Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. maj 2008 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sergio Berlato (A6-0164/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, na področju proizvodnje in porabe tobaka obstajajo mnoge polemike. Zavedati se moramo, da čeprav tobak gojimo v EU, to nima nikakršnega vpliva na porabo tobačnih izdelkov naših državljanov. Če bi prepovedali ali omejili proizvodnjo tobaka v Evropi, to ne bi pomenilo manjšega števila pokajenih cigaret. Uporabljalo bi se uvožen tobak. V celoti podpiram razvoj javnega programa za obveščanje, ki bo objavljal nevarnosti kajenja ter ga bi morali financirati proizvajalci cigaret in tobaka.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podpiram informacijske kampanje o škodljivih vplivih tobaka in resolucijo Evropskega parlamenta o dolgoročnem načrtu za financiranje teh kampanj z 80 milijoni EUR, odbitimi iz subvencij za pridelovalce tobaka. To pomeni, da proračun EU ne bo dodatno obremenjen. Čeprav je raven evropske proizvodnje surovega tobaka zelo nizka in predstavlja le 4 % svetovne proizvodnje, smo največji svetovni uvoznik surovega tobaka ter smo za večino naših potreb odvisni od oskrbe iz tretjih držav, v katerih se tobak proizvaja lokalno pod pogoji, ki niso tako tesno nadzorovani kot tisti, v okviru katerih se proizvaja evropski tobak. Vendar nasprotujem subvencijam za proizvodnjo tobaka v Evropi in ne le zaradi splošnega načela: javna sredstva, dodeljena temu področju, bi se lahko na ostalih področjih bolje uporabila.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, skupina Panhelenskega socialističnega gibanja je glasovala za poročilo gospoda Berlata. Menimo, da mora biti javnost še naprej obveščena o zadevah v zvezi s tobakom in tobačnimi izdelki.

Obstajati bi morala podobna politika s samofinanciranimi sredstvi za obveščanje javnosti o zdravstvenih zadevah, povezanih z ostalimi proizvodi, kot so mleko in maščobe.

Nadaljnje, za regije kot je Grčija, v kateri se je znatno zmanjšala proizvodnja tobaka, ne moremo razumeti, zakaj se s subvencijami ne bi moglo nadaljevati v sedanji obliki do leta 2013.

– Poročilo: Bairbre de Brún (A6-0133/2008)

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej se opravičujem Parlamentu; kot poročevalec v senci nisem uspel biti prisoten pri včerajšnji razpravi, ker je imelo moje letalo zamudo. Za to se vam opravičujem.

Gospod predsednik, veliko se je pisalo o mirovnem procesu Severne Irske in to je še eno nezakonodajno poročilo. Vprašanje je, ali je imelo dober vpliv. Da. To pomeni, da so lahko številne majhne skupine v Severni Irski, zlasti ženske skupine, začele ukrepati in pomagati svojim območjem.

Ali je bilo v porazdelitvi sredstev pravično? Odgovor je ne. Na začetku program PEACE I zagotovo ni bil pravičen; PEACE II je bil boljši, zlasti se veselim programa PEACE III, ki bo pomenil ponoven napredek. Sindikalistične skupnosti ne prejemajo pravičnega deleža. Bolj je treba zagotoviti, da čezmejni organi spoštujejo ravnovesje v regiji. Njihov obstoj nima smisla, če se tega ne zagotovi. Očiten primer za to je ICBAN, čezmejni organ, za katerega menim, da ne bi smel več prejemati sredstev, dokler se razmere ne uredijo.

Želim se zahvaliti številnim osebam, ki so od začetka izvajanja programa PEACE prostovoljno sodelovale za boljše dobro vseh, poleg tega menim, da bo Severna Irska napredovala in uspela. Ljudje si to zaslužijo, opozarjam pa vas na zlobne sile, ki so v tej regiji še prisotne.

– Poročilo: Anne Van Lancker (A6-0172/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, za to poročilo sem glasoval zaradi dveh razlogov: prvič, ker to poročilo izrazito zahteva, da morajo države članice končno uvesti lizbonsko strategijo in s tem tudi ukrepe glede politike zaposlovanja, in drugič, ker to poročilo zahteva oblikovanje dobrega in finančno sprejemljivega otroškega varstva v državah članicah. To je zelo pomemben predpogoj za združljivost družinskega življenja in dela. To je zlasti pomembno za matere samohranilke, ker se s tem oblikujejo možnosti za zaposlitev in se omogoča boj proti revščini. To so pozitivne strategije, ki so potrebne za praktično izvajanje primernih ukrepov politike zaposlovanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, zaposlovanje je kazalec našega napredka. Vendar je težko ne opaziti nekaterih pomanjkljivosti v sferi socialne in ozemeljske kohezije. V EU, na katero se gleda kot na okolje blaginje, je še vedno skoraj 80 milijonov ljudi, tj. 16 % vseh državljanov EU, ki živijo v ali jih ogroža revščina. Številna delovna mesta so nekakovostna, mladim ljudem se ne pomaga pri iskanju zaposlitve, izkušenim delavcem se ne podaljšuje delovnega življenja, tudi se ne zaposluje invalidov. Upoštevati je treba, da se regije, ki so najbolj zaostale v smislu razvoja, soočajo z največjimi težavami. Visoka raven nezaposlenosti, majhna vključenost starejših in invalidov na področju zaposlovanja, visok odstotek ljudi, ki ostajajo nezaposleni več kot 12 mesecev, večje težave žensk v primerjavi z moškimi na trgu dela – to so le nekatere težave, s katerimi se soočajo te regije.

Na Poljskem se take razmere pojavljajo v regijah „vzhodnega zidu“. Treba je pohvaliti razmere v Češki republiki: kot eno od prednostnih nalog prihajajočega predsedstva so odpravili ovire gibanjem zaposlenih.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Poročilo gospe Van Lancker se bere kot katalog, poln dobrih namer in želja. Izboljšan dostop in dostop do bolje plačanega dela na trgu delovne sile za ženske, invalide in priseljence se vedno omenja skupaj, čeprav so to tri zelo različne skupine. Povišanje povprečne upokojitvene starosti v EU za pet let do leta 2010, popolno otroško varstvo, izredno nizka brezposelnost med osebami, ki so zgodaj prekinile šolanje, zaposlitev za ljudi, ki niso bili zaposleni že štiri leta, itd.

Vse lepo in prav, ampak danes ni božič. To je Parlament, ne pa praznovanje božiča. Gospa Van Lancker bi lahko bila razumnejša. Oba živiva v državi, v kateri na žalost 10 milijonov ljudi iz obeh delov države obupano potrebuje bistveno drugačen pristop k vprašanju zaposlovanja v teh dveh delih države. Ne zahtevamo več enotnosti na evropski ravni; ravno nasprotno, zahtevamo možnost, da države članice in regije hitro in učinkovito sprejmejo posebne ukrepe, ki so potrebni na lokalni ravni. Hvala.

– Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0181/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) To je začetno poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta, v katerem dejansko prevladuje samozadovoljstvo te institucije, pri čemer bi moralo v tem začetnem poročilu biti ravno nasprotno.

Vsi vedo, da se v tej instituciji razsipava z denarjem. Dva sedeža staneta zelo veliko denarja, pri čemer ne nudita resnične dodane vrednosti. Vsako leto je napovedan zelo velik porast operativnih stroškov te institucije, ki so tokrat zakriti s tem, da je to nujna posledica lizbonske pogodbe, ki sploh še ni bila sprejeta, kolikor mi je znano.

Potem je tu seveda nov statut poslancev, izmišljotina evrofanatikov, ki naj bi še bolj odločno ločil poslance Parlamenta od ljudi, ki jih predstavljajo, kar bo seveda veliko stalo, ali ne? Zaradi vseh teh razlogov in še drugih sem odločno glasoval proti temu poročilu.

– Poročilo: Margie Sudre (A6-0158/2008)

  Madeleine Jouye de Grandmaison, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, kar zadeva poročilo gospe Sudre, sem s podporo svoje skupine vložila številne spremembe kot del kompromisa. Te spremembe so bile delno upoštevane. Rada bi se zahvalila odboru.

Spremembe so zadevale priznavanje dodane vrednosti najbolj oddaljenih regij na področju prostora, obnovljive vire energije, energetsko samozadostnost in biološko raznovrstnost, pomembnost javnih storitev za razvoj najbolj oddaljenih regij, priznavanje pomanjkanja vključevanja najbolj oddaljenih regij v evropski raziskovalni prostor, priznavanje prednosti programa NET-BIOME in sposobnost najbolj oddaljenih regij, da znatno pripomorejo k določenim mednarodnim prednostnim nalogam.

Po drugi strani sem razočarana, da to poročilo ne vključuje v celoti socialnega in kulturnega poglavja za celovit razvoj ter da podpora in priznanje regionalnih jezikov najbolj oddaljenih regij, financiranje raziskovanja suženjstva in kolonializma ter zaščita pravic domorodcev v Gvajani niso ohranjeni.

Razočarana sem tudi, da se poročilo ne zavezuje resno k okrepitvi zmožnosti raziskovanja, da bi ustrezalo potencialu.

Razočarana sem, da moj predlog za ureditev cen poštnih storitev in telekomunikacij med nacionalnimi ozemlji in najbolj oddaljenimi regijami ni bil upoštevan.

Del moje ocene je tudi razočaranje, da je bila zavrnjena moja zahteva po socialni in okoljski študiji učinka skupne ureditve trga za sladkor in banane.

Vseeno sem glasovala za to poročilo, ki nedvomno ponuja dragocene informacije in rezultate za najbolj oddaljene regije.

– Poročilo: Lasse Lehtinen (A6-0155/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Rada bi nekaj dodala k včerajšnji razpravi s političnim nabojem. Nisem podprla predloga socialistov v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi, ker je po mojem mnenju najbolj odgovorno, da počakamo na rezultate študije učinka, da bi lahko ocenili učinkovitost kolektivnih pravnih sredstev, zlasti kar zadeva stroške, nastale zaradi potrošnikov. Zato hočem danes izraziti nasprotovanje neprimernim pripombam kolegice poslanke gospe Gebhardt med včerajšnjo razpravo, ki daje volivcem vtis, da le socialisti ščitijo interese potrošnikov, medtem ko demokrati ščitijo le interese industrije. Taka manipulativna politična retorika in demagogija nista povezani z resničnostjo, zato jima nasprotujem.

– Poročilo: Elizabeth Lynne (A6-0159/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Odločno sem glasoval proti poročilu gospe Lynne, ker po mojem mnenju seže veliko globlje od nešteto poročil, ki jih je odobril ta parlament v preteklosti in ki so že sami po sebi skrajno vprašljivi.

Parlament zdaj vrata ponovno na široko odpira neki vrsti vseobsegajoče evropske protidiskriminacijske politike, ki se dotika skoraj vseh socialnih domen. To sem že povedal v tej instituciji, zdaj pa ponavljam: boj proti diskriminaciji, če je potreben, je boj, ki spada izključno pod pristojnost držav članic, pri čemer Evropa v zvezi s tem ne sme prevzeti vloge policista ali miselne policije.

Prav zares bo vsak, ki natančno prebere poročilo gospe Lynne, ugotovil, da ima poročilo manj opraviti z dejanskim bojem proti diskriminaciji kot z nadaljnjim razvrednotenjem svobode izražanja in zlasti spreminjanjem politične korektnosti v pravno zadevo. S tem se ne morem strinjati, zato sem odločno glasoval proti temu poročilu.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da se je treba proti diskriminaciji boriti z vsemi mogočimi ukrepi. Zato smo tudi izrazili zaupanje v štiri direktive. Zdaj se pripravlja peta. Tudi to podpiramo.

Vseeno sem glasoval proti temu poročilu, ker uporablja napačno strategijo, saj ne zagovarja izvajanja veljavne zakonodaje, ampak zahteva takoj še eno novo direktivo, ki vključuje nove organe, novo birokracijo in poskusne postopke. To pomeni, da so ponujene ovire, ne pa rešitve. Navsezadnje se zaradi tega diskriminacija ne bo odpravila.

Vsi člani moje delegacije so izbrali drugačno pot. Radi bi, da se od držav članic zahteva, naj izvajajo vse, kar že obstaja v sedanji zakonodaji, in ne preskočijo prvega koraka, kot predlaga poročilo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, spoštovanje človekovih pravic je temeljna naloga Evropske skupnosti. Žal to Evropski uniji ne uspeva najbolje. Položaj na tem področju se ne bo spremenil po le dveh urah razpravljanja. Prav tako tudi ukrepanje Evropske komisije in drugih pooblaščenih agencij ne ponuja veliko upanja na izboljšave. Evropa se tako kot ostali svet še vedno bori z rasno, spolno, kulturno in nacionalno diskriminacijo. Trgovina z ljudmi, tudi otroki, za denar, užitek, organe, je vsako leto bolj razširjena. Število nasilnih dejanj narašča, pri čemer se žrtve vedno večkrat odločijo za molk, saj nimajo upanja na pomoč države.

Dobil sem vtis, da v Evropskem parlamentu delamo predvsem v korist podjetij, korporacij in regij, medtem ko premalo naredimo za navadne ljudi, za katere sta najpomembnejša njihov življenjski standard in enakost pravic. Naša dejanja niso uspešna, ampak nam le blažijo vest, ker nam dajejo občutek, da smo nekaj ukrenili. Skrajni čas je za temeljite spremembe.

Zato sem glasoval proti poročilu.

– Poročilo: Willi Piecyk (A6-0163/2008)

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, v naši skupini GUE/NGL obstaja velika strpnost do položaja manjšin. Včasih te manjšine na plenarnem zasedanju tega parlamenta rade pokažejo, da se njihovo stališče razlikuje od stališča velike večine v naši skupini.

Tako je bilo tudi pred kratkim med glasovanjem o mojem poročilu v zvezi z odnosom med Makedonijo in Evropsko unijo. Omejen čas za govor, ki ga je imela na voljo naša skupina, smo namenili enemu od svojih grških poslancev, ki je izjavil, da Evropska unija ne more sprejeti še ene članice, ker bi bilo v tem primeru bolje, da bi Unija prenehala obstajati. Morda je ta pripomba vzrok za napačno razumevanje, da moja skupina ni sledila mojim predlogom, da bi pospešili pogajanja s to kandidatko za državo članico. Vseeno je bilo to stališče le mišljenje grške komunistične stranke, in ne naše skupine v celoti, ki je podprla moje predloge tako kot velika večina Parlamenta.

Pri zadnji razpravi danes zjutraj se je to spet ponovilo. V zvezi s poročilom Piecyka o celostni pomorski politiki sta bila govornika iz naše skupine grški poslanec Pafilis in portugalski poslanec Guerreiro. Priložnost, da spregovorita o tem vprašanju, je bila zelo pomembna za stranki, ki jih predstavljata tu. V svojih nacionalnih razpravah ti dve stranki uporabljata poročilo Piecyka kot simbol za vse, kar je narobe z delovnimi razmerami pomorščakov in delavcev v pristaniščih, ter tudi za vse, kar lahko povežemo z nameni Nata v zvezi z vojaško uporabo morja.

Večina naše skupine, tudi nemška in nizozemska delegacija, meni, da poročilo Piecyka nima nič skupnega s temi vprašanji. Dvakrat smo podprli odpravo direktive o pristaniščih, vendar na splošno nismo proti pomorski politiki. Podpiramo predloge gospoda Piecyka, ki so osredotočeni na uporabne elemente, kot so okolje, zaščita obalnih regij, izobrazba in kakovost dela.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, za to poročilo sem glasoval zaradi številnih razlogov. Prvič, eden od glavnih izzivov, s katerimi se mora spopasti Evropa, so podnebne spremembe. Tudi to je neposredno povezano s pomorskimi območji, zlasti obalnimi regijami, ki jih ogroža naraščanje morske gladine. Drugič, obsežno izkoriščanje pomorskih virov, zlasti s čezmernim ribolovom, poleg podnebnih sprememb predstavlja resno grožnjo morskemu okolju. Povezava med oceani in podnebjem je pomemben del podnebne politike EU. Tretjič, morsko okolje je v 80 odstotkih onesnaženo zaradi onesnaževanja na kopnem. Okoljske nevarnosti, kot so razbitine ladij na morskem dnu ter ostanki vojaške municije in kemičnega orožja, so tudi zelo pomembne. Četrtič, intenziven ribolov je zamajal ravnovesje ekosistema in ogroža biološko raznovrstnost. Petič, oceani in morja so zelo pomembni v evropski strategiji za zagotovitev energetske varnosti. Na eni strani so vir nafte in plina ter tudi vir obnovljive energije. Na drugi strani predstavljajo sredstvo in pot za prevoz energije ter tako povečujejo energetsko varnost. Zato moramo oblikovati trajnostno politiko za razvoj morij in oceanov.

Pisna obrazložitev glasovanja

− Poročilo: Jan Andersson (A6-0132/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo švedskega kolega poslanca Jana Anderssona na podlagi poenostavljenega postopka, ki potrjuje predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Odločbe Sveta št. 85/368/EGS o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti, ki je države članice in Komisijo pozvala k sodelovanju pri oblikovanju opisov delovnih mest v določenih poklicih v Skupnosti in na podlagi tega k povezovanju poklicnih kvalifikacij, ki so priznane v državah članicah, s temi dogovorjenimi opisi delovnih mest.

Ker je bilo to odločbo težko uporabiti, je bilo razumno, da se razveljavi. Evropski kvalifikacijski okvir (EQF) bi moral obravnavati omejitve za razveljavitev odločbe z osredotočenjem na izboljšavo preglednosti kvalifikacij in uvedbo decentraliziranega pristopa za sodelovanje, ki izraža vse večjo zapletenost kvalifikacij v Evropi. Vseeno ta nesrečna zadeva kaže na potrebo po razjasnitvi in poenostavitvi zakonodaje Skupnosti, da jo bodo državljani lahko razumeli in uporabljali v vsakdanjem življenju.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Porast stopnje zaposlenosti v Evropski uniji je neposredno povezana s poklicnim usposabljanjem in vzajemnim priznavanjem kvalifikacij. Podprl sem poročilo gospoda Anderssona, ker mislim, da morajo države članice EU ustvariti skupen model za preverjanje poklicnih kvalifikacij ne glede na državo, v kateri so bile pridobljene. To bo zaposlene spodbudilo k prizadevanju za izboljšanje njihovih veščin ter študente k učenju, pridobivanju novih izkušenj in izboljšanju znanja tujih jezikov v različnih delih Evrope.

Kot predstavnik malopoljske regije, tretje največje na Poljskem, kar zadeva število študentov, bi rad opozoril na posebno pomembnost priznavanja diplom za mlade ljudi. Vse akademske izmenjave in možnost primerjave kvalifikacij so izjemno pomembne za mlade ljudi, ki si želijo izkušnje pridobiti v tujini.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Eno od štirih načel, na katerih temelji skupni trg Evropske unije, je povezan s prostim pretokom ljudi. Prosti pretok ljudi ponuja državljanom EU možnost, da se zaposlijo v drugi državi članici.

Različni izobraževalni sistemi in uredbe o poklicnih kvalifikacijah vseeno otežujejo zaposlitev v poklicih, za katere smo usposobljeni. Zato je tako pomembno, da lahko poklicne kvalifikacije primerjamo med različnimi državami članicami. Evropska komisija in tudi poročevalec menita, da odločba 85/368/EGS, ki ureja to področje, ni ustrezno omogočila primerljivosti poklicnih kvalifikacij v korist delavcev, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici.

Zaradi tega se je sprejela odločitev, da se zamenja z novejšim in učinkovitejšim instrumentom, evropskim kvalifikacijskim okvirom, ki povečuje preglednost, podpira prenos kvalifikacij in olajša oceno rezultatov študija.

Zadovoljna sem, da so ta korak množično podprla različna področja: socialni partnerji, organizacije industrije in sektorjev, izobraževalne institucije ter nevladne organizacije. To zagotavlja množično podporo sprememb, ki so se zgodile.

Zaradi teh razlogov podpiram razveljavitev odločbe in mislim, da bo evropski kvalifikacijski okvir kot orodje, ki omogoča primerjavo kvalifikacij, omogočil lažje gibanje ljudi in dosego ciljev, ki niso bili uresničeni z odločbo 85/368/EGS, pri čemer se bo tako zagotovila večja mobilnost delavcev na evropskem trgu delovne sile.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. − (HU) Glasovala sem za poročilo gospoda Anderssona, ker verjamem, da je pomembno odpraviti vse mogoče ovire v zvezi z usklajevanjem strokovnih in poklicnih kvalifikacij. Pomembno je razveljaviti odločbo Sveta 85/368/EGS, saj njeno izvajanje ni bilo uspešno pri primerljivosti strokovnih in poklicnih kvalifikacij.

To odločbo bodo zdaj nadomestili drugi, novejši in učinkovitejši instrumenti na evropski ravni, kot je evropski kvalifikacijski okvir. Evropski kvalifikacijski okvir obsega kot instrument za spodbujanje vseživljenjskega učenja kvalifikacije na vseh ravneh, od tistih, ki so dosežene z obveznim izobraževanjem ali izobraževanjem odraslih, do tistih, ki so pridobljene na višji stopnji izobraževanja ter med strokovnim ali poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Zato je za države članice pomembno, da postane izobrazba čim bolj pomembna, saj je ta podlaga za zaposlitev. Izobrazba ima poleg širjenja splošne razgledanosti in znanja s področja kulture ključno vlogo pri razvijanju strpne evropske družbe. Poleg spoznavanja učinkovite rabe energije in zaščite okolja se mora naslednja generacija naučiti tudi sprejemati in spoštovati razlike.

Izobrazba je ključna tudi za veliko drugih stvari: ponuja priložnost manjšinam, na primer Romom, za ohranitev njihove kulture in zagotavljanje vključevanja. Danes v skupnosti manjšin narašča število dobro izobraženih mladih ljudi, ki lahko branijo svoje interese pred lokalnimi organi in vladami.

Da bi to postalo norma, moramo izpopolniti poučevanje jezikov, v šolah več pozornosti nameniti kulturam manjšin, pri čemer morajo same manjšine prevzeti dejavnejšo vlogo pri poučevanju.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V praksi nam ni vedno uspelo odpraviti vseh težav v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij in ohraniti kakovosti dela na eni strani, ne da bi na drugi strani ustvarili nepotrebne ovire. V tem smislu je skrb vzbujajoče, da je direktiva o storitvah tujim ponudnikom storitev podelila določeno stopnjo svobode, da delajo, kar hočejo, brez možnosti učinkovitega nadzora in nepojasnjenih kazni, medtem ko morajo domači ponudniki storitev še vedno delovati strogo v skladu z zakonodajo in standardi.

V nekaj letih bodo naša domača podjetja zahtevala ponovno oceno uredb, ki veljajo za tuja podjetja, da ne bodo propadla zaradi neusmiljene konkurence. Spodkopavanje konkurence se zato še vedno spodbuja v primeru plač, delovnih razmer in socialne varnosti. Tudi EU ne bi smela spodbujati tovrstnega razvoja z „modro karto“. Imamo dovolj usposobljenih delavcev, če bi jim bili le pripravljeni zagotoviti dostojno plačilo.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0152/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljske kolegice poslanke gospe Geringer de Oedenberg, ki v prvi obravnavi na podlagi postopka soodločanja odobrava predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta, da bi kodificirali Direktivo Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, kot jo spreminjata direktiva 96/100/ES (UL L z dne 1. marca 1997) in direktiva 2001/38/ES (UL L z dne 10. julija 2001).

Razočaran sem, da postopek kodifikacije traja tako dolgo; morali bi se spominjati, da je 1. aprila 1987 Komisija odločila, da bo svojim službam naročila, naj nadaljujejo kodifikacijo celotne zakonodaje najpozneje po njeni deseti spremembi s poudarkom, da je to nepomembna zadeva in da bi si morale službe prizadevati za kodificiranje besedil, za katera so odgovorna, v še krajšem času. Predsedujoči Evropskemu svetu je (v Edinburghu decembra 1992) potrdil te zahteve.

Končno so Evropski parlament, Svet in Komisija 20. decembra 1994 le sprejeli medinstitucionalni sporazum, da se lahko uporabi pospešen postopek.

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za poročilo Geringerjeve, ker se strinjam z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, njihovim zakonitim lastnikom.

To poročilo podpira idejo izdaje evropske direktive za vzpostavitev upravnega sodelovanja med državami članicami v zvezi z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni. Direktiva bo določila ustanovitev osrednjega organa v vsaki državi članici, ki se bo ukvarjal izključno s tem vprašanjem in sodeloval s podobnimi organi, ustanovljenimi v drugih državah članicah, ter Interpolom.

Hkrati bi lahko taka direktiva poenostavila upravni postopek, ki zdaj obstaja v Evropski uniji, pri čemer se osebno veselim izvajanja tega osnutka zakonodaje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram kodifikacijo zakonodaje v zvezi s predmeti kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja držav članic. Veljavna zakonodaja je bila večkrat spremenjena in pomembno je, da imamo jasen pravni okvir, na podlagi katerega lahko države članice zagotovijo vrnitev ukradenih predmetov kulturne dediščine.

Menim tudi, da se morajo predmeti kulturne dediščine vrniti lokalnim skupnostim v državah članicah, kadar obstaja jasno izražena lokalna podpora za tovrstno pobudo. V zvezi s tem popolnoma podpiram vrnitev šahovskih figur iz Lewisa na Hebride na Škotskem ter tudi vrnitev zaklada z otoka St. Ninian na Shetlandsko otočje.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg v zvezi z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice.

Zdi se mi temeljno, da države članice lahko sodelujejo, da bi zgladile nesporazume med nacionalnimi vladami in spoznale pomembnost zaščite kulturnih dobrin na evropski ravni. Kulturne dobrine in umetniška dela predstavljajo dediščino državljanov držav članic, ki imajo seveda pravico, da jih obiskujejo in občudujejo.

Obstajajo primeri, povezani s škandali in spori, ki zadevajo ukradena umetniška dela in trajajo že desetletja. Posredovanje Skupnosti pri reševanju takih primerov se mi zdi naravnost nujna.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Čeprav sem glasoval za to poročilo, moram opozoriti na dejstvo, da člen 13 predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, navaja, da bo ta direktiva začela veljati 1. januarja 1993.

Naj vas opomnim, da je bilo po nezakoniti priključitvi Republike Estonije k Sovjetski zvezi leta 1940 nešteto artefaktov premeščenih iz Estonije v različne kraje v Sovjetski zvezi in niso bili nikoli vrnjeni, med drugim tudi predsedniški ovratnik. Upam, da Komisija ni pozabila na to in da bo kmalu oblikovala predlog direktive, ki bi zadevala protipravne odstranitve pred letom 1993.

− Poročilo: Pia Elda Locatelli (A6-0145/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice poslanke gospe Locatelli, ki je del posvetovalnega postopka o predlogu uredbe Sveta v zvezi z ustanovitvijo Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik. Postavitev Evrope v ospredje tehnologij gorivnih celic in vodika na globalni ravni je odlična politika.

Gorivne celice brez hrupa in učinkovito pretvarjajo energijo ter znatno zmanjšajo nastanek toplogrednih plinov. Ponujajo veliko prožnost, saj lahko porabljajo vodik in ostala goriva, kot so zemeljski plin, etanol in metanol.

Nujno je bilo treba vzpostaviti instrument Skupnosti s to skupno tehnološko pobudo, da bi ustvarili partnerstva med javnimi in zasebnimi sektorji na raziskovalnem področju v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Skupne tehnološke pobude, ki večinoma izhajajo iz dela evropskih tehnoloških platform, izražajo izrazito zavzetost EU za usklajevanje raziskav, da bi okrepili evropski raziskovalni prostor in dosegli evropske cilje za konkurenčnost. Strinjam se z idejo, da bi bolj pomagali malim in srednje velikim podjetjem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s poročevalko, da bi morali uvesti poseben program Sodelovanje, ki gorivne celice in vodik priznava kot eno od šestih področij, na katerih bi lahko bile skupne tehnološke pobude zlasti pomembne.

Ta predlog, ki vzpostavlja Skupno podjetje za gorivne celice in vodik, je rezultat dela evropske tehnološke platforme za vodik in gorivne celice in bi rad prispeval k izvajanju akcijskega načrta za okoljske tehnologije.

Gorivne celice so zelo tihe in zelo učinkovite pretvornice energije, pri katerih nastane znatno manj toplogrednih plinov in onesnaževalcev, saj lahko delujejo na vodik in ostala goriva, kot so zemeljski plin, etanol in metanol. Uvedba vodika kot prožnega nosilca energije lahko pozitivno prispeva k energetski varnosti in stabilizira cene energije, saj se lahko pridobi iz katerega koli primarnega vira energije, pri čemer lahko kot tak uvede raznolikost v prometu, ki je zdaj odvisen od nafte.

Čeprav je bilo v razvoj gorivnih celic in vodika vloženih precej javnih finančnih sredstev EU, nam te tehnologije najbrž ne bodo dostopne tako hitro, kot smo upali.

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. − (ES) Glasovanje v odboru za industrijo, raziskave in energijo mi je preprečilo, da bi se udeležila te razprave, zato želim upravičiti svoje glasovanje v podporo.

Parlament je pozdravil to skupno tehnološko pobudo:

zelo je namreč povezana s prednostnimi nalogami EU: z energijo in bojem proti podnebnim spremembam;

izkušnje, pridobljene med obravnavanjem prejšnjih štirih skupnih tehnoloških pobud, so zelo pomagale pri oblikovanju te uredbe: Komisija se je že zavedala naše zaskrbljenosti v zvezi s temi novimi instrumenti, glede financiranja, pravil sodelovanja, preglednosti, odpiranja, pogojev za neprekinjenost itd.;

zaradi dobro opravljenega dela poročevalke. Predlagane spremembe: postavljanje EU v ospredje teh tehnologij, zagotavljanje prednostne podpore za dolgotrajne raziskave, podpiranje pravil za uporabo in razširjanje, ki so prilagojena pravilom za sodelovanje v sedmem okvirnem programu, okrepitev znanstvenega odbora z nalogo določitve znanstvenih prednostnih nalog in preprečitve, da bi uredba potrebovala koordinatorja konzorcija iz industrijske skupine, so vprašanja, ki krepijo predlog Komisije.

Skupne tehnološke pobude so dobri instrumenti za izboljšavo zmožnosti raziskav in razvoja, če se izvajajo v skladu s cilji, zaradi katerih so bile ustvarjene. Naša dolžnost je zagotoviti, da se to zgodi.

− Poročilo: Sergio Berlato (A6-0164/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se z Berlatovim poročilom o možnosti podaljšanja financiranja Sklada Skupnosti za tobak do leta 2012.

EU čuti potrebo po zaščiti tega pomembnega sektorja, ker bi popolno prenehanje subvencioniranja povzročilo zelo veliko škodo za proizvodnjo, kar bi imelo negativne posledice na zaposlovanje v zadevnih regijah.

Na nekaterih območjih tobak predstavlja 35 % kmetijskega izvoza, zato bi bil možen upad proizvodnje gospodarsko in socialno zelo škodljiv, zlasti če je lokalno gospodarstvo že tako v težavah.

Pomembno je poudariti dejstvo, da bo financiranje, namenjeno Skladu Skupnosti za tobak, krilo tudi vse pobude, izobraževanje in kampanje za večanje ozaveščenosti glede škodljivosti kajenja.

Zato upam, da bodo moji kolegi podprli predlog za razširitev protikadilskega sklada za ozaveščanje in s tem zaščitili interese potrošnikov.

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Sklad Skupnosti za tobak, ki je financiran s prenosom določene vsote pomoči za tobak za leti 2006 in 2007, podpira pobude za večanje ozaveščenosti javnosti glede škodljivih učinkov kajenja.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je predlagal podaljšanje financiranja do konca finančne perspektive in odstotno stopnjo povečal na 6 %. Poraba tobaka v Evropi se ni spremenila, medtem ko je letno zmanjševanje evropske proizvodnje nadomestil uvoz tobaka.

Vzporedno vprašanje ohranjanja skupne ureditve trga za tobak in posledično preložitev izvajanja reforme iz leta 2004, ki bi morala začeti veljati leta 2010, je treba obravnavati med sistematskim pregledom skupne kmetijske politike, ker ločevanje povzroča skoraj popolno opustitev proizvodnje brez trajnostne nadomestne možnosti z vidika gospodarstva in delovnih mest, kar je imelo zelo resne posledice za zadevna podeželska območja, vendar ni vplivalo na javno zdravje.

Mislim, da se boj proti kajenju in podaljšanje prehodnega obdobja, ki bo evropskim proizvajalcem omogočil poiskati nadomestno rešitev za gojenje tobaka in zmanjševanje negativnega učinka na naše regije, ne izključujeta.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Financiranje Sklada Skupnosti za tobak je namenjeno izključno spodbujanju informativnih dejavnosti o škodi, ki jo lahko povzročijo proizvodi iz tobaka. Predlog Evropske komisije zagotavlja prenos vsote, ki je enaka 5 % pomoči za tobak, odobrene za koledarski leti 2008 in 2009. Parlament predlaga prenos 6 % pomoči za tobak, odobrene za obdobje 2009–2012, ob predvidevanju, da se bo pomoč še naprej dodeljevala proizvajalcem.

Kot vemo, se Evropska komisija žal nagiba k ločitvi pomoči za proizvodnjo, ki je bila pomembna za zmanjšanje proizvodnje tobaka na Portugalskem, čeprav se še vedno uvaža iz držav proizvajalk. Komisija ta sklad še vedno povezuje s sistemom podpore za pridelovalce tobaka na podlagi tega, da je to edini zagotovljen vir financiranja. V skladu s to utemeljitvijo in na podlagi mnenja, da bodo informativne kampanje tudi v prihodnosti dragocene, bi bile spremembe primerne.

Kaže tudi, da je pomembno podpreti nedavne uradne zahteve, naslovljene na Komisijo, skoraj vseh držav članic, ki proizvajajo tobak, da naj Komisija vloži predlog uredbe, ki bi podaljšala sedanji sistem podpore za proizvodnjo tobaka do leta 2013, to se naj obravnava kot del potekajočih razprav o „sistematskem pregledu“ skupne kmetijske politike.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem proti temu poročilu, ker kot nekdo, ki se je že od začetka boril proti subvencijam za proizvodnjo tobaka, verjamem, da bi bilo katastrofalno podaljšati odpravo subvencij za tobak z leta 2009 na leto 2012.

Podpiram predlog Evropske komisije, ki kaže na to, da ni opravičila, da bi bile subvencije za tobak še naprej povezane s proizvodnjo tobaka. Menim, da je poročilo Parlamenta, ki poskuša ponovno nadaljevati razpravo o odpravi subvencij do leta 2009, popolnoma nesprejemljivo.

Ne vidim logičnega razloga za nadaljevanje podpiranja proizvodnje tobaka, zlasti zaradi negativnih posledic, ki ga ima tobak na zdravje in stroške zdravstvene oskrbe.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti sprejetju Berlatovega poročila o Skladu Skupnosti za tobak. EU v skladu s številnimi državami članicami poskuša omejiti porabo tobaka z ukrepi, kot so prepoved oglaševanja tobaka. Nadaljevanje financiranja proizvajalcev tobaka v Evropi je zato hinavsko dejanje EU.

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Resolucija Evropskega parlamenta o skladu za tobak predlaga podaljšanje kmetijskih subvencij za tobak. Glasujemo proti v znak protesta proti celotnemu sistemu subvencij za tobak. Naravnost smešno je, da EU finančno podpira gojenje tobaka, medtem ko je uporaba dela tega denarja za podporo protikadilskih kampanj hinavska. Vse kmetijske subvencije za tobak se morajo takoj odpraviti. Protikadilske kampanje so sicer koristne, a bi se lahko preprosto financirale na drug način.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Sergia Berlata o Skladu Skupnosti za tobak hoče doseči ponovno razpravo o podaljšanju subvencij za tobak do leta 2012. Za subvencije za tobak, namenjene kmetom, ni opravičila niti z vidika javnega zdravja niti gospodarstva, zato enostavno ni treba nadaljevati z njimi.

Prav zares, če upoštevamo stališče EU o tobaku, se mi zdijo predlogi v poročilu ne le hinavski, ampak tudi nemoralni. Zato nisem mogel glasovati za to poročilo.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za Berlatovo poročilo, kar velja tudi za konfederalno skupino Evropske združene levice/Zelene nordijske levice. Zagotavlja nadaljnje subvencije Skupnosti za pridelovalce tobaka in jim ponuja zaščito pred neugodno diskriminacijo v zvezi s pridelovalci drugih kmetijskih pridelkov, ki bodo še naprej prejemali subvencije. Zlasti pomembno je, da izkoristimo vse možnosti, ki nam jih ponujajo obstoječi viri. Preprečiti moramo opustitev gojenja tobaka in ustaviti odseljevanje podeželskega prebivalstva med tem prehodnim obdobjem za pridelke.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Čeprav je bilo glasovanje o Berlatovem poročilu pozitivno, to ne rešuje težave kajenja in gojenja tobaka.

Rekli bi lahko, da smo za nekaj let preložili odločitev o teh pomembnih zadevah. Ta težava se bo posledično spet pojavila in povzročala težave tako dolgo, dokler bodo ljudje še vedno kadili tobak. To bo treba rešiti, a ne na račun kmetov, ki so se zavezali proizvodnji tobaka in vanjo vložili veliko denarja.

Gojenje tobaka omogoča preživetje več deset tisoč družin, ki pogosto ne morejo zaslužiti na drugačen način, kot je na primer v regijah Poljske, v katerih je prst slabo rodovitna.

Zato že danes potrebujemo strateške odločitve, ki bodo sprejete po ustrezni obravnavi, in ne pod pritiskom lobistov, ki predstavljajo posrednike in trgovce, ki delujejo v mednarodnem sistemu.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu Berlatu in izražam podporo njegovemu poročilu.

Poročilo je izredno uravnoteženo ter predstavlja redek in pozitiven primer povezovanja med kmetijsko in zdravstveno politiko EU. S predlogom za povišanje odstotka odbitka za subvencije, ki se izplačujejo pridelovalcem tobaka, in za dodatno financiranje protikadilskih kampanj v vrednosti več kot 81 milijonov EUR je poročilu uspelo zadovoljiti obe strani v zvezi z nekaterimi občutljivimi področji.

Na drugi strani to poročilo podaljšuje delno vezano pomoč proizvajalcem brez dodatnih stroškov za proračun EU in brez razlikovanja med njimi in ostalimi kmetijskimi sektorji potrjuje stališče, ki ga je Parlament izrazil v Strasbourgu marca 2004.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Veste, da si je Parlament veliko let izrazito prizadeval, da bi opozoril na škodljivost kajenja tobaka za zdravje.

Vendar je v vsem tem času Evropska unija več milijonov evrov pomoči kmetom namenila za gojenje prav tega pridelka.

Prav zares je skrajno hinavsko, da nadaljujemo tako politiko.

Poročilo odbora za kmetijstvo poskuša ponovno začeti razpravo o podaljšanju subvencioniranja tobaka do leta 2012. Vendar predlog Komisije, ki je domnevno spodbudil sestavo poročila, govori o podaljševanju financiranja Sklada Skupnosti za tobak, ki je, kot vemo, namenjen opozarjanju na nevarnosti kajenja tobaka.

Odbor za kmetijstvo je poskušal izvesti trik, ki bi bil v ponos vsakemu vrhunskemu čarovniku, a smo ga na srečo opazili in upam, da tudi razkrinkali njegovo pravo naravo, tj. poskus, da bi podaljšali subvencioniranje pridelovalcev tobaka. Parlament se mora temu upirati zaradi moralnih, gospodarskih in zdravstvenih razlogov.

Stališče Komisije je jasno. Ni opravičila za subvencioniranje tobaka, ki je povezano s pridelovanjem. Skrajni čas je, da tudi Parlament začne tako razmišljati in zavrne stališče odbora za kmetijstvo glede tega vprašanja. Zato bom glasoval proti.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Zaradi zasvojenosti s tobakom vsako leto umre več kot pol milijona državljanov EU. Niti centa denarja davkoplačevalcev v EU ne bi smel prejeti Sklad Skupnosti za tobak. Sklad Skupnosti za tobak ne bi smel več obstajati.

−Poročilo: Bairbre de Brún (A6-0133/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo britanske kolegice poslanke gospe de Brún o presoji programa PEACE (program posebne podpore EU za mir in spravo na Severnem Irskem), ki poudarja, da je lokalna krepitev moči bistven del vzpostavitve miru na Severnem Irskem ter da je sodelovanje civilne družbe v tem procesu zelo prispevalo k izboljšanju oblikovanja in izvajanja lokalne politike.

Podpiram idejo, da se sodelovanje med udeleženci v programih, ki jih financirata PEACE in IFI (Mednarodni sklad za Irsko), ne bi smelo prekiniti po koncu programov.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo de Brúnove o programu PEACE, ki pravilno poudarja pomembnost lokalne krepitve moči v procesu vzpostavljanja miru. Programi PEACE so pomembno prispevali k mirovnemu procesu na Irskem in tudi v prihodnosti bodo dobrodošla takšna prizadevanja.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Z veseljem podpiram program PEACE in upam, da bo še naprej pomagal skupnostim na lokalni ravni.

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0130/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo nemškega kolega poslanca, gospoda Graefa zu Baringdorfa, ki predlaga spremembo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki zadeva statistiko mesa in živine, a na način, ki bi moral dopustiti podporo na prvi obravnavi v postopku soodločanja. Statistika živine (dvakrat na leto za prašiče in govedo, enkrat na leto za ovce in koze), statistika mesečnega zakola (teža glave in trupa prašičev, goveda, ovc, koz in perutnine) ter napovedi za proizvodnjo mesa (meso prašičev, goveda, ovc in koz) so bistvene za upravljanje trgov EU, vendar je bilo nujno potrebno urediti veljavno zakonodajo, ki je postala zelo zapletena. V statistiko za meso prašičev, goveda, ovc in koz bi bilo smiselno vključiti tudi perutninsko meso.

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Poenostavitev postopkov je glaven cilj evropskih institucij, ki se zavedajo, da je čezmerna pravna ureditev breme za njihovo delovanje ter tudi za učinkovitost in konkurenčnost gospodarskih subjektov. Za kmete in kmetijske proizvajalce v Romuniji je zmanjšanje birokratskega bremena nujno potrebno, da bi lahko v celoti izkoriščali prednosti pridružitve Evropski uniji.

Statistična poročila bi morali upoštevati Eurostat ter zlasti nacionalne institucije in podjetja. Kar zadeva meso, statistični podatki predstavljajo sliko, ki dovoljuje pravočasno ukrepanje, da bi uredili trg z uvedbo intervencijskih mehanizmov.

Statistična poročila bi morala biti enotna, pravilna in pravočasno na voljo, zato da bi se izognili velikemu neravnovesju na trgu Skupnosti, tako bi vplivala na proizvajalce, potrošnike ali na obe skupini enako.

To poročilo ima natanko to nalogo, zato se z njim strinjam. Hkrati bi morali nacionalni organi tudi strogo (in kadar je to potrebno, odločno) izvajati ukrepe, ki bi zagotovili resnost udeležencev.

To vprašanje bi morali enako previdno obravnavati oseba, ki zbira in obdeluje statistične podatke, ter tudi gospodarski subjekti, ki te podatke pošiljajo. Poleg strogosti bo ta uredba prinesla tudi enotnost teh podatkov s skupnimi standardi, ki veljajo za Evropsko unijo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom gospoda Graefa zu Baringdorfa o predlogu uredbe v zvezi s statistiko mesa in živine. Cilj uredbe je poenostavitev veljavne zakonodaje na tem področju. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

− Poročilo: Anne Van Lancker (A6-0172/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo belgijske kolegice poslanke gospe Van Lancker, ki je bilo napisano v okviru posvetovalnega postopka o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

Pozdravljam odlično opravljeno delo kolegice in prijateljice gospe Morin, poročevalke naše politične skupine, zlasti glede prožne varnosti. Ob tveganju, da bomo zašli s teme, saj ta sklep Sveta dejansko le navaja priporočila državam članicam na podlagi člena 128 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, sem razočaran, da kljub temu, da je to na podlagi člena 138 Pogodbe njegova obveznost, odbor ne spodbuja socialnih partnerjev in potrjuje, da je nastopil čas za oblikovanje evropske zakonodaje o zaposlovanju ob podpori teh socialnih partnerjev na podlagi postopka iz člena 139 Pogodbe ES.

Ne moremo imeti ambiciozne politike zaposlovanja, če ne oblikujemo evropske delovne zakonodaje ob podpori socialnih partnerjev.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonska strategija zlasti po vmesnem pregledu predstavlja najpomembnejšo strateško obveznost EU, pri čemer jo končno spremljajo dejanski rezultati na področju rasti in zaposlovanja.

V zvezi s tem gospa Van Lancker, medtem ko priznava, da ima ta strategija prednost, ker je pomagala pri nastanku delovnih mest, meni, da je treba izboljšati kakovost in varnost. Povedati je treba, da je kljub stalnemu upadu števila brezposelnih število delavcev s pogodbami za določen čas naraslo, kar ima jasen vpliv in posledice. Številke kažejo potrebo po spremljanju posameznih držav članic, da bi zagotovili, da se vprašanja zaposlovanja lotevajo z vse bolj uravnoteženim pristopom prožne varnosti: to pomeni nova delovna mesta ter tudi boljše razmere za delavce na splošno.

Kot poudarja poročevalka, mora program lizbonske strategije bolj upoštevati skupne socialne cilje: priljubljen izraz naše strategije bi zdaj moral biti vključevanje, ne le rast in zaposlovanje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sedanji položaj kaže, da je deset let po prvih smernicah za politike zaposlovanja držav članic vse manj zaposlitev s pravicami, kar samo po sebi kaže, da strategija ni usmerjena k spodbujanju zaposlitve s pravicami. Na drugi strani so stalne spremembe teh smernic, ki jih spremljajo vse bolj neoliberalne gospodarske smernice Evropske unije, prispevale k vse večji negotovosti delovnih mest.

Čeprav poročevalka vključuje nekatere blažilne ukrepe v zvezi z revščino ali socialnim vključevanjem, dejansko nikjer ni omenjena potreba po ločitvi od sedanjih makroekonomskih smernic in smernic zaposlovanja, ki so popolnoma neoliberalne ter pri katerih vladata konkurenca in prožnost, zato taki predlogi niso nič drugega kot dimna zavesa in so neuspešni pri odpravljanju temeljnega vzroka težave.

Nekateri drugi predlogi celo spodbujajo prožno varnost ali bolje deregulacijo trga dela, branijo prožne in zanesljive pogodbene ureditve prek moderne delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb in organizacije dela z namigi, da bi morale države članice izvajati lastne akcijske načrte, ki temeljijo na skupnih načelih prožne varnosti, ki jih je sprejel Svet.

Zato smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Van Lanckerjeve, ki obravnava politike zaposlovanja držav članic. To poročilo pravilno poudarja potrebo, da države članice izvajajo smernice tako, da se borijo proti diskriminaciji, ki lahko temelji na spolu, rasnem ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti.

Poročilo od držav članic zahteva tudi, da pri izvajanju politike zaposlovanja priznajo nacionalno tradicijo. Menim, da bi moralo biti priznavanje raznolikih tradicij Evrope v središču vsake politike EU.

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasovanja o poročilu gospe Van Lancker o politiki zaposlovanja sem se vzdržal. Poročilu se žal ni uspelo izogniti protislovju. Na eni strani vsebuje veliko fraz, kot so „na znanju temelječa družba“, „konkurenčnost“ in „tehnološki izzivi“, medtem ko na drugi strani govori o potrebi po zagotavljanju „varnosti zaposlitve“, „stabilnih delovnih razmerjih“ in podobno. Prva skupina pojmov poudarja namene, medtem ko druga ohranjanje sedanjega statusa. Brez posega v zaposlitveno strukturo ne bomo mogli doseči napredka. To se še nikoli ni zgodilo.

Namesto da govorimo o varnosti zaposlovanja, ki se razume kot ohranjanje obstoječih delovnih mest in vrst dela, bi morali govoriti o nečem drugem, tj. zagotavljanju dostopa do zaposlitve, ki obstaja zdaj, v tem trenutku. To bi morala biti naša skupna skrb.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Zaposlitvene razmere v Evropski uniji niso prav dobre. Povprečna stopnja brezposelnosti, ki je leta 2007 znašala 7,3 %, pri čemer se ne upoštevajo nadomeščanja na delovnem mestu, je višja kot pri drugih glavnih gospodarskih blokih. V Severni Ameriki znaša manj kot 5 %.

Predstavljene smernice ne bodo izboljšale položaja, ampak ga bodo le še poslabšale. Lizbonska strategija, ki jo poročevalka obravnava pozitivno, naša gospodarstva izpostavlja nepravični konkurenci, zlasti komunistični Kitajski, ki izvaja pravi socialni damping. Še več, z zahtevanjem zmanjšanja „razlik glede zaposlenosti […] med državljani tretjih držav in državljani EU“ poročilo jasno oblikuje del politike priseljevanja, ki so jo naše države izvajale desetletja in ki nas bo s sprejetjem več kot 1,5 milijona priseljencev iz držav zunaj Evrope spremenila v države tretjega sveta.

Ponovna vzpostavitev nacionalne prednosti, ki je poštena pozitivna diskriminacija, zmanjšanje bremena priseljevanja, posledično zmanjšanje davčnega bremena za naša podjetja in zaposlene ter izvajanje načela prednosti Skupnosti za zaščito evropskega trga: to so osnovni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti za razvoj zaposlovanja v Evropi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s potezo poročevalke, da bi okrepili socialno razsežnost lizbonske strategije. Zahteva po uvedbi uravnoteženega pristopa k „prožni varnosti“ in uvedbi klavzule o dejavnem vključevanju bo po mojem mnenju okrepila politiko zaposlovanja v Evropi. Glasoval sem za to poročilo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) V poročilu obstajajo številna protislovja glede politike zaposlovanja v državah članicah.

Poročevalka piše, da ima prenovljena lizbonska strategija med drugim vpliv na rast BDP v EU v zadnjih letih in upad brezposelnosti ter tudi da smernice zaposlovanja ne potrebujejo popolne revizije, ampak le spremembe številnih posameznih točk.

Poročevalka pravi tudi, da je v zadnjih letih kar šest milijonov mladih v starosti od 18 do 24 let prezgodaj zapustilo šolo in prekinilo šolanje ter da brezposelnost mladih predstavlja 40 % skupne brezposelnosti v EU, pri čemer je ta odstotek dvakrat višji med priseljenci. Poleg tega 78 milijonov ljudi živi v revščini, to je dvakrat več, kot je prebivalcev Poljske.

Poleg tega meni, da se je število delovnih mest povečalo na račun padca njihove kakovosti in višjega odstotka ljudi, ki so zaposleni za krajši delovni čas ali za določeno obdobje, pogosto pod pogoji pogodb, ki so sklenjene pod pritiskom.

Resničnost govori sama zase, a nočemo vedno poslušati. Resničnost je, da družba ne vključuje, ampak ločuje. Revščina se ne zmanjšuje, ampak se vsako leto širi. Diskriminacija žensk, starejših in priseljencev na trgu dela ne upada, prav tako ne izginjajo stereotipi v mislih in dejanjih.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Vsebina poročila je večinoma pozitivna, vendar je hinavsko govoriti o socialni odgovornosti, lokalnem gospodarstvu in enakosti, hkrati pa poskušati zagotoviti, da pravila o javnih naročilih preprečujejo upoštevanje takih stvari. K temu ne bom prispeval. Poročilo daje lažen vtis resničnosti, zato ne bom glasoval.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podpiram to poročilo in stališče gospe Van Lancker, da bi morali biti skupni socialni cilji držav članic v lizbonski strategiji jasneje izraženi. Podpiram tudi spremembo sedanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta v strategijo, ki temelji na rasti, delovnih mestih in vključevanju. Menim, da je spodbujanje skupnih socialnih standardov na evropski ravni bistveno. Nujno je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest poleg krepitve vrednot evropskega socialnega modela.

V mojih očeh je ena od ključnih nalog v strategiji trajnostnega razvoja EU ustanovitev vključevalne družbe, v kateri imajo prednost cilji in operativna prizadevanja, da bi omejili število ljudi, ki jim grozita lakota in socialna izključenost, znatno povečali vlogo žensk, starejših in priseljencev na trgu dela ter spodbujali zaposlovanje mladih.

− Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0181/2008)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo določa nekaj pomembnih smernic v proračunskem postopku za proračun za leto 2009 in na splošno se zelo strinjamo z odločenostjo poročevalca, da tudi v prihodnosti spoštuje prostovoljno določeno mejo 20 % za parlamentarne odhodke.

Leto 2009 bo leto, v katerem se bo način delovanja Parlamenta zelo spremenil, pri čemer menimo, da bo treba, če hočemo ohranjati to disciplino, natančno preveriti vse predloge za porabo, da bi davkoplačevalcem zagotovili večjo stroškovno učinkovitost. Zlasti se ne bomo opravičevali za opozarjanje Parlamenta, da bi lahko največ denarja privarčevali z odpravo dveh sedežev Parlamenta. Izrazito podpiramo tudi predloge poročevalca za zagotovitev sredstev za odstranitev azbesta iz stavb Parlamenta v Strasbourgu.

Britanski konservativci se veselimo pravočasnega prejetja nadaljnjih misli poročevalca, zato smo se vzdržali končnega glasovanja o tem poročilu.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljskega kolega gospoda Lewandowskega o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2009. Ta proračun čakajo pomembni izzivi, kot so začetek veljavnosti lizbonske pogodbe, če jo bodo ratificirale države članice, dejstvo, da je leto 2009 volilno leto, in začetek veljavnosti novega statuta poslancev.

Čeprav se seveda strinjam z dejstvom, da moramo biti pozorni na status proračunskih odhodkov, mislim, da ne smemo biti popustljivi glede odhodkov, povezanih z večjezičnostjo (prevajanje in tolmačenje), kar je pogoj politične uspešnosti Evropske unije. Poskrbeti bi morali tudi za prostore, v katerih bi poslanci sprejemali obiske, kajti ti obiski so zelo cenjeni in državljanom pomagajo, da se podrobneje seznanijo z Evropsko unijo.

Na koncu dodajam misel, da bi morali povečati število osebja poslancev in odborov Evropskega parlamenta, da bi zagotovili njihovo samostojnost in visok standard dela, na primer med delom z ostalimi evropskimi institucijami, skupinami lobistov ali nacionalnimi parlamenti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. − (PL) Leto 2009 bo Evropskemu parlamentu prineslo veliko izzivov, povezanih predvsem z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, volitvami v Parlament, novim statutom poslancev in spremembo mandata. Splošna proračunska raven za leto 2009 se bo morala soočiti z izzivi, čeprav je pod tradicionalno prostovoljno omejitvijo Parlamenta na 20 % izdatkov za upravo.

Vredno je opozoriti na uporabo pilotskega postopka v letošnjem postopku, ki vključuje zgodnje in tesno sodelovanje med predsedstvom in odborom za proračun glede vseh točk z znatnimi proračunskimi posledicami. Nov pristop je namenjen zagotavljanju najrazumnejše uporabe razpoložljivih sredstev in določanju možnih prihrankov.

Izraziti moram zadovoljstvo z razumnimi ocenami odhodkov za nov statut poslancev, zlasti če je vsoto možno podrobneje določiti na poznejši stopnji. Prav tako je prijetno videti vključitev 65 predlaganih novih delovnih mest v oceno za leto 2009, da bi se okrepila zakonodajna dejavnost Parlamenta in storitve za poslance, pri čemer je hkrati 15 % teh proračunskih sredstev razporejenih v rezervo. Vesela sem tudi, da se bodo prednostne naloge, določene v proračunu za leto 2008, nadaljevale v povezavi s tolmačenjem in analitičnimi storitvami knjižnice. Za uspešno dokončanje letošnjega proračunskega postopka bodo potrebne tudi razprave, pri čemer bo treba čim prej sprejeti posebne odločitve v zvezi s politiko Parlamenta o nepremičninah.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Proračunski postopek se je zdaj začel s predložitvijo predlaganega proračuna Komisije za leto 2009.

V prejšnjih proračunskih postopkih je proračun Evropskega parlamenta znašal približno 20 % zneska pod postavko 5 (upravni odhodki) večletnega finančnega okvira. Poročevalec predlaga, da se za proračun za leto 2009 ohranijo podobne ravni.

Taka odločitev ne bi smela ustaviti ali ovirati dostopa do finančnih sredstev, ki so potrebna za primerno ukrepanje v zvezi z že omenjenimi potrebami, da bi povečali število osebja ter izboljšali storitve tolmačenja in prevajanja, spoštovali enakost in pravico do uporabe vseh uradnih jezikov v Evropskem parlamentu ter dejavnosti, ki jih spodbuja.

Še več, ta težava se ponavlja, saj je bila večkrat omenjena potreba po izboljšanju storitev, kot so tolmačenje in prevajanje, vendar za to niso bila dodeljena potrebna finančna sredstva; pogosto veljajo pravila, ki so bila ustvarjena zlasti za odvračanje od uporabe različnih jezikov. Oglejte si merila, sprejeta med skupnimi parlamentarnimi skupščinami afriških, karibskih in pacifiških držav ter EU.

Na drugi strani poročilo ne omenja zagotavljanja pravic delavcev, zlasti v zvezi s povečanim zunanjim izvajanjem storitev Evropskega parlamenta v zadnjih letih.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. − (RO) Evropski parlament bi se moral zavedati pomembnosti načela solidarnosti, po katerem bi morali regije, ki so v razvoju zaostale ali so slabše razvite, podpirati, kar vključuje tudi finančno podporo iz proračuna Evropske unije. Žal približno eno leto po pristopu Romunija še vedno prevladuje na dnu lestvice glede bruto domačega proizvoda na prebivalca na regionalni ravni. Šest od osmih regij je med petnajstimi najslabše razvitimi regijami v EU, pri čemer severovzhodna razvojna regija, iz katere prihajam, ostaja najrevnejša regija v 27 državah članicah.

Ritem gospodarskega razvoja Romunije je zdaj nezadosten, da bi hitro zmanjšal vrzeli, ki nas ločujejo, in razlike, ki jih najdemo povsod, pri čemer je izredno slabo črpanje iz strukturnih skladov nedvomno eden od razlogov, ki nas uvrščajo v sam vrh najrevnejših držav Evropske unije. Zato je politizacija osrednjega upravnega akta Romunijo spremenila v neto plačnico v proračun EU, saj je lani plačala približno 1,1 milijarde EUR.

Edina tolažba, ki ostaja, je, da bo naša država dobila povrnjenih 16 milijonov EUR zaradi dejstva, da je bilo leto 2007 prvo leto, v katerem je bil ugotovljen proračunski presežek.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) K smernicam zaposlovanja, ki jih je pripravila EU v sodelovanju z levosredinskimi in desnosredinskimi vladami, so navdušeno prispevali tudi politični predstavniki kapitalizma Evropskega parlamenta. Spodbujajo skrajno barbarsko izkoriščanje delavskega razreda, da bi dosegli cilj lizbonske strategije, tj. neomejeno rast dobička plutokratov.

V središču politike EU in vlade je zloglasna „prožna varnost“, ki predstavlja popolno odpravo delovnih razmerij. EU brezposelnost uporablja kot sredstvo za zastraševanje delavcev. Odpravlja kolektivne pogodbe in stalno zaposlitev s polnim delovnim časom. Nadomeščajo jih individualizirane pogodbe o zaposlitvi in predvsem delovna mesta s skrajšanim delovnim časom, ki imajo le malo skupnega z delom, plačo, socialnim zavarovanjem ali pravico do pokojnine. EU hoče zadati odločilen udarec državnim sistemom socialne varnosti, zavarovanja in pokojnin v vseh državah članicah. V srednjeveških zaposlitvenih razmerah, ki jih pripravlja EU, je „vzoren“ delavec v smernicah zaposlovanja EU opisan kot „zaposljiva“ oseba, ki dela pod kakršnimi koli pogoji zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. On ali ona nima pravic, saj je usposobljen ali se usposobi za različne spretnosti glede na sedanje potrebe kapitalista. On ali ona je stalno v iskanju zaposlitve, dela do visoke starosti ali celo smrti in ustvarja obilje, ki ga bo izkoriščala plutokracija.

− Poročilo: Jens Holm (A6-0134/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo švedskega kolega poslanca gospoda Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Strinjam se z idejo, da obstaja potreba po zagotovitvi oskrbe s surovinami v Evropski uniji in zagotovitvi dostopa do surovin na svetovnih trgih, vendar hkrati ugotavljam, da Evropska unija zdaj ne zagotavlja usklajene strategije, ki bi gospodarstvu omogočila, da se sooči z izzivi konkurenčnosti zaradi povečane konkurence za dostop do surovin.

Razočaran sem, da poročilo ne obravnava vprašanj, povezanih z manipulacijo valut po svetu, ki skupaj z nižjimi menjalnimi tečaji izkrivlja pošteno konkurenco. Med surovinami je treba nafti nameniti poseben pregled, zato ponavljam svoj predlog za ustanovitev evropskega instrumenta za letno urejanje cen surove nafte, ki se ga splača vsaj preučiti – ne da bi se borili s tržnimi silami, ki jih moramo sprejeti, ampak da bi uravnavali nenadnost njihovega izvajanja na notranjem trgu in ublažili vpliv višanja cen surove nafte v verigi stroškov in cen zadevnih sektorjev (ribolov, prevoz …).

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Holma precej jasno določa težave, s katerimi se zdaj srečuje svet zaradi nezaslišane rasti stroškov surovin. Za evropske države brez naravnih virov to predstavlja težave s konkurenčnostjo in posledično z delovnimi mesti, varnostjo oskrbe, večjo odvisnostjo in tako naprej, medtem ko za revnejše države to pomeni, da je ogrožen njihov razvoj, nastajajo izgredi zaradi pomanjkanja hrane in podobno.

Čeprav je omenjenih nekaj vzrokov, zlasti grabežljivo obnašanje nekaterih nastajajočih držav, kot je Kitajska, in liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi, so drugi, kot so špekuliranje, maltuzianska kmetijska politika Evrope, ki izhaja iz Bruslja, samo načelo globalne proste trgovine itd., prikriti ali skoraj prikriti.

V zvezi z rešitvami je jasno, da Parlament dejansko verjame v regulativne prednosti prostega in konkurenčnega trga. Vseeno ta trg zdaj kaže svoje omejitve na krut način. Energija, hrana in surovine niso le proizvodi kot kateri koli drugi: od njih je odvisno preživetje ljudi. Čas je, da v okviru mednarodnih trgovinskih odnosov Evropa iz Bruslja brani predvsem svoje interese in interese držav članic, namesto da poskuša ustvariti globalistično utopijo za vsako ceno, človeško ali socialno.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo obravnava vidike, ki presegajo tradicionalno trgovino s surovinami in izdelki. V novem mednarodnem položaju lahko različne dejavnike in dele proizvodnje obravnavamo kot surovino, tudi energijo. Porast cen teh proizvodov je resna za evropsko industrijo, ki jih uvaža iz držav zunaj Evrope. Trgi se odzivajo na večje povpraševanje, saj se več proizvajalcev sooča z naravnimi in okoljskimi pogoji, ter se odzivajo na finančne špekulacije. Skrb vzbujajoče je, da so se zaradi tega mednarodnega položaja cene dvignile na tako raven, da lahko izničijo gospodarsko rast v Evropi. Ko bo ta trend uveden, bosta zaradi boja za vire nastala pritisk in pomanjkanje, kar bo najbrž predstavljalo izziv veliko generacijam menedžerjev in bo nedvomno vplivalo na upravljanje modernega sveta.

S tem poročilom Evropski parlament poziva Komisijo, naj v STO načne vprašanje dostopa do trgov surovin. Cilj je doseči vzajemnost, pri čemer ena od primernih poti vodi prek STO. Pogajanja o teh proizvodih se ne bi smela spustiti pod regionalno raven, da bi spodbujala vključevanje, razvoj in trajnost. Da bi preprečili obsežne špekulacije in konflikte, moramo zagotoviti, da naši trgovinski partnerji, ki imajo v lasti te vire, prejmejo pošteno plačilo za svoje izdelke.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V zvezi s trgovino s surovinami, ki jo obravnava to poročilo, nimamo enakega mnenja.

Ne strinjamo se s kritikami, ki politike in ukrepe, ki so jih sprejele tretje države, opisujejo kot: „ustvarjanj[e] ovir za svoboden in pravičen dostop do surovin […], katerih posledica je omejevanje dostopa industrijam EU (!) do surovin in izdelkov“. Vsaka država ima neodtujljivo suvereno pravico do odločitve, kako bo uporabljala svoje surovine ali kako trguje s svojimi izdelki. Prebivalci vsake države se morajo odločiti o uporabi svojih virov in ustvarjenega bogastva.

Poročilo ne omenja, da resnična težava dejansko izhaja iz neoliberalnega modela EU. Zakoreninjen v neokolonialnih ambicijah hoče veliko držav vrniti v vlogo proizvajalcev surovin za države EU, pri čemer uporablja tehnologijo, prevlado in nadzor nad tržnimi mehanizmi, kar vključuje tudi finančno špekulacijo, da bi spodbujal gospodarsko odvisnost in izkoriščanje, ki ga izvajajo multinacionalke.

Potreben je jasen odmik od prevladujočega gospodarskega in socialnega modela, s katerim bi se končala razmerja med vladajočimi in podrejenimi, branila nacionalna suverenost, razvijali gospodarski potencial vsake države, dopolnjevanje, solidarnost v njenih zunanjih odnosih in proizvodnja, ki je usmerjena k zadovoljevanju potreb ljudi in ohranjanju planeta.

  Jens Holm (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo, ki obravnava trgovino s surovinami in izdelki, izraža veliko pomembnih vprašanj z vidika razvoja. Poročilo poudarja težaven pojav špekulacij v napihovanju cen in povečanju nestanovitnosti na trgih, kar je treba urediti.

Prav tako zahteva več podpore za raznolikost v državah razvoja in poudarja pomembnost političnega prostora za te države, da se jim ne nazadnje omogoči razvoj njihovega kmetijskega sektorja. Poročilo kritizira tudi povečanje porabe mesa in išče načine, kako bi to rešili. Vendar so v poročilu tudi točke, ki se nam zdijo zelo sporne. To se nanaša predvsem na ponovljeno poudarjanje mednarodne konkurenčnosti in pritisk evropske industrije, da se zagotovi poceni dostop do surovin.

Tega poudarka ne podpiramo in lahko le ugotovimo, da se je ponovno pokazal neoliberalen obraz Evrope. Na splošno je poročilo v primerjavi s prejšnjim stališčem Parlamenta do trgovinske politike ustrezna rešitev.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom Jensa Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Svoboden in pravičen dostop do surovin je pomemben za gospodarstvo EU. Kljub temu je treba upoštevati tudi to, kakšne posledice ima nestanovitnost cen surovin in izdelkov za države v razvoju. Glasoval sem za to poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – Zaskrbljeni smo zaradi posledic nekaj sicer dobrih novic. Delno je za to vzrok povišanje cene surovin.

Dobra novica je, da vse večji delež svetovnega prebivalstva dosega raven porabe, ki jim je bila prej neznana, kot so pokazali različni kazalniki. Vendar težave povzročajo nekatere posledice, zlasti vse neposredne posledice, ki jih lahko ima taka rast porabe in zato tudi potreb. Zakonitosti gospodarstva se uporabljajo celo na izkrivljenih trgih, pri čemer se povečanje potreb kaže v povečanju dobave ali v tem primeru povišanju cen. To se je zgodilo.

Evropska unija mora pospešiti splošno odpiranje trga, da lahko vse več proizvajalcev izkoristi povečanje potrebe, in pospešiti povečanje trgovine. Hkrati moramo neposredno podporo zagotoviti tistim, ki jih te nove okoliščine neposredno prizadenejo: tistim, ki ne morejo prenesti povišanja cen življenjsko pomembnih izdelkov. Izkrivljanje trga je redko pozitivno, predvsem dolgoročno, toda prav nasprotno nas nič ne more odvrniti od zagotavljanja sredstev tistim, ki imajo manj.

  Bart Staes (Verts/ALE) , v pisni obliki. − (NL) S trgovino s surovinami in izdelki je nekaj očitno narobe. Zdaj se veliko špekulira o cenah surovin. Ruda je na primer precej draga. Države, ki imajo veliko rude, kljub svojim naravnim virom ostajajo revne ali postajajo še revnejše.

Tudi države v razvoju se sprašujejo o lastni oskrbi s hrano, čeprav same pridelajo veliko količino hrane. Težava je, da se hrana množično izvaža po preveč nizki ceni. Poleg tega nas podnebne spremembe prisilijo, da drugače upravljamo trg, ki dobesedno požira energijo: pridobivanje rude se preprečuje, medtem ko sta lokalna proizvodnja hrane in poraba bolj zaželeni od globalne trgovine kmetijskih proizvodov. Na kratko, trgovina s surovinami in izdelki, kot je urejena danes, ima zelo razdiralen učinek in zahteva večstranski pristop.

Poročilo o trgovini s surovinami in izdelki na začetku vsebuje utemeljeno pritožbo proti preveč liberalni trgovinski politiki, ki jo je konec leta 2006 predlagala EU. Vendar je bilo medtem že toliko popuščanja, da poročila ne podpiram več. Vsebuje na primer komaj kakšne pomembne politične predloge. Še slabše je dejstvo, da poročilo prosti dostop do surovin in izdelkov označuje kot pravico EU in kot popoln instrument postavlja v ospredje dvostransko trgovinsko politiko.

− Poročilo: Margie Sudre (A6-0158/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo francoske kolegice in prijateljice gospe Sudre, ki ga je napisala kot odziv na sporočilo Komisije o strategiji za najbolj oddaljene regije. Podpiram idejo, da se upoštevanje utemeljitev ukrepov, ki vse bolj temeljijo na izračunih, ne bi uporabilo kot izgovor za ponovne dvome o delu politike Unije v zvezi z njenimi najbolj oddaljenimi regijami ali za oviranje akterjev, od katerih se zahtevajo pogoji, ki jih težko izpolnjujejo.

Posegi Skupnosti morajo spodbujati pobude za razvoj centrov odličnosti v najbolj oddaljenih regijah, s poudarkom na sektorjih, ki izkoriščajo svoje prednosti in strokovno znanje, kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, energetska samozadostnost, biološka raznovrstnost, mobilnost študentov, raziskave na področju podnebnih sprememb in krizno upravljanje. Nazadnje podpiram dejstvo, da bo v prihodnji skupni politiki na področju priseljevanja posebna pozornost namenjena položaju najbolj oddaljenih regij, ki se vse nahajajo na zunanjih mejah EU. Odobravam delo, ki ga je opravila gospa Sudre, ki vztrajno ter z veliko strokovnega znanja, odločnosti in sočutja govori v korist najbolj oddaljenim regijam.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije v tem poročilu vsebuje priporočila o oceni in prihodnje izzive strategije za najbolj oddaljene regije, vključno zlasti:

– z merili za doseženo stopnjo kohezije v teh regijah, ki ne temeljijo le na njihovem BDP, ampak tudi na podlagi drugih kazalnikov,

– z boljšo usklajenostjo kohezijske politike z drugimi politikami Skupnosti, da se poveča sinergija, ter aktualnimi in prihodnjimi političnimi ukrepi, ki so bolj prilagojeni razmeram v najbolj oddaljenih regijah,

– s politikami in ukrepi v njihovo korist, ki niso prehodni, so prilagojeni različnim potrebam in ponujajo odgovore v zvezi s stalnimi omejitvami, s katerimi se te regije srečujejo,

– s podporo Skupnosti za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah in predpisi za podporo ukrepom, ki se nanašajo na njihovo ribiško industrijo,

– z različno obravnavo na področju prometa, zlasti kar zadeva vključevanje civilnega letalstva v sistem trgovanja z emisijami,

– s potrebo po razpravi o prihodnji strategiji za najbolj oddaljene regije, da vključi izvajanje lizbonske strategije,

– s prihodnjo skupno politiko na področju priseljevanja, ki mora posebno pozornost nameniti položaju oddaljenih regij,

– s postavitvijo najbolj oddaljenih regij v središče pomorske politike EU,

– z zagotovitvijo financiranja strategije Skupnosti za pomoč najbolj oddaljenim regijam ter nadomestila za omejitve, povezane z oddaljenostjo.

Poročilo si zasluži mojo podporo in podporo moje skupine. Zahtevam, da je poročilo sprejeto in da se glasuje zanj.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naše predloge sprememb, s katerimi smo želeli v predlog resolucije o prihodnosti politike EU za najbolj oddaljene regije, sprejete danes na plenarnem zasedanju, vključiti dragocene in pomembne predloge za najbolj oddaljene regije, ki jih je potrdil odbor za ribištvo.

Nekateri trdijo, da je to prej resolucija o regionalni politiki kot ribištvu. To je zmota. Predlog resolucije je prispevek Evropskega parlamenta k prihodnosti politik Skupnosti za najbolj oddaljene regije in tukaj v Parlamentu lahko razložimo odobrene predloge, zlasti tiste, ki jih je v Evropskem parlamentu odobril odbor za ribištvo, kar se je zgodilo z resolucijo Evropskega parlamenta o pomorski politiki. Zato smo jih poskušali ponovno predstaviti in tudi zato, da smo skladni s stališči, ki jih zavzemamo na Portugalskem.

Po drugi strani obžalujemo, da so bili naši predlogi, ki so pojasnili, da morajo biti ukrepi Skupnosti v podporo najbolj oddaljenim regijam trajni, zavrnjeni. Poročevalka kot cilj navaja, da ti ukrepi navsezadnje ne bodo več dolgo potrebni. To je lažna trditev za prikritje dejstva, da so pritiski, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, trajni in da se bo treba o njih pogajati v vsakem proračunskem okviru ali okviru Skupnosti.

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Francija je zelo zaskrbljena glede politike Evropske unije o najbolj oddaljenih regijah.

Bistveno je, da politiki v Bruslju posamezne značilnosti teh regij upoštevajo bolj in bolje kot zdaj, zlasti:

– pri trgovinski politiki, saj proizvodnja najbolj oddaljenih regij tekmuje s proizvodnjo sosednjih držav, ki izkoriščajo bistveno ugodnejše pogoje EU,

– pri politiki priseljevanja, saj so te regije zlasti občutljive za priseljevanje, pri čemer jim dotok nezakonitih priseljencev povzroča gospodarske in socialne težave, ki daleč presegajo lokalne sposobnosti, da bi jih lahko premagali,

– s predpisi, ki zadevajo državno pomoč, in zlasti z ohranitvijo davčnih oprostitev, ki jih te regije koristijo in o katerih se redno podvomi v imenu evropske zakonodaje.

Zlasti sem zaskrbljen nad pravno nejasnostjo, ki obstaja v zvezi s Saint-Barthélemyjem: ta mali francoski otok je od leta 2007 ozemeljska skupnost, in ko je spremenil svoj status, je želel ohraniti davčno oprostitev, ki je bistvena za njegovo gospodarsko preživetje. Vendar se zdi, da ga EU prišteva med najbolj oddaljene regije, to pomeni, da je to ozemlje Unije, za katero velja zakonodaja Skupnosti. Nesprejemljivo bi bilo, da ta nejasnost ogrozi željo po samostojnosti, ki jo je jasno izrazilo 95 % prebivalstva.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE) , v pisni obliki. − (RO) Glavno vprašanje sedmih najbolj obrobnih regij je, da morajo trgovati v občutljivih gospodarskih in socialnih razmerah, ki jih otežuje otoška lega daleč od celine, težko dostopno površje, relief in podnebje ter njihova gospodarska odvisnost od omejenega števila proizvodov, čeprav predstavljajo 1 % prebivalstva Evropske unije.

S prednostno nalogo sprejemanja ukrepov, ki jih je navedla Komisija in podprla poročevalka, kot so izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje težav, povezanih z dostopnostjo, in vključitev najbolj obrobnih regij v regionalno geografsko okolje, lahko prispevamo k izboljšanju socialnih in gospodarskih razmer teh regij, poenotenju njihovega razvoja z drugimi regijami Evropske unije ter dobremu upoštevanju njihovih virov kot dopolnilo zahtev Skupnosti.

To je tudi eden od razlogov, zakaj sem glasovala za poročilo, in rada bi dodala, da je treba večjo pozornost nameniti pristaniščem, saj je med sedmimi najbolj obrobnimi regijami šest otokov. Modernizacija infrastrukture pristanišč lahko pripomore k spodbujanju in razvoju dejavnosti turizma, proizvodnega sektorja ter lokalnih trgov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Podpiranje najbolj oddaljenih regij Evropske unije je v skladu z mišljenjem EU o solidarnosti, da se odpravijo pomanjkljivosti zaradi težkega dostopa do teh regij. Zlasti moramo seveda zagotoviti, da te regije ne izgubijo svoje sposobnosti kmetijske samozadostnosti, ki na splošno velja za Evropsko unijo kot celoto.

V zvezi s tem mora biti naše skupno prizadevanje ohranjanje malih družinskih kmetij, tudi na primer tistih, ki jih vzdržujejo gorski kmetje v Avstriji, in vsak posamezen tradicionalno majhen, srednje velik ali ekološki kmet, da lahko nadaljujejo svoje ekološko uporabno delo, medtem ko mi ne izgubimo svoje neodvisnosti od velikih kmetij na področju prehrane ali ne postanemo odvisni od velikih kmetijskih podjetij. Zato sem glasoval za poročilo gospe Sudre.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Najbolj oddaljene regije imajo posebne značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri ukrepih pospeševanja evropske rasti in razvoja. Vendar je treba še veliko storiti za nadaljnji razvoj teh regij in za našo korist od tega obmejnega območja z drugimi globalnimi gospodarskimi skupinami.

Medsektorski in dopolnilni ukrepi v korist najbolj oddaljenim regijam izboljšujejo gospodarske in socialne razmere teh regij, vendar je še vedno pomembno, da se zagotavljajo izboljšana dostopnost, boljša konkurenčnost in regionalno povezovanje. Kljub temu še vedno obstajajo težave, ki se ne upoštevajo, kot so ohranjanje tradicionalnega kmetijstva, okrepljena podpora za razvoj strukturnih sektorjev ali ohranjanje diferenciranih davčnih režimov. Uveljavljanje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij je tako strategija, ki lahko zagotovi trajnostni razvoj teh regij glede na privlačnost in sodelovanje.

Dajanje novih prednosti podnebnim spremembam, demografskemu razvoju, upravljanju migracijskih tokov, kmetijstvu in pomorski politiki je dober ukrep, ki mora biti dopolnjen z nujno razširjenostjo gospodarstva najbolj oddaljenih regij, z njihovimi značilnostmi in izkoriščanjem veljavnih predpisov, kolikor je mogoče, pri čemer je treba uporabiti najustreznejša orodja za reševanje posameznih težav, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije.

− Poročilo: Lasse Lehtinen (A6-0155/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o samoiniciativnem poročilu finskega kolega poslanca gospoda Lehtinena kot odziv na sporočilo Komisije o strategiji potrošniške politike Skupnosti 2007–2013.

Seveda se strinjam z dejstvom, da mora biti 493 milijonov evropskih potrošnikov v središču treh glavnih izzivov, s katerimi se mora Unija soočiti: z rastjo, zaposlovanjem in potrebo po ustvarjanju tesnejših stikov z državljani, saj so ti državljani življenjska moč gospodarstva, ker njihova potrošnja predstavlja 58 % bruto domačega proizvoda EU.

Kljub temu ostajam prepričan, da moramo kot odziv na sedanje globalne spremembe potrošnike postaviti v središče ukrepov, čeprav nam je s konkurenčnostjo uspelo na notranjem trgu; to pomeni, da smo posebno pozornost namenili potrošnikom. Razen tega imam zaradi pomanjkanja resnih pravnih študij znatne zadržke glede hitrega načina, s katerim se poročilo loteva vprašanja o kolektivnem ukrepanju potrošnikov proti proizvajalcem, in sicer s pozivom Komisiji, naj predloži celovito rešitev na evropski ravni, ki vsem potrošnikom omogoča dostop do skupnega pritožbenega mehanizma za reševanje čezmejnih sporov.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Da se potrošnikom ponudi boljše varstvo, poročilo gospoda Lehtinena predlaga izboljšanje veljavne zakonodaje na zadevnih področjih, in sicer tako da se poenostavi in odstranijo kakršne koli regionalne razlike. EU mora razvijati pravo nadnacionalno gospodarsko politiko, namenjeno varstvu pravic potrošnikov in krepitvi zdravja potrošnikov.

Zadevni predlog, ki ga podpiram, je namenjen ustvarjanju usklajenega pravnega sistema, da se zagotovi zanesljiv in celosten sistem za varnost proizvodov ter zagotovi pravo zaupanje potrošnika v blago na evropskem trgu, pri čemer se s tem sproži splošno povečanje potrošnje.

Vendar mora EU, če želi doseči učinkovito politiko varstva potrošnikov, velik del energije vložiti v izboljševanje nadzora trga, in sicer s povečanjem mednarodnega sodelovanja, če je to potrebno, ter v izobraževanje in kampanje za ozaveščanje potrošnikov: dokler potrošniki niso prepričani, da so proizvodi evropskega trga popolnoma varni, ta ne more uresničiti celotnega potenciala.

To bi Evropi omogočilo, da postane resnično konkurenčen trg, ki lahko zadovolji in zavaruje svoje potrošnike ter jih spodbudi, da so bolj podjetni: dejansko pravi udeleženci na trgu.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Podprl sem poročilo gospoda Lehtinena, ker je preglednost predpisov, ki varujejo evropske potrošnike, koristna za te potrošnike in tudi za proizvajalce, ki tekmujejo med seboj. Zaradi gospodarskih sprememb v novih državah članicah so nastala nova načela ukrepanja za tržne osebe. Danes je obseg ponudbe blaga za potrošnike vse bogatejši glede na proizvode in storitve. Kljub temu mislim, da položaj potrošnikov, zlasti v novih državah članicah, v katerih se vsi spominjamo začetkov prostega trga, ostaja sorazmerno slab v zvezi z velikimi podjetji. Ta potrebuje večjo preglednost in nadgradnjo ustreznega pravnega okvira, ki potrošnikom zagotavlja primerno varstvo njihovih pravic.

Z veseljem sem tudi sprejel tisti del poročila, v katerem poročevalec govori v korist podpori malih in srednje velikih podjetij. V moji regiji, malopoljski regiji, taka podjetja zajemajo 95 % vseh podjetij, pri čemer jih večina še ne obstaja prav dolgo (30 % jih je mlajših od pet let).

  Colm Burke in Malcolm Harbour (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupina PPE-DE odločno podpira celovit program ukrepov za obveščanje in usposabljanje potrošnikov na evropskem enotnem trgu. Želimo, da potrošniki čim bolj izkoristijo izbiro, raznolikost in novost, ki jim je na voljo na cvetočem trgu s približno 500 milijoni potrošnikov, največjem maloprodajnem trgu na svetu.

Prav tako želimo, da lahko potrošniki hitro in učinkovito izkoristijo svoje pravice do odškodnine, če zaidejo v težave. Podpiramo lahek in učinkovit dostop do pravice, zlasti z uporabo izvensodnih sredstev, pri čemer se lahko kot zadnja možnost uporabijo pravna sredstva.

Danes smo se vzdržali glasovanja, ker je skupina PSE poneverila zelo pozitivno poročilo, in sicer z vstavitvijo poziva za popolnoma nepreizkušen in potencialno zelo drag ukrep za uveljavljanje kolektivnih pravic na evropski ravni. Komisija že poizveduje o celotnem vprašanju uveljavljanja pravic potrošnikov. Prezgodaj je še, da bi določili kakršne koli sklepe o spremembah, ki so lahko potrebne. Veliko se lahko stori z izboljšanjem mehanizmov odškodnin in povečanjem sodelovanja med državami članicami.

Skupina PSE škoduje pravicam potrošnikov, ko poskuša odvrniti pozornost od potrebe po odločnejših ukrepih na vseh ravneh, da se izboljša uveljavljanje pravic potrošnikov, čeprav … (Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 163.)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prava politika varstva potrošnikov se mora podrediti različnim načelom.

Najprej mora obstajati pravična politika porazdelitve in prerazdelitve dohodkov, ki temelji na primernih plačah, ustreznih povračilih za proizvajalce, zlasti male in mikro kmete, izdelovalce ter trgovce, da se trgi približajo področjem, na katerih se prideluje hrana, ter povečata neodvisnost in varnost na področju prehrane.

Prav tako morajo obstajati učinkovita politika za boj proti špekulativni trgovini in financam, informacija za potrošnike ter jamstvo preglednosti.

Vendar poročilo tem vprašanjem namenja malo pozornosti, nasprotno, zagovarja stališča, ki bolj zadevajo zagovarjanje interesov gospodarskih in finančnih skupin ter storitev za liberalizacijo kot potrošnike v celoti, čeprav delno vsebuje nekaj pozitivnih predlogov, ki so v zvezi s popolnoma neoliberalnim okvirom, v katerem so potrošniki najšibkejši člen v celotnem postopku.

Poročilo na primer poudarja, da je povečana liberalizacija zlasti trga storitev potrebna za spodbujanje konkurenčnosti in s tem za nudenje nižjih cen za potrošnike, kar je, kot vemo, protislovno in je namenjeno le interesom podjetij. Zato nismo mogli glasovati za to poročilo.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Potrošniki so v središču skupnega trga in morajo biti zato njegovi glavni upravičenci. Vsekakor menim, da je treba ohraniti ravnovesje med zakonodajo, ki odločno varuje potrošnike, in pogoji za delovanje gospodarstva.

Nihče ne podcenjuje pravic potrošnikov, da bi zatrli njihove zahteve. Vsekakor menim, da moramo zlasti omogočiti potrošnikom, da hitro in učinkovito uveljavijo svoje pravice. Menim, da je treba pri obravnavanju zahtev potrošnikov odločno poudariti izvensodna sredstva. Rada bi poudarila, da je po podatkih zveze Business Europe kar 90 % sporov v zvezi s pravicami potrošnikov rešenih brez sodnih postopkov. Stroškovni dejavnik takega postopka tudi ni nepomemben, saj so stroški precej nižji, kot če bi bilo vpleteno sodišče.

Menim, da predlog spremembe, o katerem smo glasovali v Parlamentu in ki zahteva, naj se ustvari evropski sistem kolektivnih pravnih sredstev, ne zagotavlja učinkovitejšega varstva potrošnikov. To zadevo mora obravnavati Evropska komisija, medtem ko moramo mi odložiti svojo odločitev, dokler ne bodo objavljeni rezultati. Mogoče je, da to zadevo ustrezno obravnavajo zakonodaje držav članic. Razen tega se bojim, da ta sistem ustvarja razmere za ukrepe, katerih pravi upravičenci ne bodo potrošniki, ampak svet pravnikov, ki imajo dobiček od rasti obrestne mere vodenih postopkov.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menim, da je dobro, da EU prevzema odgovornost za potrošnike, zato sem glasovala za poročilo. Po drugi strani nasprotujem idejam usklajevanja varstva potrošnikov v EU in pozivanja še več držav, naj uvedejo euro.

  Jens Holm, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo predlaga uvedbo varuha pravic potrošnikov EU. Glede te ideje imamo pomisleke zaradi različnih razlogov: to delovno mesto lahko ustvari velike stroške, kar lahko oslabi financiranje potrošniških organizacij.

Razen tega je ustanovitev še enega delovnega mesta na evropski ravni tvegano, saj lase lahko ustvari prevelika oddaljenost od državljanov. Po teh pripombah še vedno podpiramo poročilo, saj krepi dostop potrošnikov do kolektivnih pravnih sredstev, ki je osnoven za potrošnikovo zaupanje v varno mednarodno nakupovanje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospoda Lehtinena o strategiji potrošniške politike, ker kljub številnim stvarem v poročilu, s katerimi se strinjam, načelno zavračam poziv za povečano liberalizacijo storitev. Res je, da lahko imajo nekatere storitve korist od liberaliziranega gospodarskega okolja, pri čemer je prosti pretok storitev ena od štirih temeljnih svoboščin EU.

Vendar menim, da je treba javne storitve izvajati v korist skupnosti in posameznikov, ki so jim namenjene, in ne za zasebni dobiček. Storitve in področja, kot so zdravje, izobraževanje in prometne povezave do odrezanih krajev, morajo ostati v javni lasti, biti javno nadzirani ter v odgovornosti držav članic.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo, ki ga je sestavil gospod Lasse Lehtinen o strategiji potrošniške politike 2007–2013, ponavlja potrebo po usposabljanju potrošnikov EU ter povečanju njihove blaginje in varstva v vsej Uniji. Moj glas izraža potrebo po izboljšanem varstvu potrošnikov v vsej EU.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 predstavlja primerne smernice za razvoj varstva potrošnikov, toda poudariti je treba, da začasni ukrepi ne zadostujejo. Načrtovati moramo nadaljnje posamezne in dosledne korake, ki bodo omogočili, da se varnost potrošnikov vključi v vse uredbe EU. Prepričati se moramo, da varstvo potrošnikov ne postaja ločeno področje v evropski politiki, ampak je del vsake evropske politike, ki vzpostavlja evropski notranji trg.

Brez primernih zaščitnih mehanizmov ta pomembni evropski projekt ustvarjanja enotnega trga ne bo popoln. Prav tako ne smemo pozabiti, da ima varstvo potrošnikov EU zunanjo razsežnost, na kar nas opominja vsaj nedavna težava z uvoženimi kitajskimi igračami. Naš cilj bi moral biti doseganje popolnega zaupanja potrošnikov v vse proizvode, ki so na prodaj na notranjem trgu.

Poleg tega mora pravi notranji trg ponuditi evropski sistem opravljanja skupinskih tožb. Pri uvedbi tega moramo pripraviti ugotovitve v zvezi s sistemom Združenih držav za skupinske tožbe, vključno z vsemi njegovimi slabimi stranmi.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. − (NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Lehtinena načeloma podpiram. Kakor je odobril odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, poročilo vsebuje vsa bistvena vprašanja, ki jih moramo obravnavati kot odziv na sporočilo Komisije: upoštevanje horizontalnega pristopa, namenjanje pozornosti pogodbenemu pravu, potrditev pomena vloge potrošniških organizacij, potrebo po ravnovesju, posebnost malih in srednje velikih podjetij, pomembnost nezavezujočih aktov in izboljšane baze znanja ter potrebo po namenjanju več pozornosti storitvenemu sektorju. Pomemben se nam zdi tudi del o dostopu do odškodnin. To je razsežnost ohranjanja reda in zakonitosti. Vendar je škoda, da je bil na plenarnem zasedanju, preden je bila na voljo analiza, sprejet predlog spremembe k členu 40, ki podpira skupinske tožbe in temelji na preiskavi, za katero je bilo zaprošeno v poročilu. Skupinska tožba temeljno posega v procesno pravo. Zato je nesprejemljivo, da se sprejme predlog analize, preden je analiza na voljo. Zato sem se vzdržala glasovanja.

− Poročilo: Elizabeth Lynne (A6-0159/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o samoiniciativnem poročilu britanske kolegice poslanke gospe Lynne v zvezi z napredkom EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije od prenosa direktiv iz leta 2000.

Strinjam se s temelji načel, ki so predloženi v poročilu, zlasti glede na nediskriminacijo na področjih, kot so izobraževanje, vseživljenjsko učenje, zaposlitev, socialna zaščita, stanovanjska politika in zdravstveno varstvo, podobe diskriminiranih skupin v medijih in oglaševanju, fizični dostop invalidov do informacij, telekomunikacije, elektronske komunikacije, različne vrste prevoza in javni prostori, socialne ugodnosti in dostopnost do njih, zagotavljanje blaga in storitev, ki so dostopni javnosti, ter drugo.

Kljub temu nisem prepričan o potrebi po novi direktivi, in sicer na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Politična razprava se mora nadaljevati. Ta zadeva še ni končana.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativni poslanci se zgražajo nad diskriminacijo v vseh oblikah: vložili smo svoje predloge sprememb k temu poročilu, da bo to kristalno jasno. Toda medtem ko so lahko nekateri vidiki stalne diskriminacije še vedno težavni, je predlog o bolj evropski zakonodaji kot rešitev popolnoma zgrešen.

Združeno kraljestvo že ima popolne predpise v zvezi z diskriminacijo, ki ostajajo težko izvedljivi v praksi. Preden se lotimo nadaljnjih direktiv EU, je treba bolje izvajati veljavno zakonodajo in bolje razumeti težave pri njenem izvajanju.

To poročilo, samoiniciativna resolucija, ki poziva k ponovni celoviti in obsežni direktivi EU proti diskriminaciji, se odlikuje v politični potezi in je v najslabšem primeru odprto povabilo Komisiji, naj pripravi še bolj enotno zakonodajo EU za vse na zelo občutljivem področju.

Dodatna zakonodaja ne bo odpravila večine diskriminacije, kot je jedrnato navedel eden od članov gospodarske zbornice Združenega kraljestva. Veliko bolje bi bilo čas porabiti za večkulturne, večverske dogodke, da se spremeni dojemanje ljudi. S tem se strinjamo.

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. − To poročilo si prizadeva za preseganje pristojnosti, ki jo države članice podelijo EU na področju nediskriminacije. Pogodbe jasno določajo tista področja, na katerih je EU pristojna, da predlaga zakonodajo, in tisto, kar lahko države članice storijo same.

To poročilo, ki je samoiniciativno poročilo, kar pomeni, da z njim Komisija ne predlaga nobene zakonodaje, presega, kar dovoljujejo veljavne pogodbe, in tudi presega položaj, če se ratificira lizbonska pogodba. Dejansko so kateri koli protidiskriminacijski ukrepi, ki spadajo pod pristojnost EU, zadeva naših vlad držav članic, pri čemer ima vsaka vlada pravico veta. To NE velja za Evropski parlament.

V okviru pristojnosti, ki jih določa veljavna pogodba, se morajo vse države članice strinjati z zakonodajo na področju nediskriminacije. Dejansko ima Irska zelo stroge predpise glede nacionalne protidiskriminacijske zakonodaje, na primer zakon o enakem statusu, in ima velik ugled.

Priporočljivo je izboljšati pravice invalidov ter zlasti omejevati blago in storitve. Vendar je poročilo preseglo pristojnosti Unije in kot takega ga je delegacija Fianna Fáil zavrnila.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo, ki ga je o napredku EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije sestavila gospa Lynne, saj moramo od Evropske komisije zahtevati, da strogo nadzoruje prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES o enakem obravnavanju oseb ter izvajanje nacionalne zakonodaje, ki temelji na teh direktivah.

Rada bi poudarila, da so zlasti ženske ranljive glede diskriminacije v službi, predvsem kar zadeva njihove odločitve za materinstvo.

Pravica do zaščite pred kakršno koli obliko diskriminacije je temeljno in osnovno načelo Evropske unije, vendar primanjkujejo učinkoviti pravni instrumenti in izvajanje, zato je v nevarnosti, da bo popolnoma izgubila svoj pomen.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo vsebuje nekaj pozitivnih vidikov, namreč vztrajanje, naj Komisija in države članice prekinejo vse oblike diskriminacije na podlagi pogodbe o zaposlitvi tako, da vsem delavcem zagotovijo enako obravnavo, zaščito varnosti in zdravja, predpise za delovni čas in čas počitka, svobodo združevanja in zastopanja, zaščito pred neupravičenim odpuščanjem, kolektivna pogajanja ter kolektivne ukrepe.

Poročilo tudi poudarja pomembnost dostopa do usposabljanja in stalnega varovanja pridobljenih pravic tako, da se zajamejo obdobja izobraževanja in usposabljanja, boljše možnosti varstva ter ohranitve temeljnih socialnih pravic, kot so pokojninske pravice, pravice do izobraževanja ter pravice do nadomestil za brezposelnost med spremembo zaposlitvenega položaja pri prehodu z ene pogodbe o zaposlitvi na drugo in z odvisne na neodvisno zaposlitev.

Glede na vse navedeno so člani skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov poskusili spremeniti poročilo na različnih področjih, zlasti kar zadeva vsebino zahteve za direktivo o nediskriminaciji; vendar niso bili uspešni, saj je bil izid glasovanja zanje negativen.

Zavračamo predloge skupine PPE-DE in podpiramo poročevalko, čeprav se z nekaterimi točkami v poročilu ne strinjamo.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Lyne o boju proti diskriminaciji v državah članicah, zlasti pri zaposlovanju, je popolnoma v skladu z besedilom, ki ga je o tej zadevi sprejel Parlament. Zaradi splošnih izrazov in nekaterih navedb žensk ali invalidov sploh ni težko razločiti realnega in obsesivnega središča vaše pozornosti: priseljenci.

Da bi se izognili vprašanju, je namenoma vse združeno: diskriminacija žensk, mladih, starejših, pripadnikov etničnih skupin in drugih ter tudi narodna pripadnost. Če obstaja kakšna oblika diskriminacije, ki jo lahko popolnoma opravičimo z moralnega, pravnega in političnega vidika, je to nacionalna in evropska prednost glede na zaposlitvene in socialne prejemke. Ustrezno so vaši predlogi za „pozitivne ukrepe“, čeprav si ne upate uporabiti pravih besed, dobri in resnično spremenijo diskriminacijo, česar prva žrtev bi lahko bili, in so že, Evropejci v svojih lastnih državah. Vendar vi mislite, da je taka oblika diskriminacije običajna.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, popolnoma podpiram poročilo gospe Lynne. Ne dvomim, da sta veljavna mednarodna zakonodaja in naša lastna obravnava s formalnega vidika zaželeni in dobri rešitvi. Zato obžalujem, da začetek veljavnosti vedno znova naleti na številne ovire, celo v Evropi, ki se zdi bolj demokratična in manj diskriminacijska.

Presenetljivo je, da bomo morda morali države članice EU zaprositi za celotno obravnavo določb direktive 2000/78/ES ter izvesti stalno in sistematično spremljanje postopka odprave vseh oblik diskriminacije iz političnega, socialnega in gospodarskega življenja.

To je zlasti pomembno za državljane moje države, Poljske, ki živijo in delajo v številnih državah EU ter izkoriščajo ugodnosti skupnega trga in svobodo osebnega gibanja. Žal mi je, da moram povedati, da se jasno povečuje diskriminacija mojih sorojakov izključno na podlagi njihove narodnosti. Take moteče informacije se vedno pogosteje pojavljajo v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Irskem. Paradoks bi bil, če bi moral Evropski parlament postati tako odločno in učinkovito vpleten v boj proti pojavom diskriminacije na svetu, toda biti nemočen pri obvladovanju razmer v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic doma, tj. v državah članicah EU. Vsi državljani EU si zagotovo zaslužijo enako in nediskriminacijsko obravnavanje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Najprej bi rada poudarila, da je vodenje razprave in ukrepanje na področju nasprotovanja diskriminaciji in enakih možnosti zelo pomembno.

Vendar nekatere države članice še vedno niso popolnoma uveljavile direktiv o enakem obravnavanju oseb ne glede na raso ali narodnost (2000/43/ES) ter o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (2000/78/ES), kot je poudarila že poročevalka. Zaradi težav pri izvajanju določb direktiv se zdi ključno osredotočenje na primeren prenos in učinkovitejše izvajanje predpisov, ki jih vsebujeta ti direktivi.

Razmere se ne bodo izboljšale, če se pokrije več kategorij oseb z več pravnimi akti. Najpomembneje je uvesti izobraževalno in informacijsko kampanjo ter ukrepe za povečanje ozaveščenosti, vodene predvsem na ravni držav članic, ki bodo sestavljale pravi odziv na zadevne težave. Izzivi, povezani z diskriminacijo in enakimi možnostmi, niso v vseh državah članicah enaki.

Zato sem tudi proti ustvarjanju vedno več zakonodajnih aktov, saj na področju enakih možnosti in diskriminacije ne bodo pripomogli, da težave izginejo.

Medtem menim, da diskriminacija invalidov, katerih posebne razmere ustvarjajo potrebo po nujnem načrtovanju obširnega predloga z izvajanjem na ravni držav članic, potrebuje ločeno obravnavo. Upam, da bo Evropska komisija v bližnji prihodnosti prevzela to pobudo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom gospe Elizabeth Lynne z naslovom Napredek EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije. Menim, da ne smemo načrtovati podpiranja hierarhije diskriminacije v EU.

Kolegi v konservativni stranki očitno čutijo drugače, pri čemer jim kljubujem s tem, da morajo razložiti položaj, ki se mi zdi neopravičljiv. Potrebujemo horizontalno direktivo na podlagi člena 13, glasoval pa sem za poročilo gospe Lynne.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Člani stranke Fine Gael politične skupine PPE-DE, Mairead McGuiness, Avril Doyle, Gay Mitchell in Colm Burke, smo se vzdržali končnega glasovanja o poročilu gospe Lynne o napredku EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije.

Poročilo poudarja in kritizira države članice zaradi „pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju“ direktive 2000/78/ES ter poziva k strožjemu spremljanju prenosa in izvajanja v državah članicah ter h krepitvi zakonodaje EU na tem področju.

Podpiramo poziv k polnemu prenosu in izvajanju direktiv EU, vendar ugotavljamo, da postopek za ugotavljanje kršitev proti nekaterim državam članicah še vedno ni končan.

Odločno podpiramo ukrepe za odpravo diskriminacije, vključno z dodatnimi ukrepi, toda v tem položaju ne moremo podpreti poziva za naslednje direktive EU na tem področju. Pomembno je, da so veljavne direktive EU v celoti izvedene, pri čemer mora Komisija še naprej zagotavljati skladnost na ravni držav članic, preden se lahko obravnavajo novi ukrepi EU.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo in menim, da je pomembno za doseženi napredek in zlasti za prihodnje ukrepe, ki so potrebni za doseganje enakosti možnosti, in boj proti diskriminaciji. Določbe tega poročila predstavljajo enega od najbolj naprednih delov zakonodaje, ki veliko evropskim državljanom resnično koristi pri večanju kakovosti življenja.

V skladu s podatki, ki jih je pripravila Komisija, 51 % evropskih državljanov meni, da si v njihovih državah ne prizadevajo dovolj za boj proti diskriminaciji in zagotavljanje enakih možnosti.

Med državljani EU jih 77 % meni, da so ženske premalo zastopane na vodstvenih položajih, medtem ko jih 72 % meni, da je prebivalstvo, staro nad 50 let, premalo zastopano na delovnih mestih.

Uspešnost poročila zagotavljate dve stvari: pomembna podpora prebivalstva za sprejetje ukrepov za boj proti diskriminaciji, ki bi zagotovila enake možnosti za vsakogar, ter naša trdna politična zaveza skupine socialdemokratov za oblikovanje družbe, v kateri ni nihče izključen in imajo vsi državljani enake možnosti. Čestitam gospe Lynne za poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Dejavno in odločno zagovarjanje nediskriminacije se ne sme zamenjati z relativizacijo, v kateri je vsak enak, vse je enakovredno in vse izbire, možnosti ali okoliščine imajo enako vrednost v pravnem redu. Podpiranje politik, ki ščitijo večje družine, na primer nikakor ne predstavlja prekinitve načel nediskriminacije. Prav tako se zavrnitev določitve zakonodajnega okvira za vse mogoče oblike odnosov med človeškimi bitji ne more primerjati s kakršno koli diskriminacijo. Kar podpiram in kar menim, da moram podpreti, je predvsem zagovarjanje obsežne zamisli posamezne svobode in kolektivističnega državnega vidika svobod, pri čemer je kot nediskriminacijsko obravnavano le tisto, kar podpira država. Družba lahko in dejansko ima prednosti, ki se kažejo v javnih politikah. Ne more in ne sme uvesti vodenja ali omejiti vodenja, ki si ne prizadeva za svobodo tretjih oseb.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) Zdaj obstaja najmanj pet direktiv o enakih možnostih in nediskriminaciji v Evropski uniji. V postopku je 28 ukrepov za prekrške proti državam članicam, ki jih niso prenesle. To lahko le obžalujemo.

Kljub temu moramo prisilno in z zatiranjem sistematično uvesti enakost spolov?

Menim, da ne, prav nasprotno. Prenehajmo zaznamovati to razpravo o diskriminaciji z ocenjevanjem manjšinskih skupin in pripadnikov manjšin kot dobre, zlasti ne priseljencev, ter dajati Evropejcem občutek krivde, kot da stalno izvajajo diskriminacijo.

Končati moramo to levičarsko ponavljanje, s katerim ne pomagamo ljudem, ki so diskriminirani in ki so po drugi strani zaznamovani z njim.

Več pozornosti moramo nameniti osebni dolžnosti vsakega posameznika, da odpravi kakršno koli diskriminacijo, ter zlasti potrebi priseljencev, da se prilagodijo našim predpisom, našim zakonom in našim vrednotam.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Diskriminacija, posredna in neposredna, v zvezi s spolom, starostjo ali invalidnostjo se še vedno pojavlja v Evropi.

Internetni portal Pracuj.pl je izvedel anketo med zaposlenimi, ljudmi, ki iščejo delo, delodajalci, študenti in diplomiranimi študenti. Glede na anketo so najbolj diskriminirana družbena skupina na delovnem trgu ljudje, stari nad 50 let, in invalidi.

Najbolj običajni pojavi diskriminacije na trgu dela so vidni pri delodajalcih, ki jih pri izbiranju kandidata za delo vodijo predsodki in stereotipi, kar je po mnenju približno 62 % vprašanih največja težava. Za tem je neenak dostop do ponudb za delo/pomanjkanje primernih ponudb za delo (56 %), odpor do zagotavljanja zaposlitve za nedoločen čas/pogodbe o zaposlitvi (44 %) in podpovprečna plača v posebnem okolju ali industriji (43 %).

Menim, da ima protidiskriminacijska politika kot eno od temeljnih načel EU zelo določeno delo, ki ga mora opraviti na tem področju.

− Poročilo: Willi Piecyk (A6-0163/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo za to samoiniciativno poročilo, saj vsebuje različne smiselne obravnave v zvezi z ustvarjanjem sistema za trajno ekološko in ekonomsko upravljanje morskega okolja EU.

Odločili smo se tudi, da podpremo idejo o ustanovitvi evropskega dne pomorstva. Obstaja razlog za dvom glede velikih kampanj, ki so jih sprožile institucije EU, toda v tem primeru smo se odločili, da podpremo idejo, ker so okoljske razmere na morjih nujna zadeva.

Vendar menimo, da poročilo vsebuje dele, ki si jih lahko razlagamo kot preveč ugodno urejene za komercialni ribolov. Ribiških flot EU je zdaj preveč, morajo se zmanjšati zaradi upadanja ribolovnih virov. Narobe je, da se komercialnim ribičem zagotavlja delo v ribištvu. Med veliko ukrepi, ki se lahko uporabljajo za pomoč delavcem in območjem, odvisnih od ribiške industrije, so tudi dejavni projekti poklicnega usposabljanja.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nemškega kolega poslanca gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, ki je bilo sestavljeno kot odgovor na sporočilo Komisije o enaki zadevi. Pomorska območja (dva oceana, Atlantski in Arktični, ter štiri morja, Baltsko, Severno, Sredozemsko in Črno) in obala (70 000 km) Evrope so bistveni za njeno blaginjo; to so trgovske poti, urejevalci podnebja, viri hrane, energije in dohodkov ter priljubljena mesta za naselitev ali preživljanje prostega časa Evropejcev.

Rad bi dodal, da so rezervoar vode, ki bo postala redkost. V okviru globalizacije in hitrih podnebnih sprememb je nujno treba ukrepati z uveljavitvijo celostne pomorske politike za Evropsko unijo, ki bi temeljila na potrditvi, da so vsa vprašanja v zvezi z evropskimi oceani in morji povezana med seboj. Pomorski nadzor, ki je bistven za zagotavljanje varnosti in zaščite pri uporabi morskega prostora, razvoj morskega prostora, ki je pomemben instrument načrtovanja za sprejemanje odločitev, pomembnih za ekološko preživetje, ter popoln in dostopen vir podatkov in informacij so zelo zanimive smernice, ki jim moramo slediti.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Evropa mora, delno zaradi svoje strateške geografske lege, dati mednaroden zgled s svojo pomorsko politiko ter pri tem izkoristiti gospodarski potencial oceanov in morij kot neprecenljiv vir obnovljive energije. Podobno bi gradnja regionalnih centrov odličnosti ter zagotavljanje pomoči in podpore univerzitetnim raziskovalnim centrom na obalnih območjih s priloženim akcijskim načrtom na podlagi novosti, raziskav ter varovanja okolja oceanov in morij predstavljala nadaljnji korak na poti k popolnoma trajni uporabi morskih virov.

V poročilu je tudi predlagano, da mora akcijski načrt pomembno prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uporabo pravičnega sistema v zvezi z emisijami v ladijskem prometu, in sicer s krepitvijo raziskave o oceanih in morjih kot vir obnovljive energije ter z uvedbo enake davčne obravnave elektrike in ladijskega goriva. To bi pomenilo, da bi ladje, ko pristanejo, uporabljale električno energijo s kopnega.

Končno bi predlog za usklajevanje evropskih agencij, ki izvajajo pomorski nadzor, poskušal preprečiti napade na evropska plovila in obenem preprečeval nezakonite dejavnosti, kot so tihotapljenje ter trgovina z drogami in ljudmi, s čimer bi mednarodne vode nedvomno postale varnejše.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Ker sem dobil priložnost, da komentiram poročilo gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, bi rad opozoril na izvajanje okvirne direktive o vodah, ki načrtuje ukrepe za opredelitev in odpravo odlagališč kemičnega orožja iz druge svetovne vojne v Baltskem in Severnem morju. Sklicujem se na načrte, ki zajemajo severnoevropski plinovod Nord Stream, katerega gradnjo lahko ovira orožje iz druge svetovne vojne, ki leži na dnu Baltskega morja. Glede na predhodne ocene se tam nahaja približno od 40 000 do 60 000 ton kemičnega streliva, od česar je približno od 12 000 do 13 000 ton strupenih bojnih materialov. Ker nimamo niti podrobnih informacij o lokaciji večine tega orožja, je tveganje za katastrofo izredno veliko. Razen tega se lahko, ko bo plinovod dokončan, uporabljajo kemikalije, ki so škodljive za okolje. Zaradi tega se lahko zgodi ekološka katastrofa z zelo resnimi posledicami. To pomeni, da sta življenje in zdravje ljudi, ki živijo ob Baltskem morju, neposredno ogrožena. V poročilu je omenjen nastanek razmer, ko bodo evropski oceani in morja najčistejši na svetu. Zato pozivam Evropsko unijo, naj sprejme posebne ukrepe o celostni pomorski politiki in prepove gradnjo projektov, ki ogrožajo varnost prebivalcev Evrope.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. − (DA) Ladijski promet mora biti vključen v trgovanje s kvotami CO2.

Delegacija socialdemokratov si prizadeva za to, da bi bil ladijski promet vključen v sistem trgovanja s kvotami CO2. Čeprav je v primerjavi z večino načinov prevoza blaga ladijski promet zlasti okolju prijazen, ta način prevoza zajema zelo pomembne emisije CO2, ki brez dvoma presegajo delež emisij na primer v letalskem prometu, ki bo tudi kmalu vključen v sistem trgovanja s kvotami.

Zato je danes delegacija glasovala za točko poročila o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, ki jasno navaja, da je treba ladijski promet vključiti v trgovanje z emisijami CO2.

Zato smo izločili predlog spremembe o isti zadevi, ki ga je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Nejasno je, ali se sprememba predloga Zelenih nanaša na posamezen model za trgovanje z emisijami. Če je tako, nam niso razložili, kaj natanko vsebuje. Zato zdaj nočemo sprejeti določenega modela, ki bi lahko v najslabšem primeru oviral in zavlačeval sklenitev sporazuma o vključitvi emisij CO2 iz ladijskega prometa.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V celoti se strinjamo z nekaterimi vidiki, predstavljenimi v tem poročilu, na primer, da je nujen boj proti emisijam žvepla in dušikovega oksida iz ladij ter da je skupna ribiška politika preveč upravna in centralizirana.

Vendar je večina predloženih predlogov negativnih. Ne razumemo, kakšne koristi bi lahko imela uvedba evropskega dne pomorstva v EU. Dvomimo tudi o vrednosti financiranja EU za pomorske raziskave ter načrta za spremljanje in kartografiranje razbitih ladij in potopljenih arheoloških najdišč ter smo kritični do ideje, da morajo institucije EU obravnavati pomorsko prostorsko načrtovanje.

Poročilo vsebuje nadaljnji primer o tem, kako poskuša Evropski parlament pridobiti vpliv na vse več področjih politike. Spoštovanje do načela subsidiarnosti, ki je pogosto navidezno, vendar redko uporabljeno, vzbuja pozornost ravno zato, ker je odsotno. Tega ne moremo sprejeti. Zato smo pri končnem glasovanju glasovali proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da lahko ima pomorska politika na podlagi usklajevanja med državami članicami, ki dodaja vrednost ter podpira politike in ukrepe, povezane z morjem v vsaki državi, pozitiven učinek.

Vendar Evropski parlament ponovno potrjuje cilje celostne pomorske politike, čeprav manj odločno kot v prejšnjem poročilu, s katerimi se ne moremo strinjati.

Ne glede na prežetost s federalističnim in geostrateškim pogledom na uporabo specializiranih ekonomskih con vsake države članice Evropski parlament zagovarja hitro vključitev pomorskega prometa v Skupnosti v enotni trg, tj. liberalizacijo pomorskega prometa; poudarja pobude za vzpostavitev evropske obalne straže, območja v pristojnosti vsake od držav članic; zagovarja vključitev ladijskega prometa v trgovanje z emisijami – čeprav bolj pogajanja; in se presenetljivo (ali ne) odloči za pomorsko politiko, ki ji bo po letu 2013 namenjena ustrezna pozornost v proračunu EU, kar pomeni, da ponovno zagovarja centralizirano politično in gospodarsko oblast ter ne ponuja ničesar v zameno (čeprav bi bilo to kdaj sprejemljivo).

Seveda predlog resolucije Evropskega parlamenta vsebuje nekaj predlogov, s katerimi se strinjamo (nekaj smo jih že našteli), toda ti predlogi ne nadomestijo negativne vsebine predloga resolucije.

Zato smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki ga je sestavil gospod Piecyk o pomorski politiki za EU. Zlasti sprejemam del, ki priznava, da je skupna ribiška politika popolna katastrofa in da se mora EU učiti iz svojih napak pri potrjevanju celostne pomorske politike.

Moja država, Škotska, je glede na pomorske zadeve v središču Evrope, zato nam lahko koristi politika po vsej EU, ki pokriva najrazličnejša področja, kot so okolje, promet, turizem in zaposlovanje. Vendar je treba prepoznati raznolikost pomorskih območij Evrope, pri čemer odločitve ne smejo biti sprejete na podlagi enotnega pristopa za vse, ki je postal predstavnik neuspešne ribiške politike v Evropi.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, ker se mi zdi pomembno za Evropsko unijo, da si čim prej zagotovi celostno pomorsko politiko.

EU bi dejansko veliko pridobila s sprejetjem usklajene strategije za izvajanje različnih sektorskih politik, ki vplivajo na področje pomorstva, kot so na primer nekatere socialne, industrijske ali okoljske politike, ter tudi za podpiranje vzpostavitve pravega sistema medsebojne pomoči.

Strinjam se tudi s pripravljenostjo za pospešen boj proti podnebnim spremembam in onesnaževanju, in sicer z ustanovitvijo pravih centrov za inovacije, ki bodo vir konkurenčnosti in družbene blaginje obalnih območij Unije.

Na koncu se strinjam tudi s predlogi poročila v zvezi z vidikom varnosti pomorske politike ter zlasti idejo o pripravi skupnih pravil na tem področju in porazdelitvi načinov nadzora v pomorskem prostoru Skupnosti. To bi nam omogočilo boj proti pomorskemu roparstvu, pojavu, ki se je pred nekaj leti ponovno pojavil, ter zaščito naravne dediščine in arheologijo teh področij, da se preprečijo kakršne koli katastrofe, ki bi pogubno vplivale na razvoj obale Unije.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Willija Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo obravnava izzive, s katerimi se zdaj srečuje evropska pomorska industrija. Priporočila iz poročila bodo pomagala pospešiti sprejemanje odločitev po vsej Evropi.

Le z vzpostavitvijo celostne pomorske politike se lahko učinkovito spopademo z globalnimi vprašanji, kot so globalizacija ter podnebne spremembe in njihov učinek na naše oceane. Glasoval sem za to poročilo.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s poročilom gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo.

Strinjam se, da celostna pomorska politika ni potrebna le zato, ker oceani in morja predstavljajo enega od najpomembnejših gospodarskih in trgovskih virov v EU ter morajo biti zato zavarovani, ampak tudi zato, ker bi učinkovito in trajno skupno ukrepanje med državami članicami izboljšalo način upravljanja in razvijanja tega vira. Eden od poudarkov, za katere menim, da so temeljni, je, da mora biti pomorski promet voden in izboljšan v skladu s cilji za reševanje podnebnih sprememb in da morajo biti morski viri središče potencialnega vira čiste in alternativne energije.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Naša morja so naš skupni vir. Potrebujemo usklajen pristop proti izkoriščanju in onesnaževanju morij. To lahko storimo le z delovanjem v državah EU, ki se zanimajo za pomorsko politiko. Upam, da bo lahko naslednje leto pri evropskem dnevu pomorstva sodelovalo več državljanov EU. Ker bo naslednje leto ta dan ravno med evropskimi volitvami, bodo morda vsi kandidati 20. maj uporabili za poudarjanje vprašanj v zvezi s pomorsko politiko.