Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 19. maj 2008 - Strasbourg

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDNIK: Gospod PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 17.05.)

  Predsednik. − Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno 8. maja 2008.

2. Izjava predsednika

  Predsednik. − Gospe in gospodje, prejšnji teden, v sredo 14. maja 2008, je teroristična organizacija ETA ponovno izvedla napad v Španiji. Policist španske policijske enote Guardia Civil, Juan Manuel Pińuel Villalón, je umrl v eksploziji avtomobila pred policijskim objektom v Legutianu v provinci Álava. Evropski parlament strogo obsoja ta odvraten umor in odvratno dejanje, v katerem so bili ranjeni tudi drugi policisti.

V imenu Evropskega parlamenta izražam družini žrtve globoko in iskreno sožalje. Prav tako razglašam solidarnost s prebivalci Španije ter njihovimi javnimi organi, demokratičnimi institucijami in varnostnimi silami.

Umorjenega policista bomo zdaj počastili z minuto molka.

(Poslanci so minuto tiho stali.)

3. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

4. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

5. Sestava političnih skupin: glej zapisnik

6. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

7. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev: glej zapisnik

8. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

9. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

10. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

11. Brezpredmetne pisne izjave: glej zapisnik

12. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

13. Peticije: glej zapisnik

14. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

15. Izjava o finančnih interesih: glej zapisnik

16. Časovni razpored delnih zasedanj za leto 2009: glej zapisnik

17. Podpis aktov, sprejetih v postopku soodločanja: glej zapisnik

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, v zvezi z uskladitvijo časovnega razporeda je bil razdeljen dokument, v katerem je datum volitev z modro označen za prvi vikend v juniju. Sami veste, da vse evropske volitve od leta 1979 potekajo drugi ali tretji vikend v juniju. Zanima me, kdo je odločil in kdaj je bila sprejeta odločitev, da se evropske volitve naslednje leto prerazporedijo na ta nov datum okrog prvega vikenda v juniju.

  Predsednik. − Gospod Mr Posselt, vaše vprašanje je zabeleženo in nanj bomo ustrezno odgovorili.

18. Razpored dela

  Predsednik. − Končna različica osnutka dnevnega reda, ki jo je pripravila konferenca predsednikov na seji v četrtek 15. maja 2008 na podlagi členov 130 in 131 Poslovnika, je bila razdeljena.

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, enkrat na leto, in sicer zaradi nerazložljivega razloga v maju, se običajno vsi odbori srečajo v Strasbourgu. Zdi se, da za to ni logične utemeljitve. Posledica je, da se odbori srečajo danes zvečer ob istem času, ker so v dnevni red plenarnega zasedanja vključena vprašanja v njihovi pristojnosti.

To je nevzdržen položaj. Edina možna rešitev je ta, da se odbori v prihodnje srečujejo v Strasbourgu in da se za odpravo konflikta plenarna zasedanja preselijo v Bruselj. Srečanja odborov tu v Strasbourgu resnično ne smejo več sovpadati s plenarnimi zasedanji in srečanji skupin, tako kot se je to dogajalo do zdaj, zlasti zadnji dve leti, kljub izjavam, da se bodo takšni konflikti preprečili. Uvedli smo celo obdobje za razmislek. Za sovpadanje srečanj odborov tu v Strasbourgu s plenarnimi zasedanji ni nobenega praktičnega razloga. Hvaležen bom, če boste naredili vse, kar je v vaši moči, za ureditev tega položaja.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Nassauer. Konferenco predsednikov bom obvestil o položaju, ki ste ga opisali, in prepričan sem, da bomo našli ustrezno rešitev.

Predlagane so bile naslednje spremembe dnevnega reda:

Ponedeljek:

Ni predlogov sprememb.

Torek:

Skupina socialdemokratov je zahtevala, da se na torkov dnevni red doda izjava Komisije o položaju Romov v Italiji brez predlogov resolucij.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj vam pojasnim naravo našega predloga. Komisije ne pozivamo le k predložitvi izjave o položaju Romov v Italiji, ampak tudi o njihovem položaju tam in v Evropi na splošno. Na današnjem srečanju naše skupine smo razpravljali o tem, da so razmere v Italiji zdaj zelo težavne. Vendar to ne pomeni, da so te razmere omejene na Italijo ali da sta zaščita manjšin in socialno vključevanje Romov samo vprašanji Italije. Italijo izpostavljamo zgolj zato, ker je zdaj ta težava tam najbolj izrazita.

Od Komisije želimo izvedeti, kako je v zadnjih letih porabljala znatna sredstva, ki smo ji jih namenili za učinkovito podporo lokalnih projektov, s katerimi naj bi se preprečil takšen potek dogodkov, kot je zdaj prisoten v Italiji

Zahtevamo torej splošno razpravo. Izhodišče razprave bi bile razmere v Italiji, vendar odločno poudarjam, da ne želim, da se razprava osredotoči samo na Italijo. Upoštevati moramo še veliko drugih dejavnikov, ne samo razmere v Italiji. Predvsem pa želimo od Komisije izvedeti, kateri so njeni pretekli ukrepi in katere ukrepe namerava sprejeti v prihodnje. Zato bi bili hvaležni, če bi Komisija v torek predložila to izjavo.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupina Verts/ALE podpira ta predlog, in sicer z dveh vidikov: ker menimo, da je razprava o položaju Romov v Evropski uniji pomembna, saj se še predobro zavedamo nedavnih dogodkov v Italiji, in ker vsi vemo, da ima Evropska unija sredstva za posredovanje, vendar ta sredstva niso dobro znana in se o njih ne razpravlja.

Te razprave se veselimo z obeh vidikov, vendar se bojimo, da ne bo zadnja, vsaj ne v zvezi z Italijo.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, konferenca predsednikov tega ni predvidela, vendar je jasno, da je razpravo mogoče vključiti v dnevni red. Razprava o tem je potekala septembra 2007. Težava Romov je zelo resnična, za Evropo na splošno in tudi za Romunijo, česar smo se zavedli ob obisku Romunije. Mislim, da je razprava o tem vprašanju predvidena za september. Ali ne bi bilo bolje, kot predlaga naša skupina, da se o težavi v Italiji razpravlja najprej v odboru za državljanske svoboščine in da se uradna razprava tu v Parlamentu odloži do takrat, ko se bomo nanjo pripravili? To je stališče skupine PPE-DE.

(Parlament je sprejel ta predlog.)

Sreda, četrtek:

Ni predlogov sprememb.

(Razpored dela je bil s tem določen.)

  Hannes Swoboda (PSE). - (DE) Gospod predsednik, zaradi uspešnega razporeda dela želim naznaniti, da nameravamo spodbuditi preložitev glasovanja o poročilu gospoda Groscha, ki obravnava čas počitka in vprašanje voznikov avtobusa. Delodajalci in delojemalci so se načeloma sporazumeli in želimo, da je to izraženo v poročilu gospoda Groscha. Rad bi samo opozoril druge skupine, da bomo pozvali k tej preložitvi glasovanja.

19. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE) . – (FR) Gospod predsednik, mesto administratorja v informacijskem uradu Evropskega parlamenta v Luksemburgu je prosto že več kot dve leti. Zanima me izid oglaševanja delovnega mesta; zakaj prijava enega kandidata ni bila popolna in kaj je v prijavi manjkalo? Zakaj o tem nismo bili obveščeni? Zanima me tudi, kaj namerava storiti uprava glede zapolnitve tega delovnega mesta, ki je prosto že tako dolgo?

  Antonio Masip Hidalgo (PSE). − (ES) Gospod predsednik, najlepša hvala za vaše besede na začetku plenarnega zasedanja, namenjene družini umorjenega policista španske policijske enote Guardia Civil, španskim oboroženim silam in seveda Špancem. Hvala, gospod predsednik.

Prepričan sem, da lahko organizacijo ETA in teroriste porazimo samo tako, da ostanemo združeni v boju proti terorizmu.

Menim, da morajo vsi evropski demokrati izraziti enotnost in podporo vladam Španije in Francije pri tej skupni nalogi, prav tako pa moramo pozabiti na nedavna nesmiselna nesoglasja. Pokažimo, da smo združeni v boju proti terorizmu.

  Jelko Kacin (ALDE). - (SL) 28. aprila je moralo letalo makedonske letalske družbe MAT s šestinosemdesetimi potniki, namenjeno v Egipt, prisilno pristati v Istanbulu, ker mu grške oblasti niso dovolile preleta grškega zračnega prostora.

Februarja grške oblasti niso izdale dovoljenja MAT-u za čarterske polete na Krf, kot razlog pa so navedle ime letalske družbe: MAT (Macedonian Airlines). Namen evropskega sporazuma o skupnem zračnem prometu, ki je bil podpisan junija 2006, je vzpostavitev širšega skupnega zračnega prostora s sosednjimi državami, tudi z bivšo jugoslovansko republiko Makedonijo.

Grške oblasti so na podlagi dogovora dolžne odobriti prošnjo MAT. Grška blokada MAT-ovih poletov predstavlja kršitev zakonodaje, dogovorov EU in mednarodnega pravnega reda na področju letalstva. Navajanje imena letalske družbe, kot podlage za njegovo odločitev, pa je v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami.

Zanima me, kaj bodo evropske institucije storile in kaj bo storila Komisija, da se preneha s to diskriminatorno prakso proti državi kandidatki za članstvo Evropske unije, ki je v nasprotju s prostim pretokom oseb, blaga in storitev.

  László Tőkés (Verts/ALE). - (HU) Gospod predsednik, v vzhodnem delu Srednje Evrope se moramo soočati tudi z zapuščino komunizma, ki je škodljiva za okolje. Tega nikakor ni mogoče obravnavati kot zgolj domače vprašanje; gre za skupen evropski problem, ki zadeva nas vse. Ob spremembi režima so bile naše države, vključno z Romunijo, nepripravljene na strategije za varstvo okolja.

Podpiram poročilo gospoda Hartmuta Nassauerja iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov (skupina PPE-DE) o kazenskopravnem varstvu okolja in hočem, da tisti, ki povzročajo resno okoljsko škodo, odgovarjajo za to v okviru kazenskega prava, tako da se zaostri in zagotovi skladnost z zakonodajo Evropske unije.

V Roşii Montani (Verespatak) je treba prepovedati tehnologijo s cianidom. Uničevanje gozdov v regiji Szekler in drugih regijah v Romuniji je prav tako škodljivo za okolje. Tudi gradnja avtoceste v Transilvaniji lahko resno škoduje okolju. Gradbena dela na kanalu Bystroye v Ukrajini se nadaljujejo. Po tem, ko je morala Bolgarija zapreti elektrarno v Kozloduju, se v tej državi članici gradi nova jedrska elektrarna. Tem vprašanjem moramo nameniti več pozornosti.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann (GUE/NGL). - (DE) Gospod predsednik, v razpravi o lizbonski pogodbi v Nemčiji so nekatere levo usmerjene skupine trdile in se pri tem sklicevale na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da se bo s pogodbo ponovno uvedla smrtna kazen, da se bodo lahko ljudje, kot trdijo te skupine, usmrtili z namenom zadušiti upor. To je nezaslišano blatenje komisije za enakopravnost in človekove pravice (EHRC), ki je neodtujljivo jedro evropskega sistema vrednot ter s tem simbol Evrope, ki je zavezana miru, svobodi in pravni državi.

Zgrožena sem, da so ljudje izpostavljeni takšnemu širjenju preplaha glede EHRC, k kateri bo EU pristopila v skladu s pogoji lizbonske pogodbe. Odločno nasprotujem tudi izjavam nekaterih privržencev levice, ki reformno pogodbo enačijo s Hitlerjevim zakonom o popolni oblasti kanclerja iz leta 1933. Te izjave niso samo popolnoma nesmiselne, ampak prispevajo tudi h grozljivi trivializaciji nemškega fašizma. To presega meje dostojnosti in moralnosti.

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospod predsednik, Velika Britanija je ena od sedmih držav, ki predlagajo, da se v zakonodajo sprejme okvirni sklep Sveta o skupnih pravilih glede izvrševanja sodb, izrečenih v nenavzočnosti. Tako se bo lahko britanskemu državljanu sodilo, lahko bo obsojen in kaznovan v tuji državi, ne da bi bil prisoten na sodišču, ter potem poslan v zadevno državo na služenje zaporne kazni. Britanski državljan se torej ne bo branil na sodnem procesu, ampak bo moral svojo nedolžnost dokazati po obsodbi.

Čeprav obstaja določba o ponovnem sojenju, vse države članice EU ne priznavajo ponovnega sojenja v okviru svojih pravnih sistemov. To bo dodatno škodovalo načelu habeas corpus ter prepovedi samovoljnih aretacij in zaporne kazni, do katerih si bili britanski državljani tradicionalno upravičeni ter ki sta bila temelj angleškega prava in svoboščin. Vse dobro v zvezi z Veliko Britanijo postopno uničuje članstvo v tej škodljivi organizaciji, znani kot Evropska unija.

  Slavi Binev (NI). - (BG) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ukrepi bolgarskih organov v zadnjih nekaj tednih ponovno jasno kažejo, da niti ne nameravajo niti niso pripravljeni obravnavati glavne težave v naši državi: reformirati sodni sistem in notranje zadeve. Namesto da bi varovali pravice in življenja državljanov, so se predsednik, predsednik vlade, tožilstvo, ministrstvo za notranje zadeve in župan Sofije združili v simbiotično enoto, ki svojo oblast izkorišča zgolj za izsiljevanje tistih, ki se z njimi ne strinjajo.

Še slabše pa je, da so se skoraj vsi mediji v Bolgariji, ki naj bi bili najmočnejša zaščita, ki zagotavlja nepovratnost demokratične poti razvoja v naši državi, povezali na podlagi finančnih interesov s storilci kaznivih dejanj in oblastmi, ter tako postali njihovi goreči zaščitniki in sokrivci.

Vsak, ki se ne strinja z uradnimi načeli, je utišan in izgubi dostop do javnega odra. Žal so vsa naša prizadevanja, da bi se ta vprašanja v Bolgariji obravnavala, naletela na odločen odpor podkupljenih organov, zato smo morali v zadevo vključiti Evropsko sodišče, da bi rešili državnost naše države.

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, omenila bi rada zelo kritične in zelo zaskrbljujoče razmere v Libanonu.

Parlament spremlja razmere in je že velikokrat razpravljal o posledicah dolgotrajne krize, ki so jo povzročili neuspešno delovanje institucij, nesposobnost izvoliti predsednika republike, ekonomski zastoj, ki je posledica zasedbe trgovskega in upravnega centra, ter strah pred terorističnimi napadi.

Te razmere so privedle do vseh vrst nasilja s strani Hezbolaha, ker je vlada prepovedala delovanje nenadzorovanega telekomunikacijskega omrežja navedene organizacije.

Gospod predsednik, naj opozorim, da v Katarju potekajo občutljiva nacionalna posvetovanja. Na vse načine moramo spodbujati ta nacionalni dialog, ki ga je treba izvajati ob upoštevanju splošnih interesov državljanov Libanona ter njihove želje po blaginji, varnosti in nacionalni neodvisnosti. Izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih omogoča pridružitveni sporazum s to državo.

  Proinsias De Rossa (PSE). - Gospod predsednik, pozivam vas, da v imenu Parlamenta skupaj zaželiva uspeh vsem vojakom iz držav članic Evropske unije, ki so nameščeni v Čadu. V okviru zelo tvegane misije EU, ki so jo potrdili Združeni narodi, si bo 4 000 vojakov držav članic na terenu prizadevalo za zaščito in pomoč 430 000 beguncem in notranje razseljenim osebam, ki zdaj živijo v 42 kampih. Misija vključuje več sto irskih vojakov, ki nadaljujejo ponosno tradicijo mirovne in humanitarne vloge irske vojske.

Ta misija je primer, česa smo v Evropi sposobni zdaj, in dejansko prikazuje, česa bomo še učinkovitejše in hitreje sposobni, takoj ko bomo začeli izvajati humanitarno pomoč, petersberške naloge ter določbe o skupni zunanji in obrambni politiki iz lizbonske pogodbe.

Pozivam vas, gospod predsednik, da naše dobre želje posredujete vojakom na terenu.

  Graham Watson (ALDE). - Gospod predsednik, spregovoril bi o položaju romske manjšine in državljanov iz novih držav članic v Italiji. V zadnjih dneh je policija večkrat napadla romske skupnosti v Rimu. 118 od pridržanih oseb je bila odrejena takojšna prisilna odstranitev, nov župan pa je dejal, da bo odstranil 20 000 ljudi. V predmestjih Neaplja se je zgodilo več požigov romskih taborov, pri čemer je tolpa gasilskim službam preprečevala pogasitev požara. Več sto priseljenih družin je bežalo za svoja življenja in poroča se o veliko pogrešanih otrocih. Kolegica Viktória Mohácsi je bila v Rimu. Poslala je zaskrbljujoča poročila in upam, da bo imela jutri priložnost za odziv na izjavo Sveta.

Zavedamo se zaskrbljujočih napadov na priseljenske skupnosti v veliko državah članicah, vendar je raven nasilja v Italiji neobičajna. OVSE je Italijo obtožila stigmatizacije priseljencev in zdi se mi, da se je zaradi narave nekdanje volilne kampanje oblikovala kultura nekaznovanosti tistih, ki izvajajo te napade. Celo komisar Frattini, ki je države članice prvi poučeval o vključevanju etničnih manjšin, zdaj dvomi v schengenske sporazume. To vprašanje zadeva vso Evropo. Sega vse do temeljnih razlogov za ustanovitev Evropske unije, zato pozivam Komisijo in Svet k nujni razpravi o tem vprašanju, da opredelita mogočo pomoč.

  Ewa Tomaszewska, (UEN). - (PL) Gospod predsednik, na vrhu v Limi je poslanec Evropskega parlamenta predložil predloge sprememb, ki zagovarjajo splav, k resoluciji o revščini in socialni izključenosti. To vprašanje presega pristojnosti odločanja institucij Evropske unije. O takšnih zadevah odloča nacionalna zakonodaja.

Med posvetovanji odbora za socialne zadeve, programe za izmenjavo, okolje, izobraževanje in kulturo pri ločenem glasovanju predstavnikov parlamentov dveh celin, so predstavniki Evropskega parlamenta zavrnili predlog spremembe, kar pomeni, da ga odbor ni sprejel. Nobenemu parlamentu se ni zdel primeren za sprejetje. Med posvetovanji odbora in plenarnimi postopki je bil postopek glasovanja spremenjen v skupno glasovanje predstavnikov obeh parlamentov. Predlogi sprememb so nato bili sprejeti po zaslugi glasov latinskoameriških poslancev. Sprejetje te prakse bi pomenilo, da lahko vsak od nas v imenu Evropske unije uvede v mednarodne dokumente določbe, ki presegajo mandat EU in vključujejo njeno odgovornost. Takšnim praksam nasprotujem.

  Daniel Strož (GUE/NGL). - (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da morajo ustrezni organi in institucije Skupnosti nujno obravnavati resen pojav nastajanja nacionalističnih paravojaških skupin v nekaterih državah članicah, zlasti v Češki republiki in na Madžarskem. Kot veste, so bile v teh državah oblikovane narodne garde, državne oblasti pa to dopuščajo. Namen teh skrajno desničarskih organizacij je podpreti nacionalizem in rasizem ter ustrahovati nenacionaliste in vsakogar z levo usmerjenimi stališči. To je bilo jasno prikazano pred nekaj dnevi v Pragi. Madžarska garda se osredotoča predvsem na uničevanje odnosov med Madžari in sosednjimi narodi, češka garda, ki je prav tako fanatična, pa postaja orodje ustrahovanja ne samo levičarjev, ampak vseh demokratično mislečih državljanov. Te organizacije, ki so nezdružljive z zamislijo o Evropi, ki temelji na prijateljstvu med narodi, so še toliko bolj nevarne, ker v svoje vrste novačijo nekdanje in sedanje pripadnike vojaških sil teh držav. Rad bi vas opozoril na nujnost obravnavanja teh dejstev.

  Thomas Mann (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, konferenca predsednikov je nedavno odločila, da bo omejila vpliv medskupin. Odslej lahko naša srečanja v Strasbourgu potekajo samo ob četrtkih. Na ta dan pa se na primer strokovnjaki s področja človekovih pravic ne morejo udeležiti srečanj medskupin, ker so na seznamu govornikov v razpravah o nujnih zadevah. Poleg tega se večina poslancev v četrtek popoldne odpravi v svoje volilne enote in veliko jih do doma potuje več ur.

Čeprav se popolnoma zavedam potrebe, da se dovolj časa nameni zakonodajnemu delu, so medskupine nepogrešljive. Prostovoljno smo združili moči, da bi preučili vprašanja, za katera odbor nima dovolj časa, na primer Tibet, zaščita družine in otrok, četrti svet, baltska regija ali dobro počutje živali. Smo razpoznavni in slišni ter odgovorni za veliko pobud, ki izhajajo iz Evropskega parlamenta. Zdaj pa se je najbolj dejavne poslance Evropskega parlamenta izločilo, utišalo, se jim preprečilo delovanje in se jih soočilo z nepreklicno odločitvijo, da se ne smejo več srečevati ob torkih ali sredah. Prosim, gospod predsednik, da zagotovite preklic te nespametne odločitve.

  Predsednik. − Odločitve ne želim komentirati, vendar moram povedati, da predsednik Parlamenta nima takšnih pooblastil, kot predvidevate. Kljub temu bom zadevo seveda preučil.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Papež je prejšnji teden v Vatikanu pozdravil člane madžarske konference katoliških škofov. Pred tem občinstvom je vodja katoliške cerkve izrazil odobravanje dejavnosti madžarske cerkve in kritiziral sekularno državo, ki po njegovem mnenju kaznuje družine, obsodil je zakon, ki neporočenim parom omogoča, da se registrirajo kot zakoniti partnerji, ker naj bi to legaliziralo skupno življenje neporočenih parov in zagotavljalo državljanske pravice homoseksualnim zvezam. Izjavil je, da ta zakon ni samo v nasprotju s cerkvenimi doktrinami, ampak tudi krši madžarsko ustavo.

V posvetni Evropi se države članice ne vmešavajo v verske zadeve in cerkev ne izvaja ideološkega pritiska na državo. Lizbonska pogodba zagotavlja temeljne človekove pravice, vključno z versko svobodo, ter vzpostavlja institucionalne odnose med EU in cerkvami.

Vendar lahko sodelovanje temelji samo na vzajemnosti, zato odločno pozivamo predsednika Komisije, gospoda Barroso, da ukrepa na podlagi svojega mandata in začne dialog s katoliško cerkvijo, da se zaščiti posvetna Evropa in evropske vrednote. Najlepša hvala.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospod predsednik, rad bi nadaljeval z vprašanjem, ki ga je izpostavil kolega Thomas Mann o preložitvi srečanj medskupine na četrtek popoldan. Če je namen poslancem Evropskega parlamenta pomagati, da se bolj osredotočijo na plenarna zasedanja, v to močno dvomim. Na nek način je naša dolžnost, da smo deklica za vse, da svoj čas razporedimo med različne dejavnosti, in takšen ukrep ne sme poslancem preprečiti odhoda v četrtek popoldan, ker morajo ujeti letala domov, da se naslednji dan, v petek, srečajo s svojimi volivci. In bojim se, da bodo na ta način medskupine postavljene med kladivo plenarnih zasedanj in nakovalce volilnih enot. Mislim, da bi to bil velik udarec za njihove pestre dejavnosti.

Mogoče je najboljše medskupinam zaupati, da bodo same našle najbolj praktične in najprilagodljivejše „modus vivendi“, in zadovoljen sem z vašim odgovorom gospodu Thomasu Mannu, gospod predsednik.

  Catherine Guy-Quint (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, nekoliko je zaskrbljujoče, da je treba Komisijo opozoriti na njene odgovornosti do poštenega izvajanja evropskih politik na posameznih nacionalnih ozemljih.

Dejstvo je, da je francoska vlada izključila regijo Auvergne in umaknila odgovornost upravljanja s tamkajšnjimi sredstvi iz evropskega socialnega sklada iz lokalnih načrtov o zaposlovanju. Stališče vlade je nerazumljivo. Zadevni organi so dosegli izjemne upravne rezultate in ta pristranska odločitev ogroža strukture, ki so si več let prizadevale za vključitev najrevnejših ljudi v družbo.

Evropska komisija mora francosko vlado opozoriti na njeno dolžnost glede doslednosti in na spoštovanje predpisov o izvajanju evropskih sredstev. Ne moremo imeti sporazumov z Evropsko unijo, ki se v različnih delih iste države izvajajo na raznolik, pristranski način.

  Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju EU z Rusko federacijo je imel nekaj zamud zaradi ravnanja nekaterih držav članic, ki bi ga lahko marsikdo označil kot zavlačevanje. Veseli me, da so predsedstvo Sveta EU, Komisija in Litva dosegli soglasje, ki nam omogoča obnovitev starega sporazuma, ki je pretekel lani.

Z zavlačevanjem pogajanj z Rusijo žagamo vejo, na kateri sedimo. Več vprašanj, od okolja in energetike do vizumskih režimov, priseljevanja, čezmejnih projektov ter nerešenih vprašanj v zvezi z Gruzijo in Moldavijo, zahteva obsežen političen sporazum o skupnih ciljih in ukrepih. Prepričan sem, da bo Komisija v pogajanjih uporabila svoja pooblastila v najboljši interes vseh držav članic.

  András Gyürk (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje, na prihodnjem vrhu Rusija-Evropska unija se bodo morda pojavile nove priložnosti. Eden od morda pomembnih rezultatov srečanja bo dvostranska pogodba, ki bi lahko dolgoročno opredelila odnose med strankama Energetskim vprašanjem je treba v tem sporazumu dodeliti ključno vlogo, hkrati pa je treba upoštevati načelo vzajemnosti.

Glaven pogoj za vzpostavitev vzajemnosti je ratifikacija pogodbe o energetski listini s strani Rusije. Ta pogodba ustvarja pregledne odnose na energetskem trgu, prispeva k varnosti oskrbe in spodbuja naložbe. Vse to so zelo pomembna vprašanja tudi za Rusijo. Ne nazadnje, če se zanemari kapitalsko vlaganje v razvoj, lahko Rusija nenadoma postane nezmožna izpolnjevanja svojih obveznosti. Ratifikacija pogodbe o energetski listini s strani Kremlja je zato v interesu obeh strani.

Uspeh prihodnjega vrha bo odvisen od tega, ali se bodo države članice lahko otresle kratkoročnih premislekov in se poenotile v zaščiti skupnih interesov. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Pervenche Berès (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, prej ste dejali, da niste vsemogočni, kljub temu sem prepričana, da imate dovolj moči za izvajanje sklepov konference predsednikov.

Konferenca predsednikov je 24. aprila letos povsem upravičeno sklenila pozvati kvestorje, da ponovno preučijo svojo odločitev z dne 26. septembra 2007 o dodelitvi objektov v prostorih Evropskega parlamenta za evropski poslovni in parlamentarni program.

Na našem zadnjem delnem zasedanju smo sprejeli poročilo gospoda Stubba in gospoda Friedricha o lobistih. Odkrito rečeno, če predstavniki organizacij delodajalcev v parlamentarni instituciji odprejo trgovino, se mi zdi, da se s tem združujeta dve stvari, ki bi morali biti ločeni, in izkrivljajo naši odnosi s socialnimi partnerji – korak, ki je popolnoma tuj naši parlamentarni tradiciji v Evropski uniji.

Prav tako ne razumem, zakaj smo po zadevnem sklepu konference predsednikov prejeli od gospoda Vidal-Quadrasa, podpredsednika Parlamenta, vabila v vašem imenu na slovesno otvoritev evropskega poslovnega in parlamentarnega programa 3. junija.

Upam, gospod predsednik, da boste uporabili vse svoje pristojnosti za ponovno vzpostavitev reda in zagotovili spoštovanje sklepa konference predsednikov.

  Filiz Hakaeva Hyusmenova (ALDE). - (BG) Gospod predsednik, kolegi, v pripravi je naslednje poročilo o spremljanju Bolgarije. Kot namestnica predsednika odbora za regionalni razvoj in kot članica gibanja za pravice in svoboščine, stranke, ki je del vladajoče večine, sem pozorno spremljala izvajanje sporazuma o pristopu Bolgarije k EU. Prepričana sem, da je vlada naše države v zadnjem mesecu ponovno predstavila nepristransko analizo težavnih področij in odločno napovedala, da jih bo obravnavala.

Dokaz tega je, da je bilo za izboljšanje uporabe evropskih sredstev ustvarjeno novo delovno mesto namestnika predsednika vlade, ki bo nadziral in usklajeval operativne programe. S tem se bo izboljšala komunikacija z Evropsko komisijo, ki bo spremljala natančno in ustrezno izpolnjevanje sprejetih obveznosti.

Izvajajo se strukturne spremembe za poenostavitev delovanja uprav v ministrstvih in državnih agencijah. Izvedle so se spremembe vladnih ministrov, spreminja se pravni okvir notranjih zadev in varnosti ter menjajo se visoki uradniki. Nov minister za notranje zadeve sprejema ukrepe za boj proti korupciji in kriminalu.

Bolgarija napreduje na poti h koheziji z državami članicami in prepričana sem, da bodo evropske institucije objektivno ocenile prizadevanje naše države.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Ob tej priložnosti bom spregovorila o diplomatski misiji EU v Belorusiji.

Nedavno je bila v Minsku odprta pisarna Evropske komisije. Skupaj 14 držav članic ima v glavnem mestu Belorusije svoje diplomatske misije. Še dve državi EU, Nizozemska in Finska, spremljata Belorusijo iz drugih držav EU. Iz Moskve pa spremlja Belorusijo 11 držav članic. Nekatere od teh so Avstrija, Belgija, Grčija, Danska, Španija in žal tudi država, ki zdaj predseduje EU, tj. Slovenija. Menim, da prebivalcem Belorusije pošiljamo napačno sporočilo, zlasti ker se borijo proti oblikam režima za žrtvovanje Belorusije Rusiji. Prepričana sem, da je treba vse države članice pozvati, da začnejo Belorusijo spremljati s svojega ozemlja in ne iz Moskve.

  Predsednica. − S tem se ta točka zaključuje.

20. Kazenskopravno varstvo okolja (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Nassauerja (A6-0154/2008) v imenu odbora za pravne zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja (KOM(2007)0051 – C6-0063/2007 – 2007/0022(COD)).

  Hartmut Nassauer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, Evropska unija se je zatekla k uporabi kazenskega prava. Z drugimi besedami, v prihodnje se bodo v imenu Evropske unije izrekale kazni in ta pooblastila se bodo izvajala predvsem v zvezi s kršitvami okoljske zakonodaje. To je daljnosežen in pomemben korak, ker kazensko pravo dejansko ni v pristojnosti Evropske unije. Pravzaprav je to eno od temeljnih področij nacionalne suverenosti držav članic.

Prav zato sta bili potrebni dve sodbi Evropskega sodišča, da se je omogočila ta direktiva. Nenavadno je, ker se Svet, Komisija in Parlament že dolgo strinjajo, da so kazenski ukrepi učinkovito sredstvo za izvrševanje okoljske zakonodaje. Vendar je bilo potrebnih več let, da se je določilo, kdo je odgovoren ta takšne ukrepe – države članice na podlagi okvirnih odločitev ali Skupnost na podlagi direktive.

Evropsko sodišče je potrdilo stališče Komisije, kar ni presenetljivo. Poleg tega se po pomiritvi spor verjetno ne bo ponovil, ker nova lizbonska pogodba obravnava to vprašanje in podpira Skupnost močneje kot sodbe Evropskega sodišča.

Prav zato smo sklenili sporazum na prvi obravnavi. Hoteli smo preprečiti ponoven začetek celotnega postopka, če se rešitev letos ne bi uresničila. Glede na spremembo vsebinske pravne podlage in naslednje evropske volitve bo nedvomno lahko minilo precej časa, preden bo lahko sprejeta ustrezna zakonodaja. Zato smo bili enotni, da je treba narediti vse, da se rešitev doseže na prvi obravnavi. Ko rečem „mi“, mislim na slovensko predsedstvo – in zelo obžalujem, da nima tu predstavnikov, zlasti ker sem si v izraz spoštovanja nadel posebno kravato – Komisijo in poročevalce v senci, ki se jim želim posebej zahvaliti za njihovo prijateljsko, konstruktivno in informirano sodelovanje. Delo z njimi mi je bilo v užitek.

Nova direktiva temelji na treh stebrih, ki bi jih rad vsaj na kratko predstavil. Prvič, nismo le opredelili kaznivih dejanj, ki so odslej kazniva, ampak smo v prilogi določili tudi posamezne določbe, v skladu s katerimi se bodo lahko kaznovali storilci kaznivih dejanj. To je v skladu z načelom določenosti kaznivih dejanj in kazni (nulla poena sine lege). Kaznovano ne bo kakršno koli kaznivo dejanje, ampak kršitev ene od pravnih določb, natančno opredeljenih v prilogi. Pomembno je bilo, da se to načelo vključi v zakonodajo.

Druga točka je delna vključitev načela sorazmernosti. Namen direktive ni strogo kaznovati vsakogar, ki zagreši vsak najmanjši prekršek proti okolju, ampak preganjati večje kršitve. Zato se v okviru zadevne direktive ne bodo kaznovala majhna kazniva dejanja.

Tretjič, določili smo tudi, da kaznivost predpostavlja kaznivo ravnanje. Ta tri načela smo enotno vključili v osnutek. Prav tako smo nedvomno izboljšali opredelitve. Zdaj vneto pričakujem razpravo. Ponovno se zahvaljujem vsem poslancem, ki so omogočili to kompromisno rešitev.

  Predsednik. − Hvala, gospod Nassauer. Posebej ste omenili svojo kravato. Tudi jaz sem jo opazil, vendar si tega nisem upal omeniti. Ker pa ste to zdaj storili sami, z veseljem potrjujem, da sem jo dejansko opazil.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, res je, da gospod Nassauer in jaz ne nosiva popolnoma enakih kravat, vendar popolnoma podpiram njegovo delo in se mu iskreno zahvaljujem.

Komisija pozdravlja rezultat pogajanj s Parlamentom in Svetom ter dejstvo, da je očitno mogoče sprejeti sporazum na prvi obravnavi. To je še en uspeh treh institucij in dokazuje, gospod predsednik, da je postopek soodločanja zelo učinkovit, tudi v primeru težkih in zapletenih vprašanj. Poudariti moram, da so gospod Nassauer, kot poročevalec za odbor o pravnih zadevah, pripravljavec mnenja odbora za okolje in poročevalci v senci trdo in konstruktivno delali s predsedstvom Sveta in Komisijo, da bi na podlagi neuradnega trialoga dosegli to kompromisno rešitev, ki je danes pred vami.

Gospod Nassauer je dobro obrazložil vprašanja, zato bom kratek. Res je, da je uspešno varovanje okolja odvisno od učinkovitega in popolnega prenosa politike Skupnosti. Kazensko pravo je v pri tem nepogrešljivo orodje. V primeru najresnejših kaznivih dejanj imajo resničen odvračilni učinek samo stroge kazenske sankcije, ob stalnem upoštevanju, kot ste opozorili, potrebe po spoštovanju načela sorazmernosti.

Čeprav bi Komisija želela približati raven kazni, sodba Evropskega sodišča iz oktobra 2007 tega na pravni podlagi Pogodbe ne dovoljuje, sodbo Sodišča pa je treba upoštevati. Vendar bo direktiva tudi brez približevanja ravni kazni bistveno prispevala k učinkovitejšemu varstvu okolja, ne nazadnje s svojim odvračilnim učinkom. Države članice se bodo dogovorile o opredelitvah okoljskih kaznivih dejanj, o obsegu odgovornosti pravnih oseb za takšna kazniva dejanja ter o potrebi po uvedbi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

Zato upamo in verjamemo, da lahko glede na vse, kar že obravnavamo, vse to dosežemo. Konvencija Sveta Evrope o kazenskopravnem varstvu okolja je bila tu v Strasbourgu podpisana pred desetimi leti in še vedno ni začela veljati. Zato je skrajni čas, da vzpostavimo učinkovit evropski pravni instrument za kazenskopravno varstvo okolja. Zanašam se na podporo Parlamenta, da bomo lahko naš cilj dosegli brez odlašanja, in ponovno se zahvaljujem poročevalcu.

Za konec navajam, da je Komisija zavezana k nekaterim izjavam, ki so del kompromisa, sklenjenega z zakonodajnimi institucijami. Gospod predsednik, prebral bom te izjave.

„Izjava št. 1: Evropska komisija upošteva naslednje predloge sprememb, ki jih je sprejel parlamentarni odbor o pravnih zadevah. ‚Če se za neprekinjeno dejavnost sčasoma izkaže, da povzroča okoljsko škodo, ki lahko pomeni kazensko odgovornost v okviru te direktive, je treba vprašanje, ali je storilec škodo povzročil namerno ali iz malomarnosti, obravnavati ob upoštevanja tega, kdaj se je začel storilec zavedati ali bi se moral zavedati dejstev, ki pomenijo kaznivo dejanje, in ne, kdaj je storilec začel izvajati dejavnost. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se predhodna dodelitev odobritve, dovoljenja ali koncesije v takšnih okoliščinah ne sme uporabiti kot obramba.‘ Komisija popolnoma razume skrbi, izražene v tem predlogu spremembe. Te zadeve so v pristojnosti držav članic in prepričani smo, da bodo države članice obravnavale ta pomembna vprašanja.“

„Izjava Evropske komisije št. 2: sekundarna zakonodaja, povezana s Prilogo B te direktive, na področju zdravja in varnosti, katere namen je zaščititi javnost in okolje pred nevarnostmi dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje, je bila sprejeta na podlagi pogodbe Euratom. Obveznosti držav članic glede uvedbe kazenskih sankcij v skladu z direktivo se zato razširijo na nezakonito ravnanje, ki krši določbe zakonodaje, sprejete na podlagi pogodbe Euratom, in jih je treba določiti ob upoštevanju zadevne zakonodaje.“

Opravičujem se, da sem moral to prebrati, vendar je bilo to od mene zahtevano. Gospod predsednik, zdaj se bom v celoti posvetil razpravi.

  Dan Jørgensen, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi dejala, da ne gre pohvaliti samo kravato gospoda Nassauerja. Veliko lepega lahko povemo tudi v zvezi z njegovim velikim prispevkom k iskanju kompromisne rešitve za to težko vprašanje. Odločitev, ki jo zdaj sprejemamo, je zelo pomembna. Ena od glavnih težav okoljske politike EU je, da se v posameznih državah žal ne izvaja enotno, zlasti pa se ne upravlja enotno. To je torej težava, ki jo poskušamo zdaj rešiti s tem velikim korakom naprej. V prihodnje bomo zagotovili, da je enaka kršitev kaznovana na enak način v vseh državah članicah EU, kjer koli se zgodi. Prav tako me zelo veseli, da smo oblikovali nekatere opredelitve, kaj te kršitve vključujejo. Zdaj imamo jasen seznam, ki, poudarjamo, ne sme biti statičen, ampak dinamičen, in ki kaže, kdaj so temeljna načela okoljske politike kršena. V odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane nas je zelo skrbelo zagotavljanje varstva zlasti habitatov in zadovoljni smo, da je to vprašanje vključeno. želeli bi imeti tudi več podrobnosti v zvezi s tem, kako stroge naj bodo kazni. To žal ni bilo mogoče zaradi veljavnih pogodb, vendar smo na splošno zelo zadovoljni z rezultatom. Na področju varstva okolja je to velik korak naprej.

PREDSEDNIK: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, prejšnje poletje je Grčijo prizadela ena največjih naravnih nesreč v zadnjem času. Več kot 60 ljudi je umrlo, veliko je bilo ponesrečenih in več tisoč hektarov je popolnoma zgorelo. Takšen je bil tragičen davek požarov na Zahodnem Peloponezu, v Atiki in na otoku Evia. Podobne katastrofe so se v prejšnjih letih pripetile v drugih sredozemskih državah EU, kot so Španija, Italija in Portugalska.

Požigi gozdov ogrožajo človeška življenja in naravno bogastvo regije. To je nedvomno eden od najresnejših in najostudnejših kaznivih dejanj našega časa.

Predlagana je bila direktiva Komisije o kazenskopravnem varstvu okolja. Direktiva ne upošteva končnega rezultata zadevnega zakonodajnega postopka, ki bo bolj v zvezi z razlikami v pravnih tehničnih podrobnostih kot pa z vsebinskimi vprašanji. Kljub temu je to korak v pravo smer, ker bo v prihodnjih letih zagotovil pomembna sredstva za učinkovitejše varovanje okolja.

Osebno se zahvaljujem poročevalcu Evropskega parlamenta, gospodu Nassauerju, za previdno ravnanje v zvezi s sporazumnim predlogom spremembe, ko je sprejel določbo, ki označuje požig kot kaznivo dejanje. Zahvaljujem se tudi članom španske delegacije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov, ki so podprli moj predlog spremembe.

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. − (ES) Gospod predsednik. Prepričan sem, da se bo v nekaj letih pokazalo, da je bil na tem delnem zasedanju Evropskega parlamenta ustvarjen pomemben precedens v razvoju zakonodaje Evropske unije.

Evropska unija načeloma ni pristojna za kazenskopravne zadeve, za katere so odgovorne države članice. Kot je že dejal poročevalec, sta dve sodbi Evropskega sodišča omogočili določeno raven pristojnosti Skupnosti na področju kazenskega prava, pa čeprav omejeno.

Gospod Jørgensen je dejal, da tu ne gre za usklajevanje, ampak za približevanje zakonodaje, in v zvezi s tem sem prepričan, da so Parlament, s pomočjo poročevalca gospoda Nassauerja, Svet in Komisija, slovensko predsedstvo ter komisar Barrot pripomogli k spodbujanju sporazuma, ki je sprejemljiv za vse.

Kot sem dejal, govorimo o usklajevanju in ne o zakonodajnem približevanju. Nameravamo uskladiti kategorije kaznivih dejanj, kar je načelo kazenskega prava, saj, kot je s pravno natančnostjo dejal gospod Nassauer, kategorije kaznivih dejanj ne morejo biti splošne ali samovoljne.

Upoštevamo načelo sorazmernosti, hkrati pa odpravljamo minimalne kazni, ter vzpostavljamo načelo, da ni mogoče preganjati ravnanja, za katero ni predvidena kazen.

Prepričan sem, da nam bo izjava Komisije, zlasti kar je dejala o malomarnosti in določanju odgovornosti, pomagala pri napredku v zvezi s tem vprašanjem. Zaenkrat napredek ni mogoč in prepričan sem, da se to lahko spremeni samo z bistvenimi spremembami zakonodaje Evropske unije, z novimi ustavnimi pravili. Vendar si Evropski parlament skupaj s Svetom in Komisijo na vse načine prizadeva za okrepitev zakonodaje na področju varstva okolja ter ustreznih kazenskih predpisov, v skladu s staro konvencijo Sveta Evrope, v kateri je predvidena kazenska odgovornost za kršitve okoljskih predpisov. Hvala.

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot je že bilo povedano, zahvaliti se moramo gospodu Nassauerju za njegovo delo v zvezi s sporazumom, sklenjenim na prvi obravnavi, prav tako pa se moramo zahvaliti Komisiji, ki nam je to pomagala uresničiti.

Kot je pravkar dejal gospod Medina, to je in bo sporazum s prve obravnave, ki si ga je vredno zapomniti. Za razvoj postopka soodločanja ter zlasti za ta parlament je sodelovanje pri določanju kazni na področju kazenskega prava zgodovinski dogodek. To je resnično zelo pomemben napredek. Ta direktiva bo končno zagotovila pravno gotovost na področju, na katerem smo bili v preteklosti priča precej nedostojanstvenemu podajanju med Sodiščem Evropskih skupnosti in različnimi vejami evropskega zakonodajnega telesa. Zdaj imamo nekaj gotovosti in jasnosti.

Predvsem pa je velika pridobitev na področju varstva okolja. V več letih sem kot član odbora za peticije ugotovil, da zaradi škode okolju državljani najpogosteje zaprosijo za našo pomoč pri izvajanju tega, kar bi po njihovem mnenju moralo biti vključeno v evropsko zakonodajo. Zdaj bomo lahko končno dejali, da imamo – ali bi morali imeti – učinkovita sredstva za zagotovitev, da se evropska okoljska zakonodaja dejansko izvaja in uveljavlja v skladu s pričakovanji državljanov Evropske unije.

Poleg tega pa je treba Parlament opozoriti še na nekaj. Ena od stvari, pri katerih smo vztrajali pri tem sporazumu, so bile tako imenovane primerjalne tabele. Te bi nam v tem zelo zapletenem delu zakonodaje omogočile natančno spremljanje tega, na katerih področjih države članice vključujejo evropsko zakonodajo v svoje nacionalne zakonodaje. V zvezi s tem imamo kot Parlament resno stališče in končno smo bili uslišani. Mislim, da je pred nami še dolga pot, da kot zakonodajno telo dokažemo svojo usposobljenost in vedno večjo učinkovitost, vendar pa to napoveduje uspešen začetek izvajanja lizbonske pogodbe.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moja skupina običajno ne podpira sporazumov, sprejetih na prvi obravnavi, ker kakovost zakonodaje pogosto ogrozita naglica in pritisk pri sklepanju sporazuma. Priznati moram, gospod Nassauer, da če bi me pred letom dni vprašali za mnenje, ali bomo sprejeli dvostrankarski sporazum o kazenskopravnem varstvu okolja, z gospodom Nassauerjem kot poročevalcem in na prvi obravnavi, tega verjetno ne bi verjela. Vendar se je to uresničilo zaradi odličnega skupinskega dela, ki ga je omogočilo strogo spoštovanje postopkov neuradnega dialoga s Komisijo in Svetom, ki sta ob vsaki priložnosti vključila poročevalca in poročevalce v senci, ter tudi zaradi pomembnega dela odbora za okolje. Zato se iskreno zahvaljujem poročevalcu in njegovim kolegom, ker je to pomemben dosežek, kot so že dejali drugi govorci.

Gospod predsednik, sodba Evropskega sodišča nam je jasno preprečila določitev kazni in to nas nekoliko omejuje, vendar upam, da bomo po glasovanju kot Evropska unija enotno upoštevali to vprašanje. Mislim, da moramo po ratifikaciji lizbonske pogodbe to zadevo resno obravnavati.

Tako kot vse v življenju tudi ta direktiva seveda ni popolna. Nismo preveč zadovoljni z na primer zapleteno prilogo, ki vključuje dolg, čeprav izčrpen seznam direktiv, ki jih mora ta nova zakonodaja uporabljati. Veliko ljubši bi nam bil sistem, ki bi ga predlagala Komisija in odobril odbor za okolje ter ki bi popolnoma pojasnjeval, da se veliko število kaznivih dejanj samodejno obravnavajo kot kazniva v okviru kazenskega prava, poleg zadevnih direktiv.

Prav tako nismo zadovoljni s tem, da traja prehodno obdobje dve leti. Menimo, da je to mogoče izboljšati, in tako kot gospa Wallis odločno podpiramo obveznost držav članic, da oblikujejo primerjalne tabele, z drugimi besedami, države nas morajo hitro obveščati o tem, kako uporabljajo zakonodajo, česar pogosto ne storijo.

Vendar v celoti podpiramo ukrep za zagotovitev, da veliko število kaznivih dejanj ne bo več ostalo nekaznovanih. Prihajam iz države, tj. Italije, kjer je prisotna skušnjava po takšnem ravnanju in kjer se je to dejansko počelo, zato sem zadovoljna, da ta direktiva to preprečuje ter da uničevanje naravnih znamenitosti, vandalizem in podobno ne bo več ostalo nekaznovano.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Nedvomno je treba kaznovati vsakogar, ki krši okoljsko zakonodajo. Kazni morajo biti stroge in imeti odvračilni učinek, tako da se kazniva dejanja zoper okolje ne bodo ponavljala. Vendar, ali je uskladitev kazenskih določb utemeljena? Ali naj EU določi kazni, se pravi zaporne kazni, denarne in druge kazni? Ne, te odločitve so v pristojnosti držav članic.

Tveganje pri usklajevanju zakonodaje je vedno to, da bodo napredne države morda prisiljene znižati standard svojih določb. To je nesprejemljivo. Če pravico do odločanja o teh vprašanjih prepustimo EU, kaj bo sledilo? Seveda mora EU ukrepati za zagotovitev, da države članice izboljšajo svojo okoljsko zakonodajo. Lahko razširjamo dobro prakso in to tudi moramo storiti, prav tako pa lahko zagotovimo pomoč in podporo državam članicam, ki zaradi različnih razlogov zaostajajo. Oblikovanje tabel z dejanskimi kazalci, ki omogočajo primerjavo držav članic, je odličen primer. Na ta način vzpostavimo sistem z visoko stopnjo legitimnosti in demokracije. Na ta način lahko tudi najučinkovitejše zaščitimo okolje.

  Aloyzas Sakalas (PSE). - Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu za tako skrbno sodelovanje in izrazil zadovoljstvo, da smo na naših razpravah uspeli najti rešitev, sprejemljivo za vse. Pri tem bi rad izpostavil tri stvari.

Prvič, popolnoma se strinjam, da je treba to poročilo sprejeti pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe. To pomeni, da bodo morale vse države članice čim prej začeti izvajati kazenske sankcije v skladu z novo direktivo. Požiganje gozdov v Grčiji moramo obravnavati kot poučen primer.

Drugič, poudarjam potrebo po novem besedilu člena 3(h) v zvezi s kakršnim koli dejanjem, ki povzroča „bistveno poslabšanje habitata na zaščitenem območju“. To je znatno izboljšanje omejenega besedila, ki ga je prvotno predlagal poročevalec.

Tretjič, naše najbolj sporne razprave so zadevale priloge. V zvezi s tem glede na člen 176 Pogodbe ES ugotavljam, da se obseg pristojnosti držav članic ne bo omejil. Poleg tega bo seznam zadevne zakonodaje Skupnosti zagotovil pravno gotovost, potrebno v okviru kazenskega prava. S tem pristopom se tudi izognemo potrebi po opredelitvi nekaterih izrazov v direktivi, kot sta voda ali odpadki. Zato podpiram vključitev zadevnih dveh prilog v direktivo.

V celoti podpiram dokument, ki ga je predlagal gospod Nassauer.

  Mojca Drčar Murko (ALDE). - (SL) V odboru za okolje smo pričakovali, da bo vzpostavitev skupnih standardov okoljske kazenske politike segla dlje od tega kompromisa in da bo poleg zakonodaje Skupnosti zajela tudi zakonodaje držav članic. Pokazalo pa se je, da je doseženi kompromis za zdaj skrajna meja sprejemljivega. Tudi tak je velik korak naprej v zaščiti okolja, saj za huda okoljska kazniva dejanja, našteta v prilogi, napoveduje usklajeno uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazenskih sankcij.

Glede kaznovalne politike držav, ki se bo razvila na tej podlagi, želimo opozoriti na pravilo modernega kazenskega prava, po katerem višina zagroženih kazni ni toliko pomembna, kot je zanesljivost kazenskega pregona. Da bodo torej storilci vedeli, da nikjer v Evropi ne bodo imeli varnega zatočišča.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, res je zelo spodbudno, da Komisija ni popustila državam članicam in je predložila predlog o kazenski odgovornosti storilcev kaznivih dejanj zoper okolje, ker je nedopustno, da kršitve okoljske zakonodaje še naprej obravnavamo kot zgolj prekrške. Prav tako je spodbudno, da je na isti dan, kot se je začela konferenca ZN o biotski raznovrstnosti, zakonodajni predlog boljše in jasnejše opredelil naravne rezervate ter pripomogel k jasnemu opisu kršitev.

Žal pa ni nobenih kazni in splošnega obravnavanja kršitev kot kaznivih dejanj. Žal na podlagi tega nastajajo vrzeli, zlasti v zvezi z varstvom rastlinstva in živalstva, ko kršitelji niso samoumevno kaznovani in se jih veliko reši s sklicevanjem na nevednost. Zato bi bilo logično in koristno, da bi ta direktiva vključevala tudi gensko inženirstvo. Kaznivo dejanje zoper okolje je treba kaznovati, zato upam, da bo ta direktiva mejnik in bo jasno pokazala, da je okolje vredno zaščititi in da si moramo na vse načine prizadevati za zagotovitev, da se kršitve okoljske zakonodaje kaznujejo.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, ta razprava je resnično poudarila dejstvo, da delamo pomembne korake proti novi fazi. Morda bi moral reči, da bomo ta korak storili, če besedilo res pojasnjuje, da kazniva dejanja „ne morejo več ostati nekaznovana“, kot je povedala gospa Frassoni. Še enkrat se zahvaljujem gospodu Nassauerju za njegovo vlogo pri pripravi poročila. Menim, da je to pomembno. To je resničen korak naprej. Dodajam, da Komisija na začetku ni podpirala prilog; vendar medtem ko Komisija še vedno meni, da priloge te vrste niso potrebne, je njihova vključitev v skladu z željo večine držav članic sprejemljiva. Priloga, kot je vložena zdaj, je izčrpna in vsebuje vse pomembnejše dele okoljske zakonodaje, ki bi utegnila biti ustrezna za kazniva dejanja, opisana v direktivi.

Hkrati dejansko ne moremo trditi, da smo ustvarili izčrpen seznam, in zagotovo bi bilo tvegano trditi, da je bil kateri koli tak seznam izčrpen. Po drugi strani sem prepričan in bi to prepričanje rad delil s poslanci, gospod predsednik, da ko bo direktiva enkrat sprejeta, bodo imele države članice 18 mesecev časa, da jo prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo in ni treba omenjati, da bo Komisija podrobno pregledala proces prenosa. Znotraj pravnega okvira bo ponovno ocenila potrebo po predlogih za dodatno zakonodajo.

Prepričan sem, da bo potreben zlasti natančen pregled, da bi zagotovili, da se ustrezno prenese usmeritev Parlamenta, ki je oblikovala to zakonodajo. Povedali so mi, da je časovni okvir za dosego sporazuma 24 mesecev. Drži, 24 mesecev je časovni okvir za sporazum. Bil sem bolj ambiciozen. Po vsem povedanem vam lahko Komisija danes zagotovi, da bo zlasti pozorno spremljala prenos tega besedila, ki zagotovo pomeni velik napredek na področju varstva okolja v Evropi.

  Hartmut Nassauer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, začel bom pri zadnji točki, in sicer pri obdobju prenosa, naj povem, da ta direktiva predstavlja precedens. Gospod Medina je pravilno izpostavil, da bo morala biti vsa sedanja okoljska zakonodaja Skupnosti pregledana za kazensko združljivost glede na nove opredelitve kaznivih dejanj. To se bo zgodilo prvič in je zelo obsežno. Skladno s tem je smiselno, da imajo države 24 mesecev namesto 18 mesecev časa.

Naslednje, kar sem hotel povedati, je namenjeno Komisiji. Morda ta zadeva ni v vaši sedanji pristojnosti, gospod komisar Barrot, vendar nekoč bo. Komisija ima zdaj nov vir, nov sklop instrumentov na voljo, ki so, kot sem povedal, zlasti v rokah držav članic. Menim, da mora biti Komisija zlasti previdna pri uporabi teh instrumentov. Kazenski pregled zakonodaje Skupnosti dejansko ni uporaben samo za okoljsko zakonodajo, ampak je lahko načeloma uporaben tudi na vseh ostalih področjih dejavnosti Skupnosti. Zato verjamem, da mora Komisija nadaljevati previdno, saj je kazensko pravo zadnji element izvrševanja zakonodaje in ne instrument za vsakodnevno rabo. Države članice nad tem dejansko ne bodo navdušene. Poleg tega, če povem previdno, pravniki zelo oklevajo pri sprejetju sodb Sodišča Evropskih skupnosti v pravno doktrino in sodno prakso.

Zato svetujem Komisiji, naj bo previdna pri uporabi teh instrumentov, medtem ko bo direktiva tako učinkovitejša, ko bo posledično uporabljena v praksi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 21. maja 2008.

21. Proračun 2009: Načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0181/2008) gospoda Lewandowskega v imenu odbora za proračun o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009 (2008/2022(BUD)).

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, pri ocenjevanju načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009 smo upoštevali posebne okoliščine in izzive, ki nas čakajo v prihajajočem letu. Vsi prisotni se strinjamo, kakšni so ti izzivi: Parlament se mora prilagoditi svojim povečanim pristojnostim po pričakovanem začetku veljavnosti lizbonske pogodbe; volitve so pred vrati in treba je financirati volilno kampanjo; treba je sprejeti nova pravila glede prejemkov poslancev ter tudi, upamo, pregledna pravila glede zaposlitve in prejemkov parlamentarnih pomočnikov.

Vsi izzivi prihajajočega leta niso izmerjeni in upoštevani v načrtu odhodkov. Pri negotovih primerih je očiten odgovor proračunska rezerva, pri čemer smo ravno o tem razpravljali na sestanku s predsedstvom Parlamenta, ki ga žargonsko imenujemo „preconciliation“. Z veseljem vam povem, da je bilo vzdušje na sestanku dobro in da so bili številni naši predlogi sprejeti. Natančneje, 65 novih načrtovanih delovnih mest je bilo vključenih v načrt, pri čemer je bilo nekaj denarja razporejenega v rezervo. Ustvarjena je bila tudi „lizbonska rezerva“, ki bo upoštevala izsledke začasne delovne skupine, ki zdaj ocenjuje vpliv lizbonske pogodbe na nove potrebe Parlamenta. Odbor za proračun je upošteval zahteve političnih skupin in prepoznal potrebo po okrepitvi podpornega osebja, vendar skladno s proračunsko disciplino, tj., ponovna zaposlitev ima prednost pred ustanovitvijo novih delovnih mest.

Glede nepremičnin in nepremičninske politike pričakujemo predstavitev dolgoročne strategije maja zlasti ker so dodeljeni zneski in zneski v rezervi skupaj z ostanki iz tekočega leta za zdaj znatni. V proračunu smo našli približno 3,4 milijona EUR za odstranitev azbesta iz stavbe SDM v Strasbourgu. Glede na precej neugodno obveščanje o sporu s strasbourškimi občinskimi organi in zaradi občutljivosti vprašanja zahteva ta zadeva pojasnitev, zato imamo v zvezi s tem tudi predloge sprememb. Te so tako obsežne, da zahtevajo kritje potrebnih ukrepov iz rezerve. Ne bom se dotikal drugih tem, ki predstavljajo zajetno finančno obremenitev, in sicer informatizacija centra za obiskovalce in dodatne storitve za poslance. Poudariti je treba zlasti dejstvo, da še vedno ne presegamo meje 20 % vseh upravnih odhodkov evropskih institucij. Ta številka ni končna meja, ampak smiselna meja, ki smo si jo sami zastavili in povečuje našo verodostojnost glede proračunske discipline v primerjavi z drugimi institucijami. Upam, da bodo načrtovani odhodki blizu končnemu proračunu Parlamenta. Upam, da bomo ohranili razpoloženje zaupanja, ki je večinoma osebni dosežek generalnega sekretarja Rømerja. Jutrišnje glasovanje bi moralo potekati gladko, saj so bili vloženi le štirje predlogi sprememb.

Nazadnje se zahvaljujem vsem tistim, ki ste pomagali pri izdelavi pilotnega postopka, ki je do zdaj potekal gladko, čeprav se je zdel težaven. Upam, da bo tako tudi do zadnjega sprejetja proračuna Parlamenta.

  Reimer Böge, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejstvo, da so bili vloženi le štirje predlogi sprememb k poročilu gospoda Lewandowskega, je zadosten dokaz poročevalčevega izjemnega pripravljalnega dela in njegovega prizadevanja za dosego sporazuma s političnimi skupinami. Morda razkriva tudi namen postopka, ki je znan kot pilotski postopek in s katerim želimo letos storiti prvi korak proti uspešnemu sistemu sodelovanja med predsedstvom in odborom za proračun, ki bi temeljil na delitvi odgovornosti in bi mu sledile intenzivne razprave s predsedstvom in parlamentarno upravo, zato da se odpravita nesporazum in celo nerazumevanje, ki smo ju pogosto doživljali. Vendar moramo pred vsem ostalim sprejeti skupni pristop.

Pomembno je tudi ponovno poudariti, zlasti med razpravami o lizbonski pogodbi, da Parlament odločno upošteva proračunsko disciplino in da ne bo presegel meje 20 % postavke 5, dokler se bo nadaljevalo sedanje stanje.

Enako pomembno je ponovno poudariti, da gre skoraj že za kulturno revolucijo, ki predstavlja dober začetek, tako da se je predsedstvo samo odločilo, da sredstva za nekatera nova delovna mesta postavi v proračunsko rezervo, in ni le sprejemalo upravne predloge, ampak se je vključilo v vsebinsko podrobnejšo razpravo o tem, kaj stoji za proračunom. To bo tudi olajšalo delo odbora za proračun ter omogočilo lažje sodelovanje med odborom in predsedstvom.

Na prvi obravnavi moramo dejansko podrobneje razpravljati o prerazporejanju sredstev, da bi okrepili odbore in politične skupine tako, da lahko uspešno izvajamo naloge, ki nam jih dodeljuje lizbonska pogodba.

Naj poenostavim, pričakujem, ne le na podlagi plenarnih odločitev in naših predhodnih pogovorov s predsedstvom, da bo ta teden, danes ali v sredo, predsedstvo dejansko sprejelo bistvene odločitve o vprašanju ureditve pomočnikov poslancev, njihovega statuta in drugih neurejenih vprašanjih. O teh vprašanjih obstajajo jasne plenarne odločitve in predsedstvo jih mora le izvajati ter se tako primerno odzvati na notranjo in javno razpravo.

  Thijs Berman, v imenu skupine PSE. – (NL) Koliko časa bo še vsaj eden od desetih pomočnikov poslancev delal tukaj brez socialnega varstva, v zmešnjavi različnih vrst pogodb, ki so popolnoma nejasne in zbujajo sum o prevari?

Kadar koli skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu poskuša pomočnikom poslancev ponuditi pravo pogodbo z vsemi običajnimi zagotovili socialne varnosti, jih pri sprejetju statuta za pomočnike ovira skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Beseda statut je za skupino PPE-DE res tabu. Tokrat bo besedo statut nadomestila beseda ureditev. Ne gre le za besedno igro. Ta parlament bi moral predstavljati zgled z delovnimi razmerami, vendar brezupno zaostaja za tem, kar so že dolgo popolnoma običajni standardi. Brez enotnega statuta naši kolegi nikoli ne bodo imeli zaščite, do katere so običajno upravičeni.

Ta točka, statut za pomočnike, je zato pomembna in predlogi sprememb, ki ga želijo odpraviti, so sramota sicer odličnega poročila gospoda Lewandowskega. Strinjam se z njegovimi pripombami in pripombami gospoda Bögeja. Proračun je še vedno znotraj meja kljub večjim pristojnostim, ki jih nova pogodba daje Parlamentu. Vsekakor je potrebne več jasnosti, najprej pri razporeditvi osebja in nato pri odstranitvi azbesta iz stavb Evropskega parlamenta. Jasnost pri teh točkah mora biti nujna zahteva, če naj bodo zneski, ki jih želimo razporediti v rezervo za ta namen, sproščeni.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, proračun Parlamenta ne bo sprejet do oktobra, vendar s poročilom gospoda Lewandowskega načeloma podpiramo predlagani proračun za leto 2009, ki ga je predsedstvo sprejelo aprila, zlasti dialog o podrobnostih predloga, ki se letos izvaja kot pilotni projekt. Menim, da začetne izkušnje kažejo, da je tak dialog koristen. Pomeni, da bodo proračun podrobno pregledali tisti, ki so politično odgovorni, in da je odbor za proračun primerno vključen. To je dobro. Dialog se je izrazito osredotočil na potrebe po osebju v povezavi z novimi nalogami Parlamenta, ki izhajajo iz lizbonske pogodbe, zlasti na vprašanje zagotavljanja izpolnitve potreb z mogočimi prerazporeditvami, preden se začnemo pogovarjati o povečevanju števila osebja. Z razširitvijo EU se je bistveno povečalo tudi število uslužbencev in zdaj potrebujemo obdobje utrjevanja, medtem ko natančno pregledujemo potrebe po osebju.

Strinjali smo se tudi, da pripravimo dolgoročen strateški načrt za stavbe in njihovo vzdrževanje pred koncem tega meseca. Spet je treba upoštevati prihodnjo politiko na tem področju. Primer azbesta kaže, da so podrobnosti zanimive. Presenečeni smo, da so predvidena sredstva za odstranitev azbesta in stavbe SDM, saj so nam, ko je Parlament stavbo kupil, povedali, da na njej ni azbesta. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo tako podpira predlog za razporeditev sredstev v rezervo, ki ga je skupina socialdemokratov predložila Evropskemu parlamentu.

Ne nazadnje izpostavljam potrebo po sprejetju ureditve za pomočnike, kot smo razpravljali z generalnim sekretarjem Parlamenta Haraldom Rømerjem. Tokrat nam ne sme spodleteti. To vprašanje moramo urediti.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, predlog resolucije Evropskega parlamenta o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2009, ki ga je vložil gospod Lewandowski, skupaj s predhodnim osnutkom proračuna usklajuje opravljanje nalog Parlamenta v tistem letu z dodatnimi prihranki; nalog, ki jih prinašajo začetek veljavnosti lizbonske pogodbe, volitve Evropskega parlamenta, novi statut poslancev, nepremičninska politika, izboljšanje storitev za poslance, varčevanje z energijo in tako dalje. Kar je vedno veljalo za proračun EU v celoti, da ne moremo storiti več z manj denarja, se je zdaj izkazalo za mogoče. Znanje in bogate izkušnje gospoda Lewandowskega in nas ostalih skupaj z odličnim sodelovanjem s predsedstvom so naredili čudež. Moja skupina bo glasovala za predlog resolucije.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, 21. aprila je predsedstvo sprejelo predhodni osnutek, ki načrtuje skupaj čez 1,5 milijarde EUR za stroške Evropskega parlamenta. Na leto 2009 bo vplivala lizbonska pogodba, če bo res ratificirana v vseh državah članicah.

Rekli so nam, da je lizbonska pogodba, z drugim imenom evropska ustava, le vaja iz urejanja, ki bo poenostavila delo Parlamenta. Vendar uradniki zahtevajo 2 milijona EUR za kritje dodatnih stroškov, ki jih bo ustvarila lizbonska pogodba, pri čemer bo samo v Parlamentu ustvarjenih 65 novih delovnih mest za pomoč političnim skupinam pri razumevanju pogodbe. Vse to se sprejema še pred ratifikacijo pogodbe v Veliki Britaniji in še preden so Irci izrazili svoje mnenje na referendumu.

Dejansko se je Parlament že odločil, da ne bo upošteval odločitve Ircev, če bodo glasovali proti, in da bi jih spodbudila k glasovanju za, je EU Irski obljubila dodatnih 332 milijonov EUR denarne podpore. Upajmo, da Irci svoje svobode ne dajo tako poceni. Vendar kot je nekoč pripomnil veliki Anglež Ken Dodd, za vsakim dežjem posijeta sonce in davek na dodano vrednost.

Poročilo ugotavlja, da obstaja dodatna potreba po več denarja za center za obiskovalce. Vedno sem menil, da več kot bo obiskovalcev, ki pridejo v Parlament ter opazujejo veliko govoričenje in zakonodajno slamoreznico, več jih bo Parlamentu nasprotovalo.

Če bi lahko vsak evropski državljan videl kaotičen in sramoten način glasovanja o zakonodaji v tem Parlamentu, potem bi v vsaki državi članici obstajala stranka, podobna Neodvisni stranki Združenega kraljestva. To bi vsaj pomenilo, da se denar koristno porablja.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, menim, da smo dobro začeli s parlamentarnim proračunom za leto 2009. To je stvaren in politično prebrisan začetek, saj ne smemo pozabiti, da je leto 2009 leto volitev.

Menim, da ima načrt, o katerem razpravljamo danes, tri pozitivne strani, ki nam omogočajo govoriti o dobrem začetku.

Prva je disciplina. Nasprotno od mnenj evroskeptikov je to tretje zaporedno leto, v katerem je Evropski parlament ostal pod 20-odstotno mejo upravnih stroškov. Parlament je ovrgel skrajne evropske poglede z discipliniranim in razumnim delovanjem.

Drugič, človeški viri prvič kažejo našo povečano potrebo po soodločanju v okviru nove pogodbe. Imamo organizacijsko strukturo, ki je pregledna in jasna.

Tretja pozitivna stran je nepremičninska politika. Menim, da moramo biti tu velikodušni. Ko govorimo o odstranjevanju azbesta, se moramo zavedati, da varnosti ne smemo postaviti cene; cena je nepomembna. Zato moramo biti velikodušni in ravnati modro. Vsak od nas tukaj in tudi naši kolegi javni uslužbenci moramo delati v okolju, v katerem sta zdravje in varnost na delovnem mestu zagotovljena.

Dejansko je to le začetek, nismo še pripravljeni in prva obravnava bo jeseni. Menim, da se mora odlično sodelovanje odbora za proračun in predsedstva pri teh vprašanjih nadaljevati. Pričakujemo, da bo predsedstvo ohranilo neposreden stik z nami, da bi prihajajoče stopnje prve in druge obravnave imeli trdne temelje.

  Vladimír Maňka (PSE). - (SK) Čestitam poročevalcu za to odlično poročilo. Ta proračun je poseben zato, ker mora upoštevati številne nove stvarnosti: ratifikacijo lizbonske pogodbe, volitve Evropskega parlamenta in vzpostavljanje novega statusa za poslance Evropskega parlamenta in tudi njihove pomočnike, tako domnevam. Vendar moramo upoštevati in določiti učinkovite parametre za nepremičninsko politiko, vključno s stroški vzdrževanja in varstva okolja. Da bi sprejeli prave odločitve, potrebujemo dolgoročno strategijo na tem področju, kar bomo lahko preučili že naslednji mesec.

Naša glavna naloga je pripraviti dobro zakonodajo. Predlagani sistem upravljanja znanja, tolmaške in prevajalske službe ter analitična služba v knjižnici bodo zagotovili kakovostnejše storitve in prihranili finančna sredstva. To je še eden od razlogov, zakaj bi morali imeti na voljo vse potrebne analize pred prvo obravnavo proračuna, zato da bi državljanom dokazali, da porabljamo njihov denar odgovorno.

  Jan Mulder (ALDE). - (NL) Kot številni drugi ljudje tudi jaz mislim, da bi morali čim prej sprejeti statut za pomočnike poslancev. Zaradi tega lahko imamo v prihodnosti manj težav.

Rad bi povedal nekaj o stavbah. Ko smo kupovali številne stavbe v Strasbourgu pred nekaj leti, je bilo zelo pomembno, ali vsebujejo azbest. Izveden je bil strokovni pregled in razkril, da stavbe vsebujejo azbest, to je držalo za vse stavbe, zgrajene v tistem času, vendar nikakor ni bil nevaren. Na tej podlagi smo kupili stavbe. Nikoli se ni namigovalo, da bomo morali azbest čim prej odstraniti.

Zato menim, da uprava s takimi zahtevami zdaj ukrepa napačno, ker če mora biti to narejeno, bi za to moral plačati strasbourški mestni svet. Dokler o tej točki obstajajo nejasnosti, menim, da ne bi smeli začeti odstranjevati azbesta iz stavb na stroške Parlamenta. Najprej moramo položaj razjasniti s strasbourškim mestnim svetom, ker morajo za to plačati oni.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, rad bi izpostavil tri stvari.

Najprej, če bodo lizbonsko pogodbo ratificirale vse države članice, bo leto 2009 prvo leto, v katerem bo Parlament deloval na podlagi te pogodbe. Ne le, da bo imel Parlament več pooblastil, moral se bo tudi posvetovati s parlamenti držav članic glede predlagane zakonodaje. To bo vsekakor pomenilo znatno povečanje operativnih stroškov, zaposlovanje več osebja, večje izdatke za strokovna mnenja in svetovanje itd.

Drugič, leto 2009 bo v Parlament prineslo nove volitve in zlasti uvedbo novega statuta poslancev, ki bo nedvomno vključevala znatno povečanje izdatkov Parlamenta.

Tretjič in zadnjič, strokovnjaki ocenjujejo, da bo povprečna letna stopnja inflacije v EU leta 2009 okoli 4 %, kar bo znatno povečalo upravne stroške Parlamenta.

Upam, da se bodo vse te strani upoštevale pri pripravi končnega osnutka proračuna Evropskega parlamenta.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – (LV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glede na proračunski načrt Evropskega parlamenta za leto 2009 bi najprej rad čestital poročevalcu zaradi njegovega nepopustljivega pristopa k proračunskim odhodkom, ki se je izkazal za pravilnega, saj skupna raven odhodkov Evropskega parlamenta naslednje leto ne bo presegla 20 % vseh upravnih odhodkov EU. Tako bo ne glede na spremembe dela Evropskega parlamenta, ki se pričakuje leta 2009 in bo v skladu z lizbonsko pogodbo vključevalo povečan obseg zakonodajnega dela in spremenjen plačni sistem za poslance ter tudi javno obveščevalno kampanjo v zvezi z volitvami Evropskega parlamenta, skupni znesek odhodkov ostal v prej zastavljenih okvirih. V proračunu za leto 2009 bi morali ustrezno oceniti dobiček posameznih ambicioznih projektov. Najprej, govori se o projektu spletne televizije Evropskega parlamenta. Da bi ocenili uporabnost tega in podobnih projektov, bi morali zbrati podatke o priljubljenosti spletne televizije Evropskega parlamenta in ugotoviti, koliko gledalcev dejansko privabijo te večmilijonske naložbe. V zvezi s komunikacijsko politiko Evropskega parlamenta in pričakovano javno obveščevalno kampanjo bi morala biti pomembnejša decentralizirana komunikacija prek informacijskih pisarn Parlamenta v državah članicah. Komunikacija z državljani različnih držav članic tako poteka učinkoviteje, kot če je centralizirana. Hvala za vašo pozornost.

  Brigitte Douay (PSE). – (FR) Gospod predsednik, pri tej razpravi o proračunu se moram še enkrat zahvaliti gospodu Lewandowskemu za njegovo odlično uravnoteženo poročilo. In še enkrat vas spomnim, kako pomembno bo leto 2009 za evropsko demokracijo: z novim Parlamentom in novo Komisijo bo ključno leto glede komunikacije naših institucij z javnostjo.

Vendar bo morala biti komunikacija različnih institucij dosledna in jasna, da se bodo posamezniki zanimali za evropske zadeve in da bodo imeli občutek, da jih zadevajo, ter da se bodo množično udeležili volitev. Z vsem tem v mislih in zaradi večje učinkovitosti je tesno sodelovanje med tremi glavnimi institucijami, ki so vključene v neposredno komunikacijo ali komunikacijo prek svojih predstavnikov v državah članicah, zelo pomembno zaradi volitev, ki bodo že naslednje leto.

To je ozadje predloga spremembe 2 k poročilu gospoda Lewandowskega, ki ga je vložila moja skupina. Naš cilj je biti državljanom prijaznejši in to vprašanje bi nas moralo vse v tem parlamentu zares skrbeti.

  Ville Itälä (PPE-DE) . – (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lewandowskemu za odlično delo, pozornost pa bi rad usmeril na nekaj točk.

Najprej bi rad povedal nekaj o ureditvi za pomočnike. Strinjam se s tem, kar je predlagal poročevalec. Trdi, da je to pomembno vprašanje in se mora dokončno rešiti kot izid tega poročila.

Zdaj bom prešel k vprašanju azbesta, o katerem se je tukaj razpravljalo. Preden se odobrijo finančna sredstva, je treba določiti, kdo je odgovoren in koliko denarja bo dejansko potrebnega. Prav tako potrebujemo jasen načrt o tem, kako nadaljevati. Precej očitno je, da ne moremo delati v stavbi, za katero smo po nakupu neverjetno ugotovili, da vsebuje azbest.

Opozoril bi vas rad na dejstvo, da se že dolgo govori o sistemu za zasilno zaustavljanje letal EMAS, čeprav glede tega ni jasnih načrtov. Upam tudi, da je večina v Parlamentu jasno odločila, da bi morala uprava pripraviti osnutek predloga o vlaganju v okolju prijaznejša vozila za vsakodnevno rabo tu v Parlamentu, vendar tudi za to še ni načrtov.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). - (FI) Gospod predsednik, načeloma podpiram poročilo gospoda Lewandowskega, vendar se nismo opredelili, ker se o končni obliki proračuna Parlamenta ne bo glasovalo do jeseni in ker je prvi osnutek proračuna Parlamenta nezadovoljiv. Naše izkušnje kažejo, da bo to do jeseni jasneje, zato še ne moremo sprejeti stališča o končnem besedilu, ki do takrat ne bo predstavljeno.

Opozoril bi vas rad na pozitivno izjavo generalnega sekretarja Rømerja, ki je povedal, da bodo potni stroški v naslednjem parlamentarnem mandatu plačani v celoti na podlagi dejanskih stroškov in da ne bodo veljale začasne rešitve.

Strinjam se s kritiko gospoda Mulderja glede strasbourškega stavbnega programa: po našem mnenju bo šlo za prevaro, če bomo morali izvesti prenovo zaradi azbesta.

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, najprej, preglednost pravil, ki urejajo plačilo parlamentarnih pomočnikov in jo poskušamo doseči, ne bi smela biti področje za barantanje in spore med političnimi skupinami: to je skupna odgovornost Parlamenta kot celote, ki si bo naslednje leto prizadeval za obnovljene glasove zaupanja. Drugič, zaupanje med nami in predsedstvom bo še boljše, če bomo pogosteje in popolneje vnaprej obveščeni o ukrepih s finančnimi posledicami. Tretjič, namen našega dela pri proračunu je ravno priprava na mogoč scenarij v prihajajočem letu. Kadar obstaja negotovost, je odgovor proračunska rezerva, in to velja tudi za negotovost v zvezi z lizbonsko pogodbo in njenim vplivom.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 20. maja 2008.

Pisna izjava (člen 142)

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Namen poročila, ki je danes pred nami, je, da naša institucija pojasni svoje stališče o načrtovanem proračunu Evropskega parlamenta za leto 2009.

To leto bo odločilno: leto, v katerem bo obnovljen Parlament; leto, ki bo prineslo pomembne spremembe statutov za poslance in njihove pomočnike; in zlasti prvo leto, v katerem bo začela veljati lizbonska pogodba ter naši instituciji naložila dodatno odgovornost in dodatno delo.

Podpiram osnutek načrta, ki ga je predložilo predsedstvo. Ob upoštevanju povečanih finančnih zahtev, s katerimi se bo srečal Parlament, nas osnutek načrta ohranja pod 20-odstotnim pragom odhodkov postavke 5. Naša uprava mora slediti želji po racionalizaciji, zato da se dodatno izboljša naša učinkovitost, predvsem s prerazporeditvijo zaposlenih.

Dodajam, da se izvaja analiza učinkov potreb, ki bodo nastale z veljavnostjo poenostavljene pogodbe, in da bo načrt mogoče prilagoditi vse do prve obravnave jeseni.

22. Trgovina s surovinami in izdelki (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0134/2008) gospoda Holma v imenu odbora za mednarodno trgovino o trgovini s surovinami in izdelki (2008/2051(INI)).

  Jens Holm , poročevalec. − (SV) Gospe in gospodje, najprej izražam veliko zahvalo vsem poročevalcem v senci za njihovo tesno sodelovanje.

Vsi smo videli slike prizorov, ki jih je povzročilo nedavno pomanjkanje hrane. Cene v kmetijstvu, ne samo cene hrane, so hitro narasle v zelo kratkem obdobju. To je zadalo smrtni udarec številnim državam v razvoju, ki so zelo odvisne od uvažanja hrane in so že živele na robu. Upajmo, da bo to poročilo o mednarodni trgovini s surovinami pomagalo odpraviti nekatere od teh težav. Navsezadnje smo sprejeli obveznost odprave lakote in revščine s pristopom k tako imenovanim ciljem tisočletja. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je pred kratkim opozoril, da višje cene hrane ogrožajo najpomembnejše cilje ciljev tisočletja, in sicer prepoloviti lakoto na svetu. Tako je skrajni čas, da se ukrepa.

Zlasti nedavna kriza s hrano je pokazala, da hrana ni le katera koli surovina. Če ne moremo izpolniti tako osnovne zahteve, kot je zagotoviti sitost ljudi, je malo vredno govoriti o razvoju. Zato moramo biti previdni, ko hrano pretvarjamo v mednarodno trgovsko blago, enako vsem ostalim. Svetovne države v razvoju so prisiljene k deregulaciji svoje prehranske politike in prestopu od proizvodnje za nacionalne potrebe k proizvodnji za izvoz. To je politika Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, ZDA in tudi EU, ki so vse določile te zahteve. Z odpravo zaščitnih tarif in subvencij je veliko držav v razvoju postalo zelo občutljivih za izrazita nihanja cen hrane in surovin. Poglejmo na primer Haiti, ki je prej zase proizvedel dovolj riža. Leta 1995 je Mednarodni denarni sklad to državo prisilil k zmanjšanju tarif za riž. Prihajati je začel državno subvencioniran riž iz ZDA in lokalna proizvodnja se je sesula. Danes so tri četrtine vsega riža, ki se poje na Haitiju, uvožene iz ZDA.

Upam, da nam bo to poročilo prineslo orodja za spopad s težavami in izzivi, ki jih predstavlja negotova trgovina s surovinami. Vprašanja, na katera se osredotočamo v poročilu, vključujejo podporo državam v razvoju pri povečanju raznolikosti njihovih gospodarstev, tako da bodo lahko spremenila položaj, v katerem izvažajo le eno ali dve surovini, in se pomaknila k naprednejšim proizvodnim vzorcem, ki vključujejo bolj visoko predelane izdelke. Poudarjamo tudi pomembnost prožnosti v razvojni politiki. Tem državam mora dopuščati razvoj možnosti in instrumentov gospodarske politike, na primer za podporo razvoju njihovega domačega kmetijstva. Prav tako zahtevamo, da Evropska komisija pregleda načrt financiranja Flex, katerega namen je uravnotežiti cene surovin. Lotevamo se tudi enakopravnosti pri trgovini s surovinami ali njenega pomanjkanja. Zelo pomembno je, da vedno upoštevamo vprašanje spolov pri pogajanjih o sporazumih o mednarodni trgovini.

To poročilo upošteva tudi pravično trgovino. Pravična trgovina se lahko uporabi kot orodje za podpiranje malih proizvajalcev v državah v razvoju ter za povečevanje pritiska pri dviganju ozaveščenosti o družbenih in okoljskih standardih v teh državah. Pozivamo vse institucije EU, naj merila o pravični trgovini vključijo v svoja javna naročila in nabavno politiko.

Skrbi nas tudi povečana poraba živalskih izdelkov, tj. povečano povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih, pri čemer je rezultat tega povečano povpraševanje po žitu za prehrano živali namesto ljudi.

Vključena so tudi številna druga vprašanja. Nazadnje moram povedati, da je to delo razkrilo pravi obraz EU. Medtem ko smo mi iskali načine, kako bi se spoprijeli s potrebami in okoliščinami držav v razvoju, se je evropska industrija s pomočjo svojih predstavnikov v Evropskem parlamentu osredotočila na kratkoročen poslovni interes, pri čemer bi imele poslovne organizacije stalen dostop do poceni surovin.

Vse pozivam k odobritvi predlogov sprememb, ki so jih vložile skupine levice, socialdemokratov in zelenih. Predloga sprememb 20 in 21 sta zlasti pomembna. Na ta način lahko poročilo uravnotežimo tako, da dobimo močnejšo razvojno razsežnost.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Parlamentu za priložnost, da smo lahko razpravljali o dostopu do surovin, temi, ki je pomembna in aktualna v Evropski uniji, zlasti v okviru naše konkurenčnosti. Najprej se zahvaljujem poročevalcu in poročevalcem v senci za poročilo, ki zajema številna področja, kot so podnebne spremembe, blaženje revščine in razvoj.

Razvoj je res ključno vprašanje v tem okviru. Zato se bom na kratko dotaknil razvojnih tem, preden se začnemo ukvarjati s skrbmi in dejanji v zvezi s širjenjem ukrepov, ki omejujejo dostop do surovin.

Boj za blaženje revščine in razvoj ter tudi varnost živil so za Komisijo zelo pomembni. Dobro se zavedate dejstva, da je Evropska unija največji svetovni darovalec razvojne pomoči. Prav tako je Komisija na področju surovin sprejela številne razvojno naravnane programe: Komisija na primer s sistemom Flex podpira nacionalne proračune držav v razvoju, v katerih se je bistveno zmanjšal davčni prihodek od izvoza.

Komisija podpira tudi pregledno upravljanje davčnih prihodkov iz izkoriščanja surovin in naravnih virov s številnimi pobudami, kot so pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji, Kimberleyev proces in program FLEGT. Naj opozorim tudi na naš program „Vse razen orožja“, ki zagotavlja nepovratna sredstva za uvoz vseh izdelkov iz najmanj razvitih držav (razen orožja) in jim tako dopušča večjo raznolikost njihovih izvoznih artiklov.

Ključna zaskrbljenost izhaja iz vidika trgovine. Za trgovino sta potrebna dva. Moramo uvažati in izvažati. Zato je nujno zagotoviti, da dostop do surovin iz tretjih držav ne bo omejen z neupravičenimi izkrivljanji, kot so kvote, izvozne dajatve in prepoved izvoza.

Danes na žalost ni tako. Nasprotno, želja tretjih držav po nalaganju izvoznih omejitev se povečuje. Zlasti smo zaskrbljeni zaradi tistih, ki jih vsiljujejo nekatera ključna nastajajoča gospodarstva kot del ciljev svoje nasilne industrijske politike. Poudarjam, da se ne osredotočamo na revnejša gospodarstva v razvoju, vendar raje na večja nastajajoča gospodarstva.

Ukrepi, ki so jih uvedle te države, izkrivljajo konkurenco na globalni ravni, kar škodi evropski industriji. Na žalost se težava povečuje. Do zdaj je vsaj 20 držav uvedlo ukrepe, ki zadevajo pomemben izvoz v Evropsko unijo. Našteli smo čez 450 omejitev, ki zadevajo številne surovine. To posredno ali neposredno zadeva večino, če ne vseh evropskih industrijskih sektorjev.

Kaj lahko storimo? Do zdaj opravljeno delo kaže, da ne obstaja hitra rešitev, čeprav je odprava izvoznih omejitev za nas zelo pomembna, pri dvostranskih dogovorih o pravični trgovini ter tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji, vendar bomo storili še več.

Najprej bo pomembno, da razvijemo splošno strategijo za dostop do surovin. V zvezi s tem Komisija sestavlja sporočilo, ki bo vsebovalo pomemben element trgovine. Vsaka takšna strategija bo morala v celoti in usklajeno zajeti vsa področja politike, skupaj s kritičnimi vprašanji, kot so varnost živil, razvoj in okolje.

Vsa sredstva bo treba v celoti izkoristiti. Trajnostna in usklajena politika o dostopu do surovin bi tako združevala: prvič, pogajanja, ki bi zavarovala mednarodne obveznosti pri Svetovni trgovinski organizaciji in dvostranskih sporazumih; drugič, izvajanje pravil Svetovne trgovinske organizacije in obstoječih dogovorov; in tretjič, blage ukrepe, kot sta dialog in gradnja zavezništev. Ti elementi niso novi, medtem ko bosta njihova kombinacija in usklajena uporaba določili njihovo moč. O tem bomo razpravljali na konferenci z zainteresiranimi stranmi pozneje letos.

Ob upoštevanju pomembnosti dostopa do surovin se Komisija strinja z razpravo v Parlamentu o tem vprašanju. Komisija se zlasti strinja s predlogi sprememb k prvemu osnutku poročila. To poročilo zdaj jasneje poudarja pomembnost tega vprašanja. Predlaga načine, kako naj se s tem vprašanjem spopadamo konstruktivno, kot so izvajanje dogovorov in pogajanja z državami partnericami. Pripravljeni smo na popolno sodelovanje s Parlamentom pri snovanju in izvajanju naše prihodnje strategije.

  Daniel Caspary, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, zelo me veseli, da ste danes na voljo, gospod Potočnik. Komisar Mandelson je, kot ugotavljamo, spet raje odpotoval na neko pomembno konferenco na drug konec sveta, namesto da bi z nami v Parlamentu razpravljal o ključnih vprašanjih za evropsko industrijsko politiko. Predstavljajte si torej moje navdušenje, ko sem vas poslušal, saj ste temo predstavili veliko bolje z večjo jasnostjo in vizijo, kot bi to storil naš komisar za trgovino.

Zelo sem zadovoljen z izidom naših posvetovanj v odboru, kajti bojim se, da je poročevalec v svojem izvornem osnutku kljub vsem dobrim točkam, ki jih je izpostavil glede držav v razvoju, popolnoma pozabil na interese evropske industrije. V odboru za mednarodno trgovino smo dodali nov prvi del poročila, ki se ukvarja z interesi naše industrijske politike. Popolnoma jasno je, kakšni morajo biti ti interesi. Osredotočiti se moramo na zagotavljanje preskrbe s surovinami za evropsko industrijo. Kot je pravilno povedal komisar, soočamo se z velikimi težavami v zvezi s tem.

V STO potrebujemo boljša pravila, ki bodo čim bolj odpravila ukrepe, ki izkrivljajo trgovino, kot je izvozna dajatev. Potrebujemo prosti dostop do surovin na svetovnem trgu. Nedopustno je, da države, kot je Kitajska, zlorabljajo surovine kot politično orodje.

Storiti moramo vse mogoče, da bi zavarovali resnično prost dostop do trgov s surovinami ne le pri večstranskih pogajanjih, ampak tudi pri naših dvostranskih pogajanjih. Dejstvo, da je Komisija začela pogovore o pristopu Ukrajine k STO in dopustila stopnjo odklona pri uvedbi izvoznih dajatev, je nedopustno in predstavlja slab zgled. Naša dopustitev dvojnega označevanja cen v zvezi s pristopom Savdske Arabije k STO, dogovor, ki je evropski petrokemični industriji povzročil resne težave, je prav tako nedopustna. Prav tako nimam veliko upanja glede sedanjega dogajanja v zvezi s pristopom Rusije k STO in rad bi, da Komisija zagotovi, da ne bodo sprejeti dodatni ukrepi, ki izkrivljajo trgovino.

Še enkrat se iskreno zahvaljujem vsem svojim kolegom iz odbora za to poročilo. Upam, da ga ne bomo na jutrišnjem plenarnem glasovanju preveč spremenili.

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

  Francisco Assis, v imenu skupine PSE. – (PT) Najprej čestitam poročevalcu. Težave, ki zdaj nastajajo v zvezi z dostopom do surovin, so večinoma posledica strukturne spremembe na njihovih trgih, kar je povezano s spremembami v mednarodnem gospodarstvu.

Trg surovin se je razvijal ciklično, prehajal je od obdobij izrednega pomanjkanja k obdobjem draginje in včasih dosegel ravnotežje. Zdaj se soočamo s položajem strukturnega pomanjkanja, ki je večinoma posledica nenadnega povečanja povpraševanja, sproženega s hitrim napredkom v industrializaciji in urbanizaciji v številnih nastajajočih državah.

Jasno je, da si je treba prizadevati na ustrezen način, zlasti Svetovna trgovinska organizacija, za doseganje soglasja z namenom olajševanja dostopa do surovin. Vendar zaradi tega ne smemo pozabiti na še eno pomembno vprašanje: zdaj je na teh trgih nov položaj, ki je nastal na področju živil in energetike. V Evropski uniji moramo zato mi, glavni uvozniki surovin, na to vprašanje gledati s posebno zaskrbljenostjo. Po eni strani moramo upoštevati vpliv, ki ga lahko ima po svetu, saj lahko zaradi tega nastane prevelik pritisk na porabo surovin z zelo negativnimi okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi posledicami v državah v razvoju, medtem ko moramo po drugi strani upoštevati tudi lasten položaj in razumeti lastne težave.

To sproža dve temeljni vprašanji. Eno je povezano s potrebo, da pregledamo lasten gospodarski model razvoja, saj je nezdružljiv s položajem, v katerem se surovine preveč izkoriščajo. Drugo predlaga, da je treba več pozornosti nameniti uporabnemu znanstvenemu raziskovanju za zagotavljanje večje inovativnosti, spodbujanje recikliranja surovin in iskanje novih odgovorov na nove težave, ki jih ustvarja to strukturno pomanjkanje.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Narava je svoja bogastva, surovine pod tlemi, živila in drevesa na zemeljskem površju in ribe v vodah, neenakomerno razporedila po svetu. Potrebe človeka so enake, vendar zadovoljevanje teh potreb zahteva solidarnost pri izkoriščanju virov in njihovi razporeditvi v mednarodni trgovini. Holmovo poročilo veliko govori tej temi. Rad bi izpostavil nekaj točk, ki izhajajo iz govora gospoda Casparyja.

Prvič, razumno izkoriščanje omejenih virov. Ponavljam: omejenih virov.

Drugič, zaščita surovin pred zaplembo, pred neokolonialistično razlastitvijo revnih držav, zlasti v Afriki. Nimamo preglednosti glede trgovine s takimi materiali, v katero so vključene Kitajska in nekatere druge države.

Tretjič, namen trgovine s surovinami bi moral biti razvoj revnih držav. To je naš glavni cilj. Korist morajo imeti prebivalci, ne samo predstavniki oblasti ali velikih mednarodnih podjetij.

Četrtič, politika EU v zvezi s surovinami mora zagotoviti, da Unija ne bo postala žrtev, na primer Rusije v primeru zemeljskega plina in morda v prihodnosti Brazilije v primeru sladkorja.

Petič, vsi partnerji so v celoti odgovorni za izkoriščanje morskih virov. Kot vemo, veliko vrstam rib ter gozdovom Azije in Amazonije grozi izumrtje.

Za konec, gospa predsednica, ključna beseda pri pravični trgovini mora biti odgovornost pri izkoriščanju omejenih naravnih virov, tako da bodo prihodnje generacije imele dostop do surovin, potrebnih za človeški obstoj. Podobno potrebujejo revne države pomoč pri razvoju tehnologije, ki je potrebna za proizvodnjo osnovnih živil. Glede tega lahko Evropa stori veliko.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospa predsednica, gospod komisar, glede na vlogo, ki jo ima trgovina v našem globaliziranem svetu, moramo podpreti prizadevanje za spodbujanje pravične trgovine ter vse pobude, ki prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju.

Cene surovin vplivajo na tržni razvoj in imajo v veliko primerih stopnjevalen učinek na gospodarski razvoj, zlasti v državah, v katerih zaloge surovin niso velike. To vpliva na celotno stanje na trgu in na razpoložljivost surovin.

S pričakovanimi visokimi cenami nafte in elektrike se lahko in bi se morali ukvarjati z učinkovitimi tehnologijami pri pridobivanju in predelavi surovin. Ta učinkovitost in uresničevanje novosti ter tudi ohranjanje močnega raziskovalnega sektorja določajo raven uspešnosti pri izboljševanju tržnega položaja in moči, pri povečevanju raznolikosti in varnosti preskrbe z energijo.

Glede trgovine s kmetijskimi proizvodi moramo pozornost nameniti zmanjšanju pritiska na proizvajalca, ki nastane zaradi neravnovesja med nabavnimi cenami kmetijskih proizvodov in ravnjo maloprodajnih cen. To izkrivlja trg, vendar tudi nakazuje, da ima trg svojo družbeno ceno.

  Glyn Ford (PSE). - Gospa predsednica, v veselje mi je govoriti o poročilu gospoda Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Prejšnji mesec sem se v imenu Parlamenta udeležil dvanajste mednarodne konference ZN za trgovino in razvoj v Akri. Na tej konferenci se je slišal klic na pomoč revnim po svetu.

Zaradi naraščajočih cen hrane so vedno pogostejši nemiri na ulicah, zato potrebujemo nov pristop, če se želimo spopasti s tem položajem. Nova kriza grozi s smrtjo več ljudi v enem dnevu, kot jih je umrlo zaradi terorizma v šestih letih od 11. septembra. Politiki in vlade morda še niso opazili, ampak revni po svetu vedno pogosteje opazujejo svoje lačne otroke. Posledice bodo hude zlasti v Afriki, v kateri so se cene izdelkov v zadnjih 12 mesecih več kot podvojile ter se še vedno dvigajo zaradi špekulacij, pomanjkanja in spreminjajočih se vzorcev proizvodnje. Ključni vzroki so naraščajoče povpraševanje iz vzhodne Azije in posledice za zaloge hrane zaradi neuspešnega vlaganja v kmetijstvo. Podnebne spremembe, ki se kažejo v poplavah, sušah in rekordno visokih temperaturah, položaj še otežujejo, zlasti za revne po svetu. Zato upam, da bomo sprejeli to resolucijo.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, dostop do surovin je resnično življenjsko pomemben za evropsko gospodarstvo in konkurenčnost. Tako je zlasti, ker je EU večinoma odvisna od uvoza surovin iz tretjih držav.

Odstranitev ovir, ki so jih uvedle države za dostop EU do trga surovin, mora biti prednostna naloga. To velja za sedanja pogajanja STO in tista, ki bodo sledila za dvostranske sporazume o prosti trgovini.

Nazadnje, gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da so podporni mehanizmi ter prenos znanja in izkušenj v države v razvoju potrebni za omogočanje delujočega in preglednega upravljanja porabe surovin in naravnih virov.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, ni mi treba poudarjati, da je konkurenčnost naših evropskih podjetij večinoma odvisna od preskrbe s surovinami. Zato danes potrebujemo celostno strategijo za zagotavljanje dostopa do svetovnih trgov. To bo pomagalo zagotoviti mednarodno sodelovanje, zakonito konkurenco, pravično trgovino in spoštovanje do omejitev, ki temeljijo na resnih razvojnih spodbudah v manj razvitih državah. Pomagalo bo tudi pri spodbujanju vlaganja v okolju prijazne tehnološke raziskave in razvoj ter recikliranje.

Naš cilj mora biti trajnostni razvoj EU in tudi solidarnost z najrevnejšimi državami sveta.

  Brian Crowley (UEN). - Gospa predsednica, rad bi se zahvalil poročevalcu za delo v zvezi s tem poročilom. Vidim tri ključne elemente.

Prvi je svetovna konkurenca za surovine in izdelke. Na evropski ravni se moramo zavedati, da moramo biti v boljšem položaju za sklepanje dvostranskih sporazumov in dvostranskih poslov, če želimo uspeti in pridobiti dostop do teh izdelkov.

Pogovori o svetovni trgovini so očitno zelo pomembni glede na dolgoročni razvoj, vendar lahko dodatno vplivamo na to prek gospodarskih partnerstev z državami v razvoju. Opozoril bi tudi na to, da bi lahko bila odpoved nekaterih pravic pri pogovorih o svetovni trgovini za kratkoročen dostop do surovin in izdelkov škodljiva za večino naše industrije v Evropski uniji in zlasti za naše kmetijstvo.

Končno, kot je povedal naš prejšnji kolega, je najpomembnejša pravičnost. V države v razvoju moramo vlagati zdaj, da lahko uspejo; to je uspešnost, ki se ne bo pokazala le letos in naslednje leto zaradi visokih cen nafte in plina, vendar čez 20 let. To bi moralo biti povezano z vlaganji v njihovih državah v šolstvo in zdravstvo za njihove ljudi, da bi preprečili vse morebitne nadaljnje težave.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem za njihovo posredovanje. Jasno so izrazili izzive, s katerimi se soočamo. Jasno je tudi, da moramo po eni strani zagotoviti uravnotežen razvoj svojega dela, zato se bomo osredotočali zlasti na revnejše države in na doseganje pravičnosti, o kateri je govoril gospod Crowley, vendar moramo po drugi strani tudi zagotoviti pravila pravične trgovine za dostop naše industrije do surovin. Dejstvo je, da je Evropska unija neto uvoznica surovin in da bo tako ostalo.

Soočamo se z močnejšo konkurenco na svetovnih trgih zalog in tudi z naraščajočimi cenami, ki so posledica povečane konkurence iz številnih nastajajočih gospodarstev. Sočasno ta nastajajoča gospodarstva ustvarjajo ovire za dostop do svojih surovin in s tem izkrivljajo konkurenčnost. Pravičen dostop do surovin pod preglednimi pogoji je tako pomemben del enačbe v naši strategiji globalne konkurenčnosti.

Namen Komisije v prihajajočih letih je uporabiti vse razpoložljive instrumente za ohranjanje trajnostne preskrbe s surovinami za našo industrijo. S tem bomo dosegli celovito in uravnoteženo strategijo. Kot upravičeno poudarja Parlament, mora ta strategija upoštevati ne le interese naše industrije in naše konkurenčnosti, vendar tudi interese revnejših držav.

Glede razvoja moramo razlikovati in bomo razlikovali med na eni strani upravičenimi ukrepi, ki jih ohranjajo revnejše države v razvoju, kot so izvozni davki, ki so za proračune teh držav nepogrešljivi, ter na drugi strani med ukrepi, ki jih nastajajoča gospodarstva vsiljujejo kot del svoje industrijske politike in ki izkrivljajo konkurenčnost na svetovnih trgih.

Gospodu Assisu se zahvaljujem za njegov komentar o obveznostih raziskav in razvoja, ki se tudi morajo povečati v tem okviru. Parlamentu se zahvaljujem, da nas je podprl pri tej politiki. Obveščali vas bomo o prihodnjem izvajanju svoje strategije.

  Jens Holm , poročevalec. − (SV) Gospod komisar Potočnik, veselimo se sporočila Komisije in konference. Dobro je, da se boste ukvarjali z vprašanji varnosti živil, razvoja in okolja.

Francisco Assis, popolnoma se strinjam z vami, da moramo pregledati svoj model gospodarskega razvoja.

Zbigniew Zaleski, strinjam se, da trgovina ne sme postati neokolonialistična kraja surovin državam v razvoju. Zato pozivam Zbigniewa Zaleskega in vse ostale, da zagotovo podprejo predloga sprememb 20 in 21. Prosim, preučite ju podrobno.

Poglejte tudi predlog spremembe 26, ki se ukvarja z biogorivi. V njem pozivamo k uvedbi okoljskih in družbenih standardov glede biogoriv. Velika težava je, da se vedno več žita uporablja za proizvodnjo mesa, to pomeni, da z žitom hranimo živali, pri čemer se hkrati vedno več žita uporablja za proizvodnjo goriva za naše avtomobile.

To je poziv Komisiji. Zahtevamo ukrepe, ki bodo zmanjšali zasebno uporabo motornih vozil in porabo mesa, da nam bo ostalo več žita, ki bo nahranilo ljudi.

V poročilu zahtevamo nujne ukrepe za spopadanje s podnebnimi spremembami. Trgovina mora nositi svojo odgovornost. Znižati moramo vse nepotrebne emisije in omejiti transport. Znaten delež trgovine vključuje izdelke, ki bi se lahko enostavno proizvajali tudi lokalno. Spodbujati moramo trgovino z „zelenim blagom“ in pametno okoljsko tehnologijo. Če tega ne bomo storili in če trgovina ne bo prevzela svoje odgovornosti, kmalu ne bomo imeli več surovin, s katerimi bi trgovali, in tako tudi ne več hrane, ki bi jo jedli. Zelo je pomembno, da podnebno odgovornost vzamemo resno.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

23. Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospe Locatelli (A6-0145/2008) v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (KOM(2007)0571 – C6-0446/2007 – 2007/0211(CNS)).

  Janez Potočnik, komisar. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem Parlamentu in zlasti poročevalki Pii Locatelli ter tudi Teresi Riera Madurell, ki jo bo nadomeščala, za podporo našemu predlogu o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik.

Zahvaljujem se tudi vsem poročevalcem v senci za njihovo podporo in tudi odboru za proračun za mnenje.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik bo imelo dve ustanovni članici: industrijsko skupino in Skupnost. Zasebna industrija je ustanovila industrijsko skupino in njeni člani predstavljajo večinski delež evropskih podjetij gorivnih celic in vodika, kot so proizvajalci vozil, ponudniki energije, razvijalci gorivnih celic in razvijalci njihovih aplikacij. Zajeta so podjetja vseh velikosti, od mikro do multinacionalk.

Sodelovanje med Komisijo in industrijo pri pripravi uredbe je jasno pokazalo, kako močno gibalo je zadevna industrija. Zagotovilo zasebne strani, da bo zagotovila stalno dolgoročno financiranje, bo sprožilo dodatno zaupanje. Posledica tega so lahko znatna dodatna sredstva iz zasebnega sektorja, ki bodo obvezna.

Poleg dveh ustanovnih članic skupnega podjetja ustanavljajo zdaj univerze, raziskovalni centri in druge raziskovalne organizacije raziskovalno skupino, ki bo po pričakovanjih postala tretja članica skupnega podjetja. Zastopanost raziskovalne skupine v upravnem odboru skupnega podjetja je potrebna zaradi pomembnosti temeljnega raziskovanja skupne tehnološke pobude.

Skupno je bilo ocenjeno, da bo ustanovitev skupne tehnološke pobude pospešila, do pet let, zagotavljanje velikih zalog vodika in tehnologij gorivnih celic, ki bodo za trg razvite v časovnem okviru 2010–2020.

Rad bi omenil tudi njeno pomembnost za naša prizadevanja na področju pospeševanja energetske tehnologije, saj je skupna tehnološka pobuda zelo zanimiv model za nekatere industrijske pobude, katerih ustanovitev smo predlagali v okviru strateškega načrta za energetsko tehnologijo.

Mnenje Parlamenta vključuje številne zelo primerne predloge sprememb. Primer tega je izpostavljanje pomembnosti naprednih raziskav. Temeljno raziskovanje bo vključeno v program raziskav in razvoja, to pa bo povečalo možnost za doseganje napredka in uspešnosti.

Dodaten primer je pojasnitev sodelovanja skupnega raziskovalnega centra pri dejavnostih skupnega podjetja. Skupni raziskovalni center ima široke pristojnosti na veliko pomembnih področjih, pri čemer bo njihova izrazita vpletenost v prihodnosti okrepila raziskovanje skupnega podjetja.

Svet in Komisija se veselita vašega prispevka in mnenja, saj si vsi želimo premakniti naprej in začeti izvajati to pomembno pobudo brez zamude.

  Predsednica. − Dejansko bi morala zdaj govoriti gospa Locatelli, ker je poročevalka, vendar je kot svojo zamenjavo izbrala gospo Madurell; vendar tudi gospe Madurell še ne vidim, pri čemer obžalujem, da ni prisotna.

Zato bomo neposredno prešli na tiste, ki govorijo v imenu skupine.

  Jan Březina, v imenu skupine PPE-DE. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalki gospe Locatelli za njeno skrbno in natančno delo pri tem poročilu, v katerem se obravnava ena od glavnih strateških tehnologij za našo energijo v prihodnosti.

Dejansko se strinjam s pobudo tehnološke platforme za vodik in gorivne celice, ki je ključna za doseganje uspeha. Koncept skupnih tehnoloških pobud se je oblikoval v sedmem okvirnem programu kot nov mehanizem za izvajanje dolgoročnega javno-zasebnega partnerstva na področju raziskav na evropski ravni. Do zdaj so bile na področju inovativnih zdravil, vgrajenih sistemom itd. oblikovane štiri skupne tehnološke pobude. S tem predlogom bo oblikovana peta skupna tehnološka pobuda na področju gorivnih celic in vodika.

Zaradi izzivov, kot je varnost dobave elektrike, energijska odvisnost in pogosto omenjena ublažitev podnebnih sprememb, mora EU spodbuditi razvoj in uvedbo čistejših in učinkovitejših energetskih tehnologij. Tehnologije gorivnih celic in vodika lahko znatno prispevajo k tem ciljem. Neobstoj skupne evropske strategije je Evropi do zdaj onemogočal, da dohaja azijske države in Združene države.

Podpiram tiste spremembe, ki so bile predložene za okrepitev predloga in zagotovitev skladnosti z drugimi skupnimi tehnološkimi pobudami. Zaradi lastnih izkušenj ter pogovorov z malimi in srednjimi podjetji podpiram zlasti predloge sprememb, ki bolj poudarjajo inovativne možnosti malih in srednje velikih podjetij ter določene izzive, s katerimi se srečujejo, na primer zmanjšanim dostopom do raziskovalne infrastrukture. Prav tako morajo poudariti pomembnost raziskav, ki skušajo doseči preboj. Kot je bilo navedeno v izvedbenem načrtu, bi morale biti raziskave pomemben del dejavnosti skupnih tehnoloških pobud zlasti v začetnih stopnjah.

Menim, da je ta skupna pobuda javnega in zasebnega sektorja dober način, da postanemo konkurenčni Združenim državam in drugim državam, ki že imajo tradicijo in razvojno strategijo za raziskave o vodiku.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Čestitam poročevalki in poudarjam pomembnost tega dokumenta. Ta pobuda je zelo pomembna za raziskovalno dejavnost. Žal so sredstva pogosto nezadostna ali včasih neprimerno uporabljena. Največji prispevek Evropske skupnosti za upravne stroške tega skupnega podjetja bo 470 milijonov eurov. Nova sredstva bo mogoče zagotoviti tudi po letu 2013, vendar samo za projekte, za katere bo finančni sporazum podpisan do 31. decembra 2013.

Poudarjam dejstvo, da je to skupno podjetje zelo koristno, ker dopolnjuje in je del okvirnega programa za raziskave zlasti na področju energije in prometa, vključno z aeronavtiko. Menim, da je to poročilo zelo pomembno, ker podpira raziskovalne in tehnološke razvojne dejavnosti, pri čemer bo ta pobuda prav tako podprla uresničevanje prednostnih raziskovalnih nalog na področju komunikacij in informacijske tehnologije v zvezi z gorivnimi celicami in vodikom, ter sočasno spodbuja in povečuje javne in zasebne naložbe v raziskave gorivnih celic in vodika v državah članicah in pridruženih državah.

  Vladko Todorov Panayotov, v imenu skupine ALDE. – (BG) Evropa mora premagati podnebne spremembe in zagotoviti zanesljivost dobav naravnih virov. Ker so cene surovin in končnih izdelkov vedno večje, se je ta naloga izkazala za zelo težavno.

Rešitev je v novi tehnologiji, s katero se bodo na eni strani preventivno zmanjšale emisije toplogrednih plinov ter na drugi strani bolj učinkovito uporabljale in varčevale surovine. To je način, da bo Evropa vodilna na področju premagovanja podnebnih sprememb in ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu surovin. Za to so potrebne povečane naložbe v raziskave in nove tehnologije ob upoštevanju možnosti vsake države članice.

Nova tehnologija, tehnologija vodika in razvoj gorivnih celic bodo ključni pri premagovanju pomanjkanja energetskih virov ter tudi varstvu okolja in uresničevanju ciljev, zastavljenih v Kjotskem protokolu. Vendar moramo upoštevati, da se za te tehnologije zahteva uporaba kovin, kot je platina, paladij in zlato, ki so bistvene za izdelavo novih pripomočkov in opreme. Samo z uporabo novih, zelo učinkovitih in okoljsko varnih metod za pridobivanje in uporabo teh kovin, lahko dosežemo učinkovit in trajnosten razvoj tehnologije vodika in gorivnih celic.

Ustanovitev skupnega podjetja mora vključevati prizadevanja vseh držav, ki imajo izkušnje na področju neposrednega razvoja tehnologije vodika in gorivnih celic ter razvoja tehnologij za trajnostno in okolju prijazno pridobivanje ustreznih surovin. Ta razvoj je potrebno spodbujati v novih državah članicah, ki imajo na teh področjih obsežne izkušnje, kot je Bolgarija, ki ima raziskovalne skupine, ki že veliko let delajo na takšnih projektih in so precej uspešne.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, težko bi se ne strinjal s poskusom oblikovanja ustreznih pravil za skupno podjetje na področju gorivnih celic in tehnologije vodika. Zanimivo poročilo gospe Locatelli predstavi to pobudo kot obetajoč primer javno-zasebnega partnerstva za izvajanje skupne tehnološke pobude. Vendar v mnenju, ki je pred mano, Svet potrjuje izredno zapletenost tehnološkega izziva, potrebnega za praktično uporabo takšnih celic. Strokovnjaki se srečujejo z neizmerno težko nalogo iskanja načinov, da bi raziskave zagotovile uspešen rezultat. Nekateri znanstveniki na primer napovedujejo, da se bodo pojavile znatne omejitve glede praktične uporabe gorivnih celic. Če se strinjamo, da je vodik samo nosilec energije, moramo vedeti, da njegova praktična uporaba na primer v gorivnih celicah za njegovo proizvodnjo vedno zahteva uporabo drugih energetskih virov. Če rešimo to težavo, se razen potrebe po iskanju primernih tehnologij za shranjevanje in prevoz vodika pojavijo še dodatne težave.

Temu vprašanju namenjam pozornost zaradi nadaljnjega zakonodajnega dela z besedilom, o katerem bo Evropski parlament podal svoje mnenje. Ne bom samo nepomembno pripomnil, ampak bom odkrito povedal, da moj glavni strokovnjak trdi, da ta pristop ne bo uspel.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem za njihove pripombe. Prav tako bi povedal, da z uvedbo skupnih tehnoloških pobud dejansko uvajamo nov koncept. Resnično upam, da deluje, ker bi moral ta novi pristop biti koristen pri uvajanju novih razmer v Evropo.

Dejansko se od financiranja projektov premikamo na financiranje programov ter večji podpori javno-zasebnemu partnerstvu, pri čemer mislim na „zasebno-javno“ partnerstvo, ker je jasno, da pobude in strateški raziskovalni programi prihajajo s tehnoloških platform, ki oblikujejo podlago za te skupne tehnološke pobude. Sodelovanje je nujno, pri čemer menim, da je bistvo skupnih tehnoloških pobud združevanje, ki dejansko poteka na ravni Evropske unije. Združujejo se nekateri od glavnih tekmecev v Evropi, zato da lahko na tej predtekmovalni stopnji združijo znanja in okrepijo položaj Evrope na globalni ravni.

Prav tako bi povedal, da je v tem smislu ta določena tehnološka spodbuda zelo pomembna, ker se povezuje z energetskim sektorjem, pri čemer se vsak dan bolj zavedamo, kako pomemben je ta sektor.

Eden od najpomembnejših ciljev evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo je spodbujanje razvoja in uvajanja tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Znano mi je, da evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo preučujete, pri čemer se veselim slišati, kakšno je vaše stališče. Kot sem navedel že prej, je skupna tehnološka pobuda za gorivne celice in vodik zanimiv model za druga področja, pri čemer bo zagotovo postala del evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ko bo odobrena.

Upamo, da bomo videli, kako ta sprememba vpliva na prihodnost. Zadnja stvar, ki jo omenjam, ker nisem prepričam, da je bila razlaga pravilna, je, da bo Evropska komisija prispevala 470 milijonov EUR za šest let izvajanja te skupne tehnološke pobude, vendar se bo ta znesek dejansko podvojil zaradi zasebnega sektorja, ki bo prav tako prispeval k prizadevanju.

  Predsednica. − Gospe Madurell zagotovo ni tukaj, vendar sem prepričana, da se bo oglasila, ker so besede gospoda komisarja zelo pomembne.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Péter Olajos (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) V zadnjih petdesetih letih se je število prebivalstva podvojilo, medtem ko se je poraba energije povečala za štirikrat. Zaradi tega ni druge možnosti, kot da se strinjamo s skupnim podjetjem za gorivne celice in vodik ter zagotovimo vso možno podporo za njegovo ustanovitev.

Razumem zaskrbljenost gospe Haug v zvezi s financiranjem skupnega podjetja, vendar se ne sme dovoliti, da se ta pobuda ovira s finančnimi vprašanji. Ključne besede so inovacija in sprememba načina življenja. To je drago, čeprav se po drugi strani obrestuje. V sodobnih gospodarstvih inovacije predstavljajo 70–80 % rasti BDP na leto.

Zakaj moramo vlagati v vodik? Ker je posrednik za energetski vir. „Zalog“ ne more zmanjkati; to je najbolj razširjen element v vesolju. Vendar lahko šteje za nadomestek fosilnih goriv samo, če ga s konkurenčnimi cenami proizvedemo iz obnovljivih energetskih virov s postopkom, ki ne onesnažuje atmosfere z ogljikovim dioksidom ali drugimi toplogrednimi plini

V Kanadi in Združenih državah so spoznali, da je vodik pomemben že leta 2002. Tam je na cestah že več sto tisoč okolju prijaznih vozil, pri čemer se število črpalk z vodikom stalno povečuje. V Evropski uniji je okoli osemnajst tisoč okolju prijaznih vozil, medtem ko število razpoložljivih vodikovih črpalk ni vredno omembe.

Če želimo preprečiti dokončni poraz, ne smemo ovirati podpore tej tehnologiji in gorivu, ampak moramo ukrepati. Izkoristil bi priložnost in povabil svoje kolege poslance na konferenco Greenovation, ki bo naslednji teden popoldan 28. maja potekala v Parlamentu. Po razpravah se bodo udeleženci lahko peljali v avtobusu ali avtomobilu na vodikov pogon.

24. Sklad Skupnosti za tobak (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0164/2008) gospoda Berlata v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede prenosa pomoči za tobak v Sklad Skupnosti za tobak za leti 2008 in 2009 ter Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede financiranja Sklada Skupnosti za tobak (KOM(2008)0051 − C6-0062/2008 − 2008/0020(CNS)).

  Sergio Berlato, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, cilj predloga Komisije je dejansko nadaljevati s 5-odstotnim odbitkom od pomoči za tobak, odobrene za leti 2008 in 2009, ter ta sredstva uporabiti za nadaljevanje financiranja Sklada Skupnosti za tobak, katerega edini cilj je financirati informativne dejavnosti za izboljšanje ozaveščanja evropskih državljanov o škodljivih posledicah uživanja tobaka.

Najprej menim, da je primerno poudariti objektivni opis nalog in pristojnosti. Prenos skupne kmetijske politike na Sklad je redek in pozitiven primer povezovanja in sodelovanja kmetijskih in zdravstvenih politik Evropske unije. Ker so dejavnosti Sklada pomembne za državljane Unije in bodo tudi v prihodnosti, kot je poudarila Komisija, menimo, da je stalna finančna podpora nujna za leti 2007 in 2009.

Odbitek od vezane pomoči kmetom je bil vedno edini vir financiranja Sklada Skupnosti za tobak. Finančna osnova za ta odbitek je bila znatno znižana z reformo skupne ureditve trga za tobak in odločitvijo nekaterih držav članic za popolno nevezanost, s čimer se Sklad v celoti prikrajša za prihodek iz teh odbitkov. Nujno je, da se z dodatnim podaljšanjem obdobja izvajanja odbitkov in povečanjem odstotka odbitka zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo v Skladu na voljo za financiranje programov brez obremenitev za proračun EU vsaj do konca sedanjih napovedi, medtem ko se sočasno iščejo drugi načini financiranja Sklada.

Eden od pozitivnih vidikov finančnega mehanizma Sklada je zagotovitev, da vsaj 25 % vseh odobrenih projektov sofinancirajo preizkušeni subjekti, s čimer je razpoložljivost povečanega financiranja zagotovljena. Odbor za kmetijstvo je pogosto obravnaval ta vprašanja in ohranjal svoja načela o poostritvi omejitev kajenja in izboljševanju ozaveščanja ljudi glede škodljivih učinkov na zdravje ljudi.

Po drugi strani se v celoti zavedamo, kot kaže tudi resolucija Parlamenta z dne 10. marca 2004, da danes raven evropske proizvodnje surovega tobaka, ki je nizka in osredotočena na le nekaj posebnih področij Unije, predstavlja manj kot 4 % svetovne proizvodnje in nima nikakršnega vpliva na lokalno porabo tobačnih izdelkov.

Čeprav ta tema ni osrednja v današnji razpravi, si je vredno zapomniti, da je Evropska unija glavni svetovni uvoznik surovega tobaka in se za več kot 70 % svojih potreb zanaša na tretje države zlasti Brazilijo, Malavi, Argentino, Indonezijo, Zimbabve, Indijo, Kitajsko, kjer se tobak pogosto proizvaja v manj nadzorovanih razmerah kot evropski tobak. To za Evropo predstavlja več kot 1,2 milijarde trgovinskega primanjkljaja letno.

Po drugi strani je v državah članicah, kjer je bila pomoč za tobak popolnoma nevezana, prišlo poleg preklica nakazil v Sklad do skoraj popolne opustitve proizvodnje brez trajne nadomestne možnosti na področju gospodarstva ali zaposlitve. To je imelo hude neželene posledice za zadevno podeželsko območje v celoti, medtem ko ni spremenilo lokalne porabe končnih tobačnih izdelkov.

Glede predloga o odbitku za pomoč za koledarsko leto 2008 in ob upoštevanju dejstva, da so pogodbe za pridelavo tobaka za leto 2008 že bile sklenjene, odbor za kmetijstvo meni, da bi sprejetje takega predloga sprožilo veliko število pritožb na sodiščih ali v vsakem primeru spor, ki bi v končni fazi škodil samo kmetijskim pridelovalcem.

Končno odbor za kmetijstvo meni, da bi s podaljšanjem odbitka do proizvodnega leta 2012 ter povečanjem odstotka odbitka na 6 % v korist Sklada zagotovili dovolj denarja za dejavnosti Sklada Skupnosti za tobak do leta 2013, pri čemer poziva Komisijo, da pripravi večletni program, ki bi, ustrezno spremenjen, v skladu s predlaganimi predlogi zagotovil 81 milijonov EUR brez obremenitev za proračun Unije.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − – (DE) Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti poročevalcu, gospodu Berlatu. Zelo me je spodbudilo navdušenje, s katerim ste danes govorili. Zahvaljujem se tudi odboru za kmetijstvo in podeželski razvoj za poročilo o Skladu Skupnosti za tobak.

Svet je leta 2004 sprejel tobačno reformo, ki omejuje delno vezana in delno nevezana plačila za proizvajalce tobaka v obdobju med leti 2006 in 2009. Z reformo je zagotovljeno relativno dolgo prehodno obdobje, ker delno vezana pomoč lahko poteka do leta 2009. Vendar kot smo videli in ste upravičeno navedli, so se države članice odločile za popolno nevezanost pomoči od leta 2006 dalje, ko je začela veljati reforma.

Reforma iz leta 2004 je prav tako vključevala prenos deleža pomoči za tobak za leti 2006 in 2007 od proizvajalcev tobaka v Sklad za tobak. Predlog Komisije podaljša prenos deleža iz pomoči za tobak v Sklad za tobak do koledarskega leta 2009.

Strinjam se s prenosom dela pomoči za tobak v Sklad Skupnosti za tobak. Vaše poročilo upravičeno poudarja pomembnost ukrepov za evropsko javnost, ki se izvajajo s tem skladom, namenjenim spodbujanju informativnih dejavnosti v zvezi s škodo, ki jo lahko povzroči tobak.

Vendar vaša zahteva za podaljšanje prehodnega obdobja do leta 2012 predstavlja veliko težavo. Takšno podaljšanje prehodne delno vezane ureditve je v popolnem nasprotju s filozofijo tistega, kar bo Komisija predlagala jutri v svojem sporočilu o „zdravstvenem pregledu“, ki je bolj naklonjen nevezanemu plačilu, s katerim se kmetom omogoči svobodna izbira proizvodnje glede na potrebe trga.

Kot sem obveščena, so do zdaj navedene države članice, ki so se že na začetku odločile za popolnoma nevezano pomoč za proizvajalce tobaka, to storile zato, ker je bilo donosnejše, da so kmetje zapustili sektor, morda tudi, ker je bilo zaradi kakovosti tobaka težje doseči zadovoljivo ceno.

Prav tako je bilo leta 2004 določeno, da se 50 % podpore Skupnosti za tobačni sektor nameni ukrepom za razvoj podeželja. To se bo začelo v proračunskem letu 2011 in bo kot dodatna podpora Skupnosti namenjeno regijam, ki pridelujejo tobak. Pomembno je, da se zavedamo, da je to namenjeno regijam, ki pridelujejo tobak. Na podlagi tega je bil letni znesek 484 milijonov EUR že vključen v programe za podeželski razvoj v obdobju 2007−2013 za tiste države članice, ki jih tobačna reforma zadeva.

Zato sem prepričana, da ni presenečenje, da ne morem predlagati podaljšanja prehodne delno vezane ureditve, ker so sporazum podprle vse države članice, ki pridelujejo tobak, ko so se dogovarjale o tem svežnju v zvezi s sredozemskimi izdelki leta 2004. Vendar se veselim zelo živahne in zanimive razprave nocoj.

  Wiesław Stefan Kuc, pripravljavec mnenja odbora za proračun. − (PL) Gospa predsednica, gospa komisarka, subvencioniranje proizvodnje tobaka ter sočasen boj proti kajenju tobačnih izdelkov je predmet razprav že več let. Vendar Sklad Skupnosti za tobak, ki zdaj dobiva 5 % pomoči za tobak, financira raziskave o preprečevanju učinkov kajenja, propagandne kampanje ter usposabljanje proizvajalcev tobaka za usmeritev v drugo proizvodnjo.

Sem pripravljavec mnenja odbora za proračun za poročilo gospoda Berlata. Stalno financiranje Sklada Skupnosti za tobak še naslednji dve leti je zelo ustrezno, vendar je vprašljivo, ali bodo razlogi za njegov obstoj po tem obdobju izginili, ker vemo, da ljudje kadijo in bodo kadili še naprej. Kadili bodo ne glede na to, ali v Evropi proizvajamo tobak ali ne. Ta težavo ne bo izginila, tudi če nehamo subvencionirati proizvajalce tobaka. Zato se mora sklad ohraniti. Spremeni se lahko edino način financiranja.

  Ioannis Gklavakis, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, vesel sem, da je gospa komisarka danes prisotna, ker menim, da je zelo poštena. Dovolite, da pojasnim.

Najprej, kolegom v odboru za proračun sporočam, da nasprotujemo kajenju in podpiramo obsežne kampanje proti kajenju. Vendar če ljudje še naprej kadijo in obstaja ustrezno povpraševanje po tobaku, nam ga ni treba uvažati iz tretjih držav. Proizvajajmo ga v Evropi.

Gospodu Berlatu čestitam za poročilu, ki ga v celoti podpiram. Pozivam, da se financiranje iz Sklada Skupnosti za tobak nadaljuje. Gospa komisarka, kmetje smo brez težav sprejeli 1-odstotno povečanje odbitka, ki je namenjeno protikadilskemu skladu za informiranje javnosti, čeprav se to odvede iz našega denarja. To brez težav sprejmemo. Vendar vas pozivamo, da se sedanje stanje ohrani do leta 2013.

Gospa komisarka, vi ste zelo pravični. Zakaj se diskriminira samo proizvajalce tobaka? Zato pozivamo, da se to prekliče ter da se sedanje stanje ohrani do leta 2013. Kot veste so poleg tega proizvajalci tobaka v vseh državah in zlasti v moji državi najrevnejši od naših kmetov, pri čemer pogosto prihajajo iz najrevnejših in najbolj nerazvitih regij, v katerih se velikokrat ne more gojiti ničesar drugega. Če ukinemo to ureditev in ustavimo pomoč, bodo te regije podvržene dezertifikaciji in poslabšanju okolja.

Zato pozivam, da se v skladu s poročilom gospoda Berlata ter njegovimi in mojimi predlogi sprememb ohrani sedanje stanje. Gospa komisarka, ker vem, da ste pošteni, verjamem, da lahko računam na vašo podporo.

  Alejandro Cercas, v imenu skupine PSE. − (ES) Gospa predsednica, gospe komisarki se za njeno prisotnost najlepše zahvaljujem. Govoril sem s predsednikom svoje regije, ki vas ceni, kar zdaj tukaj potrjujem.

Govorim v svojem imenu in imenu poročevalke v senci iz moje skupine, gospe Rose Miguélez, pri čemer podpiram gospoda Berlata, ker se zdi, da je njegovo stališče najbolj racionalno.

V poročilu gospod Berlato razpravlja izključno samo o Skladu Skupnosti za tobak, Skladu Skupnosti za boj proti kajenju. Poziva, da se za to kampanjo nameni več časa in denarja. Zato morajo tudi poslanci, ki nasprotujejo premijam za tobak, podpreti to poročilo, ker je njegov cilj podaljšati in razširiti boj proti tobaku.

Vendar beseda tobak pri veliko poslancih tega parlamenta prebudi tako močna čustva, da postanejo zmedeni. Sklad Skupnosti za tobak zamešajo s premijami Skupnosti, pri čemer trdijo, da pozivamo k ohranjanju premij. To ni res. Razpravljamo o položaju Sklada do leta 2013.

Zamenjujejo proizvodnjo s porabo. Težava Evrope ni proizvodnja. Evropa proizvede zelo malo tobaka. Težava Evrope je poraba tobaka, uvoženega iz držav zunaj Evrope.

Zamenjujejo tobak s kajenjem. To je podobno, kot zamenjati alkohol z alkoholizmom. Rastlina, ki je kmetijski pridelek, ima veliko uporab, vključno z medicinsko, medtem ko je kajenje bolezen.

Če želijo zatreti porabo, bi morali svoje napade usmeriti bolj na uvoz, pridelavo, oglaševanje ter ogromno tobačno industrijo v celoti namesto na revne delavce v moji državi, ki so odgovorni za samo 5 % tobaka, pokajenega v Evropi.

Končno, gospa komisarka, tobaka ne financiramo samo zaradi tobaka samega, ampak ga financiramo, ker ustvarja veliko delovnih mest ne samo med proizvajalci tobaka ampak tudi v zadevnih okrožjih. Dejansko veliko proizvajalcev tobaka želi opustiti pridelavo, ker bi brez dela zaslužili več. Vendar bi zadevna okrožja propadla, če se več tisoč delovnih mest za ženske in priseljence ukine, kot se je zgodilo v drugih območjih Evrope.

Prosijo za več časa, da izvedejo reorganizacijo svojih kmetij.

Gospa komisarka, najlepša hvala za vašo potrpežljivost, pri čemer upam, da ne boste podprli le gospoda Berlata, ampak tudi delavce, ki od tega Parlamenta pričakujejo, da ne bo imel dvojnih meril. Upam, da nihče prisoten ni zamenjal svojih želja z dejanskimi razmerami, in prav tako upam, da prisotni ne bodo postavili svojih koristi pred koristi teh skromnih ljudi.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, zdi se mi, da je današnji cilj, kot pravijo v Vestfaliji, klobaso zavreči zaradi slanine, kar pomeni, da se zavrže dobra stvar zaradi želje po večjem dobičku. Drugače povedano, Sklad za tobak se uporablja kot poskus ohranjanja vezanosti premij za tobak do leta 2013. Kot vsi vemo, se je Sklad, ki se prav tako uporablja za financiranje izobraževanja o škodljivih učinkih kajenja, tukaj v Parlamentu uvedel za podporo dejanskih premij za tobak, ker je večina poslancev Evropskega parlamenta odločno nasprotovala kajenju in je veliko poslancev spraševalo, kako lahko podpiramo gojenje tobaka glede na škodljive posledice kajenja.

Vedno sem podpiral premije za tobak, ker menim, da ti dve zadevi nista povezani, vendar ne smemo biti hinavski in se zavzemati za boj proti kajenju, če je naš cilj dejansko ohranitev premij. Sporno vprašanje ni ohranitev premij, ampak gre za vezanost premij, pri čemer je cilj preprečiti nevezanost. Vedemo se, kot da bi nevezanost premij prikrajšala pridelovalce tobaka za premije. Vemo, da to ni res, in dejansko smo o celotnem vprašanju razpravljali že v zvezi z bombažem. Gospodarstvo bo še vedno prejemalo plačila, edina razlika je, da kmetje ne bodo več zavezani pridelavi tobaka, kar menim, da je smiselno.

Spominjam se izleta v severno Grčijo z odborom za kmetijstvo in razvoj podeželja, ko smo obiskali najrevnejše med revnimi. Videli smo siromašne regije, vendar kmetje niso bili revni zaradi nevezanosti, ki se še ni uvedla, ampak ker tobačna industrija pridelovalcem tobaka za njihov tobak ni plačevala poštene cene ter je izkoriščala tudi premije, ki so bile takrat izplačane, za nižanje cen do take stopnje, da pridelovalcem tobaka od njihovih premij ni ostalo čisto nič. To se nam je takrat zdelo presenetljivo in spraševali smo se, zakaj pridelovalci v tisti regiji, ki so gojili aromatični tobak, ki se uporablja po vsem svetu kot posebni tobak za cigaretne mešanice, niso prejeli zadostnega plačila, da bi se lahko preživljali le z gojenjem tobaka ne glede na premije.

Če se gojenje tobaka v nekaterih regijah opusti zaradi nevezanosti ali v nekaterih državah, na katere je vplivala popolna nevezanost pomoči za tobak, to ne pomeni, da nadomestnih možnosti v navedenih regijah ni, ampak da pridelovalci ne morejo pokriti stroškov pridelave tobaka. Zato se je treba odločno spopasti s tobačno industrijo, da končno začne pridelovalce zadostno plačevati.

Gospa komisarka, menim, da bi bilo boljše prepustiti izobraževanje o kajenju drugim, ker je Evropska unija izvajala že dovolj izobraževanja, ter namesto tega nameniti ta sredstva za razvoj podeželja in ukrepe za povečanje raznovrstnosti teh revnih regij. Razen tega bi morali te vire obnoviti, da bi poleg delovnih mest v proizvodnji tobaka v teh regijah ustvarili še druga delovna mesta.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, odločitve, o katerih razpravljamo v tem Parlamentu, redko tako odločilno vplivajo na tako veliko število ljudi. Vprašanje, ki se danes obravnava, je obstoj ali neobstoj proizvajalcev tobaka v Evropi. Proizvodnja tobaka je vir za preživljanje približno 120 000 kmetov, pri čemer je, vključno s sezonskimi delavci, v tem sektorju zaposlenih skoraj 400 000 ljudi iz starih in novih držav članic. Iz primera Grčije je že razvidno, da tako imenovana reforma tobačnega sektorja dejansko pomeni njegovo ukinitev. To je propad 120 000 kmetij, večinoma manjših družinskih kmetijskih gospodarstev. Takšne kmetije, ki pridelujejo tobak, imamo na Poljskem, vendar se pojavljajo tudi tukaj na obrobju Strasbourga. To je za ljudi, ki so vse svoje življenje proizvajali tobak, katastrofalno. Zakaj bi morali izgubiti svoj vir preživljanja? Zaradi ukinitve proizvodnje tobaka ljudje ne bodo končali kaditi. Kadili bodo cigarete, narejene iz uvoženega tobaka. Ta reforma ne bo pomagala nikomur, vendar bo škodovala mnogim.

Zato v celoti podpiram poročilo gospoda Berlata, ki upravičeno zagovarja proizvajalce tobaka, in se pridružujem mnenju gospoda Glavakisa in gospoda Cercasa.

  Diamanto Manolakou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, pridelovalce tobaka se kruto preganja, ker se protikadilska kampanja enači s protikadilsko politiko. Zato tobak, pridelan v EU, velja za nezdravega, medtem ko za uvožen tobak ne velja enako. To je protislovno, neznanstveno in nepravično. Rezultati te politike so dobro znani: kljub kampanjam je kajenja vedno več, vendar je proizvodnja tobaka v EU zelo upadla. Delovnih mest ni več in več deset tisoč malih in srednje velikih pridelovalcev tobaka je propadlo, vendar uvoz tobaka presega 1,2 milijarde na leto.

Pridelava tobaka v Grčiji je manjša za 73 %. Vedno več pridelovalcev tobaka je brezposelnih. Celotna območja so zapuščena, ker se tam nadomestne rastline ne gojijo.

Menimo, da je bistveno razveljaviti uredbo, s katero se od leta 2010 prenese 50 % neposredne pomoči v drugi steber. Vse odbitke od subvencij se mora takoj ukiniti, da se s tem zagotovi nadaljevanje pridelave tobaka, ker 70 % povpraševanja zadosti uvoz. Subvencije bi morale biti vezane na proizvodnjo; biti bi morale bistven del najnižjih zagotovljenih cen, ki so skladne s proizvodnimi stroški vsake vrste.

Ker Berlatovo poročilo vsebuje pozitivne elemente, ki vse to podpirajo, ga bomo mi, poslanci Grške komunistične stranke KKE, podprli.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, subvencionirano gojenje tobaka je jasen primer dvojnih meril, ki so za EU in Evropski parlament značilni. EU je ponosno razglasila, da mora biti boj proti boleznim prednostna naloga, pri čemer vsako leto porabi nekaj milijonov švedskih kron za informativne kampanje, medtem ko na skrivaj v višini več milijard kron na leto subvencionira nedonosne pridelovalce tobaka.

Glede na poročilo bo sistem za postopno zmanjševanje te pomoči podaljšan do leta 2013. Poročevalec ne želi odgovarjati za negativne učinke porabe tobaka. Poenostavljen argument je, da je učinek proizvodnje tobaka v EU na končno poraba zanemarljiv, ker je proizvodnja tobaka v EU tako majhna. Kakšno argumentiranje je to? Ali se s tem upravičijo nadaljnje subvencije? Menim, da je proizvodnja tobaka v EU 4 % previsoka. Poleg tega je evropski tobak tako nekakovosten, da se samo del tobaka proda na evropskem trgu. Tretjina se zažge. Posebni interesi tobačne industrije se že predolgo uveljavljajo. Zaradi naših ljudi moramo sprejeti svojo politično odgovornost.

Gospe in gospodje, zadnji dim je slabega okusa. Čas je, da ukinemo dvojna merila. Zato vas pozivam, da jutri glasujete proti temu poročilu.

  Esther Herranz García (PPE-DE). − (ES) Gospa predsednica, pomoč za tobačni sektor bo leta 2010 manjša za 50 % zaradi zadnje reforme. Menim, da je to nezaslišan ukrep, ki proizvajalce tobaka postavi v slabši položaj v primerjavi z ostalimi kmetijskimi pridelovalci v Skupnosti. V nobenem drugem sektorju še ni bilo tako drastičnega zmanjšanja, pri čemer bodo poleg tega začele veljati še zmanjšanja zaradi sprememb v zvezi z neposredno pomočjo, ki jih bo Svet ministrov potrdil jutri.

Menim, da ni neprimerno, če navedemo nekaj podatkov o tem sektorju. Vsaj 80 % evropskega tobaka se proizvede v prikrajšanih regijah. V španski regiji Ekstremadura, v kateri je zgoščena večina španske pridelave, reforma zadeva 20 000 družin, saj letni prihodek znaša 26 % skupne vrednosti kmetijske proizvodnje v regiji.

Poleg tega je proizvodnja tobaka v Španiji zgoščena v manjših enotah, v katerih je raven zaposlovanja žensk na kmetijah in v industriji kot celoti visoka. Razen tega ne smemo pozabiti, da Evropska unija proizvede samo 5 % tobaka na svetu in uvozi 70 % tobaka, ki ga porabi. Zaradi ukinitve proizvodnje tobaka v Skupnosti se na noben način ne bo zmanjšala poraba.

Tako imenovani zdravstveni pregled skupne kmetijske politike je dobra priložnost za razmišljanje, kako bi ta odločitev lahko učinkovala na regije, kot je Ekstremadura, kjer se je na podlagi te kulture razvila pomembna socialna ter gospodarska skupnost in kjer druge oblike gojenja praktično niso mogoče.

Poleg tega je reforma tega sektorja v nasprotju s pričakovanji kmetijskega sektorja Skupnosti v celoti, ker je Skupnost zajamčila njegovo stabilnost do konca obdobja, zajetega v sedanje finančno načrtovanje do leta 2013.

Poročilo, sprejeto od odbora za kmetijsko, ki podpira podaljšanje financiranja Sklada Skupnosti za tobak, upošteva koristi potrošnika ter sočasno izraža dvom v odločitev glede zmanjšanja pomoči kmetom, ker se sam Sklad financira z odbitki iz neposredne pomoči kmetom.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Lily Jacobs (PSE). - (NL) Tobak na leto ubije približno pol milijona evropskih državljanov. Tudi med nekadilci je na leto 19 000 smrti zaradi pasivnega kajenja.

Kako to vem? To je sporočilo televizijskega oglasa, ki ga Evropska unija prikazuje v vseh 27 državah članicah kot del obsežne protikadilske kampanje. Skupno smo zanjo namenili 18 milijonov EUR, vendar je ta znesek neznaten v primerjavi s subvencijami, ki jih Evropska unija vsako leto izplača pridelovalcem tobaka. Letos bo Bruselj za subvencije namenil 320 milijonov. Pred tremi leti so še znašale približno 1 milijardo.

Ali ni čudno, da se borimo proti kajenju in sočasno financiramo proizvodnjo tobaka z evropskimi davčnimi prihodki? Poleg tega je to nadaljevanje financiranja v celoti v nasprotju z bistvom reforme kmetijske politike, ki je ukinitev proizvodnih subvencij. Gospod predsednik, v celoti podpiram predlog Evropske komisije za nadaljevanje podpore Sklada za tobak v letu 2008 in 2009, vendar Sklad ne sme biti izgovor za nadaljevanje subvencioniranja tobaka do leta 2013. Čeprav svoje kolege neizmerno spoštujem, menim, da je v tem primeru javno zdravje na prvem mestu.

  Roberta Angelilli (UEN). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zlasti čestitam poročevalcu za njegovo odlično delo. Poročilo doseže dvojni namen: z nadaljevanjem financiranja evropskega Sklada za tobak se okrepijo ukrepi za boj proti kajenju, medtem ko se hkrati tobačni sektor uskladi z drugimi skupnimi ureditvami trga, ki se bodo zagotovo ukinile s finančnim letom 2012.

Vendar ni nujno, da boj proti kajenju pomeni konec pridelave tobaka v Evropi, ker je Evropa vodilni uvoznik surovega tobaka na svetu in 75 % svojih potreb pokrije s tobakom, pogosto proizvedenim brez zagotovljenega zdravstvenega nadzora, iz tretjih držav. Kakršna koli ukinitev pomoči bi povzročila samo konec proizvodnje in povečan uvoz, pri čemer ne bi imela učinka na kajenje.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL). - (NL) Težko je reči, ali je bolj nesmiselno, da Evropska unija subvencionira pridelavo tobaka, ali da Evropa potem uporabi del subvencij za sklad, ki preprečuje kajenje tobaka. Popolnoma hinavski ukrepi, kot so prav ti, so razlog, da se EU javnosti ne zdi verodostojna. Argument, da EU proizvede relativno malo tobaka, je nepomemben. Še vedno je v vsaki škatlici ena cigareta, ki jo je subvencionirala EU. V vsakem primeru je ta cigareta tako slabe kakovosti, da je v Evropi ne želimo pokaditi in se je znebimo.

Subvencioniranje tobaka se ne sme nadaljevati, kot želi ta Parlament. Prav tako se del subvencij ne sme uporabljati za protikadilske kampanje, da se s tem prikrije njihov namen, kot želi Komisija. Dovolj imam teh subvencij. Preprosti jih je treba takoj ukiniti.

  Bogdan Golik (PSE). - (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, poročilo gospoda Berlata obravnava kombinacijo zdravstvenih in kmetijskih vprašanj. Povečanje ravni financiranja s 5 % na 6 % skupaj s predlaganim podaljšanjem sistema za leta od 2009 do 2012 znatno poveča sredstva, namenjena Skladu, tj. za 81 milijonov EUR. Veliko kmetov in organizacij v celoti podpira predlagano uredbo. Poljski in tudi evropski proizvajalci tobaka pričakujejo, da bo sprejetje poročila podaljšalo delovanje Sklada Skupnosti za tobak, ki je bistven za javno zdravje, ter za 100 000 evropskih proizvajalcev tobaka ohranilo sektor proizvodnje tobaka.

Predlagana uredba omogoča ohranitev sistema subvencij, ki delno koristi proizvodnji tobaka in tako preprečuje diskriminacijo pridelovalcev tobaka v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji, brez dodatnih odhodkov iz proračuna.

Gospa komisarka, bistveno je, da zelo pomembno razpravo o prihodnosti proizvodnje tobaka v Evropi jutri povzamemo v povezavi s predstavitvijo zdravstvenega pregleda.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v današnji razpravi so argumenti kmetijskih proizvajalcev v nasprotju s tistimi skupinami, ki se zavzemajo za zdravje evropske družbe. Vendar ali bo evropska družba bolj zdrava, ker bo kadila tobak očitno slabše kakovosti, uvožen iz tretjih držav? Če bomo uničili svojo proizvodnjo, ne bomo uvažali 70 %, ampak 100 %. Premisliti moramo tudi, ali diskriminacija kmetov, ki gojijo tobak, namesto spodbujanje razvoja podeželskih območij, ne bo v nekaterih regijah Evropske unije povzročila še večji gospodarski propad in rast brezposelnosti. Očitno jim lahko potem ponudimo finančno pomoč za brezposelne, ker smo tako bogati, da si lahko privoščimo uničiti svojo lastno kmetijstvo v korist kmetijstva z Daljnega Vzhoda, ki ga moramo podpirati, da se bojujemo proti njihovi brezposelnosti.

Popolnoma podpiram poročilo gospoda Berlata.

  Thijs Berman (PSE). - (NL) Evropski kmetje, ki gojijo tobak, od EU za tobak ne bi smeli dobiti niti centa. Očitno so bile subvencije tobaka dosti let velik vir dohodka za kmete, oziroma ena vrsta politike socialne varnosti, ki si ne zasluži tega imena. Vendar se davčni prihodki načelno ne smejo porabiti za nezdrave proizvode. Zato je v zvezi s subvencijami samo ena možnost, tj. ukinitev.

Predlog v Berlatovem poročilu je nesmiseln poskus, da bi subvencije tobaka podaljšali vsaj do leta 2012. To se ne sme zgoditi, pri čemer za to obstaja še en razlog. Državam v razvoju se ne zdi pravično, da se mora evropski tobak subvencionirati. To je nelojalna konkurenca revnim kmetom ter popolnoma v nasprotju z razvojno politiko Evropske unije, kar je značilen primer načina, kako eno področje politike lahko poseže v drugega.

Spodbujajmo evropske kmete, naj gojijo kulture, ki se zdaj prodajajo po visokih cenah, kot so žita, ki so zelo iskana. Vendar pokažite solidarnost in pustite, da subvencije tobaka izpuhtijo v korist javnega zdravja ter kohezije evropske politike za razvoj najrevnejših držav na svetu. To je solidarnost.

  Armando Veneto (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nekatera dejstva so nesporna. Najprej, zagotovo popolna nevezanost pomoči zmanjša proizvodnjo. Drugič, tudi če v Evropi nehamo proizvajati tobak, to ne pomeni, da bo zmanjšanje evropskega gojenja tobaka zmanjšalo število kadilcev. Tretjič, potencialno obsojamo več sto ali tisoč ljudi na lakoto, ne da bi dosegli dejanske rezultate.

Zato verjamem, da se mora po eni strani pomoč od pridelovalcev tobaka uporabiti za pojasnitev škodljivih učinkov kajenja za uporabnike, pri čemer bi se moral iz tega vidika denar očitno črpati iz pomoči, ter da se mora hkrati pridelovalcem tobaka postaviti pred odločitev za počasno ukinitev gojenja, tako da je na voljo dovolj potrebnega časa, da se umaknejo iz sektorja v celoti. Zato menim, da moramo Berlatovo poročilo podpreti.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) V tej razpravi bi izpostavil tri stvari. Najprej, Evropska komisija pogosto poudarja zamisel o razvezavi plačil za proizvodnjo. To je pristop, ki očitno zmanjšuje evropsko kmetijsko proizvodnjo. Gospa komisarka Fischer Boel je danes to zamisel še enkrat ponovila, tokrat v zvezi s proizvodnjo tobaka.

Drugič, moramo se zavedati, da gojenje tobaka v starih in novih državah članicah poteka na malih družinskih kmetijah v najslabše razvitih regijah. Zaradi ukinitve te proizvodnje bodo možnosti za razvoj teh regij manjše, pri čemer bo obstoj malih kmetij ogrožen.

Tretjič in zadnjič, res je, da je gojenje tobaka sporno, vendar se zaradi omejevanja gojenja tobaka v Evropi poveča izvoz tobaka iz tretjih držav. Gospod Berlato je navedel, da je uvoz tobaka lani dosegel 1,2 milijarde EUR.

Upam, da bo Komisija pri oblikovanju svojega stališča upoštevala ta opozorila.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, svojim kolegom poslancem, ki so pokazali takšno občutljivost v zvezi s vprašanjem kajenja, čestitam. Menim, da smo brez izjeme vsi med nami proti kajenju, vendar, moji prijatelji, naj izpostavim bistveno razliko: kajenje in gojenje tobaka sta popolnoma ločeni zadevi. Zagotovimo toliko denarja, kolikor lahko, govorimo o tem vprašanju, kolikor je možno, ter ukrepajmo, kolikor lahko, da prepričamo naše sodržavljane, naj ne kadijo. Glede na to, da bodo ljudje kljub temu kadili, ne razumem, zakaj tobak uvažamo, namesto da bi ga gojili sami. Zdaj vas pozivam kot okoljevarstvenike. Tobak je kultura, ki potrebuje malo vode, malo gnojil in malo pesticidov; gojijo ga revni kmetje na neplodni zemlji. Prepričan sem, da boste kot okoljevarstveniki ter zaradi vaše človečnosti, tudi tistih, ki nasprotujete kajenju in povezujete kajenje z gojenjem tobaka, spremenili mnenje. Povezovanje kajenja z gojenjem tobaka je kot zamenjati našo slovito proizvodnjo vina z alkoholizmom. Ali nehamo proizvajati vina zaradi alkoholizma?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, hvala vsem, ki ste sodelovali v tej razpravi ter še enkrat hvala za podporo podaljšanju prenosa pomoči v Sklad za tobak.

Dejansko se zavedam, da so razprave o tobačni politiki zelo občutljivo vprašanje, pri čemer vam lahko povem, da sem to pred kratkim izkusila med svojim obiskom Grčije aprila. Prav tako moram jasno povedati, da podaljšanje Sklada za tobak ni povabilo za ponovno odprtje razprav o tobačni reformi iz leta 2004, pri čemer menim, da se morate zavedati, da je ta reforma že sprejeta. Menim, da morate upoštevati tudi, da so to reformo podprle vse države, ki proizvajajo tobak. Zato bi bilo precej težko ponovno začeti razpravo v celoti.

Menim, da je pomembno, da se zavedamo, da subvencij za proizvajalce tobaka ne bomo ukinili. Dejansko nadaljujemo plačevanje najvišjih neposrednih plačil ali najvišjih subvencij, ki so višje od drugih v kmetijskem sektorju. Nobena druga kultura dejansko ne dobiva tako visokega neposrednega plačila.

Zato vztrajamo pri dejstvu, da bomo pomoč razvezali leta 2009 ter leta 2011 prešli na politiko razvoja podeželja.

Namesto zapravljanja in izgubljanja veliko časa in prizadevanja v zvezi s tem, kar je Svet sprejel leta 2004, menim, da morajo države članice in proizvajalci tobaka oziroma tobačni sektor v celoti preveriti možnosti politike za razvoj podeželja, ker bo dosti denarja namenjenega za prestrukturiranje in uvajanje nove panoge v kmetijskem sektorju.

Čeprav se zavedam, da se na teh območjih vsega ne da proizvajati, sem prepričana, da se lahko z malo domišljije najde rešitev, pri čemer se s sodelovanjem držav članic, tobačnega sektorja in proizvajalcev tobaka lahko najde učinkovite rešitve za te regije tudi za obdobje po letu 2011.

  Sergio Berlato, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe komisarki in vsem poslancem, ki so sodelovali. Poudaril bi, da se je v zvezi s prihodnostjo evropskega tobačnega sektorja Komisiji predložila uradna zahteva, ki so jo podpisali ministri skoraj vseh držav članic, ki proizvajajo tobak, vključno z navedenimi državami, ki podpirajo popolno nevezanost pomoči, ter novih držav članic, da naj Komisija vloži predlog za uredbo, ki bi podaljšala sedanji sistem podpore za proizvodnjo tobaka do leta 2013. O tej zadevi moramo razpravljati v okviru razprav o „zdravstvenem pregledu“ skupne kmetijske politike, ki potekajo zdaj.

Gospod predsednik, zaključil bom s pozivom, da moji kolegi poslanci, ki jih morda na prvi pogled ukrep, ki vključuje odbitek pomoči od proizvajalcev v petih državah članicah, ki so ohranile delno vezano pomoč, ne zanima najbolj, premislijo o dejstvu, da se bodo uporaba navedenih sredstev ter informativne dejavnost, ki koristijo zdravju vseh državljanov Unije, spodbujale še naprej.

Prav tako bi poudaril, da je morda prišlo do pomembnega nesporazuma: to poročilo ne obravnava in ne odloča o podaljšanju izplačevanja pomoči proizvajalcem tobaka; gre samo za glasovanje o poročilu, ki poziva k podaljšanju financiranja Sklada Skupnosti za tobak. Podaljšanje izplačevanja pomoči je odločitev, ki jo treba še sprejeti, vendar ni predmet tega sporočila, ki obravnava, kot sem navedel, podaljšanje financiranja Sklada Skupnosti za tobak in ne obravnava podaljšanje izplačevanja pomoči proizvajalcem tobaka v bližnji prihodnosti.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

25. Presoja programa PEACE (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0133/2008) poročevalke Bairbre de Brún v imenu odbora za regionalni razvoj o presoji programa PEACE in strategije za prihodnost (2007/2150(INI)).

  Bairbre de Brún , poročevalka. − Gospod predsednik, program za mir in spravo je v veliki meri pomagal okrepiti nacionalni proces za mir in spravo na Irskem.

V okviru prvega programa PEACE I se je za to med leti 1995 in 1999 dodelilo 750 milijonov EUR ter 994 milijonov med leti 2000 in 2007 v okviru drugega programa PEACE II. V okviru tretjega programa PEACE III se bo od zdaj do leta 2013 dodelilo 333 milijonov EUR.

Dodeljen denar je bil koristno uporabljen za podporo tistim, ki so želeli rešiti spor in sodelovati v postopku za spravo. Kot se je izkazalo, so bili navedeni zneski denarja dobra naložba, saj se je na Severnem Irskem in mejnih državah pojavilo podjetniško gospodarstvo.

Proces sprave in vzpostavljanja miru še poteka. Izvršilni organ za delitev oblasti se zdaj ukvarja z lokalnimi zadevami za lokalne ljudi. Pomembna investicijska konferenca, na kateri so investitorji navdušeno preučevali priložnosti za naložbe, je pred desetimi dnevi potekala v Belfastu. Navedene dejavnosti kažejo na novo zaupanje v našo politično in gospodarsko prihodnost. Pri vzpostavljanju zaupanja sta bila pomembna prispevek programa PEACE ter prispevek Mednarodnega sklada za Irsko.

Ker udeleženci začenjajo z izvajanjem tretjega programa PEACE III, z veseljem podajam mnenje Parlamenta o delu ter številne ocene v zvezi z vlogo programa PEACE v prihodnosti. Zahvaljujem se članom odbora za regionalni razvoj za njihovo podporo ter poročevalcem v senci za ves njihov prispevek.

Sodelovanje, priznanje soodvisnosti, spodbujanje raznolikosti ter uspešna odprava neenakosti so zelo pomembni dejavniki za vzpostavitev miru in obnavljanje družbe ter tudi zaščito in spodbujanje človekovih pravic.

V okviru programov PEACE se je z zaupanjem krepilo ljudi, ki so najbolj prizadeti zaradi spora, da so dejavno sodelovali pri vzpostavitvi miru. Krepitev lokalnega prebivalstva je bistven del programa PEACE, pri čemer izkoriščam priložnost, da izkažem priznanje prostovoljnim organizacijam, podjetjem, skupinam iz skupnosti, lokalnim svetnikom ter tistim, ki delajo z nekdanjimi zaporniki in žrtvami ter preživelimi za njihovo izredno zavezanost skupnosti in procesu sprave.

Sodelovanje med udeleženci v programih, financiranih s PEACE, se ne sme prekiniti, ko se programi končajo. Državne organe pozivamo, da to delo, ki so ga tako učinkovito začeli, spodbujajo ter zagotovijo, da se bo to neprecenljivo delo še naprej financiralo. Poiskati se mora način, da se skupinam za pomoč žrtvam in preživelim zagotovi dostop do finančne pomoči, ko se bo financiranje s programom PEACE končalo.

Dejansko se lahko nekaj tudi vrne, pri čemer se lahko izmenjajo izkušnje o elementih dejavnosti, financiranih s programom PEACE in Mednarodnim skladom za Irsko, ki so uspele. Izkušnje iz teh dejavnosti se morajo izmenjati s tistimi, ki delajo na področju vzpostavitve miru na mednarodnem področju.

To poročilo poskuša predstaviti lekcije, ki se jih lahko naučimo, pri čemer pozdravljam današnjo razpravo.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, spoštovani poslanci, gospa de Brún, za začetek se najlepše zahvaljujem za odlično delo na področju presoje programa PEACE ter strategij za prihodnost. Komisija se strinja z vami, da so intervencije Evropske unije za podporo procesu za mir na Severnem Irskem prispevale k zbliževanju obeh skupnosti ter pomagale razvoju medskupnostnih in čezmejnih povezav.

Komisija prav tako priznava, da je vzpostavitev miru dolgotrajen in večdimenzionalen proces, pri čemer priznavamo, da vzpostavljanje miru zahteva prilagodljiv pristop ter pripravljenost na eksperimentiranje in sprejetje inovativnih ukrepov. Vendar je morda najpomembnejša lekcija, pridobljena od programa PEACE, učinkovitost pristopa od spodaj navzgor. To je omogočilo ljudem in organizacijam, ki delajo na terenu, reševati težave in vprašanja, ki jih imajo skupnosti na lokalni ravni. To je zbližalo ljudi iz obeh skupnosti, pri čemer je zelo pomembno, da so dobili občutek, da je proces za mir njihov ter da so zanj odgovorni.

Pomembno je, da se v projektih ukvarja z ljudmi, ki jih je spor najbolj prizadel, vendar so bili projekti, v katerih se ukvarja z mladimi, ki so naša prihodnost, enako pomembni za spreminjanje odnosov in dojemanj. Nenazadnje smo se naučili, da so projekti za podporo žensk bistveni, ker je vloga žensk pri vzpostavljanju miru in spodbujanju sprave ključni dejavnik za doseganje stabilnosti in trajnosti procesa.

Komisija prav tako meni, da je treba to izkušnjo intervencij EU na Severnem Irskem in pobud za vzpostavljanje miru zabeležiti z namenom, da se dobra praksa prenese na druga območja sveta, na katerih so potekali spori ali se srečujejo s podobnimi težavami socialnega vključevanja. Znano mi je, da Severna Irska dejavno deluje na oblikovanju središča za rešitev spora, pri čemer jih podpiram, da s tem nadaljujejo.

Naj še omenim uspešno delavnico v okviru dni odprtih vrat oktobra lani na Severnem Irskem. Dejansko je bil dogodek v celoti zaseden, pri čemer se je oblikovala mreža, v okviru katere zdaj poteka izmenjava izkušenj o miru in spravi. Prva tako bo jo spremljala delavnica med odprtimi dnevi letos na začetku oktobra.

S tem končujem. Zahvaljujem sem vam za odlično poročilo, zdaj pa bom poslušala razpravo parlamenta.

  Lambert van Nistelrooij, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Kadar v Evropi vladajo neobičajne razmere, moramo neobičajno ukrepati, pri čemer se je v tem primeru s sredstvi Sklada za regionalni razvoj poiskala resnično ustrezna in inovativna rešitev.

S tem smo se dotaknili src ljudi, vplivali na njihove domove, pri čemer smo delovali v socialnih organizacijah, v katerih je zaupanje zelo pomembno: zaupanje ljudi v njihova okoliška območja, ki so ga zaradi velikih napetosti, ki so vladale na Severnem Irskem, tako zelo potrebovali. V zvezi s tem se v celoti strinjam z gospo komisarko Hübner, da je to dober vzgled primera, v katerem se morajo instrumenti in sredstva, kot so bili ti, uporabiti v podobnih razmerah, kot je na primer Ciper.

Gospod Nicholson, poročevalec v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je zamudil letalo, zato govorim prvi. Povedal bi, da kot koordinator v celoti podpiram program PEACE III, zlasti vlogo ljudi, ter kot sem že navedel, čezmejne vidike. Dejstvo, da je to vplivalo na ljudi iz drugih delov Irske ter infrastrukturo je zelo pomembno.

  Catherine Stihler, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, miru ne morete določiti cene, številni programi PEACE na Severnem Irskem pa so od leta 1995 podpirali mirovni proces na Irskem, da bi okrepili mirno in stabilno družbo ter spodbudili spravo v regiji. Bairbre de Brún čestitam za samoiniciativno poročilo, ki opisuje pozitivne rezultate in najboljšo prakso tega programa EU. Vidik vzpostavljanja miru v tem programu je za prihodnost Severne Irske bistven in je lahko zgled za druge države članice EU s konflikti v preteklosti.

Program PEACE II je omogočil dragocene izmenjave izkušenj med območji, vključno z Albanijo, Belorusijo, Moldavijo, Srbijo, Ukrajino in Bosno. Strinjam se s to razpravo o možnostih vzpostavitve vseevropske mreže regij in mest, v katerih se končujejo konflikti ali ki imajo izkušnje s končanjem konfliktov ali se srečujejo s konflikti in izključenostjo. Sprava je dolgotrajen proces in podpiram nadaljevanje programa PEACE. Pomembno je, da se v program vključijo lokalne skupnosti in poročilo gospe de Brún poudarja široko vrsto projektov, vključno s projekti otroškega varstva in podaljšanega bivanja, podjetniškimi parki ter malimi podjetji na podeželju in v mestih. Številni projekti, financirani v okviru programov PEACE, so bili vzpostavljeni za izpolnitev lokalnih zahtev. Prav tako je program vključil široko vrsto različnih udeležencev, ki iščejo skupen cilj ali korist, ter pomagal pri razvoju modelov za sodelovanje javnosti pri razvoju politike. Ženske skupine so imele zelo pozitivno vlogo pri vzpostavljanju miru. Zahvaljujem se gospe de Brún in upam, da bodo to konstruktivno poročilo podprli vsi.

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalki Bairbre de Brún za odlično poročilo, ki poudarja pomemben prispevek programa PEACE k spodbujanju miru in sprave na Severnem Irskem ter obmejnih okrajih Irske. Prav tako določa, na kakšen način bi bilo treba deliti pridobljene izkušnje in doseženo najboljšo prakso s sodelujočimi pri drugih mednarodnih projektih na področju vzpostavljanja miru.

Veseli me, da je poročevalka sprejela moj predlog spremembe, ki določa, da je bistvenega pomena, da programi za vzpostavljanje miru, zlasti tisti, v katere so vključene skupine iz obeh skupnosti in prostovoljne skupine, sredstva prejemajo tudi potem, ko se bo program financiranja PEACE končal. Seveda poročilo jasno navaja, da morajo vladni oddelki na obeh straneh meje zagotoviti, da se redno financiranje tega pomembnega dela nadaljuje, ko se prekine financiranje EU. Bistveno je, da ne prekinemo financiranja skupin iz obeh skupnosti in prostovoljnih skupin, ki opravljajo to pomembno nalogo. Na ta način bi izgubili zaupanje skupnosti in onemogočili dokončanje številnih dobrih nalog. Organizacije iz skupnosti in prostovoljne organizacije morajo biti sposobne delati po akcijskem načrtu in ne kratkoročno, saj na ta način ne morejo načrtovati dela v prihodnosti.

V tem smislu je pomembno tudi, da te skupine ne ostanejo brez sredstev med PEACE II in PEACE III. S tem v zvezi sem pisala Komisiji in prejela odgovor. Preden sem nocoj prišla v sejno dvorano, sem ponovno pregledala dolg seznam skupin iz skupnosti na obeh straneh meje, ki so prejele sredstva PEACE ter dejavno sodelovale pri projektih za vzpostavljanje miru, spravo in obnovo. EU je lahko prepričana, da so bila sredstva programa PEACE koristno porabljena ter da so prostovoljci s svojim prizadevanjem prispevali k temu, da program PEACE velja za vzor za stroškovno učinkovitost.

V Parlamentu pogosto govorimo o približevanju Evrope državljanom. Program PEACE je bil in je še vedno mehanizem, s katerim se Evropa lahko poveže z državljani. Kot je nocoj povedala komisarka Hübner, opozarja na vrednost pristopa od spodaj navzgor in tudi poudarja pomembno vlogo žensk pri vzpostavljanju miru. To je primer vzpostavitve stika EU s svojimi državljani, ki spodbuja spremembe in v tem primeru se državljani dobro odzivajo.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. - Gospod predsednik, najprej naj povem, da se s tem poročilom strinjam. Ko je bila Severna Irska zaradi konfliktov in sporov razdeljena, so voditelji in institucije Evropske unije posebej podpirali in spodbujali tamkajšnje prebivalce pri doseganju miru. Kot je povedala poročevalka Bairbre de Brún, je bila ta pomoč vredna 1,65 milijarde EUR in obljubljenih je še 333 milijonov EUR.

Čestitam poročevalki Bairbre de Brún. Vendar je nenavadno, da je med tistimi, ki so bili deležni največ prednosti in pomoči kampanje za pomoč pri zagotavljanju finančne podpore, stranka Sinn Féin, ki je proti lizbonski pogodbi in evropskemu procesu. Gerry Adams, voditelj stranke Sinn Féin, redko omeni te 1,65 milijarde EUR. Če bi upoštevali njihovo mnenje, Irska ne bi bila v Evropski uniji. Ne bi bili vključeni v sistem, prek katerega je mogoče prejeti denar za mirovni proces v Evropi. In dejansko me je danes popoldan v Parlamentu najbolj razočaralo prav to.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, to poročilo je polno praznih besed in ne bistvenih informacij, kar spominja na to, kako so se porabila sredstva PEACE.

Seveda je ironično, da je avtorica poročila o miru poslanka stranke IRA/Sinn Féin, česar ne bo mirno prezrlo več tisoč prebivalcev Severne Irske, ki so prek usodne teroristične kampanje zaradi organizacije brez moralnih načel postali žrtve.

Ne preseneča me, da lahko pripravi poročilo o miru brez najmanjšega znaka sramu ali obžalovanja v zvezi z vzrokom za potrebo po vzpostavitvi miru: ne delajmo si utvar in priznajmo, da je IRA kriva za desetletja strahovlade.

Prav tako me ne preseneča, da poročevalka ne omenja enega od velikih neuspehov programa PEACE, tj. neenake porazdelitve med skupnostma na Severnem Irskem, ko protestantska unionistična skupnost ni prejela sredstev, do katerih je bila upravičena. Saj to gospe de Brún seveda ne skrbi.

Na koncu naj povem še to, da za sedanji relativni mir Severne Irske ni najbolj zaslužen program EU za vzpostavitev miru, ampak vztrajnost, pogum in požrtvovalnost naših odličnih varnostnih sil, ki so se pogumno soočale z IRA, ki je tako dolgo povzročala nemir.

  Ioannis Kasoulides (PPE-DE). - Gospod predsednik, program PEACE je prispeval k mirovnemu procesu na Severnem Irskem ne le v smislu finančne podpore, ampak tudi s povezovanjem skupnosti. Da bi spodbujal dejavno državljanstvo, je deloval na področju civilne družbe in nevladnih organizacij. Sodelujočim posameznikom je dovoljeval, da so iskali rešitve za svoje težave. To je primer prispevka Komisije k vzpostavitvi miru in spravi, zato bi ji morali čestitati.

Poročilo se nanaša na izmenjavo izkušenj, pridobljenih s PEACE v drugih regijah s podobnimi težavami. Kot poslanec s Cipra menim, da bi bilo zelo zanimivo, če bi v primeru Cipra te izkušnje udejanjili. Vlado Cipra in Komisijo pozivam, naj preučita to možnost kot del ukrepov za politično rešitev spora.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). - (EL) Gospod predsednik, program PEACE je razkril, koliko lahko prispeva za mirno sobivanje in spravo med različnimi skupnostmi na Severnem Irskem. Glede na zagotovljeno podporo za nadaljevanje tega programa na Irskem dovolite, da poudarim naslednje.

Ta program je odličen primer dobre prakse, ki se jo lahko uporabi in jo je treba uporabiti tudi v drugih regijah EU, na primer na Cipru. Način izvajanja programa PEACE in zlasti način, kako ta program vodijo lokalna partnerstva in nevladne organizacije; izboljšanje medskupnostnih projektov; lažji dostop do financiranja za projekte ali skupine, ki ne morejo prejemati sredstev od druge skupnosti ali iz nacionalnih virov – vse to omogoča pridobivanje dragocenih izkušenj. Kaže na načine in sredstva, ki jih je treba v večji meri vključiti v programe, ki jih vodijo strukturni skladi. Takšen pristop deluje od civilne ravni navzgor, zlasti v programih, ki se osredotočajo na lokalni razvoj ter boj proti revščini in socialni izključenosti.

  Jean Marie Beaupuy (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej moram poudariti odlične rezultate, dosežene prek PEACE I in PEACE II, zlasti za upravičence do teh programov na Irskem – Severnem Irskem, katerim sta se zdaj vrnila dostojanstvo in upanje. Poleg tega želim opozoriti na dve zadevi, pri čemer upam, gospa komisarka, da ju boste upoštevali in dosegli resnično pozitivne rezultate.

Prvič, kot je gospa de Brún v svojem poročilu odločno navedla, morata britanski in irski parlament resnično podpreti sklepe Parlamenta, Komisije in Sveta, da se lahko s skupnimi močmi uresničijo začasni in dopolnilni dogovori.

Drugič, gospa komisarka, ker ste odgovorni za delovno skupino, vas pozivam, da se odločimo za celosten pristop, ki je v interesu skladnosti vseh vključenih agencij, skladnosti med različnimi programi in skladi ter skladnosti med različnimi geografskimi območji.

In ne nazadnje, upam, da bo irski primer v poduk drugim državam po svetu.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, zakaj sprejemamo to resolucijo? Ali je to posebno sredstvo za rešitev opredeljene težave? Ali to resolucijo sprejemamo le zato, da se bomo bolje počutili, da bomo imeli občutek, da smo prispevali k mirovnemu procesu?

To sprašujem z občutkom obžalovanja. Mirovni proces na Severnem Irskem podpiram tako kot vsi drugi poslanci Parlamenta in mogoče celo bolj kot nekateri. Ker sem po eni strani katoličan z Ulstra, po drugi pa prezbiterijanec s Škotske, sem imel vedno občutek, da me delitev oblasti osebno zadeva.

Vendar mirovnega procesa ni mogoče zagotoviti z zunanjimi sredstvi. Ravno nasprotno, obstaja nevarnost, da ta prej uspešen finančni tok postane odvisen od subvencij, od sredstev iz drugih virov.

Vprašajte se, ali ob podpisu čekov za več sto milijonov evrov dejansko pomislite na kupovanje stabilnosti in miru v tistem delu sveta ali to počnete le zato, da bi se za kratek čas bolje počutili.

Zamisel, da politično nasilje povzroča pomanjkanje, v realnosti ne deluje. To je ena od številnih zamisli, ki temeljijo na filozofiji Karla Marxa in se v teoriji zdijo uporabne, v realnih razmerah pa niso.

Najbolj subvencionirano ozemlje na svetu na prebivalca, bolj kot kakršen koli del Afrike, je Palestina, ki je tudi ena od tistih z največ nasilja.

Če želimo dejansko podpreti mirovni proces na Severnem Irskem, moramo resnično demokracijo vzpostaviti tam, kjer je prisoten dejanski odpor in je vlado mogoče spremeniti. Če naredite to, denarja ne bomo potrebovali.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, strinjam se s tem poročilom Bairbre de Brún ter čestitam vsem, ki so prispevali k temu poročilu, zlasti poročevalcu v senci, Jimu Nicholsonu, Marianu Harkinu in vsem sodelujočim.

Program Peace III je vzpostavljen in deluje, pri čemer je za eno področje namenjenih 333 milijonov EUR, kar je v pomoč celotni infrastrukturi ter razvoju Skupnosti na Severnem Irskem in v obmejnih okrajih. Mislim, da ti trije programi PEACE ogromno prispevajo k vzpostavitvi miru na tem območju. Čestitam vsem sodelujočim, ampak tudi vsem političnim strankam na Severnem Irskem in skupinam iz skupnosti, ki so delali skupaj, da bi zagotovili nadaljnje delovanje programa za vzpostavitev miru.

Prav tako odobravam delovno skupino, ki je bila ustanovljena na Severnem Irskem, vendar menim, da bi bila potrebna tudi v šestih obmejnih okrajih republike, da bi obravnavala razvoj infrastrukture tega območja. Obžalovanja vredno je, da irska vlada tega ni storila v zvezi s temi šestimi okraji. To bi bilo treba obravnavati, ker so prebivalci teh okrajev trpeli 30 do 35 let. Na teh šestih območjih potrebujemo takšno pobudo. Irska vlada bi morala na tem področju ukrepati.

Ponovno se zahvaljujem vsem sodelujočim.

  Rolf Berend (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, v Parlamentu skoraj nihče ne dvomi, da program PEACE konkretno prispeva h gospodarski in socialni koheziji ter večjemu sodelovanju na lokalni ravni prek dejavnega državljanstva in sodelovanja civilne družbe pri vzpostavitvi miru.

Poročilo, ki se je pripravilo na pobudo odbora za regionalni razvoj, pravilno poudarja dragocene izkušnje, pridobljene prek tega edinstvenega in zelo inovativnega strukturnega programa, načine, s katerimi bi lahko izboljšali delo v prihodnosti, izzive, s katerimi se je treba soočiti ter sklepe, ki jih je mogoče doseči.

Kot nekdo, ki veliko dela na področju regionalne politike EU, se dobro zavedam, da je treba razvijati čezmejne dejavnosti in zelo podpirati sodelovanje med lokalnimi trgovinskimi zbornicami, javnimi institucijami in prostovoljnimi organizacijami na obeh straneh državnih mej. Sporočam, da poslanci moje skupine in jaz brez zadržkov sprejemamo to poročilo.

  Marian Harkin (ALDE) - Gospod predsednik, ker nihče drug ne prosi za besedo, želim nekaj pripomniti. Pripombe gospoda Jima Allisterja nocoj me ne toliko presenečajo, nad njimi sem bolj razočarana. Razpravljamo o programu za vzpostavitev miru, ne pa konflikta. Kot vsi konflikti se je tudi ta začel že pred časom in kot vsi konflikti je veliko bolj zapleten kot pravi gospod Allister. Vendar so skladi PEACE ne glede na tiste, ki dvomijo o učinkovitosti programa PEACE in se ne strinjajo s financiranjem EU, nedvomno delovali spodbujevalno in prek prostovoljnega prizadevanja dosegli stroškovno učinkovitost, kot sem dejal prej. Morda je najbolje reči, da je konflikta konec in da je financiranje PEACE pripomoglo k temu zelo pozitivnemu rezultatu.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, za gospo Harkin je lahko priti v Parlament in tako govoriti.

Koliko njenih volivcev so umorili teroristi? Koliko ljudi iz njene volilne enote je umrlo, ker se je organizacija, ki jo zastopa gospa de Brún, odločila, da bodo umrli zaradi politične kampanje?

IRA je umorila 2 000 mojih volivcev, zato mi ne bo nihče v tem parlamentu očital mojih globokih čustev in nihče ne bo upravičeno nasprotoval, ker sem opozoril na to, da so za številne žrtve v moji volilni enoti krivi pripadniki IRA, ki jih v Parlamentu zastopa gospa de Brún.

Zelo me jezi, da so ti ljudje zdaj v vladi moje države, še bolj pa to, da so tam, ker so morili in ker zagotavljajo, da tega ne bodo več počeli.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, ta razprava je jasno potrdila, da je mirovni proces na Severnem Irskem pomemben in da smo se prek njega veliko naučili. Komisija si bo še naprej prizadevala za krepitev procesa sprave in tudi lajšala izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri vzpostavljanju miru na vseh drugih območjih s podobnimi težavami. Pri teh prizadevanjih bo imela podpora Evropskega parlamenta zagotovo pomembno vlogo.

Imam še dve pripombi.

Po mnenju Jean Marie Beaupuy je bila delovna skupina na Severnem Irskem ustanovljena za okrepitev in lajšanje sodelovanja prebivalcev Severne Irske pri vseh politikah Evropske unije ter za boljšo in večjo uskladitev različnih procesov, ki prispevajo k podpiranju procesa za vzpostavitev miru in sprave.

Drugič, s temi prizadevanju želi Komisija tudi pomagati prebivalcem Severne Irske, da bi bili manj odvisni od javnega sektorja, državne pomoči in pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Tudi konferenca, ki jo je omenila Bairbre de Brún, je bila namenjena uresničitvi procesa za več zasebnih investicij, torej živahnejšemu zasebnemu sektorju na otoku. Ponovno se lepo zahvaljujem za vse vaše pripombe.

  Bairbre de Brún , poročevalka. – Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so povedali svoje mnenje v nocojšnji razpravi. Pozorno sem poslušala njihova mnenja in postavljena vprašanja. Razočarana sem nad mnenjem gospoda Allisterja in z njegovimi obtožbami se ne morem strinjati. Želim pohvaliti večletno delo Evropskega parlamenta in Komisije na področju programa PEACE.

Zlasti se želim zahvaliti komisarki Hübner za osebno zavezanost že od prvega dne zasedbe tega položaja dalje ter za njene redne obiske na Severnem Irskem. Komisarka Hübner in prejšnji komisarji so se resnično zavzemali za mirovni proces na Irskem in pomirja nas dejstvo, da bo Komisija to prizadevanje nadaljevala prek delovne skupine, ki jo je ustanovil predsednik Barroso.

PEACE je omogočil, da se je skupnost na meji, ki je že veliko časa razdeljena, ponovno združila. Združil je mlade nacionaliste in unioniste, da so se poučili o kulturi drugega. Zlasti priznavamo pomembno vlogo žensk pri vzpostavitvi miru ter opravljeno pomembno in dragoceno medskupnostno in čezmejno delo.

Moje poročilo poudarja dejstvo, da so od programa PEACE imeli največ koristi marginalizirani ljudje, kar je tudi prav. Vendar če obstajajo ljudje, ki še niso izkoristili te priložnosti in se prijavili v okviru programov PEACE I in PEACE II, jih je treba k sodelovanju spodbuditi. Poleg tega je treba zagotoviti, da se z dobrim delom PEACE nadaljuje ter da bodo imele prihodnje generacije korist od dragocenega dela, ki se je začelo s programi PEACE, in od odlične podpore evropskih institucij.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE ), v pisni obliki. – (RO) Program PEACE ne predstavlja le sredstva za ohranjanje miru, ampak tudi instrument za gospodarski razvoj in ozemeljsko kohezijo. Ker ga izvajajo regionalne oblasti in nevladne organizacije, so se procesa vodenja in razvoja udeležile tudi številne skupnosti, lokalne organizacije in marginalizirane skupine. Poleg tega financiranje projektov prek PEACE prispeva k lažjemu doseganju dialoga, sprave in sporazumov, katerih cilj je izpolniti skupne interese in se tako izogniti kakršnemu koli konfliktu.

Severna Irska je primer dobre prakse za vse druge države članice s konflikti v preteklosti ali s težavami, ki ogrožajo njihov mir.

Zato podpiram vzpostavitev mreže evropskih regij in mest, v katerih obstaja nevarnost konflikta, in verjamem, da so spodbujanje lokalnih partnerstev, širjenje najboljše prakse ter učinkovito sodelovanje regij in vmesnih organov financiranja nujni dejavniki za to, da se v lokalnih skupnostih določi sodelovanje in delo v okviru vzpostavitve miru.

Prav tako prosim, da bi se tudi v jugovzhodni Evropi, zlasti na Balkanu, uvedli programi, podobni programom PEACE, predvsem zato, ker so na potrebo po njih opozorili dogodki v zadnjih letih.

26. Najbolj oddaljene regije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0158/2008) Margie Sudre v imenu odbora za regionalni razvoj o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (2008/2010(INI)).

  Margie Sudre, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, ocena okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije je milo rečeno enostranska in ne sporoča vseh dejanskih težav. Vendar večja dostopnost, večja konkurenčnost in regionalno povezovanje ostajajo pravi cilji, ki izražajo prednostne naloge teh regij.

Znana podoba Azorov, Kanarskih otokov, Guadeloupe, Gvajane, Madeire, Martinique in Reunion kot regij, ki jih financira Skupnost ali nacionalni skladi, ne da bi se pri tem upošteval pozitiven vpliv takšnega financiranja, ni dovolj za nadomestitev dejanske dodane vrednosti, ki jo te regije prispevajo Uniji v okoljskem, kulturnem in geostrateškem smislu.

Strukturni skladi še vedno prispevajo k razvoju najbolj oddaljenih regij. Vendar upam, da Komisija svoje sedanje in prihodnje politike postopno prilagaja dejanskim razmeram zadevnih regij, da se reši težavo v zvezi s trajnimi omejitvami. Preveč sistematična metodologija za opredelitev dodatnih stroškov ne bi bila sorazmerna in ne bi upoštevala posameznih značilnosti vsake najbolj oddaljene regije. Zaradi vse pomembnejše ocene politik Skupnosti se ne smejo oblikovati odvečna statistična orodja.

Obžalujem začetno pomanjkanje interesa (čeprav le začetno) generalnega direktorata za trgovino pri pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Komisijo pozivam, naj v zvezi s končnimi sporazumi, ki se bodo sklenili z državami AKP, čim prej nadaljuje s prizadevanjem za kompromis, ki upošteva interese zadevnih najbolj oddaljenih regij ter naj v prid razširjenega sosedstva zagotovi resnično trajnost akcijskega načrta za razširjeno sosedstvo.

Kar zadeva promet, je v mojem poročilu izražena zaskrbljenost glede vključitve civilnega letalstva v evropski sistem za trgovanje z emisijami s CO2. Pomembno je, da ne ogrozimo prizadevanj za boljši dostop najbolj oddaljenih regij.

Ukrepi Skupnosti morajo spodbujati pobude za razvoj centrov odličnosti, ki jih vodijo sektorji (kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, energetska samozadostnost in biološka raznovrstnost), ki v celoti izkoriščajo prednosti ter znanje in izkušnje najbolj oddaljenih regij.

Strinjam se z javnim posvetovanjem o prihodnosti strategije EU za najbolj oddaljene regije, vendar verjamem, da kljub izbranim temam (podnebne spremembe, demografski razvoj in upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo in pomorska politika) seveda ni mogoče spregledati dejstva, da ne vključujejo vseh glavnih težavnih tem naših regij. Tako na primer obžalujem, da v dnevni red razprav ni vključen pomen člena 299(2) Pogodbe o ES, na katerem temelji politika Unije v zvezi s prizadevanji za razvoj najbolj oddaljenih regij, da bi se razpravam zagotovil pravni, institucionalni in politični glas, ki si ga zaslužijo.

Pomen javnih storitev pri zagotavljanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije najbolj oddaljenih regij, vprašanje državnih pomoči, ohranjanje diferenciranih davčnih režimov, trdovratnost brezposelnosti in neenakosti, prednostno obravnavanje določitve sredstev za kompenzacijo majhnosti lokalnih trgov, vključitev v evropsko okolje za raziskave, učinkovito sodelovanje najbolj oddaljenih regij v evropski inovacijski politiki in boju proti digitalnemu razkoraku, financiranje razvojnega sodelovanja za projekte sodelovanja s sosedskimi državami; menim, da so vse to teme, ki jih je treba zdaj obravnavati.

Na koncu želim ponovno poudariti cilje mojega poročila – zagotoviti pogoje za gospodarski razvoj najbolj oddaljenih regij in tako tudi dejansko blaginjo tamkajšnjih prebivalcev, okrepiti njihovo konkurenčnost ter jih prepričati, da so tudi one del prihodnosti Evrope.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za podporo na jutrišnjem glasovanju.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, najprej naj povem, da zelo spoštujemo to poročilo. To poročilo je zelo strokovno, zato se Margie Sudre zahvaljujem zanj in tudi za njeno prisotnost in sodelovanje na konferenci o najbolj oddaljenih regijah, ki je potekala prejšnji teden v Bruslju.

Prav tako sem hvaležna odboru za regionalni razvoj in odboru za ribištvo, zlasti pripravljavcu mnenja, gospodu Guerreiru, za obravnavanje področja prihodnje strategije za najbolj oddaljene regije ter tudi gospodom Fernandesu, Marquesu in Casaci. Zahvaljujem se za sodelovanje pri javnem posvetovanju septembra lani. Ta faza posvetovanja se je končala s konferenco prejšnji teden.

Na tej konferenci je izstopal izziv dvojnega povezovanja najbolj oddaljenih regij in zamisel, da bi najbolj oddaljene regije uporabili za preizkušanje pilotnih projektov, zlasti na področjih, kot je obnovljiva energija. Na konferenci je bilo tudi zelo jasno povedano, da imajo najbolj oddaljene regije edinstvene priložnosti ter da podpirajo in krepijo Unijo kot celoto.

V zvezi s samim poročilom naj poudarim, da se popolnoma strinjam s Parlamentom, kar zadeva pomembnost potrebe po ohranjanju strategije, ki je posebno prilagojena značilnostim in prednostim najbolj oddaljenih regij, in v Komisiji smo pripravljeni razširiti obseg strategije za nove izzive. Seveda bomo poleg tem, ki jih je izpostavila Komisija – podnebne spremembe, demografski razvoj in upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo in pomorska politika, z veseljem sprejeli tudi druge.

Strinjam se tudi z gospo Sudre, ko poziva k boljši uskladitvi regionalnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prav tako menim, da sta pomembna nadaljnje vključevanje najbolj oddaljenih regij v Evropski raziskovalni prostor in spodbujanje sodelovanja s sosedskimi regijami. Mislim, da je v tem pogledu spremenjena kohezijska politika nedvomno pomagala okrepiti položaj najbolj oddaljenih regij v okviru cilja glede sodelovanja.

„Razsežnost najbolj oddaljenih regij“, če jo lahko tako imenujem, se je ohranjala in krepila po reformi številnih politik Skupnosti; ne le kohezijske politike, ampak tudi kmetijskega razvoja in razvoja podeželja, regionalnih okvirov državne pomoči, evropskih programov POSEI ali pomorske politike.

Trdno verjamem, da ta razvoj politike zelo ustreza potrebam najbolj oddaljenih regij. S sporočilom septembra 2007 smo poudarili potrebo po izkoriščanju vseh priložnosti reform evropskih politik v obdobju 2007−2013 in zaradi svojih različnih in številnih obiskov v najbolj oddaljenih regijah ugotavljam, da je bilo v tem smislu veliko pobud, čeprav menim, da bi bilo treba te pobude še okrepiti in razviti.

Kar zadeva način, kako je Komisija vodila pogajanja v zvezi s pogajanji o sporazumih o gospodarskih partnerstvih in razpravami o sistemu za trgovanje z emisijami, naj povem, da so bile najbolj oddaljene regije sestavni del razprav od samega začetka in Komisija je sistematično obveščala predstavnike najbolj oddaljenih regij ter jih vključevala v razprave.

Poleg tega zagotavljam, da bo Komisija v sedanjih in tudi prihodnjih tovrstnih pogajanjih še naprej upoštevala posamezne interese najbolj oddaljenih regij.

  Pedro Guerreiro, pripravljavec mnenja odbora za ribištvo. − (PT) Mnenje odbora za ribištvo, edinega parlamentarnega odbora, ki odloča o pripravljanju osnutka mnenja, vključuje številne predloge v prid interesov najbolj oddaljenih regij. Ti vključujejo: določitev cone, ki ustreza izključni ekonomski coni najbolj oddaljenih regij, za „ cono izključnega dostopa“; zagotovitev podpore Skupnosti za obnovo in posodobitev ribiških flot; oblikovanje programa Skupnosti za podporo malega priobalnega ribolova; zagotovitev podpore Skupnosti za znanstveno raziskovanje ribolova ter zaščito in obnovitev ribjih staležev; uvedba družbeno-ekonomskih ukrepov za kompenzacijo vpliva ukrepov, namenjenih ohranjanju ribolovnih virov ter okrepitev in nadaljevanje podpore Skupnosti, kot je program POSEI – Ribištvo.

Ker verjamemo, da je treba te pomembne predloge odbora za ribištvo vključiti v resolucijo, ki naj bi se odobrila jutri na plenarnem zasedanju, ponovno vlagamo sklop osmih predlogov sprememb, za katere si želimo vaše podpore.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, poseben položaj najbolj oddaljenih regij mora Evropska unija obravnavati še posebej pozorno. Zagotovo je imela evropska strategija za najbolj oddaljene regije do zdaj nekatere pozitivne posledice. Vendar v resnici ostajajo prisotni nekateri strukturni problemi, ki jih bomo morali v prihodnosti obravnavati. Zavedati se moramo, da ni mogoče rešiti vseh težav v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, ker so nekatere težave primeri sui generis, kar izhaja iz dejstva, da so razen Francoske Gvajane to najbolj odročna območja, sestavljena iz otokov, ter njihovih posebnih geografskih in strukturnih značilnosti ni mogoče spremeniti.

Na tem mestu želim opozoriti še na preobsežno centralizacijo socialnega inženiringa. V zvezi z vprašanji najbolj oddaljenih regij je še pomembneje upoštevati uvedbo načela subsidiarnosti. Zagotovo najbolj oddaljene regije na področju predpisov glede javne pomoči in notranjega trga zahtevajo posebne pogoje. To bi bilo treba upoštevati tudi v evropski zakonodaji, ki mora pomagati ohranjati posebne značilnosti teh regij in ublažiti dejavnike omejevanja. Vendar je vprašljivo, kako zapleteno je lahko evropsko finančno načrtovanje v tem primeru. Menim, da sta državna in regionalna pomoč, če se ustrezno uporabljata glede na lokalne pogoje, veliko bolj učinkovita oblika pomoči za najbolj oddaljene regije. Verjamem, da mora evropska strukturna politika temeljiti na načelu, da imajo prednost pri dodeljevanju finančne pomoči najrevnejše regije, ki jo najbolj potrebujejo, ne glede na to, ali gre za otok, goro ali redko poseljeno območje.

  Emanuel Jardim Fernandes, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, najprej čestitam gospe komisarki in Komisiji za pobudo, ki zagotovo predstavlja novo priložnost za rešitev težav najbolj oddaljenih regij in njihovih prebivalcev.

Javno posvetovanje je spodbudilo večje sodelovanje. Menim, da smo prispevali že veliko, vključno s srečanjem, na katerega se je sklicevala komisarka in ki je bilo zelo uspešno. Vendar se želim osredotočiti na osnutek mnenja, ki je uravnoteženo in je omogočilo soglasje. To mnenje kaže na dopolnjevanje stališč, ki jih poudarja Komisija, ko se sklicuje na podnebne spremembe itd.

Najprej želim omeniti vprašanje lizbonske strategije, za katerega menim, da je ključno za rešitev težav najbolj oddaljenih regij v tej novi fazi, za odziv na potrebo po prilagoditvi vseh politik in programov tem razmeram ter za odgovor na vprašanje zagotovljenega financiranja.

Na koncu naj povem, da čeprav se mnenje odbora za ribištvo nedvomno osredotoča na bistvene vidike, bi se lahko poudarile še nekatere podrobnosti. Težko je bilo združiti celoten sektor, ker je cilj strategija za najbolj oddaljene regije, ki obsega vsa mogoča področja razvoja.

  Jean Marie Beaupuy, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, v času, ko naš planet postaja majhen kraj, ker je premagovanje razdalj tako olajšano, moramo izkoristiti priložnost, ki jo te najbolj oddaljene regije predstavljajo za Evropsko unijo. Kot v več odstavkih svojega poročila poudarja naša poročevalka, gospa Sudre, je v najbolj oddaljenih regijah veliko bogastva: v kmetijstvu, ribištvu, raziskavah, tehnologiji in turizmu. Površina 25 milijonov km2 je največje morsko območje na svetu. Kot je navedeno v poročilu, moramo zato na teh bogastvih graditi, da bodo lahko imele naše najbolj oddaljene regije pozitivno vlogo v skupni prihodnosti.

Moja druga točka zadeva poseben položaj mestnih območij – zdaj govorim kot predsednik medskupine za mestna vprašanja in vidim, da so nocoj prisotni številni člani medskupine – ker je problem brezposelnosti večji na mestnih območjih, saj je tamkajšnja stopnja brezposelnosti trikrat višja kot v celinski Evropi. Več je preseljevanja na mestna območja in spremembe prebivalstva imajo tam tudi največji vpliv.

Gospa komisarka, imate izjemno priložnost za uvedbo celostnega pristopa, ki ne bi vključeval le različnih evropskih skladov, ampak tudi drugačne politike, drugačne vladne, regionalne in lokalne načrte. Če se ta celosten pristop ne razvije, ne bomo mogli učinkovito delovati v najbolj oddaljenih regijah in najbolje izkoristiti tamkajšnjih bogastev.

Gospa komisarka, že vnaprej se vam zahvaljujem, ker boste za zagotovitev, da bo celosten pristop prispeval k uspehu vseh uvedenih ukrepov, uporabili evropske predpise.

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, v imenu skupine UEN se zahvaljujem gospe Sudre, ker je obravnavala to področje. Zaradi evropske solidarnosti moramo upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij. Poskrbeti moramo za gospodarsko in socialno kohezijo teh regij, saj je to tudi naša moralna dolžnost. V lizbonski pogodbi omenjena ozemeljska kohezija (čeprav ne v dobesednem, zemljepisnem pomenu) mora vključevati tudi najbolj oddaljene regije Unije.

Poudariti je treba potrebo po tesnejšem partnerstvu, tj. boljšem dostopu, večji konkurenčnosti in boljšem regionalnem povezovanju. Ne smemo pozabiti, da so vsi ti ukrepi namenjeni prebivalcem čezmorskih ozemelj, za katere so pomembna področja pomorski in zračni promet, brezposelnost, turizem, ribištvo, primerna raven izobrazbe in zdravstvenega varstva ter splošen dostop do interneta s širokopasovno povezavo. Prav tako ne smemo pozabiti, da so te regije na žalost nagnjene k naravnim katastrofam. Najbolj oddaljene regije imajo svoje prednosti, vendar tudi težave. Poročilo gospe Sudre nam te težave približuje.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Menimo, da je poročilo pozitivno, čeprav vključuje nekatere točke, s katerimi se ne strinjamo.

Podpiramo sprejetje predlogov, ki smo jih predstavili v odboru za regionalni razvoj v prid najbolj oddaljenih regij, primer katerih je argument, da je zaradi posebnih značilnosti najbolj oddaljenih regij potrebna strategija, ki temelji na politikah in ukrepih, ki niso odvisni od prehodnih meril ali posrednih trendov v zvezi s premoženjem, ampak prilagojeni različnim potrebam vsake od teh regij in učinkoviti na področju iskanja rešitev za trajne omejitve, s katerimi se zadevne regije soočajo.

Poudarja pomembnost javnih služb za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo v najbolj oddaljenih regijah na področjih, kot so zračni in pomorski promet, poštne storitve, energetika in komunikacije, tudi širokopasovna internetna povezava ali nujno sprejetje ukrepov za boj proti stalni brezposelnosti, revščini in neenakostim pri razdelitvi prihodkov v teh regijah, ki v zvezi s tem beležijo stopnje, ki so med najvišjimi v Uniji.

Vendar menimo, da bi nekatere vidike lahko jasno določili in okrepili ter da bi to tudi morali storiti. Skupnost podpira ukrepe za najbolj oddaljene regije, na primer, da morajo biti ukrepi trajni in da jih je treba enakovredno financirati glede na to, da so tudi omejitve, s katerimi se soočajo, trajne. Poleg tega, da se zagotovi večja usklajenost in učinkovitost ukrepov v prid teh regij in da so določitve njihovega statusa skladnejše in učinkovitejše, je treba poleg splošnega upoštevanja njihove posebne narave oddaljenosti v različnih politikah Skupnosti vzpostaviti tudi enakovredno financiran program Skupnosti, ki tem regijam zagotavlja podporo in mora vključevati vse veljavne ukrepe.

Zato smo vložili predloge sprememb.

  Rolf Berend (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, v tem dobrem samoiniciativnem poročilu gospe Sudre sta upoštevana dva temeljna cilja, tj. ocena sklepov in priporočil iz sporočila Komisije ter zagotovitev osnovnih pogojev – po mojem mnenju odličnih – za razpravo o novih možnostih za naše najbolj oddaljene regije. Čeprav poročevalka meni, da je pregled Komisije preveč pozitiven, moramo biti kljub temu ponosni, da je evropska pomoč omogočila takšen napredek v najbolj oddaljenih regijah.

Po eni strani to na noben način ne pomeni zmanjšanja pomoči v teh regijah, kar je seveda zagotovljeno s pravno obveznostjo v okviru Pogodbe ES. Po drugi strani pa vemo, da je financiranje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij edini primeren način za zagotovitev trajnostnega razvoja v teh regijah.

Kot je poročevalka pravilno povzela, ne gre le za vzdrževanje, ohranjanje in zaščito, ampak tudi za pridobivanje, širjenje in nadaljevanje tesnega sodelovanja. Poročilo na primer ustrezno poziva, da se v razpravi o prihodnosti podporne strategije za najbolj oddaljene regije ne bi smeli osredotočati le na izzive, kot so podnebne spremembe, demografske spremembe, upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo in pomorska politika, ampak bi morali upoštevati tudi potrebo po sprejetju stališč v zvezi z drugimi ukrepi Skupnosti. Nova generacija evropskih programov mora zaznamovati tudi začetek nujnega procesa izboljšanja gospodarske raznolikosti najbolj oddaljenih regij in ne sme biti omejena le na ohranjanje sedanjega stanja razvoja, ki je bilo večinoma doseženo s pomočjo EU.

Glede na to soglasno podpiramo poročilo.

  Iratxe García Pérez (PSE). − (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, ponovno se zahvaljujem gospe Sudre za njeno delo pri tem poročilu in za doseženo večinsko soglasje v odboru za regionalni razvoj v zvezi s politiko za najbolj oddaljene regije.

Politika mora vključevati tri temeljne vidike: večjo dostopnost, boljšo konkurenčnost in okrepljeno regionalno povezovanje.

Strukturni skladi so zelo pomembni za razvoj teh regij in bodo tudi v prihodnosti za ohranjanje dosežene stopnje kohezije in nadaljnje zmanjševanje razlik. Zato mora Komisija pokazati več prilagodljivosti. Olajšati mora financiranje iz ESRR za najbolj oddaljene regije z zagotavljanjem, da je njegov obseg zadostno širok, da omogoča popolno črpanje sredstev iz sklada.

Eden od osnovnih izzivov je tudi izboljšanje dostopnosti in zato je pomembno, da se najbolj oddaljene regije različno obravnavajo glede na promet.

Četrto poročilo o kohezijskem skladu obravnava te nove izzive in vsekakor upamo, da Komisija upošteva dejstvo, da so ti izzivi pomembni tudi za najbolj oddaljene regije.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, gospa komisarka, pomembna zadeva, ki se ji Komisija ni dovolj posvetila, je pomoč tistim otoškim regijam v EU, ki niso med obravnavanimi v pogodbi, vendar imajo z njimi veliko skupnega.

Otoške države članice v Uniji se morajo obravnavati pod enakimi pogoji kot najbolj oddaljene regije. To je glede na načelo enakega obravnavanja nujno, ker se otoške države članice in otoške regije držav članic soočajo s težavami, ki so relativno podobne ozemeljskim in geografskim omejitvam najbolj oddaljenih regij. Zato se morajo otoške države članice in otoške regije držav članic obravnavati kot najbolj oddaljene regije; kot najbolj oddaljene regije je treba tudi te obravnavati prednostno. Morajo na primer prejeti ločen paket državne pomoči, da se lahko povežejo z drugimi regijami EU, kot so regije vzhodnega Sredozemlja.

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospa komisarka, čeprav se poročilo gospe Sudre mogoče za številne evropske države zdi nepomembno, ker jih ima zelo malo najbolj oddaljene regije, ki bi bile tako oddaljene kot na primer Azori, Madeira itd., menim, da je pristop zadevnega poročila zanimiv. Mislim, da bi poročilo lahko spodbudilo uvedbo podobne politike za države z otoškimi regijami, zlasti arhipelagi in tudi otoškimi območji, kot je moja država, Grčija. Geografsko-kulturne značilnosti teh regij so edinstveno bogastvo in hkrati njihova slabost.

Zato čestitam gospe Sudre za njeno delo, ker me je spodbudila k pripravi nekaterih predlogov v zvezi s temi regijami. Tako predlagam, da se uvedejo ukrepi, ki bodo omogočili, da se geografsko-kulturne značilnosti otokov in gorskih območij pozitivno izkoristijo. Za ohranjanje in okrepitev načela ozemeljske kohezije je potrebna razvojna strategija. Za boljše vrednotenje razlik med otoškim in celinskim ozemljem je treba razviti sistem statističnih kazalnikov. Prav tako je potrebna večja prožnost pri uporabi politik evropske in nacionalne pomoči za produktivne dejavnosti na otokih. Obravnavati je treba naslednje teme: enak dostop do notranjega trga in vzpostavitev praktičnega sistema pomoči za otoke; vpliv podnebnih sprememb na otoke, zlasti poslabšanje sedanjih težav, kot je suša; olajšanje prometnih povezav med otoki in gorskimi regijami ter celino. Na koncu naj povem še to, da je treba prednostno obravnavati zagotavljanje energije za otoke z razvijanjem in izvajanjem projektov za proizvodnjo električne energije, ki temeljijo na novih tehnologijah in obnovljivih virih energije. Treba je vzpostaviti širokopasovne povezave ter okrepiti področje turizma na otokih in v gorah.

Zaradi vseh teh razlogov ponovno čestitam gospe Sudre. V celoti podpiram poročilo in upam, da bo Komisija na določeni stopnji pripravila podobno poročilo v zvezi z regijami, ki sem jih omenil.

  Manuel Medina Ortega (PSE). − (ES) Gospod predsednik, zdi se, da se v nekaterih govorih, ki smo jih poslušali to popoldne, ni upoštevalo dejstva, da je realno stanje v najbolj oddaljenih regijah drugačno. Ne v smislu revščine. Govorimo o majhnih otoških in zelo izoliranih ozemljih, več tisoč kilometrov oddaljenih od ozemlja Evropske unije, ki imajo skupaj štiri milijone in pol prebivalcev.

Evropska unija bi lahko ta ozemlja prepustila usodi, tamkajšnje prebivalce obsodila na revščino in jih prisilila k selitvi v države Evropske unije, kar bi pomenilo 4,5 milijona novih priseljencev.

Na srečo Evropska komisija razume položaj teh ozemelj in je že pred časom oblikovala posebno ureditev. Komisija se zdaj posvetuje z nami. Kot odgovor na to posvetovanje je gospa Sudre pripravila dragoceno poročilo, v katerem na primer poudarja pomembnost ohranjanja oddelka za najbolj oddaljene regije in predstavlja zelo specifične predloge za ohranitev javnih služb, spodbujanje inovacijske politike in boj proti digitalnemu razkoraku. Menim, da mora Parlament zaradi razlogov, ki jih je predstavila gospa Sudre, odobriti njeno poročilo.

  Catherine Neris (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, poročilo, o katerem bo Parlament glasoval jutri, nas ustrezno opominja, da so posebnosti najbolj oddaljenih regij tudi njihove prednosti. Poleg omejitev, ki jih ovirajo, imajo tudi nesporne prednosti in na teh prednostih je treba graditi, da se bodo najbolj oddaljene regije v prihodnosti lahko razvile na trajnosten način ob upoštevanju realnih razmer. Nov zagon na naših otokih pomeni tudi rast: pomeni visokokakovostno kmetijsko proizvodnjo na trajnostni osnovi, kar prispeva k raznovrstnosti kmetijskega pridelka na ravni EU. Pomeni spodbujanje hitrega razvoja zelo konkretnih turističnih znamenitosti, torej turizma v naših pokrajinah in v povezavi z našo kulturno dediščino. Pomeni tudi izkoriščanje geografskega položaja najbolj oddaljenih regij, zlasti Karibov in Indijskega oceana, spodbujanje tesnejšega sodelovanja s sosednjimi tretjimi državami, razvijanje otokov (prav zato, ker so otoki) kot središč odličnosti za znanstvene raziskave, zlasti za področje pomorskih študij, študij v zvezi s klimatologijo in okoljem.

Vendar je edini način za doseganje teh ciljev v posebnem ureditvenem okviru zdaj veljavnega člena 299(2) pogodbe, ki mora vključevati natančne informacije o izvajanju evropske javne politike, zlasti v energetskem in prometnem sektorju, vendar tudi v zvezi z mednarodno trgovinsko politiko, kjer je bistveno, da se pri pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu upoštevajo interesi najbolj oddaljenih regij. Najbolj oddaljene regije resnično dobro sodelujejo, vendar jih je treba tudi pravično obravnavati, kar vključuje razlikovanje.

Ne dvomimo, da bo Komisija pri pripravi tega pristopa vse to upoštevala.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). - (NL) Najbolj oddaljene regije so v posebnem položaju. Številne od njih so majhni oddaljeni otoki in menim, da jih je gospa Sudre obravnavala uravnoteženo, ker je upoštevala njihove posebne lastnosti in jim prilagodila instrumente.

Kot nizozemski poslanec bom poročal o razvoju v Kraljevini Nizozemski. Imamo tri majhne otoke – Sawa, Saint Martin in Bonaire, ki bodo s pridobitvijo novega statusa postali najbolj oddaljene regije. Vendar menim, da se to ne bo zgodilo tako hitro, da bi prebivalci o tem lahko glasovali pred volitvami leta 2009. V okviru nove lizbonske pogodbe jih lahko sprejmemo hitreje. Zaradi tega ni treba spreminjati pogodbe. Morda lahko gospa Hubner pove, ali je Komisija popolnoma pripravljena na sprejetje vseh teh treh otokov s skupno 19 000 prebivalci.

  Sérgio Marques (PPE-DE). - (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, gospe Sudre se zahvaljujem za odlično poročilo in želim izpostaviti tri točke v zvezi s prihodnjo strategijo EU za najbolj oddaljene regije.

Prvič, čestitam Evropski komisiji za spodbujanje sodelovanja v razpravi o evidenci evropske politike za najbolj oddaljene regije ter prihodnosti strategije, ki se mora uporabiti. Prav tako se strinjam z javnim spletnim posvetovanjem in glavno konferenco v zadnjem tednu, ki ju s tem v zvezi podpira Evropska komisija.

Drugič, evropska strategija za najbolj oddaljene regije je prav toliko pomembna za prihodnost, kot je bila za preteklost. Obstaja nevarnost, da bi verjeli, da gospodarski in socialni razvoj, ki so ju v tem času dosegle najbolj oddaljene regije, zmanjšuje pomembnost evropskega ukrepanja. Vendar se moramo vedno zavedati, da je zelo specifičen položaj najbolj oddaljenih regij trajen in da se bo Evropa tudi v prihodnosti morala nanj odzvati na drugačen način, ki bo ustrezal posebnim razmeram.

Tretjič, želim poudariti, kako pomembno je, da se naredi vse za izvajanje lizbonske strategije tudi v najbolj oddaljenih regijah, saj je uporaba te pogodbe v takšnih regijah težavnejša zaradi njihovih posebnih lastnosti.

Zato gospe Hübner predlagam, da se izvede študija s podporo Evropske komisije, da se ugotovijo težave, s katerimi se najbolj oddaljene regije soočajo pri izvajanju lizbonske strategije, in specifični načini odprave teh težav.

  Madeleine Jouye de Grandmaison (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, gospe Sudre čestitam za kakovostno poročilo.

10 let po vstopu amsterdamske pogodbe v veljavo moramo priznati, da smo v okviru člena 299(2) s politiko EU resnično napredovali. Vendar je zdaj čas za novo obdobje, ki temelji na drugačnih odnosih med EU in najbolj oddaljenimi regijami. Zato bo morala EU bolj upoštevati prednosti najbolj oddaljenih regij v skladu s smernicami s seminarja, ki je potekal prejšnji teden. Menim, da je treba z novo strategijo nadoknaditi zamujeno in se osredotočiti na razvoj, tj. na oblike razvoja, ki so jasno določene s konceptom uresničevanja našega potenciala. To v enaki meri velja za področja znanstvenih raziskav, morskih virov, biološke raznovrstnosti, evropske socialne politike, podnebnih sprememb in prispevanja brez konkurence najbolj oddaljenih regij v smislu njihove raznolikosti. Zato sem vložila številne predloge sprememb in upam, da bodo izpolnili svoj namen.

Da bo nov pristop smiseln, je treba najbolj oddaljenim regijam zagotoviti sredstva, s katerimi lahko resnično postanejo evropski partnerji, in za to potrebujemo novo perspektivo: načrtovanje dvosmernega partnerstva v prid obema stranema.

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, naj na kratko odgovorim na vprašanje gospoda van Nistelrooija; da, v zadnjem letu in pol smo sodelovali z nizozemsko vlado. Na srečo so bile uvedene spremembe, ki jih dovoljuje pogodba, zato upamo, da bomo v prihodnosti imeli ta tri nova ozemlja.

Kar zadeva pripombe, naj najprej povem, da bo Komisija v skladu z decembrsko zahtevo Evropskega sveta jeseni pripravila sporočilo, ki bo, tako upam, najbolj oddaljenim regijam omogočalo razvoj na odločen način in ob upoštevanju dejanskih razmer. Na ta način se bomo soočali z obema novima izzivoma in lažje izkoristili vse priložnosti.

Gospa Sudre, menim, da vaše poročilo povezuje sedanje in prihodnje strategije za najbolj oddaljene regije in to je njegova pomembna vloga. Prav tako sem prepričana, da je treba pri razvoju najprej upoštevati prednosti najbolj oddaljenih regij, kar so poudarile številne članice.

Naj s tem v zvezi omenim tudi našo prihodnjo zeleno knjigo o ozemeljski koheziji, ki bo bistvena tema francoskega predsedovanja. Najbolj oddaljene regije morajo imeti v procesu priprave ozemeljske razsežnosti kohezijske politike pomembno vlogo, ker resnično poosebljajo naša prizadevanja za odpravo ozemeljskih ločnic v Evropi. Zato se strinjam, da dejavno sodelujejo pri javnem posvetovanju v zvezi z zeleno knjigo o ozemeljski koheziji.

Kar zadeva zadnje vprašanje, vam zagotavljam, da bo Komisija še naprej podpirala usklajen in celosten pristop ter poskusila doseči sinergijo med različnimi politikami Skupnosti, ki vplivajo na najbolj oddaljene regije.

  Margie Sudre, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, seveda se zahvaljujem vsem govornikom, ki so sodelovali v tej razpravi in ponovno Komisiji za pobudo, ki jo je v zvezi s strategijo za najbolj oddaljene regije podala prejšnji teden.

Naj odgovorim na nekatera vprašanja, ki so jih izpostavili poslanci, in se jim zahvalim za odobravanje tega poročila. Gospodu Guerreiru sporočam, da za večjo finančno pomoč za obnovo in raziskave v zvezi z ribištvom skrbi že Evropski sklad za ribištvo. Je že del politik, ki so jim zavezani EU in zlasti Komisija ter odbor za ribištvo, medtem ko poročilo zadeva politiko regionalnega razvoja. Zato moje poročilo ne obravnava ribištva kot zelo pomembnega dejavnika za naš razvoj tako obsežno, kot bi želel gospod Guerreiro. Naj ga opomnim, da tu govorimo o regionalnem razvoju.

Gospod Medina Ortega je že odgovoril grškim kolegom, ki so pozvali k uveljavitvi iste politike na vseh otokih, in razložil razliko, ki je nastala, ker so otoki od evropske celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Ne glede na napredek bomo oddaljeni več tisoč kilometrov. In čeprav dobro razumem težave prebivalcev vseh otokov, za te otoke seveda ne moremo določiti enakih odstopanj in pravil kot za otoke, do katerih je le nekaj ur vožnje s čolnom ali nekaj minut z letalom. To ne pomeni, da ne upoštevamo položaja otokov, ampak ponavljam, da med vašimi in našimi otoki obstajajo velike razlike v oddaljenosti od celine.

Gospod Guerreiro, že drugič ste trdili, da naš pristop ne sme temeljiti na začasnih merilih. Naš položaj očitno ni začasen: naš položaj je trajen, vendar ne prosimo za trajno zagotovitev pomoči na tej ravni za vedno, ker je naš cilj dohiteti povprečje preostale Skupnosti.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – To poročilo vključuje koristen pregled težav, s katerimi se soočajo Azori, Kanarski otoki, Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinique, Reunion, Saint-Martin in Saint-Barthelemy, ker so v geografskem smislu oddaljene od Evropske unije, prav tako pa poudarja neenakosti pri obravnavanju različnih čezmorskih ozemelj držav članic.

Pod suverenostjo držav članic še vedno obstaja veliko regij, ki nimajo enakega statusa kot najbolj oddaljene regije. Tako so na primer državljani Britanskih Deviških otokov ali Grenlandije državljani Evropske unije, vendar se evropske parlamentarne volitve v teh regijah ne izvajajo, medtem ko so državljani Arube državljani Evropske unije in zato glasujejo na evropskih parlamentarnih volitvah. Še bolj zapleteno je dejstvo, da nobeno od prej omenjenih ozemelj ni dejansko del Evropske unije.

Prepričan sem, da mora postati odnos med Evropsko unijo ter čezmorskimi ozemlji držav članic in državljani vseh teh ozemelj enoten, pri čemer je treba upoštevati enako obravnavanje državljanov Evropske unije.

27. Strategija potrošniške politike EU 2007−2013 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0155/2008) Lasseja Lehtinena v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o strategiji potrošniške politike EU 2007–2013 (2007/2189(INI)).

  Lasse Lehtinen , poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, poročilo, ki ga bomo obravnavali, smo natančno prebrali v odboru, za kar se zahvaljujem svojim kolegom in zlasti vsem poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin. V duhu soglasja smo ugotovili, da si Komisija hvalevredno prizadeva za izpostavljanje težav potrošnikov na vseh področjih politike.

Ta celina ne bo mogla biti konkurenčna na svetovnih trgih, če ne bo konkurenčna na svojem notranjem trgu. 27 majhnih nacionalnih trgov je treba združiti v največji maloprodajni trg na svetu.

Da bi se vzpostavil uspešen notranji trg, si je treba prizadevati za povečanje zaupanja potrošnikov. Močne in neodvisne potrošniške organizacije imajo pomembno vlogo pri tem.

Ena od možnosti za povečanje zaupanja je v naših razpravah izstopala bolj kot ostale možnosti in je prav tako povzročila edino nestrinjanje, ki ga je vredno omeniti. To je možnost, da bi imeli potrošniki na voljo orodje za izterjavo odškodnin v primeru težav. Stališče, izraženo v tem poročilu, je, da morajo potrošniki nujno imeti na voljo sistem čezmejnih kolektivnih pravnih sredstev v primeru spora.

Komisarka Kuneva je že obljubila, da bo začela preučevati, katera kolektivna pravna sredstva bi lahko delovala v Evropi. V Evropi se strinjamo vsaj o tem, kakšnega sistema ne bi smeli imeti. Tak sistem ne bi smel biti podoben ameriškemu sistemu kolektivnih pravnih sredstev, ki koristi predvsem odvetnikom in ne potrošnikom. Naš cilj v Evropi mora biti oblikovati sistem, pri katerem so odškodninski zahtevki neposredno povezani z dejansko povzročeno škodo. Ta način, na katerega se spremljajo dejavnosti, ne bi bil toliko osredotočen na kazen, ampak bolj na doseganje pravice za potrošnike. S kolektivnimi pravnimi sredstvi se zato ne bi zagotavljale nove pravice za potrošnike, ampak bi se zagotovilo, da se lahko njihove sedanje pravice v celoti uveljavljajo.

Konservativci kot skupina niso želeli narediti koraka naprej v zvezi z zamislijo o kolektivnih pravnih sredstvih. Predlagani razlog je, da je Komisija že obljubila, da bo začela pripravljati predloge v zvezi s tem. Vendar je Parlament politični nosilec odločanja, ki ga izvolijo prebivalci Evrope, pri čemer moramo poskrbeti, da je njihova večinska volja jasno izražena. Pooblaščeni smo, da razmislimo o novih in natančnih rešitvah za vprašanja, za katera javnost meni, da so problematična, ter jih predlagati Komisiji, kar je tudi naša obveznost.

Predlagal sem, da Komisija preuči, ali bi bilo koristno uvesti delovno mesto varuha pravic potrošnikov, ki bi poročal Komisiji in bi zlasti obravnaval čezmejne zadeve. Ta visoki uradnik bi lahko deloval kot varuh, nekakšen selektivni organ, tako kot v nacionalnem okviru, kadar se izvajajo pravna sredstva. Upajmo, da bodo poročilo in kompromisi iz poročila dobili čim širšo podporo.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Parlamentu, ker podpira cilje in ukrepe iz naše strategije potrošniške politike za obdobje 2007−2013, ter seveda za močno podporo in prizadevanje poročevalca.

Strinjam se s stališčem Parlamenta, da je treba preoblikovati 27 majhnih nacionalnih trgov v vseevropski maloprodajni trg, ki bi bil največji na svetu. Da bi to dosegli, je treba povečati zaupanje potrošnikov v čezmejne nakupe. Pogosto pravimo, da je zaupanje valuta sodobnega gospodarstva. Menim, da bi lahko z našim trudom in znatnim prizadevanjem s podporo sklopa naših strategij postopno dosegli ta cilj.

V tem smislu prav tako zelo cenim podporo predlagani okvirni direktivi o pogodbenih pravicah potrošnikov, ki je orodje za doseganje cilja. Zlasti me veseli soglasje Parlamenta, da je potrebna ciljno usmerjena popolna uskladitev na področjih, na katerih so ugotovljena ozka grla delovanja notranjega trga.

Kar zadeva pregled stanja potrošniških trgov, sem hvaležna, da se Evropski parlament strinja s to pobudo, in se veselim vaše popolne podpore pozneje v tem letu. Pregled stanja je bistven za doseganje cilja strategije glede boljšega razumevanja, kako notranji trg deluje za naše potrošnike, da se izmeri rezultat notranjega trga za potrošnike. Potem ko bo pregled stanja v celoti pripravljen, bomo lahko resnično dosegli boljšo ureditev in sprejemali politične odločitve na podlagi dokazov. Prav tako je pomembno, da našim državljanom pokažemo, da razumemo njihove vsakodnevne skrbi in da se lahko nanje odzovemo.

Izpostavili ste vprašanje pravnih sredstev. Zahvaljujem se, ker podpirate osredotočenje strategije potrošniške politike na pravna sredstva in uveljavljanje. Pravna sredstva so skupaj z uveljavljanjem ključni del te strategije. Tako kot vi sem tudi jaz trdno prepričana, da morajo biti evropski potrošniki za zagotovitev delovanja evropskega notranjega trga prepričani, da lahko uveljavljajo svoje pravice in pravna sredstva v celotni Evropski uniji. Prav tako menim, da bi se z dopolnjevanjem sodnih in nesodnih ter posameznih in kolektivnih pravnih sredstev omogočila najučinkovitejša in ustrezna obravnava potrošniških sporov. To bi koristilo potrošnikom in tudi uglednim podjetjem. Osebno menim, da so lahko sodna in nesodna kolektivna pravna sredstva učinkovit način za krepitev okvira pravnih sredstev, ki smo ga že vzpostavili za evropske potrošnike. To smo dosegli s spodbujanjem mehanizmov alternativnega reševanja sporov, vzpostavitvijo evropskega čezmejnega postopka v sporih majhne vrednosti in novo sprejeto direktivo o mediaciji.

Seveda bo treba natančno oceniti vsak prihodnji ukrep na tem področju. Kot veste, sem uvedla dve študiji, katerih cilj je dodatno preučevanje vprašanja kolektivnih pravnih sredstev. Pri prvi se bosta preverjali učinkovitost in uspešnost sedanjih mehanizmov kolektivnih pravnih sredstev; ocenilo se bo, ali so potrošniki v državah članicah, kjer kolektivna pravna sredstva niso na voljo, oškodovani, in preveril obstoj negativnih vplivov na enotni trg.

Z drugo študijo se bodo zagotovili podatki o težavah, s katerimi se spopadajo potrošniki pri uveljavljanju pravnih sredstev pri skupinskih tožbah ter analizirale gospodarske posledice teh težav za potrošnike in zadevni trg.

Rezultate teh študij ter podatke, ki jih bodo posredovale zainteresirane strani in države članice, nameravam uporabiti pri pripravi sporočila, ki naj bi ga Komisija sprejela do konca leta 2008. Cilj tega sporočila bo javno in splošno posvetovanje o možnostih, ki jih imajo potrošniki na voljo na področju kolektivnih pravnih sredstev.

Hkrati preučujem, kako so direktivo o opustitvenih tožbah izvajale države članice in kakšen je njen vpliv na uveljavljanje pravic potrošnikov v EU. Moji sklepi bodo predstavljeni v poročilu, ki ga mora sprejeti tudi Komisija konec tega leta.

Še enkrat se zahvaljujem Parlamentu, ker je predstavil svoje stališče o novi potrošniški politiki, ki temelji na trgu, pri kateri obveščeni in usposobljeni potrošniki samozavestno iščejo najboljše ponudbe v smislu cene in kakovosti na največjem maloprodajnem trgu na svetu in imajo koristi od njega.

  Piia-Noora Kauppi, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − Gospod predsednik, strinjam se s sporočilom Komisije in poročilom gospoda Lehtinena, ki sta dobro uravnoteženi deli.

Poleg tega je v teh dveh dokumentih upravičeno izpostavljeno pomembno stališče, ki ga je treba obravnavati na ravni EU – potrošniška politika je in mora biti del notranjega trga.

Pri tem izpostavljam mnenje, ki ga je odbor za ekonomske zadeve upravičeno izpostavil v svojem poročilu: dokončna vzpostavitev notranjega trga je sama po sebi odlična potrošniška politika. Z vseevropsko konkurenco se znižujejo cene ter povečujeta kakovost in izbira potrošnikov. Zahtevati je treba, da bodo imeli vsi potrošniki v EU dostop do te izbire.

Potrošniki spodbujajo tržno gospodarstvo na notranjem trgu in lahko s svojimi odločitvami zaščitijo svoje interese. Zato je najpomembnejše dosledno izvajanje veljavnih direktiv na področju notranjega trga.

V mnenju odbora za ekonomske zadeve sta upravičeno izpostavljeni dve področji, ki sta zlasti pomembni v zvezi s tem. Prvič, finančne storitve: pravi notranji trg za bančništvo, posojila, zavarovanja itd. je potreben za krepitev moči evropskih potrošnikov. To je zlasti nujno, ker so z demokratičnim razvojem najboljše mogoče investicijske storitve vedno bolj pomembne za vse. Pri tem je treba odpraviti velike ovire.

Drugič, e-trgovina. To je povezano z delovanjem finančnih trgov in pogojeno z razvojem plačilnih sistemov, vendar je prav tako pomembno za praktično vse vidike notranjega trga, ker se z internetom zagotavlja resnični evropski trg. Zato moramo zagotoviti, da bo evropska e-trgovina resnično delovala, pri čemer morajo potrošniki sprejemati prave odločitve.

  Diana Wallis, pripravljavka mnenja odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, v odboru za pravne zadeve se strinjamo z vami, gospa komisarka: znebiti se moramo teh 27 majhnih trgov, vendar je pri tem potreben precej bolj usklajen pravni okvir. Menim, da bo sodelovanje vseh delov Komisije, ki sodelujejo z notranjim trgom, izhodišče, ki nam bo pomagalo to doseči. Vprašanji, za kateri smo se dolgo zanimali in menili, da morda nista bili dovolj pogosto izpostavljeni, sta projekt pogodbene zakonodaje in skupni referenčni okvir.

Ne želimo meniti, da pozabljamo na to in da vsi nadaljujejo z naslednjo stvarjo, pri čemer vas podpiramo v smislu kolektivnih pravnih sredstev, vendar si moramo prav tako prizadevati za skupni referenčni okvir. Želimo si, da bi bila bolj izpostavljena pravna sredstva v obliki alternativnega reševanja sporov, zlasti prek spleta, kar naš odbor že dolgo podpira. Veseli nas, da obravnavate kolektivna pravna sredstva in da smo dosegli napredek na tem področju, vendar se pri tem ne sme zgoditi tako kot pri pogodbeni zakonodaji, ko so nas zmedla vprašanja o pravni podlagi in druga vprašanja.

  Anna Hedh, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarki Megleni Kunevi in poročevalcu Lasseju Lehtinenu.

Strinjam se s strategijo in sem zelo vesela, da se potrošniki obravnavajo kot pomembna skupina, za katero je treba poskrbeti. Vsi vemo, da notranji trg ne bo nikoli uspešen, če potrošniki ne bodo zadovoljni in varni. Vendar se strinjam z mnenjem poročevalca, da je treba stalno spremljati strategijo, če želimo, da se resnično razvije v korist potrošnikov.

Kot poročevalka glede strategije v odboru za pravice žensk in enakost spolov sem razočarana, da je glavni poročevalski odbor upošteval le enega od naših 13 predlogov sprememb. Ti predlogi vsebujejo veliko pomembnih in smiselnih predlogov. Zavzemali smo se za jasnejši vidik spolov. Potrošniška politika zagotovo ni nevtralna glede na spol. Spol je treba upoštevati prav tako kot otroke, starejše in invalide. Upam, da se bo lahko to ponovno obravnavalo pri naslednji reviziji.

  Colm Burke , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Lehtinenu in poročevalcem v senci za dobro sodelovanje v zadnjih nekaj mesecih. To poročilo uvaja nekaj zelo pozitivnih elementov na področju potrošniške politike, ki se razvijajo. Potrošniki lahko svoje pravice uveljavljajo le, če so seznanjeni z njimi, pri čemer je krepitev moči potrošnikov v EU osrednji del tega poročila, kar se bo doseglo z izobraževanjem in kampanjami za povečevanje osveščenosti. Posebna pozornost bo namenjena temu, da bodo potrošniki ustrezno usposobljeni in da bodo imeli potrebna orodja za povečanje zaupanja v digitalno okolje.

Poročilo podpira prizadevanje Komisije za okrepitev sodelovanja na področju varnosti izdelkov na mednarodni ravni, zlasti s kitajskimi in ameriškimi organi. Neprekinjen dialog in izmenjava informacij o varnosti izdelkov sta v interesu vseh strani in sta temeljna za vzpostavitev zaupanja potrošnikov.

Kar zadeva pravna sredstva potrošnikov, skupaj s kolegi v skupini PPE-DE odločno podpiram preprost in učinkovit dostop do pravnih sredstev za vse potrošnike v EU. Vemo, da so nesodna pravna sredstva priljubljena rešitev za večino potrošnikov, ker najhitreje in po najnižji ceni prinesejo koristi za potrošnike.

Na začetku razprave sem enkrat že povedal, da ne podpiram pozivov k zakonodajnemu ukrepanju glede uvedbe slabo premišljenega sistema kolektivnih pravnih sredstev v EU. Komisija zdaj pripravlja različne študije o obstoječih sistemih pravnih sredstev za potrošnike v državah članicah in, namesto da bi ugibali o rezultatih študij Komisije, skupaj s kolegi iz skupine PPE-DE pozivam k močni vlogi Parlamenta in držav članic pri ocenjevanju rezultatov študij pred odločanjem o nadaljnjem ukrepanju. Prenagljena uvedba sistema kolektivnih pravnih sredstev, ki bi bil drag in neučinkovit, ni v interesu potrošnikov. Sicer pa podpiram poročilo.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, zahvaljujem se gospodu Lehtinenu za zelo dober osnutek poročila, ki zagotavlja zelo trdno podlago za naše razprave.

Rada bi izpostavila tri zelo pomembne točke iz tega poročila. Prva je potreba po zagotavljanju, da imajo vodilno vlogo instrumenti, ki jih so že na voljo v Evropski uniji za spodbujanje varnosti in preprečevanje. Zato je zelo pomembno, da se sistem RAPEX dodatno izboljša, da bo lahko učinkoviteje koristil potrošnikom.

Druga zelo pomembna točka je, da je treba okrepiti in izboljšati Solvit, ki je ključni instrument. Vrzeli pri obveščanju potrošnikov so še vedno zelo velike, pri čemer preveč potrošnikov še ni nikoli slišalo za Solvit in ne vedo, kako bi lahko rešili svoje številne težave. To je prav tako zelo pomembno.

Prav tako sem zelo zadovoljna, da bo Evropska komisija še enkrat preučila znak CE. Veliko ljudi meni, da je znak CE varnostni znak, vendar žal to ne drži. Skupaj z vami in komisarjem Verheugenom bi radi zagotovili, da bodo pravila, ki urejajo ta znak, oblikovana tako, da bomo lahko javnosti v prihodnje zagotovili, da se lahko zanesejo na varnost izdelkov, označenih z znakom CE. To je zelo pomemben cilj.

Zadnji in najpomembnejši predlog po mnenju moje skupine pa je sistem kolektivnih pravnih sredstev, ki ga zagovarjamo v skupini socialdemokratov. Celotni pravni red nima nobenega smisla, če potrošniki ne morejo uveljavljati svojih temeljnih pravic zaradi čezmejne razsežnosti, zaradi katere je zelo težko spoštovati zakone, ali ker imajo majhne zahtevke za manjšo škodo, čeprav lahko ti zahtevki sčasoma izčrpajo ljudi. Nujno je, da spodbujamo Evropsko komisijo pri preverjanju in razvoju takega sistema, ter da jo pozovemo, da to naredi in da čim prej pripravi ustrezen osnutek zakonodaje, da bodo naši potrošniki resnično ustrezno varni in zaščiteni.

Zelo obžalujem dejstvo, da skupina PPE-DE meni, da se ni primerno dovolj odločno in zavzeto zavzemati za ta sistem, da bi lahko potrošniki in javnost zares zaupali v Evropsko unijo in notranji trg, ker tako zaupanje temelji na zavedanju, da so potrošniki ustrezno zaščiteni, kadar kupujejo v Evropi.

  Alexander Graf Lambsdorff, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, najprej čestitam Lasseju Lehtinenu za dober in uravnotežen osnutek poročila. Strinjamo se z zelo veliko točkami. Eden od razlogov za to je zelo dobro delo, ki ga je opravila Komisija v tem primeru. Nekaj točk pa je spornih.

Potrošniška strategija bo ena od glavnih tem razprave v naslednji fazi razvoja notranjega trga. Najpomembnejši del treh glavnih izzivov, s katerimi se spopada Evropska unija (rast, zaposlovanje ter priznavanje in izpolnjevanje potreb ljudi), je 490 milijonov potrošnikov. Notranji trg lahko postane največji maloprodajni trg na svetu. Zato skupina ALDE podpira ciljno usmerjeno prizadevanje Komisije, da bi se iz 27 majhnih trgov oblikoval en velik maloprodajni trg.

Prav tako pozdravljamo način, na katerega je v osnutku poudarjen horizontalni element potrošniške politike, in predlog o imenovanju tako imenovanih uradnikov za odnose s potrošniki. V zvezi s tem izpostavljam predlagano krepitev evropskih potrošniških centrov ter posebno pozornost, ki je namenjena potrebam otrok in starejših.

Dovolite, da povem nekaj besed o temi kolektivnih pravnih sredstev, v zvezi s katerimi imamo težave. Na voljo je bilo malo podatkov in imeli smo veliko dvomov. Gospa Meglena, menim, da bi bilo prezgodaj reči, da boste dobili trdno podporo Parlamenta v tej zadevi. Pravkar je skupina PPE-DE povedala, da vas ne bo podprla. Menim, da skupina PPE-DE ne upošteva resničnih težav. Škoda, ki prizadene veliko potrošnikov v več kot eni državi, je razpršena. Komisija povsem upravičeno razmišlja o tej zadevi in jo preučuje v študiji. Na drugi strani so dvomi skupine PSE, ki za vsako ceno zahteva, da bi bil ta instrument politično orodje, ne glede na resnične težave, ki so raznolike.

Težave imamo na primer s pravno podlago. Kje v pogodbi piše, da lahko Komisija in Parlament posegata v zakone o pravdnem in kazenskem postopku držav članic? Kaj nam je pravkar povedala Diana Wallis v imenu odbora za pravne zadeve? Težave glede pogodbene zakonodaje še vedno niso rešene. Vprašanje vključevanja in izločanja ter vloga varuha človekovih – veliko težav je treba še rešiti. Ni dovolj, da rečemo, da ne želimo imeti ameriškega sistema. Američani so imeli pri oblikovanju svojega sistema najboljše namene. Ni treba poudarjati, da niso namerno že na začetku oblikovali slabega sistema.

Zato moramo ohraniti agnostično in kritično stališče. Počakati moramo na študijo, resno upoštevati njene ugotovitve in nato začeti z obveščeno, nedogmatično in odgovorno razpravo, kot se spodobi za ta parlament.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v poročilu gospoda Lehtinena so obravnavana pomembna vprašanja strategije za kakovost v prihodnjih letih. Ta strategija je pomembna za državljane Unije, pri čemer izpostavljam nekatere težave, ki so povezane s tem. Pri oblikovanju nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU morajo bolj sodelovati potrošniške organizacije, ki se v nekaterih državah srečujejo s težavami pri izvajanju dejavnosti in pridobivanju sredstev. Unija mora zagotoviti več vsebinske in finančne pomoči tem organizacijam. Kolektivne sisteme pravnih sredstev, ki se uporabljajo v nekaterih državah, je treba uporabiti za boj proti nepoštenim udeležencem na trgu, pri čemer je treba kolektivni sistem pravnih sredstev uvesti na evropski ravni.

Evropski potrošniški centri v posameznih državah ter potrošniške organizacije in zagovorniki pravic potrošnikov morajo okrepiti dejavnosti obveščanja in izobraževanja, katerih cilj je posebna zaščita najranljivejših potrošnikov. Zaščita lahko postane učinkovitejša s sodelovanjem potrošniških centrov Solvit in RAPEX. Podpiramo to poročilo.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Hvala, gospod predsednik. Podpora na področju pravic potrošnikov pogosto ni dovolj velika in jo je treba okrepiti. Zato se zahvaljujem poročevalcu ter članom odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki so uspešno okrepili podporo za potrošniške skupine, ki najbolj potrebujejo zaščito: otroci in starejši.

Zaradi močne podpore potrošnikom so potrebne dejavne potrošniške organizacije. Posamezniki niso močni, če so sami. S pomočjo teh organizacij potrošniki postanejo močnejši ter pridobijo več znanja in informacij. Te organizacije zato potrebujejo zanesljivo in varno financiranje. Vendar je treba odpraviti negotovost, ki zdaj prevladuje pri nakupih preko nacionalnih meja, z uvedbo možnosti za vložitev skupinskih tožb zoper podjetja, ki kršijo zakonodajo. Sedanja največja težava potrošnikov je, da je težko doseči obravnavo spora med različnimi državami, ker ni pristojnega organa za reševanje takih čezmejnih sporov. EU mora najprej vzpostaviti organe za reševanje sporov, ne pa oblikovati dodatno zakonodajo EU. Menim, da je predlog o imenovanju varuha pravic potrošnikov EU zelo nejasen. Zakaj bi uvajali dodatne službe, ki bi se financirale na ravni EU, s čimer bi tvegali zmanjšanje odobrenih proračunskih sredstev za potrošniške organizacije? Potrošniki zopet ne bodo imeli nobene koristi od tega.

Na koncu dodajam, da mi je žal, ker so bili predlogi sprememb odbora za pravice žensk in enakost spolov kot običajno zavrnjeni v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Zaslužili bi si boljšo usodo.

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, z veseljem prvič prevzemam besedo na področju pristojnosti, na katerem bom z veseljem delala. Seveda je pozitivno, da v tem poročilu Evropski parlament prevzema pobudo za varstvo pravic potrošnikov. Vendar se bojim, da bo ta zakonodaja povzročila le postopno in površno popravljanje napak. Z nekaterimi popravki se bo prikrilo dejstvo, da je EU organizirana tako, da bo imela obravnava prostega pretoka blaga, kapitala in storitev vedno prednost pred obravnavo potrošnikov in drugih težavnih področij. Menim, da današnja razprava kaže na to.

Omenila bi dva zelo posebna primera načinov, na katere moramo zaščititi pravice potrošnikov. Ključno je, da zaščitimo pravico potrošnikov do pritožbe v njihovi državi in njihovem jeziku ter da se omogoči preverjanje živil in drugega blaga, ki bi lahko ogrožali zdravje, pri uvozu v posamezne države. Posamezne države morajo imeti možnost, da izvajajo preglede in zahtevajo višji standard, kot ga določajo predpisi EU, zaradi skrbi za varstvo okolja in zdravje potrošnikov. Strategija EU glede zdravja potrošnikov mora temeljiti na načelu previdnosti in ne na ideološkem prepričanju, katerega edini cilj je omogočanje prostega pretoka vsega blaga prek meja. To se lahko naredi z zaščito pravice do pritožbe in vzpostavitve stika s pravnimi organi na lokalni ravni ter omogočanjem, da se uvoz blaga ustavi, če za to obstajajo razlogi, ki so povezani z zdravjem.

  Sergej Kozlík (NI). - (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v poročilu je upravičeno ocenjen pozitivni vpliv eura v smislu zmanjšanja stroškov finančnih transakcij. Potrošniki so ugotovili, da je lažje primerjati cene pri čezmejnih stikih in so prav tako pozdravili več maloprodajnih možnosti na notranjem trgu. Strinjam se, da je treba spodbujati nove države članice, da nadaljujejo z reformami in da sprejmejo euro takoj potem, ko izpolnjujejo maastrichtska merila, da bi se v celoti izkoristila skupna valuta na notranjem trgu.

Evropski parlament bo imel kmalu priložnost, da preskusi ta predlog v praksi, ko bo razpravljal o širitvi območja eura na Slovaško republiko. Slovaška je z velikim prizadevanjem in veliko pred načrtovanim ciljem izpolnila maastrichtska konvergenčna merila. Zavračam odnos nekaterih kolegov, ki nas zdaj napadajo z nejasnim in nerazločnim protiargumentom o stalni trajnosti teh meril. To bi se lahko nadaljevalo v nedogled.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). - Gospod predsednik, zagotoviti je treba prost pretok ponudnikov storitev in potrošnikov ter blaga in storitev na notranjem trgu.

Potrošniki ne smejo biti manj zaščiteni v drugih državah članicah kot doma, če želimo zagotoviti in okrepiti čezmejne dejavnosti. Zato pozdravljam horizontalni pristop potrošniške politike in boljšo zaščito, ki bo posledica tega pristopa.

Vključuje usposobljene potrošnike in močno zaščito potrošnikov ter podjetjem prijazno zakonodajo o notranjem trgu. Vendar smo zaskrbljeni zaradi prenagljenega pristopa v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi.

Prezgodaj je za sprejetje stališča v Parlamentu. Potrebne so temeljite študije obstoječih sistemov v državah članicah in ocena potrebe po evropskem kolektivnem sistemu pravnih sredstev. Zaenkrat še ne vemo dovolj o posledicah v smislu zlorabe tveganj, višjih stroškov za potrošnike in podjetja ter ostrejših predpisov.

Menim, da nihče ne bil podprl uvedbe evropskega sistema v EU, če bi poznal vse slabe strani in nesorazmerne posledice, ki bi jih to povzročilo. Zaenkrat spodbujamo druge vrste pravnih sredstev, ki so hitrejše in cenejše ter omogočajo, da države članice sprejemajo odločitve o pravni ureditvi na nacionalni ravni. Obstoječi instrumenti in nezakonodajna orodja se lahko uporabljajo na ravni EU.

Pozivamo Komisijo, da izvede študijo ter predstavi svoje rezultate Parlamentu in državam članicam. Zakaj bi naredili več, kot je potrebno, da bi dosegli cilje iz pogodbe? Zakaj bi odpravili možnost izbire za države članice, ki imajo različne mehanizme za reševanje sporov? Odgovoriti je treba na veliko vprašanj.

Zaenkrat še ni bilo jasno povedano, da kolektivni sistem pravnih sredstev EU pomeni dodano vrednost za notranji trg ter njegove potrošnike in podjetja. EU ne sme sprejemati predpisov, če nima dobrih razlogov zanje.

  Bernadette Vergnaud (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem Lasseju Lehtinenu za njegovo odlično delo in sposobnost poslušanja. Cilj njegovega poročila je izboljšati strategijo Komisije, ki že temelji na načelih varstva in usposabljanja potrošnikov.

Podpiram horizontalni pristop, ki ga zagovarja poročevalec kot način za prilagoditev varstva potrošnikov, zlasti najranljivejših potrošnikov, učinkovitemu notranjemu trgu. Prav tako je bistveno, da imajo potrošniške organizacije večjo vlogo pri pripravi zakonodajnih predlogov.

Kar zadeva varnost izdelkov, mora Komisija povečati svoje prizadevanje za nadzor na trgu; prav tako mora čim prej oblikovati načela za sistem znaka CE, s katerim se bodo resnično zagotovile kakovost, sledljivost in varnost.

Na koncu je bistveno izboljšati dostop do pravnih sredstev s predlaganjem evropskega sistema kolektivnih pravnih sredstev, s katerim se bo omogočilo potrošnikom, da bodo v celoti uveljavljali svoje pravice, kadar se dokaže škoda, medtem ko se bodo hkrati preprečile nevarnosti ameriškega sistema. Z glasovanjem za te stvari se lahko le okrepi zaupanje javnosti v evropski model trga, ki je odprt in zagotavlja zaščito.

  Andreas Schwab (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, potrošniška strategija Komisije vključuje različna tematska področja, v zvezi s katerimi večinoma podpiramo njeno stališče. Gospa Kuneva, tudi vas podpiramo pri vašem osebnem zavzemanju za oblikovanje enotnega trga ter vašem osredotočenju na potrošnike in njihovo vlogo na notranjem trgu.

Obstajajo različna področja s skupnimi temelji. Izpostavljen je bil že cilj krepitve evropskih potrošniških centrov in sistema Solvit. Ta cilj podpirajo vse stranke. Prav tako priznavamo potrebo po horizontalnem pristopu k potrošniški politiki, vendar obžalujemo, da se pogodbena zakonodaja ne izpostavlja dovolj. Poskrbeti moramo, da se s pogodbeno zakonodajo ne bodo omilili naši predlogi, da na koncu ne bomo imeli celega mozaika zakonodaje. Z današnjim glasovanjem v odboru se je pokazalo, da potrošniki zaupajo zakonodaji, če so prepričani, da jo poznajo. Če se časovni roki med posameznimi organi močno razlikujejo, se zaupanje potrošnikov znatno zmanjša. Zato potrebujemo skupni referenčni okvir, ker potrebujemo skupne standarde, da bomo vzpostavili zaupanje potrošnikov.

Enako velja za kolektivna pravna sredstva. Slišali smo, da so različne skupine zavzele različna stališča. Stališče skupine PPE-DE je zelo jasno. Strinjamo se z analizo, da obstajajo nekatere šibke točke, kadar so interesi potrošnikov slabše zaščiteni, zlasti v zvezi s čezmejnimi transakcijami. Vendar zaman iščemo analizo razlogov, zaradi katerih te šibke točke obstajajo, pri čemer nihče v tem parlamentu ni zagotovil nobene razlage. Obljubljeno je bilo, da se bodo izvršile študije. Prebrali jih bomo zelo natančno, stran za stranjo. Vendar če bo v teh študijah analizirano le pravno stališče in ne razlike med državami članicami v smislu izvajanja zakonodaje, na koncu ne bomo dosegli nobenega napredka.

Zato vam povem, gospa Kuneva, da smo pripravljeni na resnični napredek in da imamo zelo konstruktiven pristop h krepitvi obstoječih pravic, vendar da teh pravic potrošnikov ni mogoče učinkoviteje izvajati, če ne delujejo ustrezno v praksi. V Nemčiji imamo zakon o testnih primerih vlagateljev kapitala, v skladu s katerim so številni delničarji vložili skupinsko tožbo zoper Deutsche Telekom; med temi postopki je postalo jasno, da se teorija in praksa v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi zelo razlikujeta.

  Gabriela Creţu (PSE). - (RO) Jasno je, da so potrošniki, ki so dobro obveščeni o svojih pravicah, bolj zadovoljni in da lahko zagovarjajo svoje interese. Kljub temu državljani poleg znanja potrebujejo tudi instrument, s katerim lahko zahtevajo odškodnino, če so njihove pravice kršene. Zato menimo, da so skupinske tožbe potrebne in dobrodošle v obliki, ki je učinkovita za potrošnike in uravnotežena za trg. Prav tako sta potrebna nadaljevanje in krepitev postopka nadzora nad notranjim trgom.

Menimo, da je obstoječ javnomnenjski barometer zelo uporaben in bomo prav tako podprli njegovo financiranje v proračunu za leto 2009, vendar bomo zahtevali večji poudarek na beleženju in primerjavi cen blaga in storitev, ki se tržijo v 27 državah članicah. Nenazadnje ne smemo pozabiti, da morajo pravice potrošnikov prav tako delovati na področju storitev, vključno s finančnimi storitvami v digitalnem okolju, kjer je stopnja tveganja veliko večja in je veliko težje dokazati kršenje pravic.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se Lasseju Lehtinenu za zelo izčrpno poročilo, ki vsebuje veliko izjemno pomembnih zamisli. Komisarka je že povedala, da si zaradi zagotavljanja boljšega obveščanja in samozavesti potrošnikov ter njihove kritične izbire želimo inovativne in varne izdelke in storitve. Vse to izhaja iz podpore potrošnikom in povečevanja njihovih pravic.

To govorim zlasti gospodu Lasseju, ker sem razočaran, da je dovolil, da je to dobro delo zasenčilo eno samo vprašanje. Težava v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi je, da so naši kolegi v skupini socialdemokratov prehitro sklepali, da si želijo novo evropsko zakonodajo. Gospa komisarka, vesel sem, ker ste potrdili, da izvajate dve študiji, ne le ene, ki natančno obravnavata to vprašanje. Mi na tej strani parlamenta želimo počakati na poročilo, da ne bomo prehitro sklepali, vendar kaže, da naši kolegi na strani socialdemokratov menijo, da je že to zelo dobro in da, ker tega poročila nismo podprli, ne podpiramo potrošnikov. Prebrati morate le nekaj sporočil za javnost – slikovita in rdeče obarvana sporočila – ki jih je objavila zadevna stran Parlamenta. Odločno zavračam dejstvo, da ta stran parlamenta nasprotuje človekovim pravicam, ker se ne zavzemamo vnaprej za predlog, o katerem nimamo informacij. To govorim vsem navzočim kolegom: povečevanje birokracije in morebitno povečevanje velikih stroškov za potrošnike ni dobro za potrošnike. Počakajmo na rezultate.

Alexandru Lambsdorffu bi rad povedal, da je dovolil, da ga je to prevzelo, vendar če želi, da bomo jutri soglasno podprli poročilo Lasseja Lehtinena, mora glasovati za naša predloga sprememb 5 in 6, na podlagi katerih bodo vrata ostala odprta. Počakali bomo na poročilo gospe Kuneva ter ga nepristransko pregledali in preučili, vendar bomo medtem še naprej veliki zagovorniki potrošnikov na notranjem trgu in njihovih dejanskih pravic, ki jih bodo potrošniki pridobili z veljavno zakonodajo, ki jo imamo zdaj na voljo.

  Joel Hasse Ferreira (PSE). - (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v poročilu gospoda Lehtinena je upravičeno obravnavano, da se lahko potrebe po varstvu potrošnikov zadovoljijo z zakonodajo le, če bo ta zakonodaja boljša in preprostejša, in da je potreben skladnejši pravni okvir za pravice potrošnikov.

Zato pozivam Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva močnim in neodvisnim potrošniškim organizacijam. Ta sredstva so nujna za doseganje napredka pri oblikovanju pravega notranjega trga za potrošnike.

Medtem je treba posebno pozornost in mojo podporo nameniti kolektivnim pravnim sredstvom, glede na pozitivne izkušnje v različnih državah članicah.

Prav tako bi rad povedal, tako kot je poudaril gospod Lehtinen, da bo odločen sistem za zaščito potrošnikov prav tako koristen za konkurenčne proizvajalce in prodajalce, da bodo proizvajali in prodajali več trajnostnega blaga, s čemer se bo povzročila bolj trajnostna rast.

Vendar poročilo gre še naprej in čestitam gospodu Lehtinenu, ker je izjavil, da mora biti zaščita potrošnikov sestavni del načrtovanja in oblikovanja izdelkov in storitev.

Končno, strinjam se z njegovim sklepom, da je potrebna učinkovita in boljša zaščita potrošnikov, da bi se doseglo boljše delovanje notranjega trga. Zahvaljujem se mu in menim, da imamo zdaj najboljše pogoje za dober strateški dogovor z gospo Kuneva na tem področju.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, ni treba poudarjati, kako pomembno je zadovoljstvo potrošnikov za podjetja. Vsi kot potrošniki vemo, da nepoštene poslovne prakse − namerno zavajajoče informacije ali nezadovoljive poprodajne storitve − učinkovito odvračajo od tega, da bi kupovali več blaga ali storitev od zadevnih podjetij. Vendar je pomembno, da imajo potrošniki vedno možnost prave izbire in da lahko izberejo drugega ponudnika storitev ali prodajalca. S tako izbiro se nedvomno ustvarja konkurenčni trg, na katerem se odvračanje potrošnikov udeležencem na trgu ne izplača. Podjetnik na konkurenčnem trgu ve, da lahko izgubi svoj položaj na trgu ter s tem svoj dobiček in možnosti za nadaljnji razvoj. Menim, da notranji trg Evropske unije ima take možnosti. Vesela sem, da je na voljo možnost oblikovanja notranjega trga, da je ta možnost na voljo zaradi potrošnikov in da je bilo to dejstvo upoštevano. Seveda ne menim, da tak trg že deluje. Potrošniki še vedno nimajo potrebnega znanja, da bi poiskali najugodnejše ponudbe, pri čemer jim nekateri podjetniki prikrivajo informacije. Poleg tega ponudniki storitev sami pogosto ne upoštevajo dovolj interesov potrošnikov.

Zato je pomembno zagotoviti, da se pravice potrošnikov spoštujejo, da imajo potrošniki pravico do popolnih, razumljivih, preprostih in preprosto primerljivih informacij ter da podjetja in zakonodajalci spoštujejo to pravico. Nič manj pomembno ni, da morajo biti potrošniki obveščeni o svojih pravicah in se zavedati orodij, ki jim pomagajo pri sprejemanju odločitev na prostem trgu. V zvezi s tem imajo veliko vlogo potrošniške organizacije. Prav tako ne smemo pozabiti, da sta varstvo pravic potrošnikov in možnost za njihovo učinkovito uveljavljanje zelo pomembna za ustrezno delovanje trga. Vendar je že poročevalec izpostavil, da se varstvo potrošnikov ne sme uporabiti kot izgovor za protekcionizem na trgu. Naša naloga je doseči pravo ravnovesje pri varstvu potrošnikov, da se ne bi oviral razvoj podjetništva.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Podpiram poročilo Komisije o strategiji potrošniške politike EU in sem vam, komisarka Kuneva, hvaležna za prizadevanje v zvezi s spodbujanjem potrošniške kulture, ki temelji na osveščanju potrošnikov in boljšem dostopu do informacij.

Menim, da so močne in neodvisne potrošniške organizacije bistvene za učinkovito potrošniško politiko, in sem vesela, da poročilo gospoda Lehtinena vključuje spremembe, ki sem jih predlagala v zvezi s členom 7, v katerem Parlament poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva potrošniškim organizacijam. To je povezano zlasti s finančno podporo za intenzivne programe usposabljanja, ki so namenjeni ljudem, zaposlenim pri potrošniških organizacijah. Potrošniške organizacije so najbolje obveščene o potrebah potrošnikov, zato se je treba posvetovati z njimi v zvezi z vsemi področji potrošniške politike, ki vplivajo na potrošnike.

Na koncu podpiram predloga sprememb člena 40, ki ju je predlagala moja politična skupina PPE-DE v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi. Komisija lahko predlaga evropski okvir, s katerim bi se vsem potrošnikom v vseh državah članicah zagotovil preprost dostop do različnih mehanizmov pravnih sredstev pri čezmejnih pritožbah, le, če se bo s študijo vpliva pokazalo, da je to potrebno.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) V smislu strategije varstva potrošnikov Evropske unije opozarjam na pomen kakovosti storitev in izdelkov. Medtem ko so potrošniki že navajeni na sodelovanje z uradi za varstvo potrošnikov v zvezi z izdelki, to ne velja za storitve. Potrošniki pogosto podpišejo pogodbe za opravljanje storitev, čeprav ne preberejo natančno pogodbenih določb, če pa jih preberejo natančno, menijo, da ne morejo predlagati nobenih sprememb. Dejansko nimajo enakih možnosti za pogajanje kot ponudniki storitev, čeprav bi se lahko z nekaterimi pripombami potrošnikov izboljšala vsebina pogodb in povečalo njihovo zaupanje.

Opozarjam na potrebo po zaščiti turistov in potnikov v zvezi z ravnanjem skladno z njihovimi pravicami, s katerimi jih žal veliko izmed njih ni seznanjenih in jih ne uveljavlja. Prav tako je treba posebno pozornost nameniti elektronskim storitvam. Zaupanje potrošnikov v digitalne storitve je bistveno za konkurenčnost Evropske unije in zlasti za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju.

Za konec naj omenim dejstvo, da moramo prav tako obravnavati kakovost javnih služb in v tem smislu varstvo potrošnikov.

  Magor Imre Csibi (ALDE). – (RO) Najprej čestitam gospodu Lehtinenu za dosledno poročilo. Kljub temu imam pripombo v zvezi z odstavkom 35 poročila. Ta odstavek je povezan z uvedbo delovnega mesta evropskega varuha pravic potrošnikov pri uradu evropskega varuha človekovih pravic. Zdi se, da je ta predlog precej zapleten in da ta postopek ni najbolj učinkovit.

Prvič, za uvedbo takega delovnega mesta so potrebna finančna sredstva. Potrebna bi bila prerazporeditev sredstev med evropskimi centri za varstvo potrošnikov in morebitnim novim varuhom pravic. Drugič, povečala bi se birokracija na ravni Evropske unije. Nenazadnje bi se naloge novo ustanovljenega varuha pravic prekrivale z nalogami evropskih centrov za varstvo potrošnikov. Menim, da se s tem novim instrumentom ne bo povečala učinkovitost reševanja pritožb, ki jih vložijo evropski potrošniki. Vendar menim, da se bo z učinkovitim in temeljitim izvajanjem zakonodaje zmanjšalo nezadovoljstvo, ki je povezano z delovanjem notranjega trga.

Na koncu pozivam predstavnike Evropske komisije, da upoštevajo odstavek 7, v katerem zahtevamo dodelitev ustreznih sredstev potrošniškim organizacijam v Evropski uniji.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, zaradi globalizacije naših trgov morajo imeti potrošniki močne in jasne pravice, ki jih je preprosto uveljavljati, pri čemer sem vesela zaradi zelo uspešnega prizadevanja Komisije na tem področju. V svojem lanskoletnem poročilu sem izpostavila, da bi se zaupanje potrošnikov v e-trgovino povečalo z vzorčnimi potrošniškimi pogodbami in boljšimi mehanizmi za obravnavo pritožb ter tudi z evropskim znakom zaupanja in listino potrošnikov. Vendar menim, da evropski varuh pravic potrošnikov ne bo veliko prispeval k temu. Namesto tega moramo povečati finančno podporo za obstoječe potrošniške organizacije in nadzorne organe v državah članicah, ker so to organi, ki vedno pogosteje odkrivajo nevarne izdelke iz Azije, tj. igrače, otroške čevlje in športno opremo. Danes je bilo že večkrat povedano, da državljani pričakujejo, da bomo vzpostavili učinkovitejše načine za obravnavo čezmejnih pritožb. S tem se dodatno utemeljuje uskladitev pravil v državah članicah. Vendar so težavna kolektivna pravna sredstva; morda so dobra za odvetnike, vendar so pogosto zelo draga za potrošnike ali ponudnike. Zato podpiram načrte Komisije, da bo najprej ocenila rezultate nemškega ali britanskega modela in šele nato razmislila o naslednjih korakih, pri čemer je socialdemokrati ne bodo zapeljali v slepo ulico. Cenim delo poročevalca in Komisije o reformi potrošniške politike.

  Evelyne Gebhardt (PSE). - (DE) Gospod predsednik, jutri nameravam osrečiti kolega Malcolma Harbourja, ker bom oblekla rdečo obleko in mu pokazala, da rdeči resnično vemo, kaj si želimo. To je dejansko razlika med tem, kar si želimo na levici, in kar nameravajo narediti na desnici, tj. ustvarjanje velikega modrega oblaka za prikrivanje dejstva, da si dejansko sploh ne želijo zaščite potrošnikov, ampak da se zavzemajo zlasti za zagovarjanje industrijskih interesov. Prav je, da to pojasnimo enkrat za vselej.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, če sem prav razumela, imam na voljo le dve minuti, vendar si želim, da bi bil lahko moj govor veliko daljši. Močno upam, da bom še naprej sodelovala z vami vsemi, ko boste imeli čas in interes za to, da bi skupaj obravnavali potrošniška vprašanja. To bi me zelo veselilo, ker sem prejela veliko pobud, tudi na tem poznem zasedanju.

Sprejemam politično zavezo, da bom še naprej obravnavala težave v zvezi s trajnostnim razvojem, delala na področju Evropske gospodarske skupnosti in direktive o splošni varnosti izdelkov ter iskala način, na katerega bi se lahko to dvoje dopolnjevalo med seboj. Seveda bom še naprej delala na področju digitalnega vodnika, ki je bil tema enega od mojih prvih pogovorov z gospo Roithová. Seveda sodelujem s kolegi komisarji; to področje postaja vedno širše in vključuje druga področja, vendar menim, da je to del privlačnosti tega področja.

Obstaja torej veliko stvari. Strinjam se z vami vsemi, ko ste rekli, da moramo izpostaviti pravice potrošnikov, če želimo oblikovati popoln notranji trg. To je dejansko edini način za izpolnitev in prilagoditev druge faze notranjega trga. Če bomo dosegli velik napredek z našim pregledom stanja, bo ta pregled stanja postal del širše slike notranjega trga, potem pa bomo že precej dobro razumeli, kako deluje evropski notranji trg.

Zlasti me je ganila gospa Dahl – žal mi je, da ni več prisotna na tem plenarnem zasedanju – ki je rekla, da je tokrat prvič spregovorila. Vendar kar zadeva sklicevanje na tako imenovano tekmovanje za najnižjo davčno stopnjo, menim, da če bomo imeli enaka pravila povsod v Evropski uniji in ne bomo le na najboljši način ščitili nacionalnih potrošnikov, ne smemo izbirati zmagovalcev, razen enega: če je zmagovalec potrošnik.

Pred leti smo začeli oblikovati dobro okolje za podjetja, kar je bilo prav. Vendar če želite razviti evropsko podjetje, tako podjetje potrebuje potrošnike, in ne moremo zanikati, da potrošniki potrebujejo enako odpravljanje ozkih grl, da se bodo povsod dobro počutili, na primer Švedi, ki živijo v Bruslju – potrebujemo enake pravice pri nakupovanju in e-trgovini ter drugih oblikah prodaje na daljavo.

Za trenutek bi se rada posvetila kolektivnim pravnim sredstvom. Natančno sem vas poslušala. Naj omenim, da je bila polovica od naših 10 meril za kolektivna pravna sredstva, ki smo jih razdelili, o katerih smo razpravljali in v zvezi s katerimi smo prejeli več kot 300 mnenj, povezanih s tem, da bi se odpravilo izplačilo kazenskih odškodnin, in zagotavljanjem, da cena postopka ne bi bila visoka. Zato je vsaj pet od teh meril povezanih z vprašanjem odprave dodatnih stroškov in to vprašanje tudi obravnavajo.

Menim, da je najbolje, da smo odprti in da ne ustvarjamo dogem, pri čemer prosim za vašo podporo v zvezi s tem. Zato bi vam prav tako rada povedala, da se pripravljamo na obveščanje: zato ni bila opravljena študija gospodarskega, socialnega in okoljskega vpliva, tako kot pri vseh naših zakonodajnih predlogih. Pripravljamo veliko več, tj. dve resnično zelo temeljiti in primerjalni študiji.

Naj vas povabim: do konca meseca bodo organizirane tri obsežne konference zainteresiranih strani: s podjetji, potrošniki in akademiki, pri čemer bodo naše službe zagotovile štiri mesta na delavnicah za predstavnike evropskega parlamenta. Vsi rezultati teh treh dogodkov bodo popolnoma javni, objavljeni na naših spletnih straneh in sporočeni na najboljši način, pri čemer bom seveda prisotna tudi jaz in bom vedno pripravljena na nadaljevanje razprave o vaših upih in skrbeh.

Na koncu se vam zahvaljujem in menim, da tokrat morda prvič nihče ni omenil, da bo Evropa vložila skupinsko tožbo. Menim, da je to pozitiven znak.

  Lasse Lehtinen , poročevalec. − Gospod predsednik, zahvaljujem se kolegom, ki so danes govorili, in seveda komisarki Kuneva za njen konstruktiven odnos, ki ga ima, odkar je prevzela svoje delovno mesto.

Imam nekaj pripomb. Gospa Kauppi je omenila finančne storitve. Vedno večje območje čezmejnega bančništva, zavarovalniške prodaje in upravljanja premoženja, ki ima nekaj zelo zapletenih instrumentov, je vedno večji problem. Predpisi so še vedno nejasni za potrošnike, tudi na nacionalni ravni. Zato menim, da tudi na tem področju potrebujemo sistem čezmejnih kolektivnih pravnih sredstev, ker bodo prispevala k temu, da bodo finančne institucije postale bolj odgovorne in previdne, ko bodo pojasnjevale pravice in tveganja potrošnikom.

Vsi poznamo žalostne številke, ki kažejo, kako se državljani v državah članicah bojijo nakupov blaga in storitev čez mejo, kar je v celoti posledica pomanjkanja zaupanja. Vendar sem prepričan, da bomo z nadaljevanjem v dobrem vzdušju, v katerem smo obravnavali to poročilo med sabo in s Komisijo, uspešno povečali zaupanje med evropskimi potrošniki.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 20. maja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Podpiramo stalno prizadevanje za nadaljnjo vključitev ravni ozaveščenosti potrošnikov kot potrebno podlago za učinkovito izvajanje obstoječega pravnega okvira za varstvo potrošnikov, zlasti v zvezi z najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

Potreben je izčrpnejši pravni okvir za pravice potrošnikov, hkrati pa moramo resnično upoštevati interese potrošnikov pri standardizaciji notranjega trga. Jasno je, da je močnejši in enotni sistem varstva potrošnikov, ki deluje po vsej Uniji, v interesu vseh potrošnikov. Oblikovanje notranjega trga je priložnost za izvajanje ukrepov za usklajevanje, da se obravnavajo težave, s katerimi se spopadajo potrošniki v vsakodnevnem življenju. Posebno pozornost je zato treba nameniti področjem, ki so povezana z novim digitalnim okoljem.

Dober potrošnik je potrošnik, ki se zaveda svojih pravic in ki ve, kako jih lahko upravičeno uveljavlja. V Skupnosti moramo razviti pravo potrošniško kulturo kot del izobraževalnega sistema ter sistematično vključiti organizacije potrošnikov v posvetovanja in dialog z industrijo. Zato se strinjamo s pozivom k uvedbi posebnega evropskega varuha pravic potrošnikov pri evropskem uradu varuha človekovih pravic za vsako državo posebej.

  Roselyne Lefrançois (PSE) , v pisni obliki. – (FR) Strinjam se s poročilom gospoda Lehtinena, v katerem je varstvo potrošnikov cilj prizadevanja za oblikovanje notranjega trga.

Poročilo izpostavlja, da je mogoče visoko raven varstva za vse potrošnike v Evropski uniji doseči le s horizontalnim pristopom – to pomeni s pomočjo sektorskih direktiv, katerih cilj je uskladitev nacionalnih zakonov – poleg tega pa izpostavlja potrebo po krepitvi zaupanja pri teh potrošnikih. To je odvisno zlasti od zagotavljanja varnosti vseh izdelkov v obtoku in varnosti vseh transakcij na področju čezmejne trgovine s storitvami in elektronske trgovine.

Prav tako sem vesela, da so v poročilu predlagane raziskave izvajanja hitrih in učinkovitih vrst pravnih sredstev za potrošnike na evropski ravni. Uvedba nesodnih sistemov reševanja sporov bi bil eden od načinov, s katerim bi izpolnili pričakovanja v zvezi s tem, tako kot prilagoditev nekaterih vrst pravnih sredstev, kot so skupinske tožbe – ki obstajajo v nekaterih državah članicah – pravnemu okviru Skupnosti.

Hkrati menim, da bi bilo glede na različne nacionalne izkušnje koristno natančneje preučiti prednosti in omejitve takih ureditev.

  Vincent Peillon (PSE) , v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da je Evropska komisija vključila varstvo evropskih potrošnikov med svoje prednostne naloge s predlagano strategijo potrošniške politike EU za obdobje 2007–2013.

Zahvaljujem se finskemu socialdemokratskemu kolegu Lasseju Lehtinenu za odlično delo in znaten prispevek v njegovem poročilu.

Podpiram njegovo zamisel o horizontalnem pristopu na evropski ravni, ker je bistveno, da je treba upoštevati interese potrošnikov v vseh politikah Unije. Hkrati podpiram njegovo željo, da bi imela združenja potrošnikov večjo vlogo pri oblikovanju evropskih pravil, in njegov predlog za izboljšanje varstva najranljivejših potrošnikov, zlasti mladih in starejših, z več informacijskimi kampanjami, ki so osredotočene posebej nanje.

Močno podpiram uvedbo evropskega sistema kolektivnih pravnih sredstev, ki bi potrošnikom v različnih državah članicah omogočil, da skupaj vložijo svoje pritožbe pri sodiščih in zahtevajo odškodnino, medtem ko se preprečijo nevarnosti ameriškega modela. Zato upam, da bo ta parlament kljub nasprotovanju konzervativne strani glasoval za sistem „skupinskih tožb“.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lehtinenu za njegov prispevek pri pripravi tega poročila.

Eden od najpomembnejših ciljev strategije potrošniške politike, ki jih je predlagala Komisija, je, da bi bil cilj notranjega trga EU varstvo potrošnikov.

Poudarjam, da je to način, na katerega bomo lahko vzpostavili najboljše pogoje za naše potrošnike, in naredili pomemben korak na poti k izpolnjevanju ciljev Evropske unije.

Kako lahko to dosežemo? Potrošniki morajo imeti dostop do točnih informacij, na podlagi katerih bodo lahko sprejemali svoje odločitve. Obveščeni potrošniki so tudi dejavnejši potrošniki. Notranji trg, ki dobro deluje, mora državljanom EU zagotoviti dobre možnosti in primerne cene ter možnost nakupa visokokakovostnega blaga in storitev.

Drugo pomembno vprašanje so skupinske tožbe, ki jih ni mogoče vložiti v Estoniji, za razliko od nekaterih držav, ki so naše sosede. Vseeno menim, da to ne koristi našim potrošnikom. Ravno nasprotno.

Pomembno je, da se učimo iz izkušenj drugih: odškodninski zahtevki morajo biti povezani z dejansko povzročeno škodo. Podobno je pomembno, da se lahko potrošniki zanesejo na svoje pravice; ne smejo se jim odreči, ker nimajo sredstev, da bi vložili tožbo zoper ponudnike blaga ali storitev v drugih državah.

Naše jasno besedilo ščiti interese potrošnikov v zvezi s tem in menim, da je potreba po skupinskih tožbah postala ključno čezmejno vprašaje.

28. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

29. Konec seje

(Seja se je končala ob 22.30.)