Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. maj 2008 - Strasbourg

20. Ženske in znanost (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0165/2008) gospe Thomsen v imenu odbora za pravice žensk in enakost spolov o ženskah in znanosti (2007/2206(INI)).

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalki gospe Thomsen za njuno podporo politiki Komisije o ženskah in znanosti. Poleg tega se zahvaljujem poročevalcu odbora za industrijo, raziskave in energetiko gospodu Dovru za njegov konstruktiven pristop.

Strinjamo se z obrazložitvijo gospe Thomsen, da odprava diskriminacije na podlagi spola v znanosti napoveduje novo obdobje odličnosti za evropske raziskave in akademsko rast ter napredek na področju inovacij. Komisija se zaveda, da obstaja med ženskimi in moškimi raziskovalci resno neravnovesje. Zadnji razpoložljivi statistični podatki kažejo, da ženske predstavljajo več kot 50 % diplomantov vseh oddelkov na univerzah, medtem ko je le 15 % profesorjev žensk. Na področjih znanosti, inženirstva in tehnologije ženske diplomantke predstavljajo 34 %, ženske profesorice pa 9 %. Komisija se strinja, da je to resno zapravljanje talenta in virov ter je v nasprotju z načelom enakosti.

Evropska komisija od leta 1999 obravnava vprašanje pomanjkanja žensk v raziskavah. V petem okvirnem programu je Komisija finančno podprla študije ter projekte na področju žensk in znanosti. Prav tako Evropska komisija od leta 2003 objavlja statistiko „She Figures“, ki obravnava prisotnost žensk v evropskih raziskavah. Naslednja izdaja bo objavljena v letu 2009.

Gospa Thomsen v svojem poročilu podpira cilj vsaj 40 % žensk in 40 % moških v različnih odborih v okviru okvirnega programa. Ta nezavezujoči cilj je določen že od leta 2000 in je do zdaj dosegel dobre rezultate. Na primer, zastopanost žensk v odborih, ki ocenjujejo raziskovalno delo, se je iz 10 % v četrtem okvirnem programu povečala na 34 % v šestem okvirnem programu. To pomeni, da primerno izpostavljanje vprašanja omogoča napredek, tudi če ni zavezujočih ciljev. Dejansko bi zavezujoči cilji dolgoročno lahko postali neučinkoviti, ker pomenijo diskriminacijo proti moškim, pri čemer se večino moških in žensk ne strinja s takimi cilji.

Poročilo poudarja negativen vpliv prekinitve zaposlitve za kariere znanstvenic. V okviru evropskega raziskovalnega prostora Evropska komisija deli to zaskrbljenost in podpira sprejetje političnih ukrepov, ki bodo omogočili boljšo usklajenost poklicnega in družinskega življenja. Oblikovanje mrež med znanstvenicami lahko znatno pomaga k pritegnitvi več žensk v znanost in na ključna delovna mesta. Zato smo oblikovali evropsko platformo znanstvenic, ki služi kot katalizator in ustvarja vzornice na področju znanstvenih raziskav.

Eden od naših glavnih ciljev je povečati število žensk na ključnih raziskovalnih delovnih mestih. Ta cilj je neposredno povezan s ciljem, ki so ga leta 2005 sprejele države članice: 25 % vodilnih delovnih mest v javnih raziskovalnih organizacijah morajo zasedati ženske. Nedavno je bilo izdano poročilo o tem vprašanju z naslovom „Določanje poti: več žensk na vodilnih položajih v znanosti (Mapping the maze: getting more women to the top in research)“. To poročilo zaključi, da pregledne in pravične ocene same po sebi ne zadoščajo za večjo prisotnost žensk v mehanizmih odločanja. Potrebujemo spremembo v prevladujočem dojemanju razmer. Strokovnjaki oblikujejo predloge o tem, kako se lahko razširi in odpre obstoječo znanstveno miselnost in kulturo, vendar je zdaj izziv, kako vse to uporabiti v praksi. Ti projekti se nadaljujejo v okviru sedmega okvirnega programa; zdaj so povezani z izvajanjem evropskega raziskovalnega prostora. Konferenca, ki se bo maja 2009 odvijala v okviru češkega predsedovanja EU, bo izvedla študijo o uspehih zadnjih desetih let ter opredelila področja, na katerih je potreben dodaten trud. Prispevek Evropskega parlamenta v zvezi s tem bo neprecenljiv.

Komisija je marca 2006 sprejela časovni načrt za enakost moških in žensk (2006-2010). Ta časovni načrt predstavlja okvir za ukrepe Komisije in izraža našo zavezanost spodbujanju enakosti spolov v vseh naših notranjih in zunanjih politikah. Naše prednostne naloge so: uskladiti zasebno in poklicno življenje; spodbujati enakopravno zastopanost žensk in moških v političnih in gospodarskih organih odločanja, ter tudi v znanosti in tehnologiji; odprava spolnih stereotipov na področjih izobraževanja, usposabljanja in kulture ter na trgu dela.

  Britta Thomsen, poročevalka. − (DA) Gospod predsednik, hvala za besedo. Veseli me, da lahko danes uvrstimo ženske in raziskave na vrh dnevnega reda, ker menim, da je to ključno vprašanje za Evropo v zvezi z izpolnjevanjem lizbonske strategije. Evropa mora ustvariti več delovnih mest; oblikovati moramo boljša delovna mesta in postati močnejši na področjih raziskav in inovacij. V vsaki od teh treh nalog ženske predstavljajo ključni del rešitve. Zagotoviti moramo več žensk na delovnih mestih, več žensk na vodilnih položajih in v organih odločanja. Če želimo v Evropi v prihodnjih letih oblikovati do 700 000 delovnih mest raziskovalcev, moramo začeti tudi bolje izkoriščati naše izobražene ženske.

Na splošni ravni sem pri oblikovanju tega poročila določila dva cilja. Prvič, želela sem določiti stanje sedanjih razmer. Kakšno je razmerje žensk na področju raziskav in zakaj so razmere tako slabe? Drugič, želela sem pogledati naprej ter oblikovati rešitve in predloge za izboljšanje teh razmer. Razmere zaenkrat še niso zadovoljive. Ženske predstavljajo povprečno 35 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v javnem sektorju in 18 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Nadaljnje, čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk in pridobijo 43 % doktoratov v EU, zasedajo ženske v povprečju le 15 % vodilnih akademskih položajev. Tako lahko vidimo znatno izkrivljanje v zvezi s prisotnostjo žensk na položajih odločanja in na vodilnih položajih.

Naše nedavno ustanovljene institucije, kot je Evropski raziskovalni svet prav tako ne dosegajo meril enakopravnosti. Le 5 od 22 članov tega raziskovalnega sveta je žensk. Prav tako sem poudarila dejstvo, da je v večini evropskih držav še vedno izrazito premajhna zastopanost žensk v znanstvenih odborih – dodaten primer pomanjkanja prisotnosti žensk v organih odločanja.

Nekaj več časa bi rada namenila drugemu in mogoče zanimivejšemu delu mojega poročila, tj. rešitvam, usmerjenim v prihodnost in predlogom. Pozorno sem prisluhnila prispevkom med postopkom posvetovanja v odboru za pravice žensk in enakost spolov, ena od jasnih točk, ki so bile izpostavljene je bila, da je to predvsem zadeva oblikovanja politik na tem področju. Če bomo to težavno področje prezrli na nacionalni in institucionalni ravni, se ne bo zgodilo nič. V moje poročilo sem zato vključila zahtevo za države članice in Komisijo, da uvedejo cilj vsaj 40 % žensk v vseh postopkih izbora in ocenjevalnih komisijah. Menim, da je to bistveno. Če želimo spremeniti razmere, moramo zagotoviti večje število žensk v organih odločanja, da se prizadevanje začne pri vrhu in se oblikuje nova kultura. Prav tako sem pozvala k bolj odprtim in preglednim postopkom zaposlovanja. Glede na izkušnje so zaprti postopki zaposlovanja bolj naklonjeni moškim, ki drug drugega izpostavljajo kot najprimernejše kandidate.

Poleg tega sem v poročilu poudarila, da se ne smemo izogibati pozitivnim ukrepom, če želimo sorazmerno hitro popraviti razmere na tem področju. Končno naši podatki kažejo, da zdaj ni naravno pozitivnega napredka. Zato sem priporočila, da se zagotovi posebno financiranje za spodbujanje raziskovalk ter osredotočanje na pomembnost oblikovanja mrež in vzornic kot enostavnih pobud, ki so v državah članicah imele pozitivne rezultate. Enostavne pobude, kot je stavek, da se naj zlasti prijavijo ženske, so se prav tako izkazale za dobre.

Moje delo pri tem poročilu torej razkriva, da je ovir mnogo. Seveda so možnosti za usklajevanje življenja raziskovalca in družinskega življenja pomembne, pri čemer je treba omogočiti porodniški dopust tudi za doktorske študentke, vendar je to tudi vprašanje kulture. Kulturne ovire je seveda težje opredeliti v obliki formule, vendar se je dejansko treba, kot pri bolj konkretnih ovirah, osredotočiti na nekatera izkrivljanja. S tem končujem in se veselim vaših komentarjev tega poročila.

  Den Dover, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospod predsednik, vesel sem vsake besede, ki jo je gospod komisar nocoj izrekel in čestitam gospe Thomsen, ki je kot poročevalka opravila odlično delo v zvezi s to zelo pomembno zadevo. Veseli me, da kot desnosredinec čestitam socialdemokratki z druge strani in druge države ter ji želim dobro, ker je uravnotežila celoten pristop k temu vprašanju; poudarila je najpomembnejše elemente, ki se nanašajo na dejstvo, da dame dozorijo pred moškimi.

So inteligentnejše, bolj delavne; posvetijo se zadevam, vendar ko pristopijo k visoki izobrazbi, k začetku kariere raziskovalca, včasih popustijo. Pogosto je vzrok za to pritisk od doma, iz njihovega zasebnega življenja. Gospa Thomsen ima prav, da se v poročilu in nocoj osredotoča na to problematiko.

Poročilo vsebuje konstruktivne zamisli. Odvračam se le od določanja posebnih ciljev za odstotek žensk, ki morajo doseči določeno stopnjo ali položaj. To je preveč določevalno. Po drugi strani pa v celoti podpiram to poročilo. V čast mi je bilo oblikovati mnenje odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Zahvaljujem se poročevalcem v senci za glavno poročilo in za njihovo sodelovanje pri oblikovanju mojega mnenja. To je primer zakonodaje in poročila v Evropskem parlamentu, ki zagotavlja našo najboljšo predstavo, tj. sodelovanje in osredotočanje na potrebe raziskovalne industrije.

Prejšnji torek sem s kolegom gospodom Lambertom van Nistelrooijem iz Nizozemske obiskal Univerzo v Oxfordu. Vse znanstvenice in raziskovalke so bile ženske. To zelo podpiram.

  Predsednik. – Najlepša hvala, gospod Dover. Zahvaljujem se vam zlasti zaradi dejstva, da ste razen gospoda komisarja Dimasa edini moški, ki se je nocoj prijavil k tej razpravi. Na seznamu imam le ženske govornice.

  Edit Bauer , v imenu skupine PPE-DE. – (SK) Najlepša hvala, gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje. Čestitam gospe Thomsen v imenu poročevalke v senci skupine PPE-DE gospe Sartori in tudi v svojem imenu. Povedati želim, da je položaj v zvezi z ženskami in znanostjo primerljiv položaju žensk v politiki, čeprav so ženske na področju znanosti malo bolje zastopane. To je kljub dejstvu, da ženske predstavljajo okrog 60 % diplomantov. Znanstveni poklic zahteva veliko več kot običajno delovno mesto. Poleg tega je prisoten tudi močan tekmovalen vidik: ženske si morajo za uspeh pogosteje prizadevati bolj kot moški. Na to me je opozorila starejša kolegica ob začetku moje znanstvene kariere pred mnogimi leti.

Ali je pravilno vprašanje, zakaj so ženske tako nezadostno zastopane v znanosti, zakaj se po določenem obdobju zmanjša število mladih znanstvenic in zakaj zato posledično izgubljamo nadarjene znanstvenice? Ustvarjanje pogojev za združevanje poklicnega in družinskega življenja je za znanstvenice ključno. V tem smislu je doseganje ciljev iz Barcelone zlasti pomembno. Če naj bodo ženske uspešne znanstvenice, potem morajo biti ugodnosti, ki so jim namenjene, zanesljive, dostopne, prvovrstne, primerne značilnostim in zahtevam znanstvenega dela ter zadostno prožne.

Vendar moramo pri tem upoštevati tudi vprašanje splošne podpore znanosti in razvoju. Če se plačilo giblje med nizkim in najnižjim, potem nihče ne more od teh poklicev pričakovati, da bodo privlačni za mlade ženske ali celo mlade moške, ki si ustvarjajo družine. To je resna težava v nekaterih državah, tj. novih državah članicah, v katerih podpora znanosti in raziskavam ne predstavlja niti 1 % BDP. Na koncu bi rada povedala, da je treba te razmere rešiti s spremembo pogojev in ne z določanjem kvot.

  Zita Gurmai, v imenu skupine PSE. – (HU) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, zastopanost žensk v visokošolskem izobraževanju se je v zadnjih letih znatno povečala. Vendar to ni povzročilo izboljšanja v razmerju žensk in moških v znanostih. Število žensk v inženirstvu se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo, vendar ne za toliko, kot se je njihovo število povečalo pri drugih poklicih in znanstvenih disciplinah.

Kot posledica teh težav je veliko žensk zapustilo kariere v znanosti, to pa je nesprejemljivo in nesmiselno. Ženske v svojih poklicih težje napredujejo. To je zlasti očitno pri plačilu. Ženske so v znanstvenih institucijah slabše zastopane. Raziskovalke so prisiljene izbirati med kariero in družino. Začasne prekinitve ženskih znanstvenih karier zaradi družinskih razlogov otežujejo napredovanje žensk. Preučiti je treba metode za oblikovanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter pri tem uporabiti najboljšo prakso.

Poleg tega lizbonska strategija zahteva tudi uporabo načel enakopravnosti med spoloma na področju raziskav in razvoja. Sprejeti moramo učinkovitejše ukrepe na vseh področjih znanosti ter uvesti preglednejše postopke zaposlovanja in pogoje za napredovanje. Zagotoviti moramo enakopravnost med spoloma na področju univerzitetnih in ne-univerzitetnih raziskav ter v upravnih organih teh institucij.

Poročilo je odlično in priporočam njegovo sprejetje. Prav tako čestitam moji kolegici gospe Britti Thomsen, ki je kot raziskovalka to področje natančno preučila. Za to se ji zahvaljujem.

  Siiri Oviir , v imenu skupine ALDE. – (ET) Gospod komisar, gospod predsednik, gospe in gospodje, življenje v današnjem svetu je vedno bolj povezano z znanostjo in tehnologijo prek novih ali izboljšanih proizvodov, storitev ter tehnološkega napredka. Evropske znanstvenice nedvomno prispevajo k temu procesu.

Povedano je že bilo, da je na univerzah več študentk kot študentov; prav tako to drži za magistrske in doktorske študije. Vendar je sedemkrat manj žensk kot moških na najvišjih položajih znanstvenih in izobraževalnih institucij: povprečje znaša 15 %. Zakaj je tako? V znanstvenem svetu že od nekdaj prevladujejo predvsem moški. To dejstvo se je do zdaj opravičevalo s tem, da se resnično znanje pridobi z natančno uporabo objektivnih metod in logičnih razprav, kar je za moške lažje kot za ženske.

Razlog, da moški tudi danes prevladujejo v znanstvenih organih temelji predvsem na dejstvu, da si znanstveno mišljenje prisvaja moškost in ne zaradi zgornje utemeljitve. Akademska znanost je pokazala, da je enačenje objektivnosti z moškostjo mit. Vendar je današnja realnost, da ta mit nedvomno vpliva na razporeditev zaposlitve in proces odločanja, povezan s financiranjem znanstvenih raziskav.

To podcenjevanje mediji še dodatno spodbujajo s tem, da ženske prikazujejo kot enodimenzionalne in pristranske. Ženske so v medijih pogosto prikazane na tradicionalen način, v glavnem kot članice ženskih skupin in ne strokovnjakinje na svojih področjih. Hkrati smo naredili malo za spremembo teh razmer in povečanje priložnosti žensk za boljšo zaposlitev. Za spremembo tega mišljenja, ki je v družbi splošno razširjeno moramo začeti s spodbujanjem znanosti pri obeh spolih kot zanimivega in privlačnega področja že v začetnih stopnjah. Slike v otroških knjigah, ki ženske prikazujejo v predpasnikih in moške v vesoljskih ladjah moramo odpraviti.

Podpiram pozitivne ukrepe poročila za spodbujanje in podporo znanstvenic v obliki kariernega svetovanja za znanstvenice ali posebnih programov za podporo interesov deklet in žensk v znanstvenih poklicih. Vendar ne morem podpreti mehanističnih kvot, ki temeljijo na spolu, ker nas zavezujejo k določenemu časovnemu okviru in lahko spodbudijo količino in ne kakovosti. Poročevalki se zahvaljujem za jedrnato poročilo in se ji opravičujem.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, enakost spolov je vrednota in cilj Evropske unije. Vendar se kljub temu, da se veliko piše o tej temi, diskriminacija dnevno pojavlja.

Žal navidezna enakost obstaja tudi v znanosti. Vemo, da več deklet kot fantov sekundarno izobraževanje konča s pogoji dostopa do visokošolske izobrazbe, prav tako ima več mladih žensk kot mladih moških univerzitetno izobrazbo. Ženske so torej zelo dobro izobražene, vendar po univerzitetni diplomi naletijo na stekleni strop. Podatki so resni: le 15 % profesorjev je ženskega spola. Le 15 % vodilnih položajev zasedajo ženske, čeprav je večina diplomantov in polovica tistih, ki zaključujejo doktorat, žensk.

Diskriminacija na področju plačil je prisotna tudi v znanosti: v odborih, ki sprejemajo odločitve glede raziskovalnih projektov, je manj kot 20 % žensk. Lahko bi celo domnevali, da več sredstev za posamezni raziskovalni projekt pomeni manjšo zastopanost žensk pri tem projektu.

Če nočemo le navidezno podpreti enakosti potrebujemo kvote, ki morajo biti ambiciozne, da se z njimi zares lahko doseže napredek. Enakost spolov mora veljati za vsa področja znanosti, ta enakost se mora upoštevati pri najmanj 40 % premalo zastopanega spola, tj. žensk, in ne le pri 25 %. Zato si moramo za spremembe določiti natančno ta ambiciozen cilj.

Na koncu bom omenila še zadevo, ki mi je zelo blizu: vemo, da bo do leta 2010 v Evropski uniji 700 000 raziskovalcev manj. Zato moramo ukrepati, da se Evropska unija ne spremeni v znanstveno puščavo. Vendar se visoko nadarjena dekleta vsak dan spregleda. Spodbujanje visoko nadarjenih mladih žensk je zadeva, ki mi je zelo blizu in poročevalko pozivam, da bolj poudari to vprašanje.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v moji domovini Poljski je povprečna raven izobrazbe med ženskami višja kot povprečna raven izobrazbe med moškimi. Kot fizik po poklicu in zaposlena v Varšavski univerzi na področju spolov nisem doživela nobene diskriminacije. Počutila bi se ponižano, če mojega strokovnega položaja ne bi določalo moje znanje in intelektualne sposobnosti, ampak nek drugoten pojav, kot je spol.

Prek njenega dela in strasti za odkritja je Marie Skłodowska-Curie pridobila rezultate, za katere je dvakrat prejela Nobelovo nagrado. Rektorica moje univerze, ki je najboljša na Poljskem, je prav tako ženska, profesorica fizike.

Vendar realnost, ki vlada položaju žensk v svetu znanosti ni povsod enaka. Težave so očitne, ko izvemo, da ženske predstavljajo le 35 % vseh znanstvenih delavcev, zaposlenih v državnem sektorju in institucijah visoke izobrazbe v Evropski uniji ter le 18 % vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Včasih je to posledica družinskih obveznosti, ki se postavljajo nad znanost, vendar ne vedno.

Ugotovitve iz odstavkov 2 in 3 tega poročila se mi zdijo pomembne. Dejansko je v prvem obdobju izobraževanja najlaže pokazati, da čeprav je znanost lahko težka, je vedno zanimiva, zato se je vredno potruditi in odkriti stvari, ki se nam zdijo zanimive ter jih ne moremo doseči na noben drug način, le z znanstvenim študijem. Vredno je spodbujati vsakogar, ki je pripravljen lotiti se znanstvenega dela in veliko žensk ima take sposobnosti, zato bi bilo škoda spregledati tak potencial. Primeri, ki jih navaja odstavek 3 so pri tem pomembni, ker poudarjajo, da to prizadevanje prinaša rezultate.

V okviru lizbonske strategije, ampak ločeno od nje, je zelo pomembno vlagati v ljudi in njihovo izobraževanje. To poveča njihove možnosti na trgu dela. To velja tudi za zelo določen trg dela, za znanstveno področje. Zato je pri vseh usposabljanjih pomembno, da izmenjave med izobraževalnimi institucijami in ostale priložnosti za izboljšanje poklicnega položaja ne temeljijo na diskriminatornih dostopnih merilih.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Zahvaljujem se poročevalki gospe Thomsen za izpostavljanje problema neenakosti na področjih znanosti in raziskav. Neenakost zaznamuje našo družbo. Vendar se je zaradi zavezanosti in oblikovanja mnenja med drugim tudi ženskih organizacij ozaveščenost o neenakosti v številnih sektorjih povečala in številni so se zavedli njenih negativnih posledic za družbo v celoti. Vendar je bilo to vprašanje prav v znanstveni skupnosti dolgo prikrito. Zato je to poročilo zlasti pomembno.

Medtem ko EU poudarja vlogo raziskav za gospodarski razvoj, so raziskave na številnih področjih namenjene le enemu spolu. V javnem sektorju raziskovalke predstavljajo 35 %, v zasebnem sektorju pa je le 18 % žensk. Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta ima 22 članov, med njimi je pet žensk.

To poročilo se osredotoča na to vprašanje, vendar menim, da to ni dovolj. Dodatno moramo zvišati raven ambicije.

V zvezi s to razpravo o enakosti imam nekaj pripomb: še naprej moramo zagovarjati zahtevo po enakosti in poudarjati, da je nujna za gospodarsko rast in razvoj. Kdaj bomo lahko trdili, da je enakost sama po sebi cilj in je ni treba zagovarjati v gospodarskem smislu? Enake pravice so človekove pravice.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, vloga žensk v znanosti je v posameznih državah članicah različna. V zelo težkih časih komunizma so ženske na Poljskem imele dostop do znanosti in političnih pravic znatno prej kot v številnih državah stare EU. V preteklosti je bila težava predvsem, kot je tudi danes, slab gospodarski položaj in omejena merila za dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave, ponavadi ne glede na spol.

Kljub tem oviram imajo številne ženske kot žene in matere pomembne družbene vloge in so zaposlene kot ministrice, direktorice, dekanke, profesorice v institucijah visoke izobrazbe in zdravnice, brez občutka, da so diskriminirane. V nasprotju s trditvami vreščavih feministk so ženske v moji domovini na splošno spoštovane, nimajo predsodkov ter se zavedajo svoje vrednosti in moči, vedo tudi, da imajo pri sodelovanju z moškimi pomembno vlogo na vseh področjih življenja, pri čemer najvišjo vrednost pripisujejo varovanju življenja, zakona, družine ter ostalih najvišjih vrednot.

Odstotek študentk se nenehno zvišuje, leta 1990 je znašal 51 %. Glede na poročila ženske predstavljajo 38 % vseh znanstvenih delavcev v državah EU v Osrednji in Vzhodni Evropi, čeprav so številne zaposlene na področjih, na katerih so izdatki za znanstvene raziskave nizki. Zato se zdi pravilno predlagati, da se zagotovi več sredstev in da se hkrati spodbuja zaposlovanje na področju znanosti ter se dodatno krepi položaj žensk, zlasti prek pravnih predpisov, ki omogočajo uskladitev družinskega s poklicnim življenjem, vključno s finančnim in socialnim priznavanjem gospodinjskega dela s ciljem ponuditi resnično svobodno izbiro, vendar brez enakosti ali kakršne koli spremembe v opredelitvi odličnosti.

Razlikovanje v odstotkih pri vodilnih položajih je lahko povezano z znatnim mentalnim in fizičnim prizadevanjem, ki pomeni preveliko obremenitev, zato je treba prisotnost žensk praktično uporabiti s priznavanjem in uporabo znanja ter posameznih sposobnosti skupaj z izboljšanjem pravnih in gospodarskih razmer ter infrastrukture pomoči, s čimer je lažje usklajevati družinsko življenje s poklicem.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Za doseganje ciljev lizbonske strategije mora biti prednostna naloga Evropske unije oblikovati široko bazo znanstvenikov, ki so zmožni izvajati kakovostne raziskave na najvišji mednarodni ravni. Prisotnost žensk v znanosti ne ustreza potrebam raziskovanja, čeprav ženske dosežejo višjo izobrazbo kot moški in čeprav je več ženskih kot moških v institucijah visoke izobrazbe. Zato je treba podpreti najbolj sposobne znanstvenice in spodbujati sposobne ženske, da si bodo izbrale znanstvene poklice ter ustvariti dobre priložnosti za kakovostno znanstveno delo, pri čemer se zagotovita primerna kariera in plačilo. Ovire, ki ženskam preprečujejo sodelovanje pri znanstvenem delu še vedno obstajajo. Psihologija in včasih nezadostna solidarnost med ženskami imata pri tem tudi pomembno vlogo.

Dejstvo je, da je za raziskovalke težje kot za moške uskladiti poklicno in družinsko življenje. Premori, ki si jih ženske vzamejo v znanstvenih karierah zaradi družinskih razlogov negativno vplivajo na njihove karierne možnosti. Ker znanstveno delo poteka neprekinjeno, bi za ženske delo od doma pomenilo prednost, razen v primeru, da je njihova prisotnost na delovnem mestu obvezna. Večina tistih, ki doživljajo težave na področju mobilnosti je žensk, ker je na splošno naloga ženske, da skrbi za otroke, starejše in ostale odvisne člane v družini. Ženske bi bile vesele otroškega varstva v znanstvenih institucijah.

Menim, da kvote ne bodo rešile vprašanja pomanjkanja znanstvenic, če ženske same ne želijo spremeniti tega statusa quo. Za to morajo imeti primerne pogoje, morajo biti bolj samozavestne in solidarne druga do druge. Menim, da bodo sedmi okvirni program in znanstveno raziskovalni programi podprli projekte, ki spodbujajo ženske, da se odločijo za znanstveni poklic. Pomembno je, da so sistemi za izbiro projektov pregledni, zato morajo biti ženske enako zastopane v ocenjevalnih odborih in izbirnih komisijah.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk in pridobijo 43 % doktoratov v EU, zasedajo ženske v povprečju le 15 % vodilnih akademskih položajev ter so med raziskovalci v manjšini. V vladnem in visokošolskem sektorju predstavljajo povprečno 35 % vseh raziskovalcev, v zasebnem sektorju pa le 18 %.

Analize kažejo, da obstoječi sistemi zaposlovanja niso nevtralni glede na spol. Obstoj „steklenega stropa“ za ženske, ki skušajo napredovati na višje položaje je dobro dokumentiran in vpliva na vsa področja gospodarstva, zlasti tista, ki so povezana z znanostjo in tehnologijo. Komisija in države članice morajo čim prej uvesti pregledne postopke zaposlovanja za zagotovitev ravnotežja glede na spol v organih zaposlovanja.

Ker je evropski sektor raziskav bistven za gospodarski razvoj Evropske unije in mora Evropa kot del izpolnitve lizbonske strategije za rast in zaposlovanje pridobiti 700 000 dodatnih raziskovalcev, je treba znanost oblikovati kot področje, ki je odprto za oba spola in zagotoviti, da so ženske med znanstveniki primerno zastopane. Za doseganje tega cilja je bistveno zagotoviti primerne delovne pogoje, ki bodo ustrezali znanstvenicam in infrastrukturo, ki bo omogočala usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Končno čestitam poročevalki gospe Thomsen za odlično pripravljeno poročilo.

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Žal kljub pravnim aktom, ki jih je sprejela EU in vsem deklaracijam ter razpravam razsežnost vključevanja vprašanja spolov v znanstvene raziskave med drugim ostaja nezadovoljiva.

Čeprav je število študentk v univerzah EU veliko, je v zasebnem sektorju zaposlenih le 18 % raziskovalk in ženske zasedajo le 15 % vseh vodilnih akademskih položajev. V vladnem sektorju in visokem šolstvu ženske predstavljajo le 35 %. Poleg tega ženske, ki delajo na področju znanstvenih raziskav, prejemajo precej manjše plačilo kot njihovi moški kolegi, medtem ko so zadolžene predvsem za izobraževanje in ne raziskave, zaradi česar le redko dosežejo priznanje.

Komisijo in države članice pozivam, da povečajo svoje prizadevanje za podporo ženskam, ki želijo oblikovati znanstvene kariere. Pri obravnavanju načina podpore ne smemo spregledati razsežnosti družine, prožnosti delovnega časa in izboljšanja institucij za otroško varstvo ter družinske prožnosti.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, ker tudi sama prihajam iz znanstvenih krogov podpiram to pomembno razpravo o ženskah na področju znanosti in tehnologije. Načeloma se strinjam s poročilom gospe Thomsen, ki želi opredeliti ovire, zaradi katerih so ženske premalo zastopane v znanosti, strinjam se tudi s tem, da večino izobraževalnih sistemov v Evropi ohranja spolne stereotipe.

Njeno poročilo navaja ostale dejavnike, ki prispevajo k premajhni zastopanosti žensk na tem področju in žal tudi na številnih ostalih strokovnih področjih. Ti dejavniki vključujejo negativen vpliv premorov zaradi družine in omejitve v mobilnosti zaradi družinskih obveznosti. Čestitam pozivu Komisiji in zlasti državam članicam, da sprejmejo pozitivne ukrepe na številnih področjih – izobraževanju, varstvu otrok, socialni varnosti, starševskem dopustu – in tudi omogočijo primerno financiranje za izboljšanje možnosti žensk, ki želijo nadaljevati svojo poklicno pot ali se vrniti v znanstvene kroge po vzgoji družine.

Na vseh ravneh družbe potrebujemo sposobne ženske, prav tako potrebujemo ženske z izkušnjami v znanosti in politiki, vendar menim, da tega ne bomo nikoli dosegli z določanjem kvot za zastopanost spolov. Namesto tega si moramo prizadevati za večjo preglednost pri zaposlovanju, sheme mentorstva, okrepitev mrež med znanstvenicami, spodbujanje raziskovalk kot vzornic in seveda primerno razpoložljivost sredstev, ki bodo spodbudila ženske v znanosti, medtem ko se ohranja pravičnost in enakost. Menim, da bi se večina znanstvenic s tem strinjala.

Na Irskem, v moji domovini, smo leta 2003 oblikovali odbor za znanost, inženiring in tehnologijo, ki priporoča strategije za povečanje števila žensk in deklet pri znanstvenih predmetih in matematiki na višjem nivoju na srednješolski ravni ter strategije za povečanje števila žensk, ki izberejo znanstveni inženiring in tehnologijo na ravni univerzitetnega študija. Predsednica odbora je profesorica Jane Grimson iz Akademije Trinity v Dublinu, ugledna akademka.

Prav tako imamo organizacijo WITS – ženske v tehnologiji in znanosti, ki je bila slovesno odprta leta 1999. Imamo tudi projekt Wiser Workforce, ki predstavlja pobudo za vrnitev znanstvenic na delo. Poleg tega imamo znanstveno fundacijo Irske, ki je sprožila štiri programe za obravnavanje premajhne zastopanosti žensk v znanosti in inženirstvu na Irskem.

Končno te sheme spodbujajo in podpirajo razvoj trajnostnih mehanizmov ter praks, ki bodo zagotovili enako možnost za raziskovalke pri konkurenčnosti na podlagi njihovih strokovnih izkušenj, znanja in potenciala.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, gospod komisar, poročilo Ženske v znanosti ima zelo dober obseg in obravnava zastopanost žensk v enem od najpomembnejših razvojnih procesov, znanstvenem raziskovanju. Njegovo pomembnost potrjuje dejstvo, da izpostavlja strukturo znanstvenega razvoja in zagotavlja rešitve v ključnem vidiku, tj. sestavi človeških virov v znanosti. Ženske imajo pomembno vlogo v univerzah, raziskovalnih ustanovah in zasebnem sektorju. Nezadovoljiva raven zastopanosti žensk v upravljanju in odločanju v znanosti, majhen odstotek žensk z doktorati ali tistimi, ki so profesorice ali članice akademij, je povezan z javnimi stereotipi in težavami na poti žensk, ki se izobražujejo na področju znanosti.

Potrebujemo prožen delovni čas, razvoj določb za storitve, ki podpirajo ženske in zagotavljajo možnosti za izbiro in samouresničevanje. Poudarjena vloga žensk v znanosti se ne sme obravnavati kot še ena politika o enakosti spolov. To je misija, ki na boljši način uporablja visoki potencial žensk, brez da bi zašla v drugo skrajnost. Zaradi svoje predanosti znanosti se ženske ne bi smele odreči svojemu naravnemu namenu oblikovanja družine in materinstvu. Za mlade ženske v znanosti je treba uporabiti načelo dvojnih prednostnih nalog: tako družina in tudi kariera.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, menim, da je naš namen enak, doseči želimo enakopravnost, vendar nismo soglasni glede načina, kako jo doseči.

Gospod komisar, vaša statistika je dobro sestavljena in dokazuje, da je pot še dolga in naporna ter da ste pravilno uvedli kvote za imenovanja v odbore, ker brez proaktivne politike ne bomo našli žensk, saj najprej potrebujemo voljo, da jih poiščemo.

Višje kot se vzpenjamo po lestvici, na večjo zadržanost glede imenovanja žensk naletimo, pri čemer je popolnoma slabo prilagojeno in nelogično, da ženske prevladujejo v izobraževalnem sektorju, vendar v akademskih krogih niso prisotne.

Zakaj je tako? Menim, da je treba izvesti analizo razmer. Države članice moramo pozvati, in mogoče bi lahko gospod komisar od njih zahteval, da oblikujejo primerjalne analize za razjasnitev razmer na svojih univerzah.

Izbirni postopki za profesorje imajo pogosto različna merila. Ženskam se vedno zastavi vprašanje: „Kako boste uredili varstvo otrok?“ Moškim se nikoli ne zastavi tega vprašanja, zato v tej razpravi vsi govorimo o odgovornosti otroškega varstva. Ali bi bilo enako, če bi govorili o moških? Zakaj tega problema ne obrnemo naokrog, poleg tega pa to sploh ni problem. Družina prinaša veliko veselja in je tudi moškim zelo pomembna, zakaj ne bi torej spremenili našega mišljenja?

Menim, da je treba ponovno preučiti imenovanje profesorjev skupaj s postopkom in vprašanji, ki se pri tem postavljajo, tako bomo napredovali na področjih novih tehnologij, Komisija mora v zvezi s tem usmerjeno ukrepati. Glede merila odličnosti menim, da v zvezi s tem ne smemo popuščati.

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) Dragi kolegi, na hitro bom predstavila tri vprašanja. V nekdanjih socialističnih državah se razmere zdijo še bolj dramatične, saj je prejšnja politika o enakosti spolov povzročila razvoj znatne skupine žensk, ki so bile dejavne na področju znanosti. Nasprotno je tranzicija okrutno zmanjšala sredstva dodeljena raziskavam in število raziskovalcev. Danes nekdanje raziskovalke sklepajo zavarovalne police, so javne uslužbenke ali so zapustile svoje domovine, kar ima več negativnih posledic: izgubo človeških virov, veliko nezadovoljstvo in ovire za razvoj.

Drugo vprašanje je, da imajo danes dejavnosti množične komunikacije, odnosi z javnostmi in oglaševalske družbe pomembno vlogo, vključno z gospodarsko, ki vpliva na bruto domači proizvod. Zanašajo se na raziskave humanističnih in družbenih ved, v katerih je zaposlenih veliko žensk. Vendar jim tradicionalna hierarhija v znanosti ne zagotavlja primernega družbenega priznanja ter deluje kot posredna diskriminacija proti raziskovalkam na tem področju.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, poročilo gospe Thomsen obravnava občutljiv vidik moje izkušnje. Doktorirala sem na Sorboni, ko sem bila že mati treh otrok, moj mož je imel štiri. Morala sem se oddaljiti od sveta nadaljnjih raziskav. Vendar prizadevanje za akademsko odličnost ostane v krvi in počutiš se res grozno, ko si prisiljen zapustiti akademski svet. Zdaj moram priznati, da mi je po tem, ko sem imela še več otrok, nemška univerza s programom za matere dala priložnost, da nadaljujem svoje raziskave, ki sem jih do zdaj nadaljevala prostovoljno. Priložnosti obstajajo, zato je treba vidik družine vključiti v načrtovanje raziskovalnih programov in raziskovalnih delovnih mest, da se v celoti izkoristi človeške vire. Menim, da zavezujoči cilji tako ne bodo potrebni, spremenilo se bo tudi dojemanje prispevanja žensk k raziskavam.

Zato je načrtovanje nujno, da se ženske lahko sprejmejo glede na posamezno raven njihovega poklicnega življenja. Zaradi nekaj let, v katerih ženska nima izbire in mora ostati ob strani, je do konca življenja prikrajšana za radosti akademskega sveta, pri čemer je družba prikrajšana za njeno prizadevanje in sposobnosti. Raziskovalke morajo zato imeti možnost udeležbe v programih. Pozneje mora postati udeležba žensk v raziskovalnih programih merilo za ocenjevanje kakovosti univerz.

Poleg tega vas opozarjam na poročilo, ki je bilo predstavljeno lani, v katerem je bilo navedeno, da je treba omogočiti združevanje poklicnega in družinskega življenja od dodiplomske ravni dalje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, čestitam kolegici gospe Thomsen za zelo dobro poročilo. Večje vključevanje v znanstvene raziskave je ključno za doseganje načel lizbonske strategije. Kot poudarja poročevalka, Evropa potrebuje 700 000 dodatnih raziskovalcev kot del izpolnitve načel strategije. Menim, da bosta vključitev in potencial žensk zagotovila visok odstotek žensk v tej skupini.

Vendar sem zaskrbljena zaradi predloga za zagotovitev ravnotežja glede na spol pri odborih za ocenjevanje in zaposlovanje. Kot ženska v politiki si ne želim, da bi bile moje dejavnosti ocenjene le na podlagi mojega spola. Primernejše se mi zdi, da kakovost in rezultati mojega dela določajo, kako delam.

Obstaja zanimiv predlog za povečanje zanimanja med mladimi, da se odločijo za nadaljnje izobraževanje na posebnih in tehničnih področjih. Temu bi morali dodati ukrepe za spodbujanje znanosti kot področja, ki je zanimivo za delo in poklicni razvoj tako žensk in moških. Menim, da je primerno obravnavati predloge, ki omogočajo poklicno kariero, ki je združena z družinskim življenjem. To je treba obravnavati v širšem kontekstu, tj. v kontekstu, v katerem se udeležba žensk na trgu dela podpira in spodbuja.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Kot je ravnokar omenila gospa kolegica, Evropa potrebuje danes več kot 700 000 raziskovalcev. Menim, da so razmere kritične. Ženske ne morejo zapolniti te vrzeli. Sedanja statistika kaže, da čeprav ženske dosežejo višjo izobrazbo kot moški, predstavljajo le eno tretjino vseh raziskovalcev v vladnem sektorju in le 18 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Menim, da je treba najprej odpraviti spolne stereotipe, ki vplivajo ne le na izbiro mladih žensk glede njihovega področja študija, ampak tudi na postopek dodeljevanja dela, financiranje raziskav in merila za zaposlovanje.

Čeprav se strinjam s potrebo za zagotovitev udeležbe žensk v programih EU in nacionalnih programih, menim, da tega ne smemo omogočiti s pomočjo kvot. Podpiram zamisel zagotoviti inovativne oblike prožnega delovnega časa za ženske, saj jim bo to omogočilo nadaljevanje raziskovalnega dela tudi po tem, ko postanejo matere. To lahko znatno prispeva k večji zastopanosti žensk na vodilnih položajih v znanosti.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) To poročilo vključuje pomembne finančne posledice tako v zvezi s sredstvi Skupnosti, ki se jih lahko uporabi za boj proti neenakosti med spoloma na področju znanosti, in tudi v zvezi z nacionalnimi proračuni držav članic.

Najprej je treba omeniti, da ni dovolj, da se obravnava le sredstva, ki so na razpolago v okviru sedmega okvirnega programa za razvoj in raziskave. Pomembni zneski iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada bi lahko podprli raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato udeležbe žensk ne smemo prikrajšati s pogoji, določenimi v zahtevah za predloge, prek katerih se ti programi izvajajo. Poleg tega je nujno, da nekatere proračunske postavke financirajo večjo zastopanost žensk v raziskovalnih programih, ali pa se to omogoči prek štipendij Skupnosti.

Prav tako moramo zagotoviti po ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta enako zastopanost mladih študentk na ravni doktorata v akademski sestavi te nove institucije.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, kot eden od redkih moških, ki smo se udeležili te pomembne razprave in tudi kot znanstvenik menim, da moram poudariti naslednje:

v mojih obsežnih izkušnjah kot zdravnik sem ugotovil, da so znanstvenice enako dobre, če ne še boljše, od znanstvenikov. Edina težava za ženske pri doseganju vodilnih položajev je po mojem mnenju težka izbira med možnostma življenja polno zaposlene matere in znanstvenice za krajši delovni čas ali obratno. Ženske si vedno izberejo vlogo mater za polni delovni čas.

Zato menim, da je to poročilo zelo pomembno. Čestitam poročevalki, vendar potrebujemo praktične načine in ne le teoretične zamisli za pomoč materam, ki želijo tudi dejansko doseči vodilne položaje.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, želim se zahvaliti vsem govornikom v nocojšnji razpravi za njihove pozitivne prispevke. Politika Komisije o vprašanju spola v raziskavah ima dve glavni stališči – zastopanost žensk v raziskavah in razsežnost spola v raziskavah. Pri prvem želimo obravnavati prisotnost žensk na vseh ravneh poklicne poti in razlike med spoloma na različnih glavnih področjih. Pri drugem se osredotočamo na načrtovanje raziskav in upoštevanje raznolikosti spolov v raziskavah. Komisija kot vedno spodbuja enakost spolov v raziskavah.

Glede kvot menimo, da so cilji, kot je cilj 40 % za vsak spol za različne skupine strokovnjakov ter ocenjevalne komisije v sedmem okvirnem programu, objektivni in uravnoteženi ter lahko zagotovijo dobre rezultate. Nadaljevali bomo s prizadevanjem doseči te cilje in upamo, da se bo na ta način število žensk v znanosti povečalo. Naša prizadevanja že prinašajo rezultate, zahvaljujem se vam za vašo podporo našemu prizadevanju za izboljšanje razmer za boljšo vključitev žensk v znanost in raziskave.

Hvala vam za pripombe in dobro sodelovanje.

  Britta Thomsen, poročevalka. – (DA) Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospod komisar, gospe in gospodje, hvala vam za pripombe. Veseli me, da z mano delite skrbi in vizije glede evropskih raziskav v prihodnosti. V zvezi s prej omenjenimi kvotami menim, da ste me nekoliko narobe razumeli. Ne govorim o kvotah za raziskovalce, vendar je jasno, da eno od najpomembnejših ovir pri zaposlovanju in uporabi izobraženih žensk predstavlja sestava odborov za zaposlovanje. To je zato, ker niso nevtralni glede na spol, zato menim, da moramo v zvezi s tem ukrepati. Ne smemo se še dalje odvračati od tega problema in upati, da bo jutri bolje in da se bodo razmere same od sebe spremenile. Politične ukrepe moramo zahtevati zdaj. Komisija je imela pri tej zadevi vlogo progresivnega akterja, saj je bila pred nekaj leti v okviru generalnega direktorata za raziskave ustanovljena enota za ženske in raziskave. Države članice so tiste, ki zaostajajo. Njihova zavezanost bo ključna za zagotovitev sprememb na univerzah in raziskovalnih institucijah.

Zahvaljujem se kolegom poslancem, sekretariatu in Komisiji za sodelovanje. Vesela sem zlasti zaradi sodelovanja raziskovalcev in evropske platforme znanstvenic, zato se jim posebej zahvaljujem.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Kot učiteljica matematike sem bila priča pojavu vedno manjše možnosti za neposreden dostop mladih žensk do znanosti.

Ob upoštevanju statističnih podatkov, ki kažejo, da vedno manj žensk izbere znanstvene fakultete, na katerih se intenzivno poučujejo matematika, fizika, biologija in kemija menim, da je osnutek poročila Evropskega parlamenta o ženskah in znanosti pravočasen.

Zaradi izkušenj, ki jih imam na področju izobraževanja moram poudariti, da je vedno manjše število žensk v znanosti vprašanje miselnosti in nikakor ne zmožnosti.

Zato menim, da je za Evropsko unijo pomembno sprožiti več programov, ki bodo spodbujali enake možnosti in spremenili miselnost v zvezi z dostopom mladih žensk do znanosti. Organiziranje programov za izmenjavo izkušenj ter tekmovanja na evropski ravni, tudi že zelo zgodaj, lahko zagotovijo mladim ljudem samozavest in pogum ter jih spodbujajo, da se odločijo za šole z znanstvenim programom.

Potrebujemo čim več evropskih programov, da bomo lahko prispevali k enakim možnostim s spodbujanjem ustvarjalnosti, logičnega razmišljanja, intuicije in izmenjave zamisli na evropski ravni.