Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. maj 2008 - Strasbourg

5. Smernice za politike zaposlovanja držav članic (razprava)

  Predsednik . − Naslednja točka je poročilo (A6-0172/2008) gospe Van Lancker v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2007)0803 DEL V – C6-0031/2008 – 2007/0300(CNS)).

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strateško poročilo Komisije iz decembra 2007 pošilja zelo pozitivno sporočilo, ki ga je podprl Evropski svet na spomladanskem zasedanju marca 2008. Rezultati leta 2005 prenovljene lizbonske strategije so že jasno vidni zdaj ob koncu prvega triletnega cikla. Gospodarska rast in rast zaposlovanja sta izjemni. Veliko kazalnikov kaže, da so strukturne reforme uspešne.

Čeprav vse države članice izvajajo reforme od leta 2005, so nekatere pri tem boljše od drugih. V zadnjem letu je na tem področju zaznati rahlo utrujenost. Vendar se Evropa ne sme ustaviti ali upočasniti koraka. Prav nasprotno je nujno, da se izvajanje reform nadaljuje, po možnosti še bolj zavzeto.

To je namen predloga Komisije o ohranjanju ključnih integriranih smernic, vključno s ključnimi smernicami zaposlovanja, v njihovi obstoječi obliki do leta 2010. Komisija je trdno prepričana, da ključne smernice zagotavljajo ustrezen okvir za današnje naloge evropskega trga dela in izpolnjujejo svoj namen. Evropski svet je to podprl na spomladanskem zasedanju, pri čemer je izbral splošni pristop, ki temelji na stabilnosti. Države članice morajo imeti možnost končati reforme, ki so jih začele, in imeti na voljo določen časovni okvir, v katerem se morajo pokazati rezultati teh reform.

Komisija meni tudi, da je nujno predlagati spremembe s poudarkom na nekaterih pomembnih nalogah, ki bodo obravnavane v bližnji prihodnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, energijo, socialno razsežnostjo in prožno varnostjo. Komisija želi izpostaviti tudi potrebo po večjem vključevanju in strožjem izvajanju. Zato so se sprejeti cilji in referenčne ravni vključili v besedilo o ključnih smernicah.

  Anne Van Lancker, poročevalka. − (NL) Najprej se zahvaljujem poslancem, s katerimi sem sodelovala pri tem poročilu, za njihovo odlično sodelovanje. Menim, da je bilo nekaj preveč predlogov sprememb v zvezi s podrobnostmi v poročilu, vendar, gospod komisar, mora biti sporočilo vseeno jasno: Evropski parlament ne bo sprejel običajnega obravnavanja evropske strategije zaposlovanja.

Države članice morajo še veliko storiti, da bodo smernice uporabile v praksi, vendar jih je treba tudi prilagoditi, pri čemer bodo odpravljene številne materialne pomanjkljivosti. Izpostavila bom tri bistvene točke. Najprej mora imeti strategija zaposlovanja veliko večjo socialno razsežnost. V družbi je še vedno preveč skupin, ki nimajo koristi zaradi rasti in zaposlovanja. Invalidi, priseljenci, nizko kvalificirani in nekvalificirani delavci so še vedno prepogosto prepuščeni svoji usodi, čeprav potrebujemo v družbi vse in na trgu dela vsakogar. Zato mora strategija zaposlovanja spodbujati tudi dejavno socialno vključevanje za boj proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer ponuja ustrezen prihodek in kakovostne storitve skupaj z dejavno politiko pomoči pri iskanju zaposlitve in usposabljanju.

Drugič: kakovost dela. Jasno je, da je bilo ustvarjenih več delovnih mest, vendar zato niso vedno boljša. Preveč ljudi proti svoji volji ostaja vezanih na priložnostne pogodbe, začasna delovna mesta, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom ali delovna mesta, ki jim zagotavljajo le nezadosten prihodek. Zato je treba poudarek nameniti kakovosti delovnih mest in priložnosti za napredovanje na stalna delovna mesta z zanesljivim zaslužkom. Prizadevanja za usposabljanje morajo biti znatno večja, predvsem se morajo vsem delavcem ne glede na zaposlitveni status priznati socialne pravice. Prožnost ni edina zahteva na trgu dela; delavci potrebujejo tudi večjo varnost.

Tretjič: vidik spola. Ženske so zelo napredovale na trgu dela, vendar so še vedno daleč od enakih možnosti. Razlike v plačah so še vedno nesprejemljivo velike. Ženske nimajo enakega dostopa do usposabljanja in enakih možnosti za ustanovitev podjetja. Ženske, ki se želijo vrniti na delo po prekinitvi dela, to storijo vedno teže. Premagovanje ovir pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja prepogosto ostaja težava samo za ženske, pri čemer pogosto čutijo posledice tudi pri prihodkih, ko se upokojijo. Strategija zaposlovanja mora zato nameniti posebno pozornost vidiku spola, da bo odpravila vse neenakosti med moškimi in ženskami.

Končno, gospod komisar, gospe in gospodje, zavezanost držav članic in Evropske unije trdni socialni zakonodaji bo uvedla ali odpravila strategijo zaposlovanja kot metodo. Zato upam, da bodo vse države članice Evropske unije dosledno prenesle in izvajale evropsko zakonodajo in, gospod komisar, da nam bo Komisija kmalu, tj. v nekaj mesecih ali celo tednih, predstavila ambiciozen socialni program.

Upam, da bodo našemu sporočilu prisluhnili na junijskem zasedanju Sveta ter komisar in Komisija. Sicer je obžalovanja vredno, gospod predsednik, da ni tukaj niti enega predstavnika predsedstva Sveta, ker je to sporočilo namenjeno zlasti junijskemu zasedanju Sveta, na katerem morajo biti sprejete dokončne odločitve o strategiji zaposlovanja. Upam, da jim bo do takrat kdo posredoval sporočilo Parlamenta.

  Elisabeth Morin, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa poročevalka, najprej se zahvaljujem poročevalki Anne Van Lancker in članom skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov za kakovostno posvetovanje, pri katerem smo sodelovali z namenom oblikovati to besedilo, ki povzema naša skupna prepričanja in zaželene spremembe strategije zaposlovanja.

V zvezi z rastjo delovnih mest v Evropi v skladu z lizbonsko strategijo je od zdaj treba upoštevati tri velike nedavne ali sedanje spremembe. Te so globalizacija gospodarstva, ki sili Evropo k prodornosti z gospodarskega vidika in vidika razvijajočega se zaposlovanja; prožna varnost, ki je nujno potrebna za razvoj naših podjetij in zato zaposlovanja; ter seveda oblikovanje socialne Evrope.

Da bi to dosegli, smo v posodobljene smernice zaposlovanja vnesli tri posebne poudarke.

Po eni strani je zelo nujno, da si prizadevamo, da ljudje izobraževalnih sistemov ne zapuščajo predčasno. Prekiniti izobraževanje, ne da bi se za nekaj usposobili, pomeni ne biti opremljen za začetek delovnega življenja in zato ne imeti sredstev za socialno vključevanje. To je naša prva dolžnost in za to si moramo resnično zelo prizadevati.

Drugo vprašanje, zaradi katerega moramo biti zelo zaskrbljeni, je ohranjanje in razvoj vseživljenjskega učenja, ki je edini način za zagotavljanje stalne zaposljivosti in mobilnosti delavcev.

Tretje vprašanje zadeva potrjevanje pridobljenih izkušenj, ki resnično omogočajo delavcem poklicno napredovati, podjetjem pa se učinkovito prilagoditi novim zahtevam.

O vseh vprašanjih smo dosegli sporazum, zato se zahvaljujem članom skupine PPE-DE za njihovo podporo pri današnjem glasovanju.

  Jan Andersson , v imenu skupine PSE. – (SV) Gospod predsednik, ko je Anne Van Lancker začela delati v zvezi z odgovorom Evropskega parlamenta, se je nameravala osredotočiti na nekaj pomembnih vprašanj, ker smo vedeli, da bosta Komisija in Svet predlagala, naj se smernice sploh ne spremenijo. Naš načrt je bil osredotočiti se na malo vprašanj v upanju, da nam bodo prisluhnili vsaj pri nečem, kar smo imeli povedati.

Ni bilo tako. Čeprav je temeljni pristop enak, smo zdaj pripravili veliko predlogov sprememb namesto le nekaj. Bolje bi se bilo osredotočiti na to, kar je povedala gospa Van Lancker, namreč da jasno vključujemo socialno razsežnost, tj. politiko za vse, ki niso na trgu dela in ne živijo v blaginji. Kljub ugodnemu trendu zaposlovanja ugotavljamo, da je zelo veliko novih delovnih mest negotovih in ne omogočajo preživetja. Zaposlovanje ne ponuja varnosti. Razprava o prožni varnosti mora biti jasneje izražena v smernicah, ker smo se o njej pogovarjali več let. Enako velja za vprašanja enakosti.

Razlog, da Sveta ni tukaj, je žal to, da Svet ne bo prisluhnil ničemur, kar bo povedal Parlament. Naredili bodo točno tako, kot so se prej odločili. Menim, da moramo v Evropskem parlamentu pri naslednjem triletnem pregledu resno premisliti o spremembi svoje taktike in načinu dela, da bo Parlament imel resničen vpliv na oblikovanje smernic v prihodnosti.

  Ona Juknevičienė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Čestitam poročevalki gospe Van Lancker, ker je pripravila to pomembno poročilo. Poročevalki se zahvaljujem tudi za njeno koristno sodelovanje in razumevanje pri sprejemanju predlogov sprememb. Ta dokument je uravnotežen in upam, da ga bo na jutrišnjem glasovanju večina podprla.

Želim vas opozoriti na dejstvo, da vsebuje sporočilo Komisije Svetu zelo dobrodošel predlog, ki bo spodbudil razvoj trga in večjo zaposlenost.

To je prosti pretok znanja, ki bo dodan štirim temeljnim svoboščinam, namreč prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in kapitala. Peta svoboščina bo pomagala pospešiti prehod EU k sodobni in ustvarjalni ekonomiji znanja. Zato bo okrepila trikotnik znanstvenih raziskav, izobraževanja in inovacij v EU.

Pobuda, ki jo je predlagala Komisija, je nedvomno dobra. Vendar nihče ne bo nasprotoval pomembnosti prvih štirih svoboščin pri večjem zaposlovanju.

Kljub temu se dogaja, da nekatere države članice ne upoštevajo politike EU in celo kršijo pravne norme. Pri izvajanju zaščitnih politik preprečijo prosti pretok kapitala in oseb ter ogrozijo razvoj lastnih držav in EU v celoti.

Menim, da prosti pretok storitev ne bo zagotovil svobode razvoja malih in srednje velikih podjetij. Ne pozabimo na pripombe Winstona Churchilla, da z uničenjem prostega trga ustvarimo črni trg.

Komisija in države članice morajo spoznati, da lahko skupaj dosežemo več, kot če gremo po ločenih poteh.

  Elisabeth Schroedter , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze se strinjamo s poročilom gospe Van Lancker, ker bi bilo usodno, če bi Svet v smernicah za politike zaposlovanja za leto 2008 napovedal izrazite reforme in nato dejal: dejansko nočemo reform.

Gospod komisar, popolnoma prav imate, da se je v Komisiji in delno tudi v Svetu pojavila utrujenost zaradi reform. Vendar poročilo gospe Van Lancker jasno določa prave prednostne naloge. Poudarjam zlasti določitev novih prednostnih nalog pri socialnem vključevanju. Ključno je, da je naše sporočilo, da ne smemo pozabiti na ljudi zunaj in da so pomembni.

Nato smo Zeleni veliko prispevali k zagotovitvi, da upošteva poročilo tega parlamenta načelo enakosti spolov bistveno in dosledno ter da ni družinska politika v celoti predstavljena kot politika vključevanja načela enakosti spolov. Upoštevanje načela enakosti spolov je širše in zadeva ženske, ne moških in žensk, kot jih zadeva družinska politika.

Vendar bomo Zeleni še naprej pozorno spremljali področje prožne varnosti, dokler ne bo zagotovljena socialna zaščita. Ponovno poudarjam, da potrebujemo reformo in ne zastoja.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, skupna politika zaposlovanja za države članice je na preizkušnji. Daje nam veliko programov za rast zaposlovanja za različne starostne skupine, pri čemer upošteva posebne potrebe in možnosti ter morebitne težave z iskanjem dela. V skladu z lizbonsko strategijo predvidevajo programi zlasti naložbo v ljudi in njihovo izobrazbo ter boljše možnosti na trgu dela. Dvig zaposlenosti za 3,6 milijona ljudi leta 2007 in predviden dvig zaposlenosti za 4,5 milijona leta 2008 in 2009 je viden rezultat omenjene politike.

To pomeni, da morajo temelj za ukrepanje na tem področju v prihodnosti predstavljati spodbujanje pristopa k delu, ki je skladen z življenjskim ciklom ljudi, skrb za mlade, ki niso končali izobraževanja, in prilagajanje delovnih razmer družinskim potrebam ter zlasti starševskim dolžnostim, odpravljanje diskriminacije na delovnem mestu, zlasti v okviru dostopa do usposabljanja in drugih oblik izboljšanja usposobljenosti, ter postopno omejevanje poklicne dejavnosti med starejšimi.

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalki za opravljeno delo, za poročilo, ki poudarja pomembnost enega od stebrov Evropske skupnosti, namreč evropskega socialnega modela. Strinjam se, da izpostavlja poročilo vprašanja, kot so krepitev socialnega vključevanja, boj proti revščini in poudarjanje socialne vključenosti v politike zaposlovanja. Poročevalka pravilno izpostavlja tudi potrebo po spodbujanju enakosti spolov na delovnem mestu. Kljub pozitivnim vidikom naša skupina meni, da poudarja osnutek resolucije bolj načelo prožnosti kot resnično zagotavljanje dobrih zaposlitvenih možnosti in pravice do kakovostnega dela. Razumem poročevalko. Težko je poiskati kompromisno rešitev med omenjenima možnostma.

Obžalujem, da je odbor sprejel samo enega od veliko predlogov, ki jih je vložila naša politična skupina, in v teh okoliščinah moram reči, da ne bomo podprli končnega poročila kljub vsem sprejetim kompromisnim rešitvam. Kljub vsemu sem bil vesel sodelovanja s poročevalko. Prihodnost, koncept prožnosti, nova socialna izkušnja in državljani Evropske unije bodo na koncu vsi odločili, kdo od nas je bliže resnici pri iskanju in izvajanju projekta socialne Evrope.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, sklep strateškega poročila o lizbonski strategiji za rast in delovna mesta je, da lizbonska strategija deluje. Vendar poročevalka izpostavlja, da strategija za delovna mesta ne koristi vsem državljanom. Šest milijonov mladih v EU zgodaj opusti izobraževanje in 16 % vsega prebivalstva EU je revnega ali na robu revščine. To je ključni izziv, vendar smo žal ponovno zamudili priložnost, da na seznam ljudi, ki so izpostavljeni tveganju, vključimo negovalce.

Negovalci so največja delovna sila v Evropi. To niso brezposelni, ampak delajo bolj trdo kot veliko ljudi, ki spada med delovno silo. Ko sem vprašanje negovalcev omenila v odboru, so mi povedali, da so negovalci, torej ljudje, ki skrbijo za starejše, invalide in otroke, ljudje, ki so prekinili delo. Če negovanju pravimo „prekinitev dela“, pokažemo nevednost o delu negovalcev in njegovi vrednosti.

Prosim, gospod komisar, osredotočite se na negovalce in jih podprite. Negovalci so ključni za naš način obravnavanja starajočega se evropskega prebivalstva v smislu zadovoljevanja potreb starejših državljanov in ustalitve števila rojstev. Zato naj bo obravnavanje negovalcev prednostna naloga. Upajmo, da se bomo v tem parlamentu posebno posvetili tudi vprašanju negovalcev.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, veseli smo, da je bilo v zadnjih dveh letih ustvarjenih 6,5 milijona novih delovnih mest, vendar ne bomo prezrli dejstva, da so med temi štirje od desetih zaposlenih v priložnostnih delovnih razmerjih. V veliko državah so agencije za začasno zaposlovanje vse pomembnejše in bodo postale največji delodajalci. Naraščajoča globalizacija in selitev proizvodnje v države z nižjimi plačami povzročata množično izgubo delovnih mest. Začasna delovna mesta jih lahko nadomestijo le delno.

Medtem mora 78 milijonov Evropejcev živeti na robu revščine z začasnim delom, delovnimi mesti za 1 EUR in „malimi službami“. Družine vendar ne morete nahraniti z „McSlužbo“. Celo dobra izobrazba, ki je včasih zagotavljala zaposlitev, danes redko pomaga. Bruto plače so se na primer v Nemčiji v treh letih znižale za skoraj pet odstotkov, pri čemer so od uvedbe eura življenjski stroški zelo narasli. Medtem ko nas ob upoštevanju teh dejstev veselijo neto številke v zvezi z zaposlovanjem, so vsakemu posamezniku med milijoni brezposelnih in vsem, ki morajo kljub poštenemu delu živeti v revščini, videti nesmiselne.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zaradi globalizacije se naše življenjske in delovne razmere spreminjajo tako hitro, da jim veliko državljanov ne sledi. So preobremenjeni in negotovi. Jasno morajo videti smernice lizbonske strategije za rast in delovna mesta: konkurenčna delovna mesta, enake možnosti in socialno kohezijo.

Koncept prožne varnosti še vedno ni zadostno razumljen. Zaposleni morajo zaradi lastnega interesa postati prožnejši, da bodo izboljšali svojo zaposljivost, vendar morajo postati prožnejša tudi podjetja, pri čemer morajo razvijati nove tržne strategije in inovativne proizvode ter med drugim poiskati tržne niše. Hkrati zaposleni potrebujejo učinkovite sisteme socialne varnosti, ki zagotovijo, da so vključeni in ne izključeni. Njihovo delo je treba ustrezno nagraditi glede na sektor in regijo z dogovori med socialnimi partnerji in brez posredovanja vlad.

Cilj evropske politike zaposlovanja je zagotoviti delovna mesta več ljudem in ustvariti kakovostnejša delovna mesta. Hkrati so potrebne naložbe v izobraževanje in usposabljanje z namenom zagotoviti, da koncept vseživljenjskega učenja resnično deluje in vključuje tiste, ki ne dosegajo svojih zmožnosti. Jasno mora biti, da morajo ESS, Evropski sklad za regionalni razvoj in novi evropski sklad za prilagoditev globalizaciji neposredno koristiti ogroženim in prizadetim zaradi brezposelnosti. Bolj morajo biti pripravljeni na spremembe in zmožni vključiti se na nova delovna področja.

Ocenjeni bomo tudi glede na to, ali nam je starejše zaposlene uspelo dolgo obdržati v delovnem procesu, namesto da bi se predčasno upokojili. So zelo motivirani, zmožni delati pod pritiskom ter imajo veliko znanj in izkušenj. Najboljše prakse morajo pokazati, kako mladi in starejši sodelujejo pri skupinskem delu in kakšne koristi imata pri tem obe strani.

Smernice za politike zaposlovanja v tem zelo dobrem poročilu bodo sprejete zlasti, če bo dosledno ohranjeno načelo subsidiarnosti. Gospa Van Lancker ima prav: države članice morajo dokazati, da sodelujejo pri tem, pri čemer bo zaupanje v naš model socialnega tržnega gospodarstva večje.

  Rovana Plumb (PSE). - (RO) Čestitam poročevalki, kolegici gospe Van Lancker, za opravljeno delo in poudarjam pomembnost tega poročila. Posebno pozornost je treba nameniti dejstvu, da je danes revnih ali izpostavljenih tveganju za revščino 78 milijonov državljanov Evropske unije in da prekine izobraževanje šest milijonov mladih. Kot evropski socialdemokrati hočemo zagotoviti vsem državljanom enake možnosti za dostojno življenje, kar bo okrepilo socialno kohezijo. Izvajanje teh smernic bo prispevalo k večjemu številu varnejših in bolje plačanih delovnih mest, zagotovitvi ustrezne socialne zaščite z dostopom do kakovostnih socialnih storitev ter spodbujanju dejavnega socialnega vključevanja za vse državljane Evropske unije z namenom boja proti revščini in socialni izključenosti.

V zvezi s tem poudarjam, da moramo poskrbeti za invalide in starejše, da jim bomo pomagali pri dostopu do trga dela, ter odpraviti vsako diskriminacijo med ženskami in moškimi v zvezi s plačo. Verjamem, da je to poročilo izrazit instrument za izpolnjevanje novih ciljev lizbonske strategije in bo prispevalo h krepitvi socialne razsežnosti lizbonske strategije, ki jo je ratificirala tudi Romunija. Podprla in glasovala bom za omenjeno poročilo.

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Gospod predsednik, gospod komisar, kolegi, o smernicah za gospodarsko rast in zaposlovanje za naslednja tri leta se bo razpravljalo na spomladanskem evropskem vrhu. Program lizbonske strategije se že kaže kot uspešen. To je dobro, čeprav smo se pri delu v zvezi z njim verjetno premalo osredotočili na socialno vključenost. Program lizbonske strategije je res ustvaril nova delovna mesta, čeprav ne vedno najboljša. Postavljanje drznih ciljev ni dovolj, potrebni so izobraževanje, oblikovanje novih šolskih sistemov in povečanje njihovih zmožnosti, da se bodo odzvali na potrebe gospodarstva in družbe, ki temeljita na znanju.

Zelo pomembno je spodbujati družini prijazen pristop k delu. Program lizbonske strategije zahteva krepitev socialnih ukrepov. Pozornost ne sme biti namenjena samo prožnosti delovnih odnosov, ampak zaščiteni prožnosti. Samo ravnovesje med prožnostjo in zaščito lahko izboljša zaposlovanje in socialno zaščito. Zagotoviti moramo, da se medsebojno dopolnjuje pozitiven razvoj gospodarske, zaposlovalne in socialne politike. Poročevalki čestitam za odlično opravljeno delo.

  Gabriele Zimmer (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, Komisija se sklicuje na dejstvo, da je bilo ustvarjenih 6,5 milijona delovnih mest zaradi politik zaposlovanja, s katerimi so se strinjale države članice, v zadnjih dveh letih. Sliši se dobro, zlasti za tiste, ki hočejo Evropsko unijo vedno bolj prilagoditi svetovni konkurenci, vendar manj dobro za tiste, ki so sprejeli ta delovna mesta in se lahko z njimi večinoma komaj preživljajo.

Poročilo o revščini, ki je bilo včeraj objavljeno v Nemčiji, je tudi jasno pokazalo, da potrebuje ugodnosti poleg zaslužka vedno več zaposlenih, pri čemer jim te preprečijo zdrsniti v revščino, ter da je razlika med tistimi z visokimi prihodki in tistimi, ki zaslužijo komaj kaj, vedno večja. Zato je nujno potrebno, da postane strategija zaposlovanja Evropske unije izraziteje in bolj praktično vključena v boj proti socialni izključenosti in revščini, ustvarjanje dobrih delovnih mest, povečanje zaslužka in zagotavljanje socialne zaščite za zaposlene. Vendar se ta praktična vključenost zavestno ne izvaja zaradi kakršnih koli že razlogov.

Na koncu mora Evropska unija svojo pozornost usmeriti h konceptu dobrih delovnih mest, tj. k zamisli, ki so jo ministri za delo EU spodbujali še pred letom, da bi naredili korak naprej od tukaj. V tem smislu koncept prožne varnosti ni zadosten.

  Derek Roland Clark (IND/DEM). - Gospod predsednik, če je lizbonska strategija začela delovati, zakaj se je delo s krajšim delovnim časom povečalo s 16,2 % na 18,1 % v zadnjih letih? Zakaj je delež ljudi, ki so neprostovoljno podpisali pogodbe za določen čas in nimajo dolgoročne varnosti, presegel 6,5 %?

Poročevalka priznava, da je stopnja brezposelnosti v EU dosegla 8,9 % leta 2005. To leto naj bi se znižala na 7,1 %, vendar ali se bo res? V Združenem kraljestvu je brezposelnost le okoli 5,8-odstotna. Boj proti brezposelnosti ne potrebuje politike. Potrebuje „injekcijo“. Ker smo že pri tem, ali je sistem podkožnih injekcij izumila Komisija ali Parlament ali odbor? Ne, ni. Nekdo je imel dobro zamisel in te se vedno širijo. Za dobre zamisli preučite najboljšo prakso in najboljše prakse se širijo. Poglejte odlične številke zaposlovanja v Združenem kraljestvu, s katerimi smo se seznanili. Boljše so, ker naše najboljše prakse vključujejo ohranitev zadržanosti do neuporabne direktive o delovnem času in lastno valuto, pri čemer še naprej trgujemo zunaj EU po vsem svetu več od vseh držav članic. To je moja pomoč. Ali jo boste sprejeli?

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, govoril bom z veseljem in zadovoljstvom. Prenovljena lizbonska strategija se je pokazala kot uspešna, pri čemer je razveseljivo zlasti, da stalno narašča število zaposlenih v Evropski uniji.

Vendar moram pri tem omeniti mnenje poročevalke, gospe Van Lancker, da bi lahko postali zaskrbljeni zaradi kakovosti na novo nastalih delovnih mest. Dejansko moramo narediti vse, kar lahko, da zagotovimo največjo kakovost delovnih mest, ponujenih v Evropski uniji, vendar menim, da je vsako delo boljše od brezposelnosti, ki je ponižujoča in vzbuja občutek osebne nevrednosti. Tako je zlasti pri mladih, med katerimi stopnja brezposelnosti ostaja visoka, pri čemer mora njihova prihodnost postati prednostna naloga v naslednjih nekaj letih.

Učinkovit instrument za večjo razpoložljivost delovnih mest, ki je pomemben zlasti za mlade Evropejce, je koncept združevanja prožnosti in varnosti na trgu dela ali „prožna varnost“. Ne obstaja splošen model prožne varnosti, zato je treba ta koncept uporabiti ob upoštevanju posebnih okoliščin in tradicije, ki prevladuje v različnih državah članicah. To je dejansko smer, predlagana v predlogih sprememb, ki jih je predložila moja politična skupina. Vendar obstajata v tem konceptu dva dejavnika, ki sta skoraj splošna in hkrati, po mojem mnenju, bistvena.

Prvi je naložba v izobraževanje, zlasti v višjo stopnjo nadaljnjega izobraževanja, ki omogoča zaposlenim, da prilagodijo svoja znanja in spretnosti hitro spreminjajočim se gospodarskim trendom in trendom trga dela.

Drugi dejavnik je pogumnejša uporaba netipičnih oblik zaposlovanja, pri čemer te omogočijo zlasti mladim, ki se pripravljajo na začetek delovnega življenja, da pridobijo praktična znanja in spretnosti ter pokrijejo stroške poklicnega izobraževanja.

  Richard Falbr (PSE). - (CS) Najprej naj povem, da občudujem gospo Anne Van Lancker, ki ni podlegla teži predlogov sprememb in dovolila, da bi postalo njeno poročilo manj učinkovito. Verjetno bi bil še bolj kritičen, ker menim, da prispeva prenovljena lizbonska strategija zelo malo. Stopnja brezposelnosti ne pada bistveno; ustvarjena delovna mesta niso visokokakovostna; dopuščamo, da zaposleni ljudje v državah članicah EU trpijo zaradi revščine. Vse to pomeni, da je tukaj očitno nekaj narobe. Niti zelena knjiga ne daje odgovorov na vprašanja, ki nam jih postavljajo delavci in sindikati. Vse, kar moramo storiti, je, zgledovati se po ustreznih konvencijah Mednarodne organizacije dela. Ne smemo pozabiti, da so ratificirale najpomembnejšo med njimi skoraj vse države članice z nekaj izjemami. Nezadovoljstvo, s katerim so evropski sindikati sprejeli zadnje sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Viking, Laval in Rüffert, je razumljivo. Moj nasvet je, da ponudimo manj strani in več spoštovanja doseženemu v zadnjih desetletjih, zlasti v razvitih državah Evropske unije.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, to poročilo je prežeto z duhom vrednot, ki morajo vladati prostemu trgu dela. Vendar ima veliko pomanjkljivost: napačno je določati taka pravila na ravni EU. Tako bo postalo del skupnega regulativnega sistema EU, tj. pravnega reda Skupnosti, vključeno bo v sveto pismo. Možnost prihodnjih reform bo izginila v vsej Evropi.

Če bi v sedemdesetih letih 20. stoletja Nemčija in Francija izsilili skupno politiko zaposlovanja za Skupnost na podlagi političnih konceptov, ki so prevladovali takrat, bi bilo gospodarstvo Evrope zdaj v zatonu.

Moden izraz prožna varnost se v poročilu stalno ponavlja. Razlog za to je, da ni bila oblikovana skupna politika zaposlovanja, zaradi česar je lahko Danska razvila nekaj, kar je zdaj videti zelo obetavno. Poročilu bi koristilo, če bi ga skrajšali na eno samo poved: „Evropski parlament priporoča, da si države članice ogledajo danski model prožne varnosti in preučijo, ali se lahko iz njega kaj naučijo.“ Pika.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, številke v zvezi s trendom zaposlovanja so dejansko zelo pozitivne, pri čemer bi se morali vrniti v osemdeseta leta dvajsetega stoletja, da bi našli podobne vrednosti. Vseeno se moramo zavedati, da niso vse evropske regije pokazale enako spodbudnih rezultatov; tudi novice o kakovosti zaposlovanja niso najboljše.

Vem, da obstaja pri obravnavanju socialne politike vedno težnja po določanju prednostnih nalog, kar zaradi skušnjave, da se vse obravnava prednostno, ni preprosta naloga. Kljub temu izkušnje kažejo, da ni na koncu nič prednostna naloga, če je vse obravnavano kot prednostna naloga.

Zato vse nas spodbujam k zagotovitvi, da bomo sposobni vključiti opredeljevanje vlog, odgovornosti ter jasnih in merljivih ciljev v omenjena socialna vprašanja, zlasti v smislu politike zaposlovanja.

Naj dodam še, da je zame zelo jasna prednostna naloga ustaviti zgodnjo opustitev izobraževanja, ki danes vpliva na 15 % mladih med 18. in 24. letom. Torej več kot šest milijonov mladih.

Zgodnja opustitev izobraževanja je resna zlasti v smislu pričakovane demografske evolucije v Evropi, v kateri bo do leta 2030 18 milijonov manj otrok in mladih ter 52 % več ljudi, starejših od 65 let.

Nesprejemljivo je, da ne bi bila dragocena in vedno manj obsežna populacija mladih, od katere je odvisen sistem socialne varnosti, dobro izobražena in čim bolj pripravljena na uspešno soočenje z izzivi novega trga dela. Vsi vemo, da so najmanj izobraženi najbolj ranljivi zaradi brezposelnosti in socialne izključenosti v informacijski družbi, pri čemer obstaja očitno tveganje za njihovo socialno izključenost.

Kot poročevalka, gospa Van Lancker, ki ji čestitam, sem trdno prepričan, da je treba okrepiti socialno razsežnost lizbonske strategije zlasti z večjim poudarkom na vprašanju vključenosti.

  Juan Andrés Naranjo Escobar (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, glavne prednosti opravljenega dela so temeljno soglasje o določitvi razmer in postopki, ki jih je treba uporabiti na nacionalni ravni, da bomo izpolnili cilje iz lizbonske strategije v zvezi z zaposlovanjem.

Unija mora biti gospodarsko zelo trdna, da bo napredovala politično, ne da bi opustila socialni model, ki ga ima v genih. Najboljša socialna politika je ljudem dovoliti, da se vključujejo in napredujejo prek zaposlovanja.

Teh osem smernic nam daje načrt za reforme, ki jih je treba obravnavati do leta 2010, pri čemer so več kot ustrezne za začetek izvajanja nacionalnih programov reform.

Vendar obstaja nekaj odločilnih dejavnikov, ki jih moramo obravnavati na poseben način.

Prvi je doseganje stopnje mobilnosti, ki odpira možnosti zaposlovanja zlasti za mlade. Zato je ključno, da zagotovimo učinkovit sistem enakovrednih kvalifikacij v smislu diplom in spričeval ter usposabljanja zaposlenih v delovnem življenju.

Drugi je posodobitev predpisov za zaposlovanje, pri čemer bomo prešli k postopnemu in prožnemu upokojevanju. Tako se bomo izognili manjšim prihodkom od dela in revščini v prihodnosti.

Tretji je izboljšati jezikovne spretnosti prebivalstva na splošno, ker ima globalizacija svoja pravila, gospe in gospodje. Kdor se prilagodi, zmaga. Ostali izgubijo.

Če želimo večjo storilnost, kakovost delovnih mest in boljšo usposobljenost, moramo še naprej izvajati reforme iz lizbonske strategije.

Res je, da se je nekaj že doseglo, vendar se bo vse porušilo, če prezremo odlične reforme.

Zato je izvajanje prek dialoga pobud, kot je „prožna varnost“, ključno.

  Iles Braghetto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonska strategija je izpolnila cilj povečati zaposlenost v Evropi, vendar to ni koristilo vsem: pot ostaja težka za mlade, ženske in obrobne družbene skupine. Tudi kakovost zaposlovanja se ni izboljšala: število pogodb za določen čas je večje in večja prožnost se ne ujema z varnostjo zaposlitve. Zato je treba okrepiti socialno razsežnost lizbonske strategije, pri čemer podpiramo vseživljenjsko učenje in priznavanje usposobljenosti.

Z ustreznimi mehanizmi za blažitev šokov je treba določiti sisteme socialnega varstva, ki zagotavljajo dohodkovno podporo in olajšajo mobilnost na trgu dela, ter doseči cilje v zvezi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja.

Osnutek resolucije je rešitev tega, zato ga podpiramo.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, strinjam se, da je oživljena lizbonska strategija prinesla veliko delovnih mest, vendar ne nujno kakovostnejših.

Potrebo za boj proti revščini in socialni izključenosti je treba vedno upoštevati v vsaki strategiji EU. Vendar se ne strinjam, da je sprejetje skupnih socialnih standardov na ravni EU rešitev za naše težave. Zaposlovalna in socialna politika spadata med pravice držav članic, zato morajo biti vse dejavnosti EU na tem področju skladne z načelom subsidiarnosti. Oblikovanje in uvajanje strategij na podlagi posebnih modelov, kot je prožna varnost, se bo razlikovalo na nacionalni ravni.

Poudarjam nevarnost, ki spremlja enodimenzionalen pristop na tem področju, pri čemer hkrati podpira oblikovanje platforme na ravni EU z namenom izmenjave informacij in najboljše prakse.

Menim, da nobena posebna strategija za politiko zaposlovanja ne bo uspešna v celoti, če ne bo kot zanesljivo sredstvo spodbujanja gospodarske rasti in zaposlovanja popolnoma odpravila vseh obstoječih ovir glede prostega pretoka delavcev.

  Renate Weber (ALDE). - (RO) Čestitam Anne Van Lancker za poročilo. Zaskrbljena sem zaradi kakovosti delovnih mest. Na meji praga revščine živi 78 milijonov ljudi, tudi zato ker so v državah članicah neenakosti v zvezi s plačami delavcev. Vem, s kakšnimi težavami se srečujejo Romuni, ki zakonito delajo v drugih državah članicah Evropske unije, in da so prisiljeni sprejeti delo, za katero so preveč usposobljeni in plačani manj od svojih kolegov, državljanov zadevnih držav. Žal na evropski ravni nimamo mehanizma za ocenjevanje kakovosti delovnih mest, zato ga potrebujemo. Trdno sem prepričana, da je načelo pravičnega plačila spodbuda za zagotovitev kakovostnih storitev, pri čemer izrazito nasprotujem obstoječim težnjam po nezadostnem plačevanju zaposlenih in vsaki omejitvi prostega pretoka delavcev v Evropski uniji.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Dejansko obstajata le dva načina za rešitev vprašanja brezposelnosti: prvi je, da ljudje odidejo tja, kjer je delo, in drugi, da se delo prenese tja, kjer so ljudje. Zadnja možnost je bolj smiselna, ker noben ukrep, uporabljen pri prvi možnosti (deljeno delo, prožne pogodbene ureditve, bolj prilagodljiv delovni čas), ni bil uspešen. Menim, da druga možnost ponuja več možnosti in je zelo primerna za Evropsko unijo. Ena od možnosti je oblikovanje evropskega javnega sektorja, tako da začne Evropska unija delovati kot entiteta, ki ustvarja možnosti za zaposlitev.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se za odlično opravljeno delo zahvaljujem kolegici gospe Morin, ki se je zavzela za stališče naše politične skupine.

Kljub tveganju, da izgubim rdečo nit, imam vprašanje v zvezi z vlogo socialnih partnerjev, ki se zdi jasna glede na njihovo odsotnost v poročilu. Delamo v skladu s členom 128, kar pomeni, da bomo pripravili priporočila za države članice, vendar menim, da je čas za izrazitejše ukrepanje.

Gospod komisar, kaj menite o uporabi člena 139 Pogodbe, ki zagotavlja točno to možnost, namreč da oblikujejo delovnopravno zakonodajo na ravni Skupnosti socialni partnerji? Kako lahko imamo politiko zaposlovanja brez usklajevanja socialnega prava? Menim, da je pri uporabi člena 138 spodbujanje socialnih partnerjev odvisno od vas, gospod komisar; moramo jih vključiti v oblikovanje ustrezne evropske socialne zakonodaje.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Prva stopnja izvajanja ciljev prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta se je že pokazala kot uspešna: leta 2007 je bilo v EU ustvarjenih 3,5 milijona delovnih mest, medtem ko se je stopnja brezposelnosti med letoma 2005 in 2007 znižala za 1,6 %.

Vendar je to le en vidik. V EU danes živi v revščini 14 milijonov zaposlenih ljudi. Poleg tega je ljudi, ki so prisiljeni delati na podlagi začasnih pogodb ali za krajši delovni čas, vedno več. Mladi v EU se prav tako soočajo z zelo resnimi težavami, pri čemer okoli šest milijonov mladih zgodaj opusti izobraževanje, medtem ko je zaposlenost med mladimi za več kot pol manjša kot v EU na splošno.

Poudarjam, da se hitrost in učinkovitost izvajanja ciljev lizbonske strategije za rast in delovna mesta zelo razlikujeta v različnih državah članicah. Komisijo pozivam, da zagotovi dosledno izvajanje evropske strategije zaposlovanja in ciljev v zvezi z vseživljenjskim učenjem, določenih v evropskem programu za mlade, evropskem sporazumu o enakosti spolov in evropskem akcijskem načrtu o invalidnosti za obdobje 2006–2007.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, izpostavljam dve storitvi, ki jih je treba okrepiti po vsej Evropi. Prva so nasveti, informacije in smernice za mlade ter zaposlene vseh starosti, ki jim omogočijo poiskati primerno zaposlitev, izobrazbo in vseživljenjsko učenje. Druga storitev, ki jo moramo okrepiti po vsej Evropi, da bomo spodbujali dostojne delovne razmere, je inšpektorat za delo. Inšpektorati za delo bodo lahko obravnavali delo na črno, ki je nadloga za zakonito zaposlovanje.

Zaposlovanje ter podjetništvo in sodelovanje s socialnimi partnerji verjetno predstavljajo naše najboljše upanje v času do leta 2010.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, sedanje gospodarske razmere v Evropski uniji se izboljšujejo. BDP se veča, nastajajo nova delovna mesta, stopnja zaposlenosti je višja in stopnja brezposelnosti nižja.

Da bi se to nadaljevalo, moramo okrepiti socialno vključevanje in najprej pomagati zlasti mladim, ki so pravkar vstopili na trg dela, da najdejo zaposlitev. Nato moramo olajšati iskanje dela ljudem, ki živijo v težkih materialnih razmerah; nazadnje pa dati možnost dolgoročno brezposelnim.

To so področja, na katerih sta potrebna učinkovitejša podpora in ukrepanje Evropske unije. Sistem izobraževanja in usposabljanja je pomembno prilagoditi, da bo izpolnil zahteve lizbonske strategije in pospešil gospodarski razvoj, ki bo nato ustvaril več delovnih mest.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da imajo veliko vlogo pri zaposlovanju zlasti mala in srednje velika podjetja. Dve tretjini zaposlenih namreč dela v malih in srednje velikih podjetjih, ki ustvarijo 50 % bruto nacionalnega dohodka. Zato se moramo pri oblikovanju strategij osredotočiti na spodbujanje stalnega poklicnega usposabljanja v malih in srednje velikih podjetjih ter ustvarjanje novih priložnosti za odpravo predvidenih stroškov in zagotovitev, da se bodo neto plače končno lahko povečale vsem zaposlenim.

Končno moramo vzpostaviti tudi infrastrukturo, da zagotovimo varna delovna mesta za zaposlene. Evropska unija lahko tukaj zagotovi model najboljše prakse.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, zaradi strogih pravil Parlamenta ne morem podrobno odgovoriti na vaše govore. Vendar mi dovolite, da se vam zahvalim za izčrpno razpravo, ki je analizirala veliko vidikov trga dela in evropske strategije zaposlovanja, ter spregovorim o samo nekaj bistvenih vprašanjih.

Najprej, evropska strategija zaposlovanja je očitno zelo uspešna. Sedanji statistični podatki o brezposelnosti in zaposlovanju so veliko boljši, kot so bili v osemdesetih letih 20. stoletja, kar pomeni nedvomno uspešnost. V razpravi ste večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi kakovosti delovnih mest. Poudarjam, da je koncept več in kakovostnejših delovnih mest del lizbonske strategije za rast in zaposlovanje. Kakšen je rezultat? Od več milijonov delovnih mest jih je več kot polovica s polnim delovnim časom in njihova kakovost ni vprašanje. Veliko od ostalih delovnih mest je delovnih mest s krajšim delovnim časom ali delovnih mest za določen čas.

Ne strinjam se s hipotezo, da nobeno od delovnih mest za določen čas ali s krajšim delovnim časom ni visokokakovostno delovno mesto. To ne drži. Veliko teh delovnih mest je kakovostnih. Vendar ne dvomim, da nekatera delovna mesta niso kakovostna, pri čemer je to eno od področij, ki jih moramo urediti. Menim, da je težava zaposlenih revnih, tj. ljudi, ki ostanejo revni kljub zaposlitvi, zelo skrb vzbujajoča, zato se ji moramo bolj posvetiti. Glede na razpoložljive podatke je med zaposlenimi približno 8 % revnih, kar je znaten delež. Govorimo o več milijonih ljudi, zato je to zelo nujno vprašanje.

Naslednje vprašanje, o katerem ste razpravljali, je povezava med politikami zaposlovanja in socialno vključenostjo. Izpostavljam, da smernica št. 19 poudarja vključujoč trg dela in spodbujanje vključenosti prikrajšanih na trg dela. Komisija je v strategiji namreč priporočila, da se smernice ne smejo bistveno spremeniti. Izkazale so se namreč za uspešne, pri čemer je postalo jasno, da je za zagotovitev dobrega upravljanja ter boljšega ravnovesja med evropsko in nacionalno ravnjo (večina držav članic je resnično izrazila takšno stališče) najbolje, če se smernice ne razširijo. Po drugi strani je jasno, da besedilo ni dokončno, da se bo še naprej razvijalo in da so omenjena vprašanja nedvomno vprašanja, ki zahtevajo primeren odgovor v skladu s prihodnjim razvojem.

Odgovoril bom na naslednje vprašanje, ki zadeva uporabo člena 139 Pogodbe. Kolektivna pogodba v pomorskem sektorju bo, presenetljivo, podpisana danes, pri čemer je že odločeno, da bo uvedena v evropsko zakonodajo prek člena 139. To pomeni, da je to konkreten korak, ki kaže, da nismo prezrli tega člena. Mimogrede, pogodba pomorskega sektorja je zelo pomemben napredek, ker je to zelo kompleksen in mednarodni sektor, pri čemer so socialni partnerji dosegli zelo veliko.

Seveda ste razpravljali tudi o drugih temah: vprašanju izobraževanja, skrb vzbujajočem številu tistih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, in vseživljenjskem učenju. Vsa omenjena vprašanja so pomembna in bodo delno vključena v nov socialni program. V zvezi z vključevanjem izpostavljam sporočilo Komisije o dejavnem vključevanju, pri čemer je to eden od dokumentov, ki določajo strategijo Komisije na tem področju. Poudarjam, da trg dela ne sega do vseh področij, na katerih je potrebna uporaba usklajene politike vključevanja, čeprav je podlaga za dejavno vključevanje. Ker očitno obstaja veliko ljudi, ki niso na trgu dela zaradi običajnih razlogov, kot so upokojenci ali ljudje v različnih neobičajnih položajih, mora politika vključevanja zajemati več kot le trg dela. Seveda mora strategija za evropski trg dela upoštevati ta vidik.

Gospe in gospodje, ponovno se vam zahvaljujem za razpravo, ki je zajela večino pomembnih vprašanj v zvezi z evropskim trgom dela. Menim, da znatno prispevajo k procesu iskanja boljšega in učinkovitejšega ravnovesja med evropsko strategijo zaposlovanja in dejavnostmi posameznih držav članic. Kot sem že dejal, je bilo med razpravo navedenih veliko zanimivih pripomb, vendar zaradi pravil Parlamenta ne morem odgovoriti na vse, zato sem se odzval le na nekaj od njih.

  Anne Van Lancker, poročevalka. − (NL) Najprej se najlepše zahvaljujem kolegom poslancem za njihov prispevek k razpravi. Jasno je, da vas je veliko poudarilo enake možnosti, socialno vključenost in kakovost dela, pri čemer menim, da je to zelo pomembno. Žal mi je, da sem nekatere razočarala, ker nisem vključila še več predlogov sprememb, vendar resnično nisem želela, da postane omenjeno poročilo božično drevo s preveč okraski.

Kot odgovor na pripombo gospoda Anderssona, predsednika odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, dodajam še nekaj. Iskreno upam, da predložitev omenjenega poročila ni zaman, ker člen 128 Pogodbe zagotavlja temu parlamentu pravico do posvetovanja, vendar je ta v praksi ogrožena. Zavedam se, gospod komisar, kako pomembno je, da lahko Svet sprejme odločitev na začetku leta in se lahko nacionalni načrti reform oblikujejo s socialnimi partnerji. Zato je bistveno, da predloži Evropska komisija predlog na začetku leta in bo lahko Parlament naprej izvajal svojo vlogo, pri čemer bodo lahko tri institucije izpolnile svoje vloge v celoti, kot določa Pogodba.

Ponovno se zahvaljujem vsem kolegom poslancem in upajmo, da je Svet še vedno pozoren.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Glede na zadnja poročila Evropske komisije 16 % državljanov EU ogroža revščina, pri čemer jih je 8 % ogroženih kljub zaposlitvi za polni delovni čas. Revščina ogroža 13 % odraslih Poljakov, vključno z zaposlenimi za polni delovni čas.

Gospe in gospodje, v malopoljski regiji, ki jo predstavljam v Evropskem parlamentu, je brezposelnost najnižja na Poljskem in je zdaj osemodstotna; vendar to ne zagotavlja varnega življenjskega standarda, ker hitrorastoče cene hrane in energije veliko družin potiskajo na prag revščine. V sosednjem Svetokriškem vojvodstvu, ki ga prav tako zastopam v Evropskem parlamentu, razmere mejijo na dramatične, pri čemer je tam brezposelnost dvakrat višja kot v malopoljski regiji. Če kot primer vzamemo le ti dve vojvodstvi, lahko opazujemo vedno večjo stopnjo socialne neenakosti. Kot gospa Van Lancker pravilno ugotavlja v svojem poročilu o smernicah zaposlovanja, so v Evropski uniji razmere takšne, da več kot 14 milijonov zaposlenih živi v revščini.

Število lahko zelo hitro naraste, če ne spremenimo lizbonske strategije tako, da bo v EU ustvarila več delovnih mest in bolj kakovostna delovna mesta. Ta težava zadeva zlasti nove države članice, v katerih so razlike med bogastvom državljanov največje v primerjavi z ostalimi državami članicami.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Rast in zaposlovanje sta ključna dejavnika v lizbonski strategiji. Vzpostavljanje konkurenčne in inovativne Evrope je povezano s spremembami na trgu dela. Naša podjetja potrebujejo delavce, ki so se sposobni odzvati na nove izzive in zahtevo po spremembi. Seveda se strinjam, da mora zaposlovanje zagotoviti stabilnost, varnost in gotovost v zvezi z jutri. Hkrati morajo biti odnosi med delodajalci in zaposlenimi dovolj prožni, da omogočijo podjetnikom uvesti spremembe, s katerimi se soočajo zaradi razmer na trgu.

Zato je zelo pomembno, da podjetniki in zaposleni nadgradijo svoje zmožnosti, razširijo svoje spretnosti in znanja ter se strokovno izpopolnijo. To je v interesu podjetij, ki bodo zahtevala usposobljene in zelo motivirane delavce. To je prav tako v interesu zaposlenih samih, ki bodo zaradi večjih sposobnosti pridobili trdnejši položaj na delovnem mestu ter v primeru potreb po spremembi zagotovilo, da se bodo zaradi svojih sposobnosti dobro počutili na trgu dela.

Na koncu opozarjam na dejavnik mobilnosti na evropskem trgu. Kot vemo, veliko držav članic še vedno ohranja omejitve v zvezi z zaposlovanjem državljanov iz novih držav članic. Ohranjajo jih kljub opozorilom predstavnikov poslovnega sveta, da obstaja primanjkljaj delavcev v veliko gospodarskih sektorjih.

Dokler na evropskem trgu dela ostajajo omejitve, bo prosti pretok delavcev in storitev v Evropi le na pol odločal o uspešnosti naših gospodarstev.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Revidirana lizbonska strategija se je pokazala kot uspešna. Vendar moramo pregledati področja, na katerih je treba še povečati število ukrepov na ravni Skupnosti, da dosežemo cilj v zvezi z zaposlovanjem.

Sklicujem se zlasti na težave mladih med usposabljanjem in vstopom na trg dela. Šest milijonov mladih v Evropski uniji zapusti izobraževalni sistem, preden dopolnijo 18 let. Prav tako resno je dejstvo, da je v Evropski uniji od vseh brezposelnih več kot 40 % mladih. Poleg tega so mladi, ki so vstopili na trg dela, zaposleni pod manj ugodnimi pogoji, kot so zaposlitev s krajšim delovnim časom ali za določen čas ter zaposlitev na podlagi pogodbe o opravljanju storitev.

V skladu z zakonodajnimi smernicami za politike zaposlovanja moramo zagotoviti več rešitev v zvezi s programi in skladi, ki jih Evropska unija ustanavlja z namenom podpreti dejavnosti držav članic na tem področju.

  Magda Kósáné Kovács (PSE) , v pisni obliki. – (HU) Direktiva o zaposlovanju je državam članicam razširjene Evropske unije zagotovila dolgoročne smernice ter cilje in instrumente za krepitev konkurenčnosti in večjo zaposlenost v drugem ciklu izvajanja lizbonske strategije. Od takrat je jasno, da gospodarstvo ne more biti konkurenčno in učinkovito v svetu, ki mora živeti s konkurenco, ter ne more napredovati hitreje od ostalih, če se je izgubilo v socialni puščavi in to poskuša doseči med tem, ko je obkroženo z ljudmi na robu socialne izključenosti.

Dostojanstveno življenje zahteva dostojno delo; to zahteva zmogljivo delovno silo, ki je ustrezno usposobljena in sposobna nadgrajevati svoje spretnosti in znanja ter je zdrava in zaščitena pred diskriminacijo.

Zaradi priznanih potreb novih držav članic je bilo treba leta 2006 direktivo revidirati. Tokrat je bil poudarek na ljudeh, ki se soočajo s posebno prikrajšanostjo na trgu dela, brezupnem položaju starejših žensk na trgu dela, osamitvi posebnih jezikov in vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem Romov.

V zadnjih dveh letih je število delovnih mest večje, izboljšale so se stopnje zaposlovanja, pri čemer so se umirili tudi nemirni kazalniki zaposlovanja. Rast tradicionalnih delovnih mest, tj. zaposlitev s polnim delovnim časom na delovnem mestu, zaščitenim s pogodbo, je sorazmerno počasna, pri čemer so sunkovito narasle zaposlitve s krajšim delovnim časom, sezonsko delo in delo na podlagi pogodb o opravljanju storitev.

V spremenjenih razmerah ne dvomimo, da je obdobja dogmatične delovne zakonodaje konec. Znaten in intenziven gospodarski razvoj potrebuje prožne zakonske določbe, ki preprečujejo relativizem v delovni zakonodaji ter razvrednotenje socialnega partnerstva in kolektivnih pogodb.