omogočilo potrošnikom, da bodo v celoti uveljavljali svoje pravice, kadar se dokaže škoda, medtem ko se bodo hkrati preprečile nevarnosti ameriškega sistema. Z glasovanjem za te stvari se lahko le okrepi zaupanje javnosti v evropski model trga, ki je odprt in zagotavlja zaščito.

  Andreas Schwab (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, potrošniška strategija Komisije vključuje različna tematska področja, v zvezi s katerimi večinoma podpiramo njeno stališče. Gospa Kuneva, tudi vas podpiramo pri vašem osebnem zavzemanju za oblikovanje enotnega trga ter vašem osredotočenju na potrošnike in njihovo vlogo na notranjem trgu.

Obstajajo različna področja s skupnimi temelji. Izpostavljen je bil že cilj krepitve evropskih potrošniških centrov in sistema Solvit. Ta cilj podpirajo vse stranke. Prav tako priznavamo potrebo po horizontalnem pristopu k potrošniški politiki, vendar obžalujemo, da se pogodbena zakonodaja ne izpostavlja dovolj. Poskrbeti moramo, da se s pogodbeno zakonodajo ne bodo omilili naši predlogi, da na koncu ne bomo imeli celega mozaika zakonodaje. Z današnjim glasovanjem v odboru se je pokazalo, da potrošniki zaupajo zakonodaji, če so prepričani, da jo poznajo. Če se časovni roki med posameznimi organi močno razlikujejo, se zaupanje potrošnikov znatno zmanjša. Zato potrebujemo skupni referenčni okvir, ker potrebujemo skupne standarde, da bomo vzpostavili zaupanje potrošnikov.

Enako velja za kolektivna pravna sredstva. Slišali smo, da so različne skupine zavzele različna stališča. Stališče skupine PPE-DE je zelo jasno. Strinjamo se z analizo, da obstajajo nekatere šibke točke, kadar so interesi potrošnikov slabše zaščiteni, zlasti v zvezi s čezmejnimi transakcijami. Vendar zaman iščemo analizo razlogov, zaradi katerih te šibke točke obstajajo, pri čemer nihče v tem parlamentu ni zagotovil nobene razlage. Obljubljeno je bilo, da se bodo izvršile študije. Prebrali jih bomo zelo natančno, stran za stranjo. Vendar če bo v teh študijah analizirano le pravno stališče in ne razlike med državami članicami v smislu izvajanja zakonodaje, na koncu ne bomo dosegli nobenega napredka.

Zato vam povem, gospa Kuneva, da smo pripravljeni na resnični napredek in da imamo zelo konstruktiven pristop h krepitvi obstoječih pravic, vendar da teh pravic potrošnikov ni mogoče učinkoviteje izvajati, če ne delujejo ustrezno v praksi. V Nemčiji imamo zakon o testnih primerih vlagateljev kapitala, v skladu s katerim so številni delničarji vložili skupinsko tožbo zoper Deutsche Telekom; med temi postopki je postalo jasno, da se teorija in praksa v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi zelo razlikujeta.

  Gabriela Creţu (PSE). - (RO) Jasno je, da so potrošniki, ki so dobro obveščeni o svojih pravicah, bolj zadovoljni in da lahko zagovarjajo svoje interese. Kljub temu državljani poleg znanja potrebujejo tudi instrument, s katerim lahko zahtevajo odškodnino, če so njihove pravice kršene. Zato menimo, da so skupinske tožbe potrebne in dobrodošle v obliki, ki je učinkovita za potrošnike in uravnotežena za trg. Prav tako sta potrebna nadaljevanje in krepitev postopka nadzora nad notranjim trgom.

Menimo, da je obstoječ javnomnenjski barometer zelo uporaben in bomo prav tako podprli njegovo financiranje v proračunu za leto 2009, vendar bomo zahtevali večji poudarek na beleženju in primerjavi cen blaga in storitev, ki se tržijo v 27 državah članicah. Nenazadnje ne smemo pozabiti, da morajo pravice potrošnikov prav tako delovati na področju storitev, vključno s finančnimi storitvami v digitalnem okolju, kjer je stopnja tveganja veliko večja in je veliko težje dokazati kršenje pravic.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se Lasseju Lehtinenu za zelo izčrpno poročilo, ki vsebuje veliko izjemno pomembnih zamisli. Komisarka je že povedala, da si zaradi zagotavljanja boljšega obveščanja in samozavesti potrošnikov ter njihove kritične izbire želimo inovativne in varne izdelke in storitve. Vse to izhaja iz podpore potrošnikom in povečevanja njihovih pravic.

To govorim zlasti gospodu Lasseju, ker sem razočaran, da je dovolil, da je to dobro delo zasenčilo eno samo vprašanje. Težava v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi je, da so naši kolegi v skupini socialdemokratov prehitro sklepali, da si želijo novo evropsko zakonodajo. Gospa komisarka, vesel sem, ker ste potrdili, da izvajate dve študiji, ne le ene, ki natančno obravnavata to vprašanje. Mi na tej strani parlamenta želimo počakati na poročilo, da ne bomo prehitro sklepali, vendar kaže, da naši kolegi na strani socialdemokratov menijo, da je že to zelo dobro in da, ker tega poročila nismo podprli, ne podpiramo potrošnikov. Prebrati morate le nekaj sporočil za javnost – slikovita in rdeče obarvana sporočila – ki jih je objavila zadevna stran Parlamenta. Odločno zavračam dejstvo, da ta stran parlamenta nasprotuje človekovim pravicam, ker se ne zavzemamo vnaprej za predlog, o katerem nimamo informacij. To govorim vsem navzočim kolegom: povečevanje birokracije in morebitno povečevanje velikih stroškov za potrošnike ni dobro za potrošnike. Počakajmo na rezultate.

Alexandru Lambsdorffu bi rad povedal, da je dovolil, da ga je to prevzelo, vendar če želi, da bomo jutri soglasno podprli poročilo Lasseja Lehtinena, mora glasovati za naša predloga sprememb 5 in 6, na podlagi katerih bodo vrata ostala odprta. Počakali bomo na poročilo gospe Kuneva ter ga nepristransko pregledali in preučili, vendar bomo medtem še naprej veliki zagovorniki potrošnikov na notranjem trgu in njihovih dejanskih pravic, ki jih bodo potrošniki pridobili z veljavno zakonodajo, ki jo imamo zdaj na voljo.

  Joel Hasse Ferreira (PSE). - (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v poročilu gospoda Lehtinena je upravičeno obravnavano, da se lahko potrebe po varstvu potrošnikov zadovoljijo z zakonodajo le, če bo ta zakonodaja boljša in preprostejša, in da je potreben skladnejši pravni okvir za pravice potrošnikov.

Zato pozivam Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva močnim in neodvisnim potrošniškim organizacijam. Ta sredstva so nujna za doseganje napredka pri oblikovanju pravega notranjega trga za potrošnike.

Medtem je treba posebno pozornost in mojo podporo nameniti kolektivnim pravnim sredstvom, glede na pozitivne izkušnje v različnih državah članicah.

Prav tako bi rad povedal, tako kot je poudaril gospod Lehtinen, da bo odločen sistem za zaščito potrošnikov prav tako koristen za konkurenčne proizvajalce in prodajalce, da bodo proizvajali in prodajali več trajnostnega blaga, s čemer se bo povzročila bolj trajnostna rast.

Vendar poročilo gre še naprej in čestitam gospodu Lehtinenu, ker je izjavil, da mora biti zaščita potrošnikov sestavni del načrtovanja in oblikovanja izdelkov in storitev.

Končno, strinjam se z njegovim sklepom, da je potrebna učinkovita in boljša zaščita potrošnikov, da bi se doseglo boljše delovanje notranjega trga. Zahvaljujem se mu in menim, da imamo zdaj najboljše pogoje za dober strateški dogovor z gospo Kuneva na tem področju.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, ni treba poudarjati, kako pomembno je zadovoljstvo potrošnikov za podjetja. Vsi kot potrošniki vemo, da nepoštene poslovne prakse − namerno zavajajoče informacije ali nezadovoljive poprodajne storitve − učinkovito odvračajo od tega, da bi kupovali več blaga ali storitev od zadevnih podjetij. Vendar je pomembno, da imajo potrošniki vedno možnost prave izbire in da lahko izberejo drugega ponudnika storitev ali prodajalca. S tako izbiro se nedvomno ustvarja konkurenčni trg, na katerem se odvračanje potrošnikov udeležencem na trgu ne izplača. Podjetnik na konkurenčnem trgu ve, da lahko izgubi svoj položaj na trgu ter s tem svoj dobiček in možnosti za nadaljnji razvoj. Menim, da notranji trg Evropske unije ima take možnosti. Vesela sem, da je na voljo možnost oblikovanja notranjega trga, da je ta možnost na voljo zaradi potrošnikov in da je bilo to dejstvo upoštevano. Seveda ne menim, da tak trg že deluje. Potrošniki še vedno nimajo potrebnega znanja, da bi poiskali najugodnejše ponudbe, pri čemer jim nekateri podjetniki prikrivajo informacije. Poleg tega ponudniki storitev sami pogosto ne upoštevajo dovolj interesov potrošnikov.

Zato je pomembno zagotoviti, da se pravice potrošnikov spoštujejo, da imajo potrošniki pravico do popolnih, razumljivih, preprostih in preprosto primerljivih informacij ter da podjetja in zakonodajalci spoštujejo to pravico. Nič manj pomembno ni, da morajo biti potrošniki obveščeni o svojih pravicah in se zavedati orodij, ki jim pomagajo pri sprejemanju odločitev na prostem trgu. V zvezi s tem imajo veliko vlogo potrošniške organizacije. Prav tako ne smemo pozabiti, da sta varstvo pravic potrošnikov in možnost za njihovo učinkovito uveljavljanje zelo pomembna za ustrezno delovanje trga. Vendar je že poročevalec izpostavil, da se varstvo potrošnikov ne sme uporabiti kot izgovor za protekcionizem na trgu. Naša naloga je doseči pravo ravnovesje pri varstvu potrošnikov, da se ne bi oviral razvoj podjetništva.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Podpiram poročilo Komisije o strategiji potrošniške politike EU in sem vam, komisarka Kuneva, hvaležna za prizadevanje v zvezi s spodbujanjem potrošniške kulture, ki temelji na osveščanju potrošnikov in boljšem dostopu do informacij.

Menim, da so močne in neodvisne potrošniške organizacije bistvene za učinkovito potrošniško politiko, in sem vesela, da poročilo gospoda Lehtinena vključuje spremembe, ki sem jih predlagala v zvezi s členom 7, v katerem Parlament poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva potrošniškim organizacijam. To je povezano zlasti s finančno podporo za intenzivne programe usposabljanja, ki so namenjeni ljudem, zaposlenim pri potrošniških organizacijah. Potrošniške organizacije so najbolje obveščene o potrebah potrošnikov, zato se je treba posvetovati z njimi v zvezi z vsemi področji potrošniške politike, ki vplivajo na potrošnike.

Na koncu podpiram predloga sprememb člena 40, ki ju je predlagala moja politična skupina PPE-DE v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi. Komisija lahko predlaga evropski okvir, s katerim bi se vsem potrošnikom v vseh državah članicah zagotovil preprost dostop do različnih mehanizmov pravnih sredstev pri čezmejnih pritožbah, le, če se bo s študijo vpliva pokazalo, da je to potrebno.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) V smislu strategije varstva potrošnikov Evropske unije opozarjam na pomen kakovosti storitev in izdelkov. Medtem ko so potrošniki že navajeni na sodelovanje z uradi za varstvo potrošnikov v zvezi z izdelki, to ne velja za storitve. Potrošniki pogosto podpišejo pogodbe za opravljanje storitev, čeprav ne preberejo natančno pogodbenih določb, če pa jih preberejo natančno, menijo, da ne morejo predlagati nobenih sprememb. Dejansko nimajo enakih možnosti za pogajanje kot ponudniki storitev, čeprav bi se lahko z nekaterimi pripombami potrošnikov izboljšala vsebina pogodb in povečalo njihovo zaupanje.

Opozarjam na potrebo po zaščiti turistov in potnikov v zvezi z ravnanjem skladno z njihovimi pravicami, s katerimi jih žal veliko izmed njih ni seznanjenih in jih ne uveljavlja. Prav tako je treba posebno pozornost nameniti elektronskim storitvam. Zaupanje potrošnikov v digitalne storitve je bistveno za konkurenčnost Evropske unije in zlasti za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju.

Za konec naj omenim dejstvo, da moramo prav tako obravnavati kakovost javnih služb in v tem smislu varstvo potrošnikov.

  Magor Imre Csibi (ALDE). – (RO) Najprej čestitam gospodu Lehtinenu za dosledno poročilo. Kljub temu imam pripombo v zvezi z odstavkom 35 poročila. Ta odstavek je povezan z uvedbo delovnega mesta evropskega varuha pravic potrošnikov pri uradu evropskega varuha človekovih pravic. Zdi se, da je ta predlog precej zapleten in da ta postopek ni najbolj učinkovit.

Prvič, za uvedbo takega delovnega mesta so potrebna finančna sredstva. Potrebna bi bila prerazporeditev sredstev med evropskimi centri za varstvo potrošnikov in morebitnim novim varuhom pravic. Drugič, povečala bi se birokracija na ravni Evropske unije. Nenazadnje bi se naloge novo ustanovljenega varuha pravic prekrivale z nalogami evropskih centrov za varstvo potrošnikov. Menim, da se s tem novim instrumentom ne bo povečala učinkovitost reševanja pritožb, ki jih vložijo evropski potrošniki. Vendar menim, da se bo z učinkovitim in temeljitim izvajanjem zakonodaje zmanjšalo nezadovoljstvo, ki je povezano z delovanjem notranjega trga.

Na koncu pozivam predstavnike Evropske komisije, da upoštevajo odstavek 7, v katerem zahtevamo dodelitev ustreznih sredstev potrošniškim organizacijam v Evropski uniji.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, zaradi globalizacije naših trgov morajo imeti potrošniki močne in jasne pravice, ki jih je preprosto uveljavljati, pri čemer sem vesela zaradi zelo uspešnega prizadevanja Komisije na tem področju. V svojem lanskoletnem poročilu sem izpostavila, da bi se zaupanje potrošnikov v e-trgovino povečalo z vzorčnimi potrošniškimi pogodbami in boljšimi mehanizmi za obravnavo pritožb ter tudi z evropskim znakom zaupanja in listino potrošnikov. Vendar menim, da evropski varuh pravic potrošnikov ne bo veliko prispeval k temu. Namesto tega moramo povečati finančno podporo za obstoječe potrošniške organizacije in nadzorne organe v državah članicah, ker so to organi, ki vedno pogosteje odkrivajo nevarne izdelke iz Azije, tj. igrače, otroške čevlje in športno opremo. Danes je bilo že večkrat povedano, da državljani pričakujejo, da bomo vzpostavili učinkovitejše načine za obravnavo čezmejnih pritožb. S tem se dodatno utemeljuje uskladitev pravil v državah članicah. Vendar so težavna kolektivna pravna sredstva; morda so dobra za odvetnike, vendar so pogosto zelo draga za potrošnike ali ponudnike. Zato podpiram načrte Komisije, da bo najprej ocenila rezultate nemškega ali britanskega modela in šele nato razmislila o naslednjih korakih, pri čemer je socialdemokrati ne bodo zapeljali v slepo ulico. Cenim delo poročevalca in Komisije o reformi potrošniške politike.

  Evelyne Gebhardt (PSE). - (DE) Gospod predsednik, jutri nameravam osrečiti kolega Malcolma Harbourja, ker bom oblekla rdečo obleko in mu pokazala, da rdeči resnično vemo, kaj si želimo. To je dejansko razlika med tem, kar si želimo na levici, in kar nameravajo narediti na desnici, tj. ustvarjanje velikega modrega oblaka za prikrivanje dejstva, da si dejansko sploh ne želijo zaščite potrošnikov, ampak da se zavzemajo zlasti za zagovarjanje industrijskih interesov. Prav je, da to pojasnimo enkrat za vselej.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, če sem prav razumela, imam na voljo le dve minuti, vendar si želim, da bi bil lahko moj govor veliko daljši. Močno upam, da bom še naprej sodelovala z vami vsemi, ko boste imeli čas in interes za to, da bi skupaj obravnavali potrošniška vprašanja. To bi me zelo veselilo, ker sem prejela veliko pobud, tudi na tem poznem zasedanju.

Sprejemam politično zavezo, da bom še naprej obravnavala težave v zvezi s trajnostnim razvojem, delala na področju Evropske gospodarske skupnosti in direktive o splošni varnosti izdelkov ter iskala način, na katerega bi se lahko to dvoje dopolnjevalo med seboj. Seveda bom še naprej delala na področju digitalnega vodnika, ki je bil tema enega od mojih prvih pogovorov z gospo Roithová. Seveda sodelujem s kolegi komisarji; to področje postaja vedno širše in vključuje druga področja, vendar menim, da je to del privlačnosti tega področja.

Obstaja torej veliko stvari. Strinjam se z vami vsemi, ko ste rekli, da moramo izpostaviti pravice potrošnikov, če želimo oblikovati popoln notranji trg. To je dejansko edini način za izpolnitev in prilagoditev druge faze notranjega trga. Če bomo dosegli velik napredek z našim pregledom stanja, bo ta pregled stanja postal del širše slike notranjega trga, potem pa bomo že precej dobro razumeli, kako deluje evropski notranji trg.

Zlasti me je ganila gospa Dahl – žal mi je, da ni več prisotna na tem plenarnem zasedanju – ki je rekla, da je tokrat prvič spregovorila. Vendar kar zadeva sklicevanje na tako imenovano tekmovanje za najnižjo davčno stopnjo, menim, da če bomo imeli enaka pravila povsod v Evropski uniji in ne bomo le na najboljši način ščitili nacionalnih potrošnikov, ne smemo izbirati zmagovalcev, razen enega: če je zmagovalec potrošnik.

Pred leti smo začeli oblikovati dobro okolje za podjetja, kar je bilo prav. Vendar če želite razviti evropsko podjetje, tako podjetje potrebuje potrošnike, in ne moremo zanikati, da potrošniki potrebujejo enako odpravljanje ozkih grl, da se bodo povsod dobro počutili, na primer Švedi, ki živijo v Bruslju – potrebujemo enake pravice pri nakupovanju in e-trgovini ter drugih oblikah prodaje na daljavo.

Za trenutek bi se rada posvetila kolektivnim pravnim sredstvom. Natančno sem vas poslušala. Naj omenim, da je bila polovica od naših 10 meril za kolektivna pravna sredstva, ki smo jih razdelili, o katerih smo razpravljali in v zvezi s katerimi smo prejeli več kot 300 mnenj, povezanih s tem, da bi se odpravilo izplačilo kazenskih odškodnin, in zagotavljanjem, da cena postopka ne bi bila visoka. Zato je vsaj pet od teh meril povezanih z vprašanjem odprave dodatnih stroškov in to vprašanje tudi obravnavajo.

Menim, da je najbolje, da smo odprti in da ne ustvarjamo dogem, pri čemer prosim za vašo podporo v zvezi s tem. Zato bi vam prav tako rada povedala, da se pripravljamo na obveščanje: zato ni bila opravljena študija gospodarskega, socialnega in okoljskega vpliva, tako kot pri vseh naših zakonodajnih predlogih. Pripravljamo veliko več, tj. dve resnično zelo temeljiti in primerjalni študiji.

Naj vas povabim: do konca meseca bodo organizirane tri obsežne konference zainteresiranih strani: s podjetji, potrošniki in akademiki, pri čemer bodo naše službe zagotovile štiri mesta na delavnicah za predstavnike evropskega parlamenta. Vsi rezultati teh treh dogodkov bodo popolnoma javni, objavljeni na naših spletnih straneh in sporočeni na najboljši način, pri čemer bom seveda prisotna tudi jaz in bom vedno pripravljena na nadaljevanje razprave o vaših upih in skrbeh.

Na koncu se vam zahvaljujem in menim, da tokrat morda prvič nihče ni omenil, da bo Evropa vložila skupinsko tožbo. Menim, da je to pozitiven znak.

  Lasse Lehtinen , poročevalec. − Gospod predsednik, zahvaljujem se kolegom, ki so danes govorili, in seveda komisarki Kuneva za njen konstruktiven odnos, ki ga ima, odkar je prevzela svoje delovno mesto.

Imam nekaj pripomb. Gospa Kauppi je omenila finančne storitve. Vedno večje območje čezmejnega bančništva, zavarovalniške prodaje in upravljanja premoženja, ki ima nekaj zelo zapletenih instrumentov, je vedno večji problem. Predpisi so še vedno nejasni za potrošnike, tudi na nacionalni ravni. Zato menim, da tudi na tem področju potrebujemo sistem čezmejnih kolektivnih pravnih sredstev, ker bodo prispevala k temu, da bodo finančne institucije postale bolj odgovorne in previdne, ko bodo pojasnjevale pravice in tveganja potrošnikom.

Vsi poznamo žalostne številke, ki kažejo, kako se državljani v državah članicah bojijo nakupov blaga in storitev čez mejo, kar je v celoti posledica pomanjkanja zaupanja. Vendar sem prepričan, da bomo z nadaljevanjem v dobrem vzdušju, v katerem smo obravnavali to poročilo med sabo in s Komisijo, uspešno povečali zaupanje med evropskimi potrošniki.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Podpiramo stalno prizadevanje za nadaljnjo vključitev ravni ozaveščenosti potrošnikov kot potrebno podlago za učinkovito izvajanje obstoječega pravnega okvira za varstvo potrošnikov, zlasti v zvezi z najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

Potreben je izčrpnejši pravni okvir za pravice potrošnikov, hkrati pa moramo resnično upoštevati interese potrošnikov pri standardizaciji notranjega trga. Jasno je, da je močnejši in enotni sistem varstva potrošnikov, ki deluje po vsej Uniji, v interesu vseh potrošnikov. Oblikovanje notranjega trga je priložnost za izvajanje ukrepov za usklajevanje, da se obravnavajo težave, s katerimi se spopadajo potrošniki v vsakodnevnem življenju. Posebno pozornost je zato treba nameniti področjem, ki so povezana z novim digitalnim okoljem.

Dober potrošnik je potrošnik, ki se zaveda svojih pravic in ki ve, kako jih lahko upravičeno uveljavlja. V Skupnosti moramo razviti pravo potrošniško kulturo kot del izobraževalnega sistema ter sistematično vključiti organizacije potrošnikov v posvetovanja in dialog z industrijo. Zato se strinjamo s pozivom k uvedbi posebnega evropskega varuha pravic potrošnikov pri evropskem uradu varuha človekovih pravic za vsako državo posebej.

  Roselyne Lefrançois (PSE) , v pisni obliki. – (FR) Strinjam se s poročilom gospoda Lehtinena, v katerem je varstvo potrošnikov cilj prizadevanja za oblikovanje notranjega trga.

Poročilo izpostavlja, da je mogoče visoko raven varstva za vse potrošnike v Evropski uniji doseči le s horizontalnim pristopom – to pomeni s pomočjo sektorskih direktiv, katerih cilj je uskladitev nacionalnih zakonov – poleg tega pa izpostavlja potrebo po krepitvi zaupanja pri teh potrošnikih. To je odvisno zlasti od zagotavljanja varnosti vseh izdelkov v obtoku in varnosti vseh transakcij na področju čezmejne trgovine s storitvami in elektronske trgovine.

Prav tako sem vesela, da so v poročilu predlagane raziskave izvajanja hitrih in učinkovitih vrst pravnih sredstev za potrošnike na evropski ravni. Uvedba nesodnih sistemov reševanja sporov bi bil eden od načinov, s katerim bi izpolnili pričakovanja v zvezi s tem, tako kot prilagoditev nekaterih vrst pravnih sredstev, kot so skupinske tožbe – ki obstajajo v nekaterih državah članicah – pravnemu okviru Skupnosti.

Hkrati menim, da bi bilo glede na različne nacionalne izkušnje koristno natančneje preučiti prednosti in omejitve takih ureditev.

  Vincent Peillon (PSE) , v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da je Evropska komisija vključila varstvo evropskih potrošnikov med svoje prednostne naloge s predlagano strategijo potrošniške politike EU za obdobje 2007–2013.

Zahvaljujem se finskemu socialdemokratskemu kolegu Lasseju Lehtinenu za odlično delo in znaten prispevek v njegovem poročilu.

Podpiram njegovo zamisel o horizontalnem pristopu na evropski ravni, ker je bistveno, da je treba upoštevati interese potrošnikov v vseh politikah Unije. Hkrati podpiram njegovo željo, da bi imela združenja potrošnikov večjo vlogo pri oblikovanju evropskih pravil, in njegov predlog za izboljšanje varstva najranljivejših potrošnikov, zlasti mladih in starejših, z več informacijskimi kampanjami, ki so osredotočene posebej nanje.

Močno podpiram uvedbo evropskega sistema kolektivnih pravnih sredstev, ki bi potrošnikom v različnih državah članicah omogočil, da skupaj vložijo svoje pritožbe pri sodiščih in zahtevajo odškodnino, medtem ko se preprečijo nevarnosti ameriškega modela. Zato upam, da bo ta parlament kljub nasprotovanju konzervativne strani glasoval za sistem „skupinskih tožb“.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lehtinenu za njegov prispevek pri pripravi tega poročila.

Eden od najpomembnejših ciljev strategije potrošniške politike, ki jih je predlagala Komisija, je, da bi bil cilj notranjega trga EU varstvo potrošnikov.

Poudarjam, da je to način, na katerega bomo lahko vzpostavili najboljše pogoje za naše potrošnike, in naredili pomemben korak na poti k izpolnjevanju ciljev Evropske unije.

Kako lahko to dosežemo? Potrošniki morajo imeti dostop do točnih informacij, na podlagi katerih bodo lahko sprejemali svoje odločitve. Obveščeni potrošniki so tudi dejavnejši potrošniki. Notranji trg, ki dobro deluje, mora državljanom EU zagotoviti dobre možnosti in primerne cene ter možnost nakupa visokokakovostnega blaga in storitev.

Drugo pomembno vprašanje so skupinske tožbe, ki jih ni mogoče vložiti v Estoniji, za razliko od nekaterih držav, ki so naše sosede. Vseeno menim, da to ne koristi našim potrošnikom. Ravno nasprotno.

Pomembno je, da se učimo iz izkušenj drugih: odškodninski zahtevki morajo biti povezani z dejansko povzročeno škodo. Podobno je pomembno, da se lahko potrošniki zanesejo na svoje pravice; ne smejo se jim odreči, ker nimajo sredstev, da bi vložili tožbo zoper ponudnike blaga ali storitev v drugih državah.

Naše jasno besedilo ščiti interese potrošnikov v zvezi s tem in menim, da je potreba po skupinskih tožbah postala ključno čezmejno vprašaje.