Dobesedni zapisi razprav

Torek, 20. maj 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

(Seja se je začela ob 9.00.)

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Nadaljnje obravnavanje resolucij Parlamenta: glej zapisnik

4. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

5. Smernice za politike zaposlovanja držav članic (razprava)

  Predsednik . − Naslednja točka je poročilo (A6-0172/2008) gospe Van Lancker v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2007)0803 DEL V – C6-0031/2008 – 2007/0300(CNS)).

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strateško poročilo Komisije iz decembra 2007 pošilja zelo pozitivno sporočilo, ki ga je podprl Evropski svet na spomladanskem zasedanju marca 2008. Rezultati leta 2005 prenovljene lizbonske strategije so že jasno vidni zdaj ob koncu prvega triletnega cikla. Gospodarska rast in rast zaposlovanja sta izjemni. Veliko kazalnikov kaže, da so strukturne reforme uspešne.

Čeprav vse države članice izvajajo reforme od leta 2005, so nekatere pri tem boljše od drugih. V zadnjem letu je na tem področju zaznati rahlo utrujenost. Vendar se Evropa ne sme ustaviti ali upočasniti koraka. Prav nasprotno je nujno, da se izvajanje reform nadaljuje, po možnosti še bolj zavzeto.

To je namen predloga Komisije o ohranjanju ključnih integriranih smernic, vključno s ključnimi smernicami zaposlovanja, v njihovi obstoječi obliki do leta 2010. Komisija je trdno prepričana, da ključne smernice zagotavljajo ustrezen okvir za današnje naloge evropskega trga dela in izpolnjujejo svoj namen. Evropski svet je to podprl na spomladanskem zasedanju, pri čemer je izbral splošni pristop, ki temelji na stabilnosti. Države članice morajo imeti možnost končati reforme, ki so jih začele, in imeti na voljo določen časovni okvir, v katerem se morajo pokazati rezultati teh reform.

Komisija meni tudi, da je nujno predlagati spremembe s poudarkom na nekaterih pomembnih nalogah, ki bodo obravnavane v bližnji prihodnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, energijo, socialno razsežnostjo in prožno varnostjo. Komisija želi izpostaviti tudi potrebo po večjem vključevanju in strožjem izvajanju. Zato so se sprejeti cilji in referenčne ravni vključili v besedilo o ključnih smernicah.

  Anne Van Lancker, poročevalka. − (NL) Najprej se zahvaljujem poslancem, s katerimi sem sodelovala pri tem poročilu, za njihovo odlično sodelovanje. Menim, da je bilo nekaj preveč predlogov sprememb v zvezi s podrobnostmi v poročilu, vendar, gospod komisar, mora biti sporočilo vseeno jasno: Evropski parlament ne bo sprejel običajnega obravnavanja evropske strategije zaposlovanja.

Države članice morajo še veliko storiti, da bodo smernice uporabile v praksi, vendar jih je treba tudi prilagoditi, pri čemer bodo odpravljene številne materialne pomanjkljivosti. Izpostavila bom tri bistvene točke. Najprej mora imeti strategija zaposlovanja veliko večjo socialno razsežnost. V družbi je še vedno preveč skupin, ki nimajo koristi zaradi rasti in zaposlovanja. Invalidi, priseljenci, nizko kvalificirani in nekvalificirani delavci so še vedno prepogosto prepuščeni svoji usodi, čeprav potrebujemo v družbi vse in na trgu dela vsakogar. Zato mora strategija zaposlovanja spodbujati tudi dejavno socialno vključevanje za boj proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer ponuja ustrezen prihodek in kakovostne storitve skupaj z dejavno politiko pomoči pri iskanju zaposlitve in usposabljanju.

Drugič: kakovost dela. Jasno je, da je bilo ustvarjenih več delovnih mest, vendar zato niso vedno boljša. Preveč ljudi proti svoji volji ostaja vezanih na priložnostne pogodbe, začasna delovna mesta, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom ali delovna mesta, ki jim zagotavljajo le nezadosten prihodek. Zato je treba poudarek nameniti kakovosti delovnih mest in priložnosti za napredovanje na stalna delovna mesta z zanesljivim zaslužkom. Prizadevanja za usposabljanje morajo biti znatno večja, predvsem se morajo vsem delavcem ne glede na zaposlitveni status priznati socialne pravice. Prožnost ni edina zahteva na trgu dela; delavci potrebujejo tudi večjo varnost.

Tretjič: vidik spola. Ženske so zelo napredovale na trgu dela, vendar so še vedno daleč od enakih možnosti. Razlike v plačah so še vedno nesprejemljivo velike. Ženske nimajo enakega dostopa do usposabljanja in enakih možnosti za ustanovitev podjetja. Ženske, ki se želijo vrniti na delo po prekinitvi dela, to storijo vedno teže. Premagovanje ovir pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja prepogosto ostaja težava samo za ženske, pri čemer pogosto čutijo posledice tudi pri prihodkih, ko se upokojijo. Strategija zaposlovanja mora zato nameniti posebno pozornost vidiku spola, da bo odpravila vse neenakosti med moškimi in ženskami.

Končno, gospod komisar, gospe in gospodje, zavezanost držav članic in Evropske unije trdni socialni zakonodaji bo uvedla ali odpravila strategijo zaposlovanja kot metodo. Zato upam, da bodo vse države članice Evropske unije dosledno prenesle in izvajale evropsko zakonodajo in, gospod komisar, da nam bo Komisija kmalu, tj. v nekaj mesecih ali celo tednih, predstavila ambiciozen socialni program.

Upam, da bodo našemu sporočilu prisluhnili na junijskem zasedanju Sveta ter komisar in Komisija. Sicer je obžalovanja vredno, gospod predsednik, da ni tukaj niti enega predstavnika predsedstva Sveta, ker je to sporočilo namenjeno zlasti junijskemu zasedanju Sveta, na katerem morajo biti sprejete dokončne odločitve o strategiji zaposlovanja. Upam, da jim bo do takrat kdo posredoval sporočilo Parlamenta.

  Elisabeth Morin, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa poročevalka, najprej se zahvaljujem poročevalki Anne Van Lancker in članom skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov za kakovostno posvetovanje, pri katerem smo sodelovali z namenom oblikovati to besedilo, ki povzema naša skupna prepričanja in zaželene spremembe strategije zaposlovanja.

V zvezi z rastjo delovnih mest v Evropi v skladu z lizbonsko strategijo je od zdaj treba upoštevati tri velike nedavne ali sedanje spremembe. Te so globalizacija gospodarstva, ki sili Evropo k prodornosti z gospodarskega vidika in vidika razvijajočega se zaposlovanja; prožna varnost, ki je nujno potrebna za razvoj naših podjetij in zato zaposlovanja; ter seveda oblikovanje socialne Evrope.

Da bi to dosegli, smo v posodobljene smernice zaposlovanja vnesli tri posebne poudarke.

Po eni strani je zelo nujno, da si prizadevamo, da ljudje izobraževalnih sistemov ne zapuščajo predčasno. Prekiniti izobraževanje, ne da bi se za nekaj usposobili, pomeni ne biti opremljen za začetek delovnega življenja in zato ne imeti sredstev za socialno vključevanje. To je naša prva dolžnost in za to si moramo resnično zelo prizadevati.

Drugo vprašanje, zaradi katerega moramo biti zelo zaskrbljeni, je ohranjanje in razvoj vseživljenjskega učenja, ki je edini način za zagotavljanje stalne zaposljivosti in mobilnosti delavcev.

Tretje vprašanje zadeva potrjevanje pridobljenih izkušenj, ki resnično omogočajo delavcem poklicno napredovati, podjetjem pa se učinkovito prilagoditi novim zahtevam.

O vseh vprašanjih smo dosegli sporazum, zato se zahvaljujem članom skupine PPE-DE za njihovo podporo pri današnjem glasovanju.

  Jan Andersson , v imenu skupine PSE. – (SV) Gospod predsednik, ko je Anne Van Lancker začela delati v zvezi z odgovorom Evropskega parlamenta, se je nameravala osredotočiti na nekaj pomembnih vprašanj, ker smo vedeli, da bosta Komisija in Svet predlagala, naj se smernice sploh ne spremenijo. Naš načrt je bil osredotočiti se na malo vprašanj v upanju, da nam bodo prisluhnili vsaj pri nečem, kar smo imeli povedati.

Ni bilo tako. Čeprav je temeljni pristop enak, smo zdaj pripravili veliko predlogov sprememb namesto le nekaj. Bolje bi se bilo osredotočiti na to, kar je povedala gospa Van Lancker, namreč da jasno vključujemo socialno razsežnost, tj. politiko za vse, ki niso na trgu dela in ne živijo v blaginji. Kljub ugodnemu trendu zaposlovanja ugotavljamo, da je zelo veliko novih delovnih mest negotovih in ne omogočajo preživetja. Zaposlovanje ne ponuja varnosti. Razprava o prožni varnosti mora biti jasneje izražena v smernicah, ker smo se o njej pogovarjali več let. Enako velja za vprašanja enakosti.

Razlog, da Sveta ni tukaj, je žal to, da Svet ne bo prisluhnil ničemur, kar bo povedal Parlament. Naredili bodo točno tako, kot so se prej odločili. Menim, da moramo v Evropskem parlamentu pri naslednjem triletnem pregledu resno premisliti o spremembi svoje taktike in načinu dela, da bo Parlament imel resničen vpliv na oblikovanje smernic v prihodnosti.

  Ona Juknevičienė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Čestitam poročevalki gospe Van Lancker, ker je pripravila to pomembno poročilo. Poročevalki se zahvaljujem tudi za njeno koristno sodelovanje in razumevanje pri sprejemanju predlogov sprememb. Ta dokument je uravnotežen in upam, da ga bo na jutrišnjem glasovanju večina podprla.

Želim vas opozoriti na dejstvo, da vsebuje sporočilo Komisije Svetu zelo dobrodošel predlog, ki bo spodbudil razvoj trga in večjo zaposlenost.

To je prosti pretok znanja, ki bo dodan štirim temeljnim svoboščinam, namreč prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in kapitala. Peta svoboščina bo pomagala pospešiti prehod EU k sodobni in ustvarjalni ekonomiji znanja. Zato bo okrepila trikotnik znanstvenih raziskav, izobraževanja in inovacij v EU.

Pobuda, ki jo je predlagala Komisija, je nedvomno dobra. Vendar nihče ne bo nasprotoval pomembnosti prvih štirih svoboščin pri večjem zaposlovanju.

Kljub temu se dogaja, da nekatere države članice ne upoštevajo politike EU in celo kršijo pravne norme. Pri izvajanju zaščitnih politik preprečijo prosti pretok kapitala in oseb ter ogrozijo razvoj lastnih držav in EU v celoti.

Menim, da prosti pretok storitev ne bo zagotovil svobode razvoja malih in srednje velikih podjetij. Ne pozabimo na pripombe Winstona Churchilla, da z uničenjem prostega trga ustvarimo črni trg.

Komisija in države članice morajo spoznati, da lahko skupaj dosežemo več, kot če gremo po ločenih poteh.

  Elisabeth Schroedter , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze se strinjamo s poročilom gospe Van Lancker, ker bi bilo usodno, če bi Svet v smernicah za politike zaposlovanja za leto 2008 napovedal izrazite reforme in nato dejal: dejansko nočemo reform.

Gospod komisar, popolnoma prav imate, da se je v Komisiji in delno tudi v Svetu pojavila utrujenost zaradi reform. Vendar poročilo gospe Van Lancker jasno določa prave prednostne naloge. Poudarjam zlasti določitev novih prednostnih nalog pri socialnem vključevanju. Ključno je, da je naše sporočilo, da ne smemo pozabiti na ljudi zunaj in da so pomembni.

Nato smo Zeleni veliko prispevali k zagotovitvi, da upošteva poročilo tega parlamenta načelo enakosti spolov bistveno in dosledno ter da ni družinska politika v celoti predstavljena kot politika vključevanja načela enakosti spolov. Upoštevanje načela enakosti spolov je širše in zadeva ženske, ne moških in žensk, kot jih zadeva družinska politika.

Vendar bomo Zeleni še naprej pozorno spremljali področje prožne varnosti, dokler ne bo zagotovljena socialna zaščita. Ponovno poudarjam, da potrebujemo reformo in ne zastoja.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, skupna politika zaposlovanja za države članice je na preizkušnji. Daje nam veliko programov za rast zaposlovanja za različne starostne skupine, pri čemer upošteva posebne potrebe in možnosti ter morebitne težave z iskanjem dela. V skladu z lizbonsko strategijo predvidevajo programi zlasti naložbo v ljudi in njihovo izobrazbo ter boljše možnosti na trgu dela. Dvig zaposlenosti za 3,6 milijona ljudi leta 2007 in predviden dvig zaposlenosti za 4,5 milijona leta 2008 in 2009 je viden rezultat omenjene politike.

To pomeni, da morajo temelj za ukrepanje na tem področju v prihodnosti predstavljati spodbujanje pristopa k delu, ki je skladen z življenjskim ciklom ljudi, skrb za mlade, ki niso končali izobraževanja, in prilagajanje delovnih razmer družinskim potrebam ter zlasti starševskim dolžnostim, odpravljanje diskriminacije na delovnem mestu, zlasti v okviru dostopa do usposabljanja in drugih oblik izboljšanja usposobljenosti, ter postopno omejevanje poklicne dejavnosti med starejšimi.

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, tudi sam se zahvaljujem poročevalki za opravljeno delo, za poročilo, ki poudarja pomembnost enega od stebrov Evropske skupnosti, namreč evropskega socialnega modela. Strinjam se, da izpostavlja poročilo vprašanja, kot so krepitev socialnega vključevanja, boj proti revščini in poudarjanje socialne vključenosti v politike zaposlovanja. Poročevalka pravilno izpostavlja tudi potrebo po spodbujanju enakosti spolov na delovnem mestu. Kljub pozitivnim vidikom naša skupina meni, da poudarja osnutek resolucije bolj načelo prožnosti kot resnično zagotavljanje dobrih zaposlitvenih možnosti in pravice do kakovostnega dela. Razumem poročevalko. Težko je poiskati kompromisno rešitev med omenjenima možnostma.

Obžalujem, da je odbor sprejel samo enega od veliko predlogov, ki jih je vložila naša politična skupina, in v teh okoliščinah moram reči, da ne bomo podprli končnega poročila kljub vsem sprejetim kompromisnim rešitvam. Kljub vsemu sem bil vesel sodelovanja s poročevalko. Prihodnost, koncept prožnosti, nova socialna izkušnja in državljani Evropske unije bodo na koncu vsi odločili, kdo od nas je bliže resnici pri iskanju in izvajanju projekta socialne Evrope.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, sklep strateškega poročila o lizbonski strategiji za rast in delovna mesta je, da lizbonska strategija deluje. Vendar poročevalka izpostavlja, da strategija za delovna mesta ne koristi vsem državljanom. Šest milijonov mladih v EU zgodaj opusti izobraževanje in 16 % vsega prebivalstva EU je revnega ali na robu revščine. To je ključni izziv, vendar smo žal ponovno zamudili priložnost, da na seznam ljudi, ki so izpostavljeni tveganju, vključimo negovalce.

Negovalci so največja delovna sila v Evropi. To niso brezposelni, ampak delajo bolj trdo kot veliko ljudi, ki spada med delovno silo. Ko sem vprašanje negovalcev omenila v odboru, so mi povedali, da so negovalci, torej ljudje, ki skrbijo za starejše, invalide in otroke, ljudje, ki so prekinili delo. Če negovanju pravimo „prekinitev dela“, pokažemo nevednost o delu negovalcev in njegovi vrednosti.

Prosim, gospod komisar, osredotočite se na negovalce in jih podprite. Negovalci so ključni za naš način obravnavanja starajočega se evropskega prebivalstva v smislu zadovoljevanja potreb starejših državljanov in ustalitve števila rojstev. Zato naj bo obravnavanje negovalcev prednostna naloga. Upajmo, da se bomo v tem parlamentu posebno posvetili tudi vprašanju negovalcev.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, veseli smo, da je bilo v zadnjih dveh letih ustvarjenih 6,5 milijona novih delovnih mest, vendar ne bomo prezrli dejstva, da so med temi štirje od desetih zaposlenih v priložnostnih delovnih razmerjih. V veliko državah so agencije za začasno zaposlovanje vse pomembnejše in bodo postale največji delodajalci. Naraščajoča globalizacija in selitev proizvodnje v države z nižjimi plačami povzročata množično izgubo delovnih mest. Začasna delovna mesta jih lahko nadomestijo le delno.

Medtem mora 78 milijonov Evropejcev živeti na robu revščine z začasnim delom, delovnimi mesti za 1 EUR in „malimi službami“. Družine vendar ne morete nahraniti z „McSlužbo“. Celo dobra izobrazba, ki je včasih zagotavljala zaposlitev, danes redko pomaga. Bruto plače so se na primer v Nemčiji v treh letih znižale za skoraj pet odstotkov, pri čemer so od uvedbe eura življenjski stroški zelo narasli. Medtem ko nas ob upoštevanju teh dejstev veselijo neto številke v zvezi z zaposlovanjem, so vsakemu posamezniku med milijoni brezposelnih in vsem, ki morajo kljub poštenemu delu živeti v revščini, videti nesmiselne.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zaradi globalizacije se naše življenjske in delovne razmere spreminjajo tako hitro, da jim veliko državljanov ne sledi. So preobremenjeni in negotovi. Jasno morajo videti smernice lizbonske strategije za rast in delovna mesta: konkurenčna delovna mesta, enake možnosti in socialno kohezijo.

Koncept prožne varnosti še vedno ni zadostno razumljen. Zaposleni morajo zaradi lastnega interesa postati prožnejši, da bodo izboljšali svojo zaposljivost, vendar morajo postati prožnejša tudi podjetja, pri čemer morajo razvijati nove tržne strategije in inovativne proizvode ter med drugim poiskati tržne niše. Hkrati zaposleni potrebujejo učinkovite sisteme socialne varnosti, ki zagotovijo, da so vključeni in ne izključeni. Njihovo delo je treba ustrezno nagraditi glede na sektor in regijo z dogovori med socialnimi partnerji in brez posredovanja vlad.

Cilj evropske politike zaposlovanja je zagotoviti delovna mesta več ljudem in ustvariti kakovostnejša delovna mesta. Hkrati so potrebne naložbe v izobraževanje in usposabljanje z namenom zagotoviti, da koncept vseživljenjskega učenja resnično deluje in vključuje tiste, ki ne dosegajo svojih zmožnosti. Jasno mora biti, da morajo ESS, Evropski sklad za regionalni razvoj in novi evropski sklad za prilagoditev globalizaciji neposredno koristiti ogroženim in prizadetim zaradi brezposelnosti. Bolj morajo biti pripravljeni na spremembe in zmožni vključiti se na nova delovna področja.

Ocenjeni bomo tudi glede na to, ali nam je starejše zaposlene uspelo dolgo obdržati v delovnem procesu, namesto da bi se predčasno upokojili. So zelo motivirani, zmožni delati pod pritiskom ter imajo veliko znanj in izkušenj. Najboljše prakse morajo pokazati, kako mladi in starejši sodelujejo pri skupinskem delu in kakšne koristi imata pri tem obe strani.

Smernice za politike zaposlovanja v tem zelo dobrem poročilu bodo sprejete zlasti, če bo dosledno ohranjeno načelo subsidiarnosti. Gospa Van Lancker ima prav: države članice morajo dokazati, da sodelujejo pri tem, pri čemer bo zaupanje v naš model socialnega tržnega gospodarstva večje.

  Rovana Plumb (PSE). - (RO) Čestitam poročevalki, kolegici gospe Van Lancker, za opravljeno delo in poudarjam pomembnost tega poročila. Posebno pozornost je treba nameniti dejstvu, da je danes revnih ali izpostavljenih tveganju za revščino 78 milijonov državljanov Evropske unije in da prekine izobraževanje šest milijonov mladih. Kot evropski socialdemokrati hočemo zagotoviti vsem državljanom enake možnosti za dostojno življenje, kar bo okrepilo socialno kohezijo. Izvajanje teh smernic bo prispevalo k večjemu številu varnejših in bolje plačanih delovnih mest, zagotovitvi ustrezne socialne zaščite z dostopom do kakovostnih socialnih storitev ter spodbujanju dejavnega socialnega vključevanja za vse državljane Evropske unije z namenom boja proti revščini in socialni izključenosti.

V zvezi s tem poudarjam, da moramo poskrbeti za invalide in starejše, da jim bomo pomagali pri dostopu do trga dela, ter odpraviti vsako diskriminacijo med ženskami in moškimi v zvezi s plačo. Verjamem, da je to poročilo izrazit instrument za izpolnjevanje novih ciljev lizbonske strategije in bo prispevalo h krepitvi socialne razsežnosti lizbonske strategije, ki jo je ratificirala tudi Romunija. Podprla in glasovala bom za omenjeno poročilo.

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Gospod predsednik, gospod komisar, kolegi, o smernicah za gospodarsko rast in zaposlovanje za naslednja tri leta se bo razpravljalo na spomladanskem evropskem vrhu. Program lizbonske strategije se že kaže kot uspešen. To je dobro, čeprav smo se pri delu v zvezi z njim verjetno premalo osredotočili na socialno vključenost. Program lizbonske strategije je res ustvaril nova delovna mesta, čeprav ne vedno najboljša. Postavljanje drznih ciljev ni dovolj, potrebni so izobraževanje, oblikovanje novih šolskih sistemov in povečanje njihovih zmožnosti, da se bodo odzvali na potrebe gospodarstva in družbe, ki temeljita na znanju.

Zelo pomembno je spodbujati družini prijazen pristop k delu. Program lizbonske strategije zahteva krepitev socialnih ukrepov. Pozornost ne sme biti namenjena samo prožnosti delovnih odnosov, ampak zaščiteni prožnosti. Samo ravnovesje med prožnostjo in zaščito lahko izboljša zaposlovanje in socialno zaščito. Zagotoviti moramo, da se medsebojno dopolnjuje pozitiven razvoj gospodarske, zaposlovalne in socialne politike. Poročevalki čestitam za odlično opravljeno delo.

  Gabriele Zimmer (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, Komisija se sklicuje na dejstvo, da je bilo ustvarjenih 6,5 milijona delovnih mest zaradi politik zaposlovanja, s katerimi so se strinjale države članice, v zadnjih dveh letih. Sliši se dobro, zlasti za tiste, ki hočejo Evropsko unijo vedno bolj prilagoditi svetovni konkurenci, vendar manj dobro za tiste, ki so sprejeli ta delovna mesta in se lahko z njimi večinoma komaj preživljajo.

Poročilo o revščini, ki je bilo včeraj objavljeno v Nemčiji, je tudi jasno pokazalo, da potrebuje ugodnosti poleg zaslužka vedno več zaposlenih, pri čemer jim te preprečijo zdrsniti v revščino, ter da je razlika med tistimi z visokimi prihodki in tistimi, ki zaslužijo komaj kaj, vedno večja. Zato je nujno potrebno, da postane strategija zaposlovanja Evropske unije izraziteje in bolj praktično vključena v boj proti socialni izključenosti in revščini, ustvarjanje dobrih delovnih mest, povečanje zaslužka in zagotavljanje socialne zaščite za zaposlene. Vendar se ta praktična vključenost zavestno ne izvaja zaradi kakršnih koli že razlogov.

Na koncu mora Evropska unija svojo pozornost usmeriti h konceptu dobrih delovnih mest, tj. k zamisli, ki so jo ministri za delo EU spodbujali še pred letom, da bi naredili korak naprej od tukaj. V tem smislu koncept prožne varnosti ni zadosten.

  Derek Roland Clark (IND/DEM). - Gospod predsednik, če je lizbonska strategija začela delovati, zakaj se je delo s krajšim delovnim časom povečalo s 16,2 % na 18,1 % v zadnjih letih? Zakaj je delež ljudi, ki so neprostovoljno podpisali pogodbe za določen čas in nimajo dolgoročne varnosti, presegel 6,5 %?

Poročevalka priznava, da je stopnja brezposelnosti v EU dosegla 8,9 % leta 2005. To leto naj bi se znižala na 7,1 %, vendar ali se bo res? V Združenem kraljestvu je brezposelnost le okoli 5,8-odstotna. Boj proti brezposelnosti ne potrebuje politike. Potrebuje „injekcijo“. Ker smo že pri tem, ali je sistem podkožnih injekcij izumila Komisija ali Parlament ali odbor? Ne, ni. Nekdo je imel dobro zamisel in te se vedno širijo. Za dobre zamisli preučite najboljšo prakso in najboljše prakse se širijo. Poglejte odlične številke zaposlovanja v Združenem kraljestvu, s katerimi smo se seznanili. Boljše so, ker naše najboljše prakse vključujejo ohranitev zadržanosti do neuporabne direktive o delovnem času in lastno valuto, pri čemer še naprej trgujemo zunaj EU po vsem svetu več od vseh držav članic. To je moja pomoč. Ali jo boste sprejeli?

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, govoril bom z veseljem in zadovoljstvom. Prenovljena lizbonska strategija se je pokazala kot uspešna, pri čemer je razveseljivo zlasti, da stalno narašča število zaposlenih v Evropski uniji.

Vendar moram pri tem omeniti mnenje poročevalke, gospe Van Lancker, da bi lahko postali zaskrbljeni zaradi kakovosti na novo nastalih delovnih mest. Dejansko moramo narediti vse, kar lahko, da zagotovimo največjo kakovost delovnih mest, ponujenih v Evropski uniji, vendar menim, da je vsako delo boljše od brezposelnosti, ki je ponižujoča in vzbuja občutek osebne nevrednosti. Tako je zlasti pri mladih, med katerimi stopnja brezposelnosti ostaja visoka, pri čemer mora njihova prihodnost postati prednostna naloga v naslednjih nekaj letih.

Učinkovit instrument za večjo razpoložljivost delovnih mest, ki je pomemben zlasti za mlade Evropejce, je koncept združevanja prožnosti in varnosti na trgu dela ali „prožna varnost“. Ne obstaja splošen model prožne varnosti, zato je treba ta koncept uporabiti ob upoštevanju posebnih okoliščin in tradicije, ki prevladuje v različnih državah članicah. To je dejansko smer, predlagana v predlogih sprememb, ki jih je predložila moja politična skupina. Vendar obstajata v tem konceptu dva dejavnika, ki sta skoraj splošna in hkrati, po mojem mnenju, bistvena.

Prvi je naložba v izobraževanje, zlasti v višjo stopnjo nadaljnjega izobraževanja, ki omogoča zaposlenim, da prilagodijo svoja znanja in spretnosti hitro spreminjajočim se gospodarskim trendom in trendom trga dela.

Drugi dejavnik je pogumnejša uporaba netipičnih oblik zaposlovanja, pri čemer te omogočijo zlasti mladim, ki se pripravljajo na začetek delovnega življenja, da pridobijo praktična znanja in spretnosti ter pokrijejo stroške poklicnega izobraževanja.

  Richard Falbr (PSE). - (CS) Najprej naj povem, da občudujem gospo Anne Van Lancker, ki ni podlegla teži predlogov sprememb in dovolila, da bi postalo njeno poročilo manj učinkovito. Verjetno bi bil še bolj kritičen, ker menim, da prispeva prenovljena lizbonska strategija zelo malo. Stopnja brezposelnosti ne pada bistveno; ustvarjena delovna mesta niso visokokakovostna; dopuščamo, da zaposleni ljudje v državah članicah EU trpijo zaradi revščine. Vse to pomeni, da je tukaj očitno nekaj narobe. Niti zelena knjiga ne daje odgovorov na vprašanja, ki nam jih postavljajo delavci in sindikati. Vse, kar moramo storiti, je, zgledovati se po ustreznih konvencijah Mednarodne organizacije dela. Ne smemo pozabiti, da so ratificirale najpomembnejšo med njimi skoraj vse države članice z nekaj izjemami. Nezadovoljstvo, s katerim so evropski sindikati sprejeli zadnje sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Viking, Laval in Rüffert, je razumljivo. Moj nasvet je, da ponudimo manj strani in več spoštovanja doseženemu v zadnjih desetletjih, zlasti v razvitih državah Evropske unije.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, to poročilo je prežeto z duhom vrednot, ki morajo vladati prostemu trgu dela. Vendar ima veliko pomanjkljivost: napačno je določati taka pravila na ravni EU. Tako bo postalo del skupnega regulativnega sistema EU, tj. pravnega reda Skupnosti, vključeno bo v sveto pismo. Možnost prihodnjih reform bo izginila v vsej Evropi.

Če bi v sedemdesetih letih 20. stoletja Nemčija in Francija izsilili skupno politiko zaposlovanja za Skupnost na podlagi političnih konceptov, ki so prevladovali takrat, bi bilo gospodarstvo Evrope zdaj v zatonu.

Moden izraz prožna varnost se v poročilu stalno ponavlja. Razlog za to je, da ni bila oblikovana skupna politika zaposlovanja, zaradi česar je lahko Danska razvila nekaj, kar je zdaj videti zelo obetavno. Poročilu bi koristilo, če bi ga skrajšali na eno samo poved: „Evropski parlament priporoča, da si države članice ogledajo danski model prožne varnosti in preučijo, ali se lahko iz njega kaj naučijo.“ Pika.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, številke v zvezi s trendom zaposlovanja so dejansko zelo pozitivne, pri čemer bi se morali vrniti v osemdeseta leta dvajsetega stoletja, da bi našli podobne vrednosti. Vseeno se moramo zavedati, da niso vse evropske regije pokazale enako spodbudnih rezultatov; tudi novice o kakovosti zaposlovanja niso najboljše.

Vem, da obstaja pri obravnavanju socialne politike vedno težnja po določanju prednostnih nalog, kar zaradi skušnjave, da se vse obravnava prednostno, ni preprosta naloga. Kljub temu izkušnje kažejo, da ni na koncu nič prednostna naloga, če je vse obravnavano kot prednostna naloga.

Zato vse nas spodbujam k zagotovitvi, da bomo sposobni vključiti opredeljevanje vlog, odgovornosti ter jasnih in merljivih ciljev v omenjena socialna vprašanja, zlasti v smislu politike zaposlovanja.

Naj dodam še, da je zame zelo jasna prednostna naloga ustaviti zgodnjo opustitev izobraževanja, ki danes vpliva na 15 % mladih med 18. in 24. letom. Torej več kot šest milijonov mladih.

Zgodnja opustitev izobraževanja je resna zlasti v smislu pričakovane demografske evolucije v Evropi, v kateri bo do leta 2030 18 milijonov manj otrok in mladih ter 52 % več ljudi, starejših od 65 let.

Nesprejemljivo je, da ne bi bila dragocena in vedno manj obsežna populacija mladih, od katere je odvisen sistem socialne varnosti, dobro izobražena in čim bolj pripravljena na uspešno soočenje z izzivi novega trga dela. Vsi vemo, da so najmanj izobraženi najbolj ranljivi zaradi brezposelnosti in socialne izključenosti v informacijski družbi, pri čemer obstaja očitno tveganje za njihovo socialno izključenost.

Kot poročevalka, gospa Van Lancker, ki ji čestitam, sem trdno prepričan, da je treba okrepiti socialno razsežnost lizbonske strategije zlasti z večjim poudarkom na vprašanju vključenosti.

  Juan Andrés Naranjo Escobar (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, glavne prednosti opravljenega dela so temeljno soglasje o določitvi razmer in postopki, ki jih je treba uporabiti na nacionalni ravni, da bomo izpolnili cilje iz lizbonske strategije v zvezi z zaposlovanjem.

Unija mora biti gospodarsko zelo trdna, da bo napredovala politično, ne da bi opustila socialni model, ki ga ima v genih. Najboljša socialna politika je ljudem dovoliti, da se vključujejo in napredujejo prek zaposlovanja.

Teh osem smernic nam daje načrt za reforme, ki jih je treba obravnavati do leta 2010, pri čemer so več kot ustrezne za začetek izvajanja nacionalnih programov reform.

Vendar obstaja nekaj odločilnih dejavnikov, ki jih moramo obravnavati na poseben način.

Prvi je doseganje stopnje mobilnosti, ki odpira možnosti zaposlovanja zlasti za mlade. Zato je ključno, da zagotovimo učinkovit sistem enakovrednih kvalifikacij v smislu diplom in spričeval ter usposabljanja zaposlenih v delovnem življenju.

Drugi je posodobitev predpisov za zaposlovanje, pri čemer bomo prešli k postopnemu in prožnemu upokojevanju. Tako se bomo izognili manjšim prihodkom od dela in revščini v prihodnosti.

Tretji je izboljšati jezikovne spretnosti prebivalstva na splošno, ker ima globalizacija svoja pravila, gospe in gospodje. Kdor se prilagodi, zmaga. Ostali izgubijo.

Če želimo večjo storilnost, kakovost delovnih mest in boljšo usposobljenost, moramo še naprej izvajati reforme iz lizbonske strategije.

Res je, da se je nekaj že doseglo, vendar se bo vse porušilo, če prezremo odlične reforme.

Zato je izvajanje prek dialoga pobud, kot je „prožna varnost“, ključno.

  Iles Braghetto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonska strategija je izpolnila cilj povečati zaposlenost v Evropi, vendar to ni koristilo vsem: pot ostaja težka za mlade, ženske in obrobne družbene skupine. Tudi kakovost zaposlovanja se ni izboljšala: število pogodb za določen čas je večje in večja prožnost se ne ujema z varnostjo zaposlitve. Zato je treba okrepiti socialno razsežnost lizbonske strategije, pri čemer podpiramo vseživljenjsko učenje in priznavanje usposobljenosti.

Z ustreznimi mehanizmi za blažitev šokov je treba določiti sisteme socialnega varstva, ki zagotavljajo dohodkovno podporo in olajšajo mobilnost na trgu dela, ter doseči cilje v zvezi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja.

Osnutek resolucije je rešitev tega, zato ga podpiramo.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, strinjam se, da je oživljena lizbonska strategija prinesla veliko delovnih mest, vendar ne nujno kakovostnejših.

Potrebo za boj proti revščini in socialni izključenosti je treba vedno upoštevati v vsaki strategiji EU. Vendar se ne strinjam, da je sprejetje skupnih socialnih standardov na ravni EU rešitev za naše težave. Zaposlovalna in socialna politika spadata med pravice držav članic, zato morajo biti vse dejavnosti EU na tem področju skladne z načelom subsidiarnosti. Oblikovanje in uvajanje strategij na podlagi posebnih modelov, kot je prožna varnost, se bo razlikovalo na nacionalni ravni.

Poudarjam nevarnost, ki spremlja enodimenzionalen pristop na tem področju, pri čemer hkrati podpira oblikovanje platforme na ravni EU z namenom izmenjave informacij in najboljše prakse.

Menim, da nobena posebna strategija za politiko zaposlovanja ne bo uspešna v celoti, če ne bo kot zanesljivo sredstvo spodbujanja gospodarske rasti in zaposlovanja popolnoma odpravila vseh obstoječih ovir glede prostega pretoka delavcev.

  Renate Weber (ALDE). - (RO) Čestitam Anne Van Lancker za poročilo. Zaskrbljena sem zaradi kakovosti delovnih mest. Na meji praga revščine živi 78 milijonov ljudi, tudi zato ker so v državah članicah neenakosti v zvezi s plačami delavcev. Vem, s kakšnimi težavami se srečujejo Romuni, ki zakonito delajo v drugih državah članicah Evropske unije, in da so prisiljeni sprejeti delo, za katero so preveč usposobljeni in plačani manj od svojih kolegov, državljanov zadevnih držav. Žal na evropski ravni nimamo mehanizma za ocenjevanje kakovosti delovnih mest, zato ga potrebujemo. Trdno sem prepričana, da je načelo pravičnega plačila spodbuda za zagotovitev kakovostnih storitev, pri čemer izrazito nasprotujem obstoječim težnjam po nezadostnem plačevanju zaposlenih in vsaki omejitvi prostega pretoka delavcev v Evropski uniji.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Dejansko obstajata le dva načina za rešitev vprašanja brezposelnosti: prvi je, da ljudje odidejo tja, kjer je delo, in drugi, da se delo prenese tja, kjer so ljudje. Zadnja možnost je bolj smiselna, ker noben ukrep, uporabljen pri prvi možnosti (deljeno delo, prožne pogodbene ureditve, bolj prilagodljiv delovni čas), ni bil uspešen. Menim, da druga možnost ponuja več možnosti in je zelo primerna za Evropsko unijo. Ena od možnosti je oblikovanje evropskega javnega sektorja, tako da začne Evropska unija delovati kot entiteta, ki ustvarja možnosti za zaposlitev.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej se za odlično opravljeno delo zahvaljujem kolegici gospe Morin, ki se je zavzela za stališče naše politične skupine.

Kljub tveganju, da izgubim rdečo nit, imam vprašanje v zvezi z vlogo socialnih partnerjev, ki se zdi jasna glede na njihovo odsotnost v poročilu. Delamo v skladu s členom 128, kar pomeni, da bomo pripravili priporočila za države članice, vendar menim, da je čas za izrazitejše ukrepanje.

Gospod komisar, kaj menite o uporabi člena 139 Pogodbe, ki zagotavlja točno to možnost, namreč da oblikujejo delovnopravno zakonodajo na ravni Skupnosti socialni partnerji? Kako lahko imamo politiko zaposlovanja brez usklajevanja socialnega prava? Menim, da je pri uporabi člena 138 spodbujanje socialnih partnerjev odvisno od vas, gospod komisar; moramo jih vključiti v oblikovanje ustrezne evropske socialne zakonodaje.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Prva stopnja izvajanja ciljev prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta se je že pokazala kot uspešna: leta 2007 je bilo v EU ustvarjenih 3,5 milijona delovnih mest, medtem ko se je stopnja brezposelnosti med letoma 2005 in 2007 znižala za 1,6 %.

Vendar je to le en vidik. V EU danes živi v revščini 14 milijonov zaposlenih ljudi. Poleg tega je ljudi, ki so prisiljeni delati na podlagi začasnih pogodb ali za krajši delovni čas, vedno več. Mladi v EU se prav tako soočajo z zelo resnimi težavami, pri čemer okoli šest milijonov mladih zgodaj opusti izobraževanje, medtem ko je zaposlenost med mladimi za več kot pol manjša kot v EU na splošno.

Poudarjam, da se hitrost in učinkovitost izvajanja ciljev lizbonske strategije za rast in delovna mesta zelo razlikujeta v različnih državah članicah. Komisijo pozivam, da zagotovi dosledno izvajanje evropske strategije zaposlovanja in ciljev v zvezi z vseživljenjskim učenjem, določenih v evropskem programu za mlade, evropskem sporazumu o enakosti spolov in evropskem akcijskem načrtu o invalidnosti za obdobje 2006–2007.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, izpostavljam dve storitvi, ki jih je treba okrepiti po vsej Evropi. Prva so nasveti, informacije in smernice za mlade ter zaposlene vseh starosti, ki jim omogočijo poiskati primerno zaposlitev, izobrazbo in vseživljenjsko učenje. Druga storitev, ki jo moramo okrepiti po vsej Evropi, da bomo spodbujali dostojne delovne razmere, je inšpektorat za delo. Inšpektorati za delo bodo lahko obravnavali delo na črno, ki je nadloga za zakonito zaposlovanje.

Zaposlovanje ter podjetništvo in sodelovanje s socialnimi partnerji verjetno predstavljajo naše najboljše upanje v času do leta 2010.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, sedanje gospodarske razmere v Evropski uniji se izboljšujejo. BDP se veča, nastajajo nova delovna mesta, stopnja zaposlenosti je višja in stopnja brezposelnosti nižja.

Da bi se to nadaljevalo, moramo okrepiti socialno vključevanje in najprej pomagati zlasti mladim, ki so pravkar vstopili na trg dela, da najdejo zaposlitev. Nato moramo olajšati iskanje dela ljudem, ki živijo v težkih materialnih razmerah; nazadnje pa dati možnost dolgoročno brezposelnim.

To so področja, na katerih sta potrebna učinkovitejša podpora in ukrepanje Evropske unije. Sistem izobraževanja in usposabljanja je pomembno prilagoditi, da bo izpolnil zahteve lizbonske strategije in pospešil gospodarski razvoj, ki bo nato ustvaril več delovnih mest.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da imajo veliko vlogo pri zaposlovanju zlasti mala in srednje velika podjetja. Dve tretjini zaposlenih namreč dela v malih in srednje velikih podjetjih, ki ustvarijo 50 % bruto nacionalnega dohodka. Zato se moramo pri oblikovanju strategij osredotočiti na spodbujanje stalnega poklicnega usposabljanja v malih in srednje velikih podjetjih ter ustvarjanje novih priložnosti za odpravo predvidenih stroškov in zagotovitev, da se bodo neto plače končno lahko povečale vsem zaposlenim.

Končno moramo vzpostaviti tudi infrastrukturo, da zagotovimo varna delovna mesta za zaposlene. Evropska unija lahko tukaj zagotovi model najboljše prakse.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, zaradi strogih pravil Parlamenta ne morem podrobno odgovoriti na vaše govore. Vendar mi dovolite, da se vam zahvalim za izčrpno razpravo, ki je analizirala veliko vidikov trga dela in evropske strategije zaposlovanja, ter spregovorim o samo nekaj bistvenih vprašanjih.

Najprej, evropska strategija zaposlovanja je očitno zelo uspešna. Sedanji statistični podatki o brezposelnosti in zaposlovanju so veliko boljši, kot so bili v osemdesetih letih 20. stoletja, kar pomeni nedvomno uspešnost. V razpravi ste večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi kakovosti delovnih mest. Poudarjam, da je koncept več in kakovostnejših delovnih mest del lizbonske strategije za rast in zaposlovanje. Kakšen je rezultat? Od več milijonov delovnih mest jih je več kot polovica s polnim delovnim časom in njihova kakovost ni vprašanje. Veliko od ostalih delovnih mest je delovnih mest s krajšim delovnim časom ali delovnih mest za določen čas.

Ne strinjam se s hipotezo, da nobeno od delovnih mest za določen čas ali s krajšim delovnim časom ni visokokakovostno delovno mesto. To ne drži. Veliko teh delovnih mest je kakovostnih. Vendar ne dvomim, da nekatera delovna mesta niso kakovostna, pri čemer je to eno od področij, ki jih moramo urediti. Menim, da je težava zaposlenih revnih, tj. ljudi, ki ostanejo revni kljub zaposlitvi, zelo skrb vzbujajoča, zato se ji moramo bolj posvetiti. Glede na razpoložljive podatke je med zaposlenimi približno 8 % revnih, kar je znaten delež. Govorimo o več milijonih ljudi, zato je to zelo nujno vprašanje.

Naslednje vprašanje, o katerem ste razpravljali, je povezava med politikami zaposlovanja in socialno vključenostjo. Izpostavljam, da smernica št. 19 poudarja vključujoč trg dela in spodbujanje vključenosti prikrajšanih na trg dela. Komisija je v strategiji namreč priporočila, da se smernice ne smejo bistveno spremeniti. Izkazale so se namreč za uspešne, pri čemer je postalo jasno, da je za zagotovitev dobrega upravljanja ter boljšega ravnovesja med evropsko in nacionalno ravnjo (večina držav članic je resnično izrazila takšno stališče) najbolje, če se smernice ne razširijo. Po drugi strani je jasno, da besedilo ni dokončno, da se bo še naprej razvijalo in da so omenjena vprašanja nedvomno vprašanja, ki zahtevajo primeren odgovor v skladu s prihodnjim razvojem.

Odgovoril bom na naslednje vprašanje, ki zadeva uporabo člena 139 Pogodbe. Kolektivna pogodba v pomorskem sektorju bo, presenetljivo, podpisana danes, pri čemer je že odločeno, da bo uvedena v evropsko zakonodajo prek člena 139. To pomeni, da je to konkreten korak, ki kaže, da nismo prezrli tega člena. Mimogrede, pogodba pomorskega sektorja je zelo pomemben napredek, ker je to zelo kompleksen in mednarodni sektor, pri čemer so socialni partnerji dosegli zelo veliko.

Seveda ste razpravljali tudi o drugih temah: vprašanju izobraževanja, skrb vzbujajočem številu tistih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, in vseživljenjskem učenju. Vsa omenjena vprašanja so pomembna in bodo delno vključena v nov socialni program. V zvezi z vključevanjem izpostavljam sporočilo Komisije o dejavnem vključevanju, pri čemer je to eden od dokumentov, ki določajo strategijo Komisije na tem področju. Poudarjam, da trg dela ne sega do vseh področij, na katerih je potrebna uporaba usklajene politike vključevanja, čeprav je podlaga za dejavno vključevanje. Ker očitno obstaja veliko ljudi, ki niso na trgu dela zaradi običajnih razlogov, kot so upokojenci ali ljudje v različnih neobičajnih položajih, mora politika vključevanja zajemati več kot le trg dela. Seveda mora strategija za evropski trg dela upoštevati ta vidik.

Gospe in gospodje, ponovno se vam zahvaljujem za razpravo, ki je zajela večino pomembnih vprašanj v zvezi z evropskim trgom dela. Menim, da znatno prispevajo k procesu iskanja boljšega in učinkovitejšega ravnovesja med evropsko strategijo zaposlovanja in dejavnostmi posameznih držav članic. Kot sem že dejal, je bilo med razpravo navedenih veliko zanimivih pripomb, vendar zaradi pravil Parlamenta ne morem odgovoriti na vse, zato sem se odzval le na nekaj od njih.

  Anne Van Lancker, poročevalka. − (NL) Najprej se najlepše zahvaljujem kolegom poslancem za njihov prispevek k razpravi. Jasno je, da vas je veliko poudarilo enake možnosti, socialno vključenost in kakovost dela, pri čemer menim, da je to zelo pomembno. Žal mi je, da sem nekatere razočarala, ker nisem vključila še več predlogov sprememb, vendar resnično nisem želela, da postane omenjeno poročilo božično drevo s preveč okraski.

Kot odgovor na pripombo gospoda Anderssona, predsednika odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, dodajam še nekaj. Iskreno upam, da predložitev omenjenega poročila ni zaman, ker člen 128 Pogodbe zagotavlja temu parlamentu pravico do posvetovanja, vendar je ta v praksi ogrožena. Zavedam se, gospod komisar, kako pomembno je, da lahko Svet sprejme odločitev na začetku leta in se lahko nacionalni načrti reform oblikujejo s socialnimi partnerji. Zato je bistveno, da predloži Evropska komisija predlog na začetku leta in bo lahko Parlament naprej izvajal svojo vlogo, pri čemer bodo lahko tri institucije izpolnile svoje vloge v celoti, kot določa Pogodba.

Ponovno se zahvaljujem vsem kolegom poslancem in upajmo, da je Svet še vedno pozoren.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Glede na zadnja poročila Evropske komisije 16 % državljanov EU ogroža revščina, pri čemer jih je 8 % ogroženih kljub zaposlitvi za polni delovni čas. Revščina ogroža 13 % odraslih Poljakov, vključno z zaposlenimi za polni delovni čas.

Gospe in gospodje, v malopoljski regiji, ki jo predstavljam v Evropskem parlamentu, je brezposelnost najnižja na Poljskem in je zdaj osemodstotna; vendar to ne zagotavlja varnega življenjskega standarda, ker hitrorastoče cene hrane in energije veliko družin potiskajo na prag revščine. V sosednjem Svetokriškem vojvodstvu, ki ga prav tako zastopam v Evropskem parlamentu, razmere mejijo na dramatične, pri čemer je tam brezposelnost dvakrat višja kot v malopoljski regiji. Če kot primer vzamemo le ti dve vojvodstvi, lahko opazujemo vedno večjo stopnjo socialne neenakosti. Kot gospa Van Lancker pravilno ugotavlja v svojem poročilu o smernicah zaposlovanja, so v Evropski uniji razmere takšne, da več kot 14 milijonov zaposlenih živi v revščini.

Število lahko zelo hitro naraste, če ne spremenimo lizbonske strategije tako, da bo v EU ustvarila več delovnih mest in bolj kakovostna delovna mesta. Ta težava zadeva zlasti nove države članice, v katerih so razlike med bogastvom državljanov največje v primerjavi z ostalimi državami članicami.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Rast in zaposlovanje sta ključna dejavnika v lizbonski strategiji. Vzpostavljanje konkurenčne in inovativne Evrope je povezano s spremembami na trgu dela. Naša podjetja potrebujejo delavce, ki so se sposobni odzvati na nove izzive in zahtevo po spremembi. Seveda se strinjam, da mora zaposlovanje zagotoviti stabilnost, varnost in gotovost v zvezi z jutri. Hkrati morajo biti odnosi med delodajalci in zaposlenimi dovolj prožni, da omogočijo podjetnikom uvesti spremembe, s katerimi se soočajo zaradi razmer na trgu.

Zato je zelo pomembno, da podjetniki in zaposleni nadgradijo svoje zmožnosti, razširijo svoje spretnosti in znanja ter se strokovno izpopolnijo. To je v interesu podjetij, ki bodo zahtevala usposobljene in zelo motivirane delavce. To je prav tako v interesu zaposlenih samih, ki bodo zaradi večjih sposobnosti pridobili trdnejši položaj na delovnem mestu ter v primeru potreb po spremembi zagotovilo, da se bodo zaradi svojih sposobnosti dobro počutili na trgu dela.

Na koncu opozarjam na dejavnik mobilnosti na evropskem trgu. Kot vemo, veliko držav članic še vedno ohranja omejitve v zvezi z zaposlovanjem državljanov iz novih držav članic. Ohranjajo jih kljub opozorilom predstavnikov poslovnega sveta, da obstaja primanjkljaj delavcev v veliko gospodarskih sektorjih.

Dokler na evropskem trgu dela ostajajo omejitve, bo prosti pretok delavcev in storitev v Evropi le na pol odločal o uspešnosti naših gospodarstev.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Revidirana lizbonska strategija se je pokazala kot uspešna. Vendar moramo pregledati področja, na katerih je treba še povečati število ukrepov na ravni Skupnosti, da dosežemo cilj v zvezi z zaposlovanjem.

Sklicujem se zlasti na težave mladih med usposabljanjem in vstopom na trg dela. Šest milijonov mladih v Evropski uniji zapusti izobraževalni sistem, preden dopolnijo 18 let. Prav tako resno je dejstvo, da je v Evropski uniji od vseh brezposelnih več kot 40 % mladih. Poleg tega so mladi, ki so vstopili na trg dela, zaposleni pod manj ugodnimi pogoji, kot so zaposlitev s krajšim delovnim časom ali za določen čas ter zaposlitev na podlagi pogodbe o opravljanju storitev.

V skladu z zakonodajnimi smernicami za politike zaposlovanja moramo zagotoviti več rešitev v zvezi s programi in skladi, ki jih Evropska unija ustanavlja z namenom podpreti dejavnosti držav članic na tem področju.

  Magda Kósáné Kovács (PSE) , v pisni obliki. – (HU) Direktiva o zaposlovanju je državam članicam razširjene Evropske unije zagotovila dolgoročne smernice ter cilje in instrumente za krepitev konkurenčnosti in večjo zaposlenost v drugem ciklu izvajanja lizbonske strategije. Od takrat je jasno, da gospodarstvo ne more biti konkurenčno in učinkovito v svetu, ki mora živeti s konkurenco, ter ne more napredovati hitreje od ostalih, če se je izgubilo v socialni puščavi in to poskuša doseči med tem, ko je obkroženo z ljudmi na robu socialne izključenosti.

Dostojanstveno življenje zahteva dostojno delo; to zahteva zmogljivo delovno silo, ki je ustrezno usposobljena in sposobna nadgrajevati svoje spretnosti in znanja ter je zdrava in zaščitena pred diskriminacijo.

Zaradi priznanih potreb novih držav članic je bilo treba leta 2006 direktivo revidirati. Tokrat je bil poudarek na ljudeh, ki se soočajo s posebno prikrajšanostjo na trgu dela, brezupnem položaju starejših žensk na trgu dela, osamitvi posebnih jezikov in vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem Romov.

V zadnjih dveh letih je število delovnih mest večje, izboljšale so se stopnje zaposlovanja, pri čemer so se umirili tudi nemirni kazalniki zaposlovanja. Rast tradicionalnih delovnih mest, tj. zaposlitev s polnim delovnim časom na delovnem mestu, zaščitenim s pogodbo, je sorazmerno počasna, pri čemer so sunkovito narasle zaposlitve s krajšim delovnim časom, sezonsko delo in delo na podlagi pogodb o opravljanju storitev.

V spremenjenih razmerah ne dvomimo, da je obdobja dogmatične delovne zakonodaje konec. Znaten in intenziven gospodarski razvoj potrebuje prožne zakonske določbe, ki preprečujejo relativizem v delovni zakonodaji ter razvrednotenje socialnega partnerstva in kolektivnih pogodb.

6. Napredek v EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0159/2008) gospe Lynne v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o napredku v EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije (prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES) (2007/2202(INI)).

  Elizabeth Lynne, poročevalka. − Gospod predsednik, zahvaljujem se drugim skupinam za sodelovanje, zlasti nekaterim v senci. Menim, da smo s skupnim delom ustvarili dobro poročilo.

V poročilu sem obravnavala prenos in izvajanje sedanjih direktiv, to pomeni direktive o zaposlovanju in direktive o rasni enakosti. Bolj sem se osredotočila na direktivo o zaposlovanju, ker je rasno enakost lani v zelo dobrem poročilu obravnaval odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Prenos in izvajanje sta v EU neenotna zlasti glede direktive o zaposlovanju, čeprav so težave tudi pri direktivi o rasni enakosti. Državljani prav tako ne prejmejo dovolj informacij o mogočih sredstvih za pomoč v primeru diskriminacije.

Komisija, države članice, sindikati ter vladne in nevladne interesne skupine morajo storiti vse, da izboljšajo ozaveščenost o pravicah iz omenjenih direktiv, pri čemer morajo države članice neodvisne organe ustrezno financirati za krepitev enakosti in spodbujanje držav članic k zagotovitvi, da pooblastila omenjenih teles zajemajo vse oblike diskriminacije.

Prepogosto so posamezne žrtve diskriminacije tisti, ki se sami borijo proti diskriminaciji brez podpore zagovornikov ali dejanskih pravnih sredstev za sodne postopke, kar se mora spremeniti. Države članice morajo žrtvam diskriminacije zagotoviti, da so samodejno zavarovane in da se jim pomaga v sodnih postopkih. Čeprav se z že zbranimi statističnimi podatki Komisije o diskriminaciji strinjam, menim, da potrebujemo več podatkov in skupni standard za njihovo zbiranje.

Strinjam se z zanimanjem Komisije v zvezi z večkratno diskriminacijo, pri čemer je to eden od razlogov, da pozivam v svojem poročilu k celoviti protidiskriminacijski zakonodaji. Opustiti moramo razdrobljeni pristop. Hierarhija diskriminacije ne sme obstajati. Nova direktiva mora obravnavati diskriminacijo ter dostop do dobrin in storitev na vseh področjih, ki jih zdaj zakonodaja ne zajema, na podlagi člena 13. Obravnavati mora invalidnost, starost, vero ali prepričanje in spolno usmerjenost. Rasa in spol ter zaposlovanje so že obravnavani.

Obžalujem, da se Komisija v zvezi s tem obotavlja, čeprav je komisar Špidla sprejel to obveznost, za kar sem ga zlasti pohvalila, in je Komisija v svojem delovnem programu za leto 2008 sprejela obveznost nastanka horizontalne direktive. Ali nam lahko Komisija pove, na kateri stopnji so ocene učinka, kaj obravnavajo in kdaj bodo objavljene? Kot razumem, bo morda sprejeta le zakonodaja o invalidnosti in ničemer drugem. To je nesprejemljivo, zato smo oblikovali predlog spremembe.

Veliko let sem si prizadevala za zakonodajo v zvezi z invalidnostjo in starostjo na podlagi člena 13, vendar sem zdaj prepričana, da ne smemo izpustiti nikogar. Protidiskriminacija in človekove pravice so temelj Evropske unije, pri čemer mora biti vsak državljan EU obravnavan enako.

Pozivam vas, da glasujete za moje poročilo in, pomembneje, za celovito direktivo o protidiskriminaciji, pri čemer bomo tistim v Komisiji, ki se ne strinjajo s tem, in državam članicam sporočili, da moramo kot Parlament izpolniti vsaj to obveznost ter enkrat za vedno opraviti z diskriminacijo in nesmiselno zamislijo, da je diskriminacija katerega koli dela naše družbe sprejemljiva.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem gospe Lynne za podrobno in aktualno poročilo. Komisija se z vsebino strinja v celoti. Komisija odločno podpira pozive k popolnemu prenosu direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES. Kot veste, je Komisija sprožila nekaj sodnih postopkov, ki vključujejo nekatere države članice, zaradi neskladnosti z zakonodajo in se ne bo obotavljala pri uporabi svojih pooblastil za zagotovitev, da bo zakonodaja EU v prihodnosti strogo skladna, ter doseganju hitrega in sistematičnega napredka pri zadevah, pri katerih se omenjena zakonodaja še ne izvaja.

Komisija priznava tudi, da se mora spremljanje izvajanja obeh direktiv izboljšati. Zato Komisija zdaj obravnava programe za boljše evidentiranje primerov diskriminacije. Resnično pomembno vprašanje je dejanski vpliv na posameznike, ne le abstraktna podoba morebitnega delovanja stvari.

Poročilo prav tako pravilno izpostavlja temeljno vlogo institucij pri podpiranju enakega obravnavanja: so ključne pri spremljanju, zagotavljanju podpore žrtvam in izboljšanju ozaveščenosti o pravicah. Poudarjam ključno pomembnost nevladnega sektorja na tem področju. Komisija podpira širšo vlogo institucij in nevladnega sektorja, pri čemer bodo obravnavali diskriminacijo, ki ni povezana z narodnostjo in spolom.

Kot je navedeno v delovnem programu Komisije za leto 2008, nameravam predložiti predlog spremembe na podlagi člena 13 Pogodbe ES, ki bo razširil obstoječo zaščito pred diskriminacijo na področja zunaj trga dela. To bo vključeno v širši program za možnosti, odnose in solidarnost, ki bo sprejet ob koncu junija.

Potekajo živahne politične razprave o potrebi za dodatno protidiskriminacijsko zakonodajo na ravni EU. Bodimo jasni: ne razpravlja se o tem, ali naj se borimo proti diskriminaciji, ampak o najučinkovitejšem načinu za boj. Ob upoštevanju politične občutljivosti tega vprašanja in daleč od prijaznega odnosa nekaterih držav članic je treba podlago pripraviti zelo previdno.

Na seminarju, ki je potekal 29. aprila pred začetkom izvajanja prenovljenega socialnega programa, smo se strinjali, da potrebujemo bolj poglobljene analize, preden sprejmemo odločitev o najboljšem poteku dogodkov. Ne glede na to, kakšna bo odločitev Komisije v naslednjih tednih, bo sprejeta na podlagi podrobnih analiz. Upoštevala bo vse vidike večkratne diskriminacije ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Najpomembneje je, da bo oblikovana tako, da bo koristila tistim, ki jo potrebujejo.

Na koncu dodajam, da bo Komisija kot nadaljevanje evropskega leta enakih možnosti za vse predstavila sporočilo, ki sprejema konkretne ukrepe za boljšo zaščito pred diskriminacijo v Evropski uniji. Skupaj s sporočilom bo Komisija objavila tudi poročilo o prispevku politik EU k boljšemu položaju Romov.

  Tatjana Ždanoka, pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalki, gospe Lynne, iz odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v imenu odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in socialne zadeve ter svoje politične skupine za odlično opravljeno delo in odlično poročilo.

Diskriminacija žal ostaja ena od najpomembnejših in najbolj razširjenih težav v zvezi s človekovimi pravicami v Evropski uniji. Glede veljavnih protidiskriminacijskih direktiv poudarjam, da zagotavljajo le minimalne standarde. Sramotno je, da nekaj držav članic ni preneslo in ne izvaja niti teh minimalnih standardov. Menimo, da mora Evropska komisija dejavneje uporabljati postopek za ugotavljanje kršitev proti takšnim državam.

Vsi v Evropski uniji morajo biti prepričani, da ne bodo diskriminirani in da imajo učinkovita pravna orodja za boj proti diskriminaciji. Države članice in Komisija morajo dejavno podpirati tudi ozaveščanje in usposabljanje za boj proti diskriminaciji.

Še bolj sem zaskrbljena zaradi drugega problema, kot smo danes slišali. Resnično potrebujemo celosten pravni okvir za boj proti diskriminaciji. Kot sem razumela izjavo komisarja, še ne moremo biti prepričani, da bo to zagotovil delovni program, ki ga je za leto 2008 objavila Komisija in ga trdno podpiramo, pri čemer vsebuje predlog direktive v zvezi z enakim obravnavanjem zunaj zaposlovanja na vseh področjih.

Zame bo res presenetljivo, če bo Komisija nekatera področja izključila iz obsega zaščite. To bi pomenilo, da se zlahka odpovemo svojim vrednotam in takoj po koncu leta enakih možnosti za vse Evropejce preprosto obravnavamo drugače. Tega ne moremo dopustiti.

  Edit Bauer , v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospod predsednik, gospe in gospodje, nasprotovanje diskriminaciji je temeljna človekova vrednota, zato se v tem smislu naša mnenja ne razlikujejo. Evropska ljudska stranka pripisuje poseben pomen protidiskriminacijski politiki. Verjamemo, da imajo države članice nesporno in neizogibno odgovornost zagotoviti, da se noben državljan Evropske unije ne sreča z diskriminacijo.

Skupina se prav tako zaveda, da na žalost ni mogoče vseh težav rešiti z zakonodajo. Za postopno odpravo diskriminacije potrebujemo ustrezno politično kulturo, strpnost v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v javnem življenju, pri komunikaciji, z nacionalne na lokalno raven, pri čemer mora enotno delovati vsa civilna družba.

Kot je pokazala praksa, izvajanje evropskih direktiv o diskriminaciji ni preprosta naloga. Polovica držav članic še ni uspela ustrezno prenesti direktiv v svojo nacionalno zakonodajo ali jih ustrezno uporabljati. Dejstvo je, da je v evropski zakonodaji prava vrzel med členom 13 Pogodbe ES in veljavnimi direktivami. To pomeni, da vse zaščitene skupine, oziroma tiste iz člena 13, nimajo zagotovljenih enakih pravic v okviru evropske zakonodaje v zvezi z dostopom do blaga in storitev.

Vendar Evropska ljudska stranka ne verjame, da je rešitev za premostitev te vrzeli v sprejetju obsežne direktive, ki bi bila težka za izvajanje in neučinkovita. Namesto tega menimo, da je evropska direktiva nujno potrebna za pomoč pri odpravi diskriminacije na nehierarhičen način proti 84 milijonom invalidov, ki živijo v Evropi, da bodo lahko uživali enake pravice v vsej EU.

Ob upoštevanju dejstva, da se povprečna življenjska doba prebivalcev povečuje in kronične bolezni, povezane s starostjo, pogosto škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, se bo število invalidov v prihodnosti še povečalo. Prepričani smo, da bo ta pristop zagotovil učinkovitejšo in bolj praktično pomoč invalidom. Zato bo naša skupina podprla pobudo Evropske komisije s tem ciljem. Hvala.

  Magda Kósáné Kovács, v imenu skupine PSE. – (HU) Hvala, gospod predsednik. Odlično poročilo gospe Lynne temelji na odgovornosti, ki izhaja iz prisotnosti pojava negativne diskriminacije med nami. Ne le, da diskriminacija ni izginila iz Evrope odličnosti, ampak se je glede na raziskavo Eurobarometra še povečala, kar lahko državljani Evrope občutijo. Prav tako želim dodati, da so se s širitvijo pojavile nove oblike groženj diskriminacije, kot je diskriminacija večkratno prikrajšanih ljudi, diskriminacija proti Romom pa dandanes postaja vedno bolj nasilna.

Večina v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve je glasovala v podporo sprejetju horizontalne direktive. Vsi se spominjamo nezaupanja v Parlamentu zaradi novo oblikovane Komisije, pri čemer je to nezaupanje postalo mnenje večine zaradi neprikritih stališč enega kandidata o diskriminaciji. Komisija je takrat obljubila, da bo ukrepala na podlagi svojih pooblastil iz člena 13 Pogodbe ES in uvedla zakonodajo proti vsem oblikam diskriminacije ter oblikovala pravno podlago za obravnavo kršitev.

Prav tako je nujno, da Komisija oceni prenos veljavne zakonodaje Evropske unije s strani držav članic in začne postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neizvršitve prenosa veljavnih direktiv. V zvezi s skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu je nesprejemljivo vzpostavljati katero koli obliko hierarhije v Pogodbi ES ali v prepovedih v zvezi z diskriminacijo, ki bodo navedene v spremembi lizbonske pogodbe. Vprašanja, kdo najbolj trpi, invalidi, istospolno usmerjeni ljudje ali starejši, nismo pripravljeni obravnavati.

Menimo, da je predlog iz poročila gospe Lynne možna pravna rešitev, drugače povedano, pričakujemo splošno, horizontalno direktivo Komisije, čeprav to ne izključuje, ampak bo postalo nujno, oblikovanja posebnih določb za različne sektorje in druge primere.

Menim, da je to tudi v skladu s stališči evropskih državljanov, ki so ali lahko postanejo žrtve diskriminacije. Najlepša hvala.

  Bernard Lehideux, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa Lynne, vaše delo in zavezanost za to ključno dokumentacijo sta bila izjemna. Bil sem eden prvih iz naše skupine, ki je to opazil v odboru za zaposlovanje in socialno delo, pri čemer se vam najlepše zahvaljujem.

Zaščitna zakonodaja deluje le, če se učinkovito uporablja. Zato, gospa Lynne, sem tudi sam zaskrbljen zaradi slabega izvajanja direktiv, ki prepovedujejo diskriminacijo, v nekaterih državah članicah. Te razmere so nesprejemljive, pri čemer mora Komisija učinkovito in preudarno ukrepati. Na tem področju ne bomo dopuščali nobene prizanesljivosti.

Zaščitna zakonodaja je prav tako neuporabna, če je dejansko ne morejo uporabljati tisti, katerim je namenjena. Zato verjamem, tako kot vi, da moramo žrtvam diskriminacije dejansko zagotoviti dostop do informacij in sredstev za svojo obrambo. To je odgovornost držav članic in zato se, ponavljam, ne sme dovoliti malomarnosti.

Vendar je to predvsem zaradi celostnega pristopa do diskriminacije, za katerega se zavzemate, čeprav vaše poročilo pomeni ključen korak. Odkrito podpiram vašo zahtevo po celoviti direktivi za boj proti vsem oblikam diskriminacije. Prepričan sem, kot vi, da je enoten pristop bistven, ob upoštevanju vseh razlogov za diskriminacijo. Člen 13 ne zahteva neukrepanja ali neusklajenega ukrepanja, ampak poziva k ukrepanju.

Komisar, gospe in gospodje, pozabite svoje strahove in teoretične razprave. Predlog celovite direktive je nujen in pomeni zdrav razum. Velika večina nas to verjame in vas poziva, gospod komisar, da poslušate.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tudi mi pozdravljamo poročilo gospe Lynne in popolnoma podpiramo zavezanost celoviti direktivi ter jo obravnavamo kot del kulturne spremembe, ki jo omenja gospa Bauer. Vendar lahko slišimo pokanje jajčnih lupin ob poskusih napredovanja Komisije v zvezi s tem in pozivamo Komisijo, naj bo pogumna in zares prevzame to vprašanje.

Menimo, da je za nas pomembno imeti celovito zakonodajo. Na primer, zakonodaja bi odpravila nekatere vrzeli prek katerih rasisti in ksenofobi poskušajo izkoriščati versko diskriminacijo, da bi prikrili svoje rasistične odnose.

Pomembno je, da se znebimo nekaterih poljubnih razmejitvenih točk, na primer za presejevanje in zdravstvo, na podlagi starosti in ne dokazov.

Potem lahko popolnoma podpremo poročevalko pri želji za proaktiven pristop v zvezi z ljudmi, ki se zavedajo svojih pravic in so jim dostopne. Prek potrebe po učinkoviti pravni pomoči in močnih neodvisnih organih.

Zato pozdravljamo to poročilo in ga podpiramo v sedanji obliki.

  Jan Tadeusz Masiel, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, čestitam gospe Lynne za praktično poročilo o tej pomembni temi. Vendar sem malce presenečen nad jezikom, v katerem je napisano, ker me malo spominja na jezik totalitarizma. Če ne bi vedel, da je poročevalka poslanka skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi mislil, da je to poročilo zagotovo napisal nekdo iz komunistične stranke. Menim, da je razpravljanje o podrobnostih, kot se je zgodilo v tem primeru, nevarno, prav tako določanje katerih oblik diskriminacije se ne sme dovoliti in kako se moramo vesti, namreč, diskriminacije preprosto ne bi smelo biti. Človeštvo je oblikovalo vsa svoja pravila in prepovedi v desetih zapovedih, ki so zgoščeno določena: ne ubijaj, ne nečistuj. Morali bi reči: ne diskriminiraj in ostalo prepusti občutljivosti in pristojnosti skupin ljudi ter državam članicam. Vendar menim, da je to poročilo sprejemljivo, če predvidevam sprejetje predloga spremembe št. 7 skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, poročilo Liz Lynne poudarja potrebo po celovitem zakonodajnem okviru, ki bi preprečil diskriminacijo zunaj delovnega mesta in vključeval veliko tem.

V Evropski uniji so vsak dan diskriminirani milijoni ljudi, starejši in tudi druge skupine, ker poskušajo dostopati do storitev zdravstva, izobraževanja in prevoza, poskušajo skleniti zavarovanje ali zaprositi za posojilo.

Iste skupine so imele težave v zvezi z zaposlovanjem pred uvedbo strožje zakonodaje na evropski ravni. Učinkovita zakonodaja na ravni Evropske unije je spremenila odnos delodajalcev. Evropska direktiva je prisilila države članice, da odpravijo diskriminacijo v zaposlovanju, čeprav je treba opraviti še veliko dela. Na evropski ravni je treba oblikovati celovito zakonodajo, da se okrepijo pravice ljudi na ravni blaga in storitev.

Pohvaliti želim poročevalko za poročilo in prosim kolege poslance, da glasujejo proti predlogom sprememb, ki ogrožajo varstvo človekovih pravic.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Gospod predsednik, zadnjih devet let sem sedel v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ob svoji najuglednejši kolegici iz regije West Midlands v Združenem kraljestvu, sedanji poročevalki Elizabeth Lynne.

Skoraj brez izjeme smo se strinjali o domala vsakem vprašanju, pri čemer ni bilo potrebe po pogajanjih o kompromisnih predlogih sprememb, ker smo že dosegli medsebojni sporazum.

Domnevam, da mora za vsako pravilo obstajati izjema, pri čemer je to poročilo, na moje veliko presenečenje, ravno ta izjema. Odkrito rečeno menimo, da je največje razočaranje to, da politično nastopanje ovira reševanje prave težave.

Naj takoj povem, preden nekateri poslanci z leve strani začnejo z običajnim izkrivljanjem, da vsi desnosredinski poslanci preziramo diskriminacijo v vseh oblikah. Vsi desnosredinski poslanci želimo poiskati praktične načine pomoči za odpravo diskriminacije in bi načeloma podprli posebno direktivo za pomoč invalidom, kot jo zdaj obravnava Komisija.

Vendar smo odločni, da bo celovita in obsežna direktiva EU proti diskriminaciji, ki je dejansko odprto vabilo Komisiji, da oblikuje še eno „univerzalno“ zakonodajo EU na zelo občutljivem področju, premalo učinkovita za reševanje sedanjih težav in bi lahko bila celo škodljiva. Vložili smo svoje predloge sprememb v podporo tej točki.

Medtem ko so lahko nekateri vidiki stalne diskriminacije še vedno težavni, je po našem mnenju predlog o bolj splošni zakonodaji EU kot rešitev popolnoma zgrešen. Sedanjo zakonodajo EU o diskriminaciji je še vedno težko izvajati v praksi. Preden se lotimo nadaljnjih direktiv EU, je treba bolje izvajati sedanjo zakonodajo in bolje razumeti težave pri izvajanju.

Dodatna zakonodaja ne bo odpravila večine diskriminacije, kot je prejšnji teden jedrnato navedla ena od organizacij iz Združenega kraljestva. Veliko bolje bi bilo porabiti čas za večkulturne, večverske dogodke, ki spreminjajo dojemanje ljudi. S tem se strinjamo.

Naj se zahvalim Komisiji za premišljene uvodne pripombe in povem, da z veseljem pričakujemo pravočasen odgovor Komisije.

  Stephen Hughes (PSE). – Gospod predsednik, menim, da kritika Philipa Bushill-Matthewsa poudarja kako dobro je poročilo Elizabeth Lynne. Menim, da ji je treba čestitati. Poročevalka je opravila zelo dobro delo ter poudarila nizko raven izvajanja in prenosa obeh direktiv, sprejetih leta 2000, o tveganju in diskriminaciji na področju zaposlovanja.

Vendar ste takrat, gospod komisar, vi in odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, priznali, da diskriminacija presega zidove pisarn ali tovarn. Takrat smo prepoznali potrebo po splošnejšem ukrepanju za uvedbo horizontalne direktive za boj proti vsem oblikam diskriminacije v celotni družbi. Javno ste izjavili, da podpirate idejo, pri čemer se je vaš predsednik, predsednik Barroso, javno zavezal horizontalni direktivi.

Zato smo zelo zbegani, ko slišimo, da se Komisija umika, ponovno odloča ali osredotoča le na invalidnost. Slišal sem, da se v Komisiji zdaj obravnavajo tri možnosti: horizontalna direktiva, ki je še veljavna, drugič, posebna direktiva o invalidnosti, ali tretjič, direktiva o invalidnosti in še eni obliki diskriminacije.

Ne vem, v čem je smisel zadnje možnosti. Komisar, zdaj potrebujemo odločnega zagovornika za horizontalno direktivo, kateri ste se zavezali. Kot je rekla Elizabeth Lynne, v Evropski uniji ne sme biti nobene hierarhije v zvezi z oblikami diskriminacije. Vsi državljani Evropske unije so enaki in se morajo obravnavati kot enaki. Diskriminacije ne smemo sprejemati pod nobenim pogojem, na nobenem področju naše Skupnosti.

Prejšnji teden sem na sestanku v Bruslju slišal, kar ste danes tudi sami nakazali, komisar, in prav tako Philip Bushill-Matthews, da ne smemo ukrepati, ker je bil sprožen postopek za ugotavljanje kršitev v veliko državah članicah zaradi neupoštevanja prejšnjih direktiv. Tega argumenta ne moremo sprejeti. Državam članicam ne moremo omogočiti, da nas prisilijo k tako počasnem ukrepanju v zvezi z izvajanjem in uporabo. Komisar, vi imate pravico do pobude. Vi morate izvajati to pravico. Ukrepati moramo strogo. Vi morate ukrepati strogo, da zagotovite popolno skladnost in državam članicam preprečite dogovarjanje, ki bi povzročilo počasno ukrepanje.

Prav tako se moramo jasno osredotočiti na potrebo po pravnih sredstvih in izvrševanju, pri čemer bodo boljša pravna sredstva zagotovila, da bodo države članice dejansko popolnoma upoštevale direktive, sprejete leta 2000. V celoti pozdravljam poročilo Elizabeth Lynne.

  Predsednik. − Za trenutek želim prekiniti razpravo in pozdraviti, v imenu vseh v Parlamentu, različne skupine obiskovalcev na galeriji. Nadaljujmo z razpravo.

  Sophia in 't Veld Veld (ALDE). – Gospod predsednik, leta 2004 je Evropska komisija dobila dovoljenje Evropskega parlamenta le s slovesno obljubo, da bo zagovornica temeljnih pravic. Vendar navidezna podpora enakosti ni dovolj dobra. Državljani EU morajo dobiti pravne instrumente za zagotavljanje svojih pravic na sodišču. Zdaj Evropska komisija razburjeno išče izgovore za izogibanju splošne prepovedi diskriminacije, na primer, da potrebujemo več študij, kot da ne vidimo diskriminacije, ki se dogaja povsod, ali da ni soglasja s Svetom, vendar to Evropski komisiji nikoli ni preprečilo predložitve svojih predlogov na drugih področjih, kot je energetska politika. Ne smemo pozabiti, da je diskriminacija že prepovedana na podlagi Pogodb, vendar če je pravno ne uredimo, bodo to namesto nas storila sodišča. Zato pričakujem, da bo Evropska komisija prevzela svojo odgovornost in se zavzela za pravice evropskih državljanov, namreč, če je treba horizontalno direktivo zavrniti, naj se jo zavrne v Svetu in ne v Komisiji.

(Ploskanje.)

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa in ’t Veld je jasno povedala, zato lahko le še enkrat poudarim: okvirno direktivo potrebujemo za zagotavljanje enake zaščite pred diskriminacijo vsem ljudem. Na primer, ni sprejemljivo, da imajo istospolno usmerjeni ali starejši manj človekovih pravic kot ljudje iz priseljenskih družin. Te razmere moramo nujno odpraviti.

Razen tega vas lahko le še enkrat opozorim, da je sam gospod Barroso obljubil, ko je zbiral glasove Parlamenta za potrditev Komisije, vzpostavitev te okvirne direktive. Kot Nemka lahko rečem, da se mi zdi ravnanje nemške vlade nesramno. V Nemčiji obstaja zakon, ki enako ščiti vse lastnosti, vendar vlada na evropski ravni izvaja kampanjo proti okvirni direktivi brez tehtnih razlogov. Menim, da je to pravi populizem v škodo človekovih pravic.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, boj proti diskriminaciji, na podlagi veroizpovedi, spola ali invalidnosti, je eden od stebrov, na katerih temelji Evropa. Ta politika je določena v vseh Pogodbah in v zakonodaji.

V zvezi z bojem proti neposredni ali posredni diskriminaciji na podlagi spola, se je ta politika izkazala za popoln uspeh v Evropski uniji. Zdaj lahko preverimo razmere glede direktiv in pogodb ter nato ugotovimo, čeprav imamo najbolj zapleten zakonodajni postopek na svetu, da politika ne deluje dobro.

Nato imate dve možnosti. Možnost opozicije je uvesti novo, široko zasnovano strategijo in rešiti težave na ta način. Menim, da tega ni mogoče storiti na tak način. To je dokazala zakonodaja iz leta 2000, v okviru katere so bili sproženi postopki za ugotavljanje kršitev proti 10 državam članicam, vključno z Nizozemsko, zaradi nejasnosti pri delovanju nekaterih določb v njihovi zakonodaji o enakem obravnavanju. Tudi nova, široko zasnovana zakonodaja ne bo pomagala, zato bo torej vse to le govorjenje.

Vedno bolj se moramo osredotočiti na miselnost in na akcijske programe ter zagotoviti, da se diskriminacija, tudi posredna, ne dogaja več. Zagotoviti moramo izboljšanje izvajanja in nato bomo morali poiskati rešitev za težave, ki jih je mogoče jasno opredeliti, in sicer težave invalidov.

Iskreno podpiram ugovor gospe Bauer in ugovore veliko poslancev iz naše skupine, zato upam, da se bo naša sijajna zakonodaja zdaj dejansko uporabljala v praksi. Najlepša hvala.

  Lissy Gröner (PSE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Lynne za poročilo, ki je bilo pripravljeno ob pravem času. Nekaj besed za vse poslance skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov: razlikovanje v plačah v zvezi z ženskami je bilo vključeno v Pogodbo v zadnjih 40 letih, vendar se ni nič bistveno spremenilo. Če želite v skupini PPE-DE vztrajati pri vaši zavrnitvi horizontalne direktive, mi je jasno, da vaše vrednote in načela zadevajo lepe besede in praznovanja v Evropski uniji. Pravzaprav sploh nočete enakega obravnavanja. Na primer, sprejemate diskriminacijo proti gejem in lezbijkam. Želite, da je taka politična kultura. Ne, s tem se ne strinjam.

Enake možnosti obsegajo vsa merila člena 13, pri čemer je treba večkratno diskriminacijo prav tako vključiti. Protidiskriminacijska politika je lahko verodostojna, če sama ne povzroča dodatne diskriminacije. V Evropski uniji se je pojavilo veliko postopkov in ukrepov. To je bila le propaganda za izogibanje nekaterim minimalnim standardom. Države članice, ki so se nenadoma ob tem ustavile, morajo pohiteti. Postopki za ugotavljanje kršitev so bili sproženi, tudi proti moji državi, Nemčiji.

Zdaj pozivam Komisijo, vsakega posameznega komisarja, da jasno izrazi svojo podporo pregledni horizontalni direktivi in prepreči hierarhično ureditev človekovih pravic v Evropski uniji. Politiko EU moramo izvajati v skladu s Pogodbo. Člen 13 je del Pogodbe in ga je zato treba vključiti v vse to, kot navaja poročilo gospe Lynne.

  Marco Cappato (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Lynne za opravljeno delo. Parlament bo ponovno pozval k horizontalni direktivi. Komisar Špidla, to se bo zgodilo že devetič. Ker Parlament zahteva ta postopek že devetič, bi danes pričakovali večjo jasnost od Komisije v Parlamentu, delno zato, ker pomeni zavezanost predsednika Barrose, in delno zato, ker verjamemo v postopek ocene učinka, ki poteka.

Iskreno rečeno je zamisel nekaterih poslancev iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov nerazumljiva. V preteklosti je bila levica upravičeno kritizirana, ker je želela razdeliti družbo v gospodarske družbe in njihova predstavništva. Vendar se zdi, da prav to zdaj poskušate: za invalide da, ker je to bolj politično korektno, za druge oblike diskriminacije pa ne, raje počakajmo.

Gospa Oomen-Ruijten ni prisotna, vendar levica včasih rada reče, da sta potrebna več kot le dva zakona za spremembo vedenja. Tokrat to slišimo od poslancev skupine PPE-DE. Razpravljajmo o posameznih pravicah in o tem, kako ne smemo biti ena družba, ena manjšina proti drugi, ampak moramo zagotoviti nediskriminacijo vsem državljanom. To je smiselno in to zahtevamo od vas. Iskreno rečeno ne potrebujemo ukrepov, ki so bolj naklonjeni eni kategoriji kot drugi. Državljani EU tega ne potrebujejo.

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi z eno zadevo smo se vsi strinjali: nasprotujemo vsem oblikam diskriminacije. To moram pojasniti na samem začetku. Vendar obstajajo različni pristopi za doseganje tega cilja. Menim, da zaščita proti diskriminaciji ne more biti dokončno bolje urejena na evropski kot na nacionalni ravni. Tudi pri tem se pričakuje usklajevanje z načelom subsidiarnosti. Veliko področij življenja zdaj urejajo protidiskriminacijski predpisi EU. V zadnjih letih so bile sprejete štiri protidiskriminacijske direktive: direktiva o rasni enakosti, direktiva o zaposlovanju, direktiva o enakem obravnavanju in direktiva o enakem obravnavanju moških in žensk.

Zdaj se izvaja več postopkov o ugotavljanju kršitev proti državam članicam zaradi težav pri prenosu Pogodbe. Pravzaprav tudi zdaj potekajo postopki proti 20 državam, to je tri četrtine držav članic EU. Zdi se, da je ob tem precej pravne negotovosti. Nov, obsežen in preveč preprost pristop v obliki okvirne direktive je napačen odziv na takšno pravno negotovost. Najprej je treba preučiti sedanje težave, preden Komisija predlaga nove direktive.

Sicer bo rezultat več birokracije, več stroškov za državljane in manj pravne jasnosti, kar ne koristi nikomur, zlasti ne boju proti diskriminaciji. Zato sem, tako kot moja skupina, proti členom iz poročila gospe Lynne, ki pozivajo k okvirni direktivi, torej horizontalni direktivi. Če se bodo druge skupine uveljavile in se bo zahteva po okvirni direktivi ohranila, bom prisiljena glasovati proti poročilu, ne zato, ker sem proti zaščiti pred diskriminacijo, ampak zato, ker je po mojem mnenju okvirna direktiva na evropski ravni napačen korak. Na področju invalidnosti so vse države članice in tudi Evropska skupnost podpisale konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidnih oseb. Zato moramo in bomo izpolnili svoje obveznosti. Vendar s sprejetjem še ene nejasne in puhle okvirne direktive ne bomo pomagali nikomur.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, ko sem bil soporočevalec v tem parlamentu za direktivo o rasni enakosti iz leta 2000, je portugalsko predsedstvo obljubilo, da ne bo hierarhije diskriminacije in da bomo nadaljevali z nadaljnjo zakonodajo.

Predsednik Barroso je 26. oktobra 2004 v tem parlamentu in med tem mandatom Komisije obljubil okvirno direktivo, pri čemer citiram, „o vseh oblikah diskriminacije“. To obljubo je ponovil v letni strategiji politik za leto 2008. Zdaj je čas za izpolnitev obljube.

Rekel bi, da za namerno zavlačevanje držav članic v nekaterih primerih pri izvajanju nediskriminacije na področju zaposlovanja ni izgovora, vendar to je izgovor, pri čemer Komisija ne sme dovoliti, da najpočasnejši narekujejo hitrost ostalim.

Pred dvema tednoma sem srečal zveznega ministra Zypriesa v Nemčiji in ministra Folletta v Britaniji. Oba sta pripravljena na pogovore. Ponudite jima temo za pogovore.

Ponosen sem, da smo zbrali 1,3 milijona podpisov za zakonodajo o invalidnosti. Vendar kot predsednik medskupine Parlamenta za invalidnost uradno izražam svojo podporo horizontalni direktivi. Ne boste delili in vladali.

Končno, ni dobro, da konservativci izjavljajo, da prezirajo diskriminacijo na podlagi veroizpovedi, starosti ali spolne usmerjenosti in nato glasujejo proti zakonodaji, ki temelji na tem, ter zanikajo enake pravice Evropejcem, gejem, mladim in starejšim ter verskim manjšinam. Zveza industrijskih in delodajalskih organizacij Evrope (Business Europe) se mora sramovati, da je v predložitvi za posvetovanje s Komisijo z dne 12. oktobra 2007 navedla: „ Business Europe meni, da ni dokazov o diskriminaciji na podlagi katerega koli vzroka iz člena 13“. Testna skupina podjetij Komisije je navedla, da je 89 % od 293 podjetij v raziskavi dejalo, da si želijo zakonodajo EU o enakem varstvu. Podjetja si to želijo, Parlament bo o tem glasoval, Evropa to potrebuje.

(Ploskanje s sredine in leve strani dvorane.)

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe Lynne za porabljeni čas za temo o protidiskriminaciji in se popolnoma strinjam z njo do določene mere. Seveda, drage gospe Lynne, Schroedter, Gröner in gospa in ’t Veld, vse mislite dobro, vendar si konec koncev ne delate nobenih uslug, če zdaj pozivate k še eni direktivi proti diskriminaciji, ki presega to, kar že imamo v Evropi.

To govorim premišljeno in zelo odkrito kot homoseksualec: ljudem, ki jih želite zaščititi, ne delate nobenih uslug. Konec koncev bomo imeli zelo daljnosežne protidiskriminacijske predpise proti ljudem, ki jih želite zdaj zaščititi. Kako je to mogoče? Če protidiskriminacijo razširimo na področje blaga in storitev ter na prenos dokaznega bremena, bomo ustvarili razmere prikrite diskriminacije. Zelo malo delodajalcev bo pripravljeno odkrito razpravljati o diskriminaciji. Z iskalci zaposlitve, ki pomenijo potencialno tveganje, morda zaradi svoje fotografije v potnem listu, v primeru dvoma delodajalec ne bo več vzpostavljal stika.

Nazadnje ljudem ne delamo nobenih uslug. Namesto tega moramo biti zaskrbljeni zaradi dejstva, da se veljavna protidiskriminacijska direktiva spreminja in spremljati, kako uspeva. Če ustvarimo zapleteno birokracijo in tožbe ter pravno negotovost, bo odobravanje protidiskriminacijskih predpisov med ljudmi v Evropski uniji upadlo.

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na voljo imam tako veliko časa, zato upam, da ga bom dobro izkoristil, ker sem navajen govorili le eno minuto. Slišal sem kolega gospoda Bushill-Matthewsa, da se vedno strinja z gospo Lynne in da za vsako pravilo obstaja izjema, vendar je tokrat njegovo stališče popolnoma drugačno.

Svojemu prijatelju gospodu Bushill-Matthewsu moram povedati, da se tudi mi vedno strinjamo, vendar moram tokrat, brez izneverjenja tradicionalni usmerjenosti o vseh odločitvah, reči, da obstaja izjema, ker popolnoma podpiram predlog za horizontalno direktivo, ki jo je Komisiji posredovala gospa Lynne. Kako bi lahko nasprotoval, če sem zadnjih 40 let opazoval diskriminacijo prebivalcev v Italiji, kjer živim, na podlagi starosti, pri čemer so starejši prikrajšani svojih pravic le zato, ker so stari?

Zlasti se sklicujem na dejstvo, da v Italiji obstaja zakonodaja, ki navaja, da so invalidi, če so mladi, upravičeni do pravic, medtem ko starejši invalidi z enako stopnjo invalidnosti niso upravičeni do teh pravic. Ne razumem, kako lahko čakamo še več let, preden bomo imeli pravno možnost, kot je razložila gospa in’t Veld, da bodo sodišča izvajala spoštovanje pravic, ki jih dodeljuje člen 13 amsterdamske pogodbe vsem državljanom Evropske unije.

  Zita Gurmai (PSE) – (HU) Gospe in gospodje, evropska enotnost ne temelji le na gospodarstvu, ampak tudi na veliko pomembnih vrednotah. Te vrednote vključujejo nedotakljivost človekovega dostojanstva, svobodo, odgovornost, solidarnost, raznolikost in upoštevanje načela nediskriminacije. Prav tako vključujejo strpnost in medsebojno spoštovanje.

Razen izjav o politiki je pomembno, da se ta načela določijo v zakonodaji na način, ki zagotavlja, da razlikovanje na podlagi diskriminacije ni več mogoče in da so ljudje celovito zaščiteni. Evropski projekt bo uspešen le, če bomo lahko skupinam prikrajšanih ljudi v družbi zagotovili izvajanje njihovih pravic. Celovito vključevanje teh skupin je v našem skupnem interesu, pri čemer moramo sprejeti ustrezne ukrepe za uresničitev tega cilja.

Zato je v interesu vsake države članice, da zagotovi, da se vse določbe direktiv ES 2000/43 in 2000/78 v celoti natančno in učinkovito prenesejo ter se ustrezno izvajajo v praksi, s čimer bo prenos direktiv v nacionalno zakonodajo resnično koristil skupinam prikrajšanih ljudi.

Zakonodaja ima vrednost le, če se jo izvaja v praksi. Spremljanje izvajanja zakonodaje je zlasti pomembna naloga, ki ji je treba nameniti posebno pozornost na ravni držav članic in na ravni Skupnosti. Oblikovati moramo mehanizme za nadzor, ki nam bodo omogočili vodenje študij o vplivu. Vključiti moramo nevladne organizacije, ki lahko zagotovijo dejanski odziv, in z njimi začeti socialni dialog. Prepričana sem, da je gospod Barroso leta 2004 na začetku svojega mandata verjel v svoje besede. Naj še naprej verjame vanje.

  Marian Harkin (ALDE) – Gospod predsednik, komentirati želim dva vidika tega odličnega poročila Elizabeth Lynne. Popolnoma podpiram poziv državam članicam in drugim pomembnim udeležencem, da zbirajo, pripravljajo in objavljajo obsežne, točne, primerljive, zanesljive in ločene statistike o diskriminaciji ter jih nato objavijo tako, da bodo preprosto razumljive javnosti. Menim, da bodo na ta način državljani sami prepoznali potrebo po spremembi. Popolnoma podpiram poziv po celoviti in obsežni direktivi. To je področje na katerem lahko EU doseže strateško spremembo ob izvajanju zakonodaje.

Končno, ob upoštevanju lizbonske pogodbe sem bila zelo zadovoljna, ko sem prejšnji teden slišala pripombe slovenskega predsedstva o delovnem programu 2008 v zvezi z njihovim odzivom na kampanjo za milijon podpisov za invalidnost. To pomeni, da predsedstvo in, upajmo, Komisija poslušajo državljane in upoštevajo njihovo zaskrbljenost. To je zelo spodbuden znak za državljansko pobudo iz lizbonske pogodbe, vendar želim ponovno opozoriti na močno podporo celoviti direktivi. Hierarhija diskriminacije ne sme obstajati.

  Pier Antonio Panzeri (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram delo, ki ga je dosegla gospa Lynne. Moram povedati, da ta razprava poteka ob zanimivem času za Evropo. Želim si, da bi se Komisija in vi, gospod komisar, tega popolnoma zavedali, česar se zdaj ne, kot izgleda.

To vprašanje ne zadeva le napredka, ki je bil dosežen v zvezi z enakimi možnostmi in nediskriminacijo glede zaposlovanja in delovnih pogojev, namreč, osrednje vprašanje je potreba po horizontalni direktivi o enakem obravnavanju, ki zajema vsa področja diskriminacije. V Evropi nastaja okolje nestrpnosti in sovražnosti. To že povzroča etnično diskriminacijo, le poglejte priseljevanje in Rome. Bog nam pomagaj, če bomo to prezrli.

Zato obstaja nujna potreba po celoviti direktivi, ki bi zajemala vse oblike diskriminacije za dokončanje protidiskriminacijskega paketa iz člena 13 Pogodbe. Prav tako bo pomagala izboljšati raven medkulturnih srečanj v Evropi, pri čemer takšna srečanja izboljšujejo kakovost kulture in so pomembna ter zdaj nujno potrebna.

Zato vam pravim, gospod komisar in Komisija, da pokažite malo več političnega poguma, ker ga do zdaj sploh niste imeli.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospod predsednik, zaposlovanje je eden od glavnih dejavnikov pri vključevanju v družbo. Kljub temu brezposelnost v veliko skupinah, zlasti med ženskami, invalidi, etničnimi manjšinami, priseljenci, starejšimi in mladimi, ki vstopajo na trg dela, ostaja na nesprejemljivo visoki ravni.

Dejstvo, da je mogoče v nekaterih državah članicah opaziti bistvene pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES ter pomanjkanje informacij, ki so namenjene državljanom EU, v zvezi z možnostjo pravnega ukrepanja v primeru diskriminacije, je vzrok za zaskrbljenost. Za vlade držav članic je pomembno, da čim prej odpravijo ovire, ki jih povzroča diskriminacija v postopku zaposlitve na trgu dela.

Javne agencije imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in nediskriminacije, ker morajo države članice v skladu s členom 13 Pogodbe ES zagotoviti poln, pravilen in učinkovit prenos ter ustrezno izvajanje teh direktiv, da boj proti diskriminaciji v Evropski uniji poteka v okviru ukrepov, ki so usklajeni z odločnim pristopom boja proti diskriminaciji.

  Metin Kazak (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, sprejetje in izvajanje celovite protidiskriminacijske zakonodaje v državah članicah Evropske unije je stvaren dosežek in kaže, kako občutljiva je družba pri spoštovanju načel enakega obravnavanja vseh državljanov, ne glede na njihov etnični izvor, veroizpoved, spol, starost, zdravstveno ali finančno stanje.

Podpiram poziv gospe Lynne v njenem poročilu za sprejetje celovite direktive brez kakršne koli hierarhije načel protidiskriminacije. Vendar moramo upoštevati, da je v Evropi diskriminacija proti posameznikom, ki pripadajo etničnim ali verskim manjšinam, še vedno najpogostejša oblika kršenja temeljne pravice do enakopravnega obravnavanja, kot vseh ostalih državljanov.

V določenih državah članicah sovražni govor, islamofobija in druge oblike ksenofobije, ki jih sprožajo stereotipi, predsodki in klišeji iz preteklosti, povzročajo prikrit diskriminatoren odnos do etničnih ali verskih manjšin. Zato Evropski parlament poudarja usmerjanje pozornosti Komisije in držav članic …

(Predsednik je prekinil Metina Kazaka.)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vsi se močno strinjamo, da se je treba proti diskriminaciji boriti z vsemi možnimi ukrepi. Zato se je Evropski parlament večkrat opredelil za podporo sprejetju nove direktive. Obstajajo že štiri takšne direktive, pri čemer je ena dejansko zaključena v fazi osnutka. To pomeni, da pokrivamo zelo širok spekter protidiskriminacijskih ukrepov.

Ti ukrepi se bodo zdaj končno izvajali. Poteka 28 postopkov za ugotavljanje kršitev, kar pomeni poziv državam članicam, da končno izvajajo to, kar je bilo odločeno v tem parlamentu. Nasprotujem sprejetju drugega koraka še pred sprejetjem prvega, in sicer sprejetje še ene nove direktive z ogromno novimi ovirami, pri čemer se zahtevajo uradi za enakopravnost. To ponovno pomeni še več birokracije. Dejstvo, da je treba z zakonom nevladne organizacije vključiti v vso zakonodajo, ne prispeva k napredku v zvezi s pogajanji itd. Če zagovarjamo protidiskriminacijo, moramo za vselej zagovarjati izvajanje tega, kar zdaj pomeni zakonodajo v državah članicah.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, komentirati želim nesprejemljivo diskriminacijo proti nosečnicam, zlasti glede na demografski upad v Evropi. Kljub zakonskim prepovedim delodajalci zahtevajo, da mlade ženske, ki se prijavljajo na delovna mesta, predložijo zdravstveno potrdilo, da niso noseče. Če tega potrdila ne predložijo, izgubijo možnosti za zaposlitev. To je težavno, vendar nujno področje delovanja za inšpektorat za delo. Z diskriminacijo se srečujejo tudi družine z majhnimi otroci. V takšnih družinah je običajno povprečni dohodek na osebo bistveno nižji kot v družinah z materami samohranilkami. Na drugi strani so običajno družinski prejemki in socialna pomoč v tem primeru nižji, davki pa so višji. Običajno ljudje ne omenjajo teh težav, ko govorijo o diskriminaciji.

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) V pričakovanju horizontalne direktive lahko ugotovimo, da imamo evropsko in nacionalno zakonodajo proti diskriminaciji, številne politične zaveze in tudi posebne institucionalne mehanizme. Kljub optimističnemu videzu je stopnja prenosa, izvajanja in učinkovitosti sprejetih ukrepov še vedno zelo nizka v veliko državah članicah. Za doseganje enakosti med moškimi in ženskami je bistveno primerno plačano delovno mesto.

Zato predlagamo, da Komisija začne celostni načrt pozitivnih ukrepov za trg dela, da se zmanjša umetno ustvarjeno delitev glede na spol na trgu dela in strukturne razlike v plačah, ki še vedno obstajajo med panogami, ki se obravnavajo kot ženske oziroma moške. V tem načrtu uvedba razsežnosti spola v oblikovanje evropskega, nacionalnih in lokalnih proračunov pomeni bistveni instrument za zmanjšanje strukturnih razlik in izvajanje načela enakega plačila za enako delo.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, v svojem govoru je poročevalka povedala, da je treba vsakega državljana EU obravnavati enako. Na žalost se zdi, da poročevalka sama v to ne verjame. Če bi to verjela, potem bi to poročilo močno kritiziralo dejstvo, da EU z odstopanjem dovoljuje diskriminacijo na podlagi veroizpovedi v mojem okrožju na Severnem Irskem, še posebej diskriminacijo protestantov, ki se želijo pridružiti policijskim službam na Severnem Irskem.

Da, v takšni EU je izražanje verske diskriminacije sankcionirano na tak način. Torej, kadar slišim visoko zveneče izjave proti diskriminaciji, se spomnim veliko mladih protestantskih volivcev, ki so se želeli pridružiti policiji in so dosegli boljše rezultate od rimskokatoliških kandidatov, vendar niso bili izbrani, ker je diskriminacija zakonita, zagotovljena v zakonodaji. Torej, dokler ne dobimo horizontalne zahteve proti diskriminaciji …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Komisar, gospod predsednik, gospe in gospodje, enakopravnost v očeh zakona in zaščita pred diskriminacijo sta človekovi pravici vsakega človeka, to zahtevajo ustave naših držav članic, vseh držav članic. Kljub temu državljani niso varni pred diskriminacijo. Na primer, splošno enakost pravic v zaposlovanju ureja zakonodaja Skupnosti, vendar smo manj poudarili usklajenost z njenim izvajanjem. Kako lahko sicer razložimo letne javne študije Eurostata, ki kažejo na velike razlike med plačami moških in žensk v državah članicah? V moji državi, Estoniji, je razlika 27 % v škodo žensk. To je stanje izpred več kot deset let, pri čemer se še ni nič spremenilo.

Zagotavljanje zaščite te pravice je prav tako pomembno kot pravosodna ureditev zadeve. To moramo obravnavati in po potrebi vzpostaviti sodne postopke za kršitve. Naši državljani potrebujejo pravno varnost.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, čestitam gospe Lynne za to direktivo, ker sem v evropskem letu medkulturnega dialoga, s ciljem spodbujanja medsebojnega razumevanja in proslavljanja raznolikosti Evrope, izjemno presenečena in osupla na ravnijo sedanje diskriminacije, ne le na podlagi rase, ampak tudi invalidnosti, spola, spolne usmerjenosti in starosti. Diskriminacija ni le težava na trgu dela, ampak tudi na področju nepremičnin, izobraževanja, javnih in zasebnih storitev ter celo veroizpovedi.

Zlasti sem zaskrbljena zaradi razlike med ravnmi vključevanja manjšin v različnih državah članicah, kot navaja indeks politike priseljevanja. To kaže na neuspešno izvajanje in uveljavljanje najnižjih standardov protidiskriminacije, ki smo si jih prizadevali vzpostaviti v vsej EU. Pozivam Komisijo, da prevzame to zadevo, ne le v državah članicah, ampak tudi za odločnejše ukrepanje v okviru institucij EU.

Končno, pred evropskimi volitvami sprašujem, kako si ta parlament prizadeva postaviti zgled za preostalo Evropo v zvezi s protidiskriminacijo. Še vedno je le 30 % poslancev žensk in le 9 poslancev ni belopoltih.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, kaj je učinkovito proti diskriminaciji in podpira zaščito invalidov? Kampanje za ozaveščanje, informacije, delovanje, vendar ne centraliziranje pravnih vprašanj z novo zakonodajo EU. Papirnati tiger namesto celovite horizontalne direktive? Pomembno je izvajati veljavne štiri direktive. Le v Nemčiji se s tečaji usposabljanja, ki so bili nujni kot del splošnega zakona o enakosti, povzročajo stroški nad 1,7 milijarde EUR na leto.

Menim, da je zakon o državljanskih pravicah dober. Zagotavlja predpise za podjetja s 15 ali več zaposlenimi, pri čemer se izogiba visokim upravnim in finančnim stroškom, pri tem je ustrezna zaščitna klavzula za mala in srednje velika podjetja. Razen tega menim, da je pomembno, da naši dvomi, ki jih gospa Lynne na žalost še vedno ni uspela pregnati, ker ni upoštevala naših predlogov sprememb, postajajo jasni: ne moremo podpreti tega poročila, ki določa, da je treba uporabiti javna sredstva za podporo žrtvam diskriminacije. V zvezi s tem bi nas morala gospa Lynne poslušati, vendar nas na žalost ni.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). – (CS) Rad bi omenil dve vprašanji. Prvo je promet. Približno tretjina prebivalcev EU ima težave na področju mobilnosti. Za omogočanje ljudem enakih možnosti v zvezi z dostopom do informacij, dela in tako naprej, so nujna bistvena prizadevanja za uvedbo prometnih standardov brez ovir. Drugo vprašanje zadeva duševno prizadete osebe. Menim, da bi bilo koristno pregledati belo knjigo o varovanju duševnega zdravja, ker veliko ljudi v Evropski uniji trpi zaradi stresa, kar pomeni tudi oviro za ljudi, ki se prilagajajo na razmere na trgu dela.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka, priznavam, da nisem dobil besede, vendar je to, kar je gospod Allister dejal o diskriminaciji proti protestantom v policiji na Severnem Irskem, popolnoma neresnično. Policija je v 90 % protestantska …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, razprava je pokazala pomembnost boja proti diskriminaciji. Prvo vprašanje, o katerem so se strinjali skoraj vsi, je potreba po učinkovitejšem izvajanju zakonodaje v vseh državah članicah. Kot je pokazala razprava, je Komisija zelo stroga v zvezi s tem in se ne obotavlja pri sprožitvi postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam, ki niso v celoti izvajale zakonodaje. Vendar preproste statistike ne omogočajo celotne slike, ker te številke vključujejo različne vrste postopkov za ugotavljanje kršitev, od tehničnih in organizacijskih postopkov do tistih, ki obravnavajo področje varovanja. V vsakem primeru lahko brez skrbi rečem, da so vse države, s katerimi sodelujemo v razpravi, pripravljene in da ni dvoma o njihovi pripravljenosti za polno izvajanje protidiskriminacijskih direktiv.

Naslednje vprašanje je vprašanje nadaljnjega napredka v zvezi z zakonodajo. Jasno sem navedel, da je Komisija dosegla končno stopnjo v zvezi z odločanjem glede dokončnega ukrepanja. Ta stopnja se bo zaključila junija letos, pri čemer bomo predstavili pomembne predloge. Razprava, ki zdaj poteka v Parlamentu, je zagotovo pomemben vir v postopku sprejemanja odločitve.

Omeniti želim tudi dva govora, ki sta se razlikovala v primerjavi s splošnejšo razpravo in sta predstavila rahlo nenavadne argumente. Eden od njiju je navedel informacijo, da protidiskriminatorni tečaj v Zvezni republiki Nemčiji stane 1,7 milijarde EUR. Ne oporekam tej številki. Menim, da je zelo zanimivo, na primer, primerjati to številko s stroški tečajev o davčni zakonodaji. Ugotovimo lahko, da podobni prehodni stroški običajno spremljajo zakonodajne spremembe. Drugače povedano, zgolj finančni argumenti ne omogočajo celotne slike.

Drugi govor je zadeval vprašanje policije na Severnem Irskem. Rečem lahko, da so v skladu informacijami, ki so mi na voljo, policijske službe na Severnem Irskem sprožile pozitiven ukrep za rešitev težav, ki jih je omenil gospod Allister.

Gospe in gospodje, čas, ki ga imamo na voljo, nam ne omogoča nadaljevanja te poglobljene in zelo zanimive razprave. Dovolj je, če povem, da smo začeli pomembno obdobje sprejemanja odločitev in da je vaša razprava del tega postopka sprejemanja odločitev.

PREDSEDUJOČA: Gospa ROTHE
Podpredsednica

  Elizabeth Lynne, poročevalka. − Gospa predsednica, najlepše se zahvaljujem kolegom za njihove pripombe. Veseli me, da imamo očitno podporo večine tega parlamenta za celovito direktivo. Upam, da bo današnje glasovanje to dokazalo.

Prav tako želim ponovno izkazati spoštovanje komisarju Špidli, ker vem, da se je dejansko zaradi njegove pobude predložila celovita direktiva in poziv k celoviti direktivi v okviru delovnega programa. Žal mi je le, da njegovo stališče ni dovolj prepričljivo za ostale člane Komisije. Upajmo, da mu bomo s potrditvijo poziva k celoviti direktivi, omogočili večjo pristojnost, da zagovarja to stališče.

Komisarja Špidlo sem prosila, da objavi ocene učinka. Vem, da so že dokončane. Malo sem zaskrbljena, ker sem slišala poročila, da so bile opravljene različne ocene učinka, ki so bile rahlo spremenjene, ker zagovarjamo v Komisiji eno stališče in ne drugo. V zvezi s tem želim določena pojasnila, če so govorice, ki sem jih slišala, resnične.

Zelo sem zadovoljna, da so drugi poslanci podprli poziv v okviru delovnega programa za to celovito direktivo. Posebna vprašanja, ki zadevajo vsa področja, invalidnost, starost, veroizpoved ali prepričanje ter spolno usmerjenost, lahko po mojem mnenju zajame ena celovita direktiva. V izobraževanju ni prihodnosti. To smo že poskusili. Za tiste poslance, ki so govorili o izobraževanju: izobraževanje ne deluje.

Prav tako govorimo o dostopu do blaga in storitev, ne o zaposlovanju. Vem, da imajo vse nemške delegacije težave s tem, ker je nemška vlada z direktivo o zaposlovanju pretiravala. Zato pustimo to ob strani. Različne države članice imajo različne težave: invalidnost, starost, spolna usmerjenost, veroizpoved ali prepričanje. Določene države članice zajemajo določena področja, druge zajemajo druga področja, zato je pomembno, da se ta področja uredi in oblikuje celovito direktivo ter se nikogar ne pozabi.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Izraziti želim spoštovanje do dela, ki ga je opravila poročevalka o temi, o kateri menim, da je izjemno pomembna za razvoj bolj poštene in učinkovitejše evropske protidiskriminacijske politike.

Načelo protidiskriminacije je dejansko ena od temeljnih vrednot, ki je vedno oblikovala temelj evropskega združevanja in jo je treba zato ustrezno zaščititi, da bodo evropski državljani, zlasti v najbolj prikrajšanih kategorijah, kot so invalidi, učinkovito zaščiteni pred vsemi oblikami diskriminacije.

Nediskriminacija je temeljna pri zaposlovanju, vendar je nujna in zaželena v vsakem sektorju javnega življenja (kot sta izobraževanje ali socialne službe), ker lahko močno pomaga pri socialnem vključevanju in razvoju možnosti vseh evropskih državljanov.

Zaključujem z izražanjem podpore hitremu sprejetju celovite in učinkovite okvirne direktive o nediskriminaciji, ki bo državam članicam omogočila združiti moči na tem področju ter sprejeti usklajeno in učinkovito politiko za omogočanje državljanom občutka resnične varnosti s pomočjo jasne in celovite zakonodaje na evropski in nacionalni ravni.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve popolnoma podpiram poročilo gospe Lynne. Ne dvomim, da so veljavna mednarodna zakonodaja in obravnavanje EU s formalnega vidika zaželene in dobre rešitve. Zato obžalujem, da začetek veljavnosti te zakonodaje vedno znova prekinjajo številne ovire, celo v Evropi, ki se zdi bolj demokratična in manj diskriminatorna.

Presenetljivo je, da bomo morda morali države članice EU pozvati k obravnavi določb direktive 2000/78/ES z vsem spoštovanjem ter izvajati redno in sistematično spremljanje postopka odpravljanja vseh oblik diskriminacije iz političnega, socialnega in gospodarskega življenja.

To je zlasti pomembno za državljane moje države, Poljske, ki živijo in delajo v številnih državah EU ter uživajo ugodnosti skupnega trga in svobodo gibanja. Žal mi je, da moram povedati, da je vedno več dokazov o diskriminaciji mojih sorojakov izključno na podlagi narodnosti. Take vznemirljive informacije so vedno bolj očitne v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Irskem. Nesmiselno bi bilo, če bi se Evropski parlament tako odločno in učinkovito vključeval v boj proti pojavom diskriminacije po svetu, vendar doma, tj. v državah članicah EU, ne bi obvladoval razmer v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. Vsi državljani EU si zagotovo zaslužijo enako in nediskriminatorno obravnavanje.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE) , v pisni obliki. – (FI) Vprašanje zadeva enake možnosti in nediskriminacijo v Evropski uniji.

Enake možnosti in nediskriminacija na delovnem mestu so temeljna načela zaposlovanja, pri čemer države članice ne smejo imeti nobenih težav pri izpolnjevanju teh načel. V skladu s poročilom gospe Lynne se direktive ne izvajajo učinkovito oziroma pravilno.

To je resna težava, kot navaja poročilo gospe Lynne, ker so boj proti diskriminaciji in človekove pravice prednostne naloge v EU iz člena 13 Pogodbe ES.

Primer iz Finske je zadeval žensko, ki ni bila upravičena do prejemanja zavarovanja zaradi brezposelnosti, potem ko je prenehala skrbeti za invalidnega sina. Krivično je, da oskrba na domu ni primerno cenjena in da predpisi omogočajo take vrste diskriminacijo. Ob upoštevanju tega primera, podpiram točko 36 iz poročila gospe Lynne, ki navaja, da mora biti področje uporabe načel enakosti in nediskriminacije široko in razširjeno na socialno varnost.

Prav tako podpiram poziv gospe Lynne, da Evropski parlament državam članicam priporoči vlaganje več sredstev v institucije in pooblasti institucije, ki spodbujajo ta načela. Prav tako podpiram njen poziv, da se status nevladnih organizacij okrepi, da bodo lahko tudi te organizacije uspešneje in učinkoviteje odpravljale obstoječe težave v državah članicah.

  Katalin Lévai (PSE) , v pisni obliki. – (HU) Zagotovo je pomembno, da je poročilo gospe Lynne o enakih možnostih na dnevnem redu za današnjo razpravo. Nedavno, 17. maja, smo izrazili solidarnost s transseksualci, biseksualci in istospolno usmerjenimi ljudmi.

Ob posebnih dnevih ali priložnostih se ljudje pogosto ozirajo v preteklost. Kot kaže poročilo, imamo na žalost še veliko dela v zvezi z enakimi možnostmi. Brezposelnost med ženskami, priseljenci, invalidi, etničnimi manjšinami in tistimi s posebnim znanjem ali nepriznanimi spretnostmi je še vedno nesprejemljivo visoka. Zato na področju zaposlovanja priporočam uvedbo evropskega sistema za spremljanje enakih možnosti, ki bi lahko delodajalcem, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti, zagotovil podporo v obliki davčnih ugodnosti in/ali možnosti za odnose z javnostmi.

Prav tako bi se oblikoval črni seznam delodajalcev, ki ne izpolnjujejo meril. To bi spodbudilo podjetja in hkrati iskalcem zaposlitve ponudilo nove perspektive in jasnost. Na žalost se politika ekstremizma in populizma še naprej širi v srednji in vzhodni Evropi, vendar so tudi razmere v zahodni Evropi včasih zelo žalostne. Povečuje se negativna diskriminacija Romov, pri čemer ekstremistične sile uničujejo bivališča Romov. Pri tem sta najbolj očitni velika potreba po evropski strategiji za Rome, kot jo predlagajo socialisti, in potreba po nujnem ukrepanju na evropski ravni. Zakonodaja v državah članicah zagotavlja različne ravni zaščite pred diskriminacijo.

Pogosto ni enotne metode izvajanja zakonodaje, kar pomeni, da je izvajanje nezadovoljivo. Uskladiti je treba prizadevanja po izvajanju zakonodaje, ob upoštevanju horizontalne perspektive Evropske unije, nacionalnih in lokalnih organov ter ob zagotavljanju splošne skladnosti. Pred sprejetjem zakonodaje je prav tako pomembno, da države članice izvedejo študijo o socialnem vplivu in letno oceno izvajanja.

  Marianne Mikko (PSE) , v pisni obliki. – (ET) Nediskriminacija in človekove pravice so temeljne vrednote Evropske unije. Te vrednote so temelj, na katerem si prizadevamo zgraditi skupno prihodnost, pri čemer v zvezi z njimi ni dovoljen noben kompromis. To jasno navaja člen 13, ki mora biti vodilo za vsako vprašanje v zvezi z evropskimi državljani.

Danes na področjih, kot so socialno varstvo, blago in storitve, zdravstveno varstvo in izobraževanje, ni zaščite pred diskriminacijo na podlagi starosti, spolne usmerjenosti, veroizpovedi ali invalidnosti. Na žalost na teh področjih ni nobene zakonodaje EU. Če so za nas najpomembnejše nediskriminacija in človekove pravice, potem ni dvoma, da potrebujemo enotno, horizontalno direktivo, ki bo odpravila hierarhijo pravic. Odpravila bo razmere, v katerih je diskriminacija z zakonom prepovedana na enem področju, vendar je dovoljena na drugem. Odpravila bo razmere, v katerih sta rasa in invalidnost bistveno bolj zaščiteni kot druga področja iz člena 13. Glede na to poročilo pozivam Komisijo, da ne prelomi svoje obljube in oblikuje celovito direktivo za boj proti diskriminaciji v okviru člena 13 iz Pogodbe ES.

Veliko evropskih neprofitnih organov je, kot še nikoli doslej, podprlo horizontalno direktivo za zagotovitev te zaščite, pri čemer obstaja več krovnih organizacij, ki so dejavne na različnih področjih v Bruslju, kot so Evropski ženski lobij, Evropska programska izhodišča za starejše ljudi in druge organizacije. Horizontalna direktiva o nediskriminaciji, ki zajema področja socialnega varstva, blaga in storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, je edini način za spodbujanje zaščite človekovih pravic v Evropski uniji. Na vseh področjih je več kot dovolj dokazov o diskriminaciji. Komisija si ne sme zatiskati oči in ponovno vzpostavljati hierarhije med pravicami v Evropski uniji.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE) , v pisni obliki. – (HU) Kot predsednik medskupine za nacionalne manjšine pozdravljam poročilo gospe Lynne, ki preučuje vse, kar je bilo doseženo v zvezi z nediskriminacijo, in opisuje, kaj je treba še storiti.

Zakonodaja Skupnosti o nediskriminaciji je zlasti pomembna, ker zaščita posameznika ni dovolj. Ljudje niso žrtve diskriminacije kot posamezniki, ampak kot člani skupine: na primer zato, ker pripadajo etnični manjšini, so stari, ženske, invalidi, pripadajo spolni manjšini ali so Romi. Zato je edini način učinkovite zaščite posameznikov, ki pripadajo različnim manjšinam, zaščita celotne skupine. Poročilo pravilno poudarja, da obe veljavni direktivi le določata minimalne zahteve, zato moramo zadeve nadgraditi v smislu razvoja politike proti negativni diskriminaciji na ravni Skupnosti in horizontalne protidiskriminacijske direktive. Prav tako je zelo pomembna točka v poročilu, ki poziva Komisijo, da si prizadeva za oblikovanje skupne opredelitve izraza „pozitiven ukrep“ za celotno EU. Poročilo prav tako namenja posebno pozornost potrebi po posebni socialni zaščiti manjšinskih skupnosti, zlasti romski skupnosti. V zvezi s tem opozarjam na člen 25 iz poročila Ždanoka, prav tako v zvezi s to temo, ki poudarja pomen sodelovanja tradicionalnih nacionalnih manjšin pri oblikovanju politike.

V skladu s tem členom nacionalne manjšine potrebujejo standard okvirne politike, ki jim omogoča učinkovito sodelovanje v postopku sprejemanja odločitev v zvezi s svojo identiteto z različnimi oblikami samouprave ali neodvisnosti.

7. Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0163/2008) gospoda Piecyka v imenu odbora za promet in turizem o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (2008/2009(INI)).

  Willi Piecyk, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, veseli me, da že drugič predsedujete razpravi o morski politiki. Tu ste bili tudi pred letom dni.

Gospod komisar, začel bom z dobro novico. Nocoj bodo v cerkvi sv. Jamesa v Lübecku praznovali prvi Evropski dan pomorstva. V tej cerkvi je mednarodna spominska razstava o civilni morski plovbi. Lani jo je odprl gospod komisar Barrot. Kapitani bodo ob tej priložnosti nocoj razpravljali o njihovih življenjskih in delovnih razmerah. Župniki se zanašajo na predsedstva Parlamenta, Sveta in Komisije, da bodo nocoj 20. maj dejansko razglasila za dan pomorstva. To je razlog za veselje, hkrati pa tudi spodbuja Evropo, da bo več pozornosti namenjala svojim morjem.

Tisti, ki menijo, da je tak dan dejansko del morske politike, se motijo; takega dne pomorstva ne bi smeli označiti kot le simboličnega. To pomeni, da mora biti del političnega okvira. Politika je nujna za socialne zadeve, pomorsko varnost in varstvo podnebja. Vzemimo za primer življenjske in delovne razmere na ladjah: nesrečen anahronizem je, da se v zvezi s pomorščaki ne upošteva cele vrste socialnih varnostnih predpisov in predpisov o varnosti zaposlitve. To se mora spremeniti in tudi Komisija je tega mnenja. Pri tem čakamo na njihove pobude.

Mednarodna organizacija dela je Konvencijo o pomorskih delovnih standardih sprejela leta 2006. Do zdaj so jo ratificirale tri države: Bahami, Liberija in Marshallovi otoki. Kakšno je dejansko stališče Evropejcev v zvezi s tem? Če želi Svet izboljšati varnost plovbe in pomorsko varnost, mora narediti eno stvar: končno mora sprejeti paket Erika III. Neprimerno je, da Svet tako počasi obravnava vprašanje pomorske varnosti. Medtem je od prve obravnave v Parlamentu minilo že 12 mesecev, pri čemer še vedno nismo sprejeli niti enega skupnega stališča. Nesreči v povezavi s tankerjema Erika in Prestige bi morali biti zadostno opozorilo in opomin, da je treba končno ukrepati.

Paket o varstvu podnebja, ki ga je januarja predložil predsednik Komisije gospod Barroso obravnava mogočo vključitev pomorskega prevoza v trgovanje z emisijami. To je preveč popustljivo; to ni dovolj. Menim, da mora pomorska politika v zvezi z varstvom podnebja doseči vsaj štiri zadeve: vključitev pomorskega prevoza v trgovanje z emisijami – zdaj in ne kadar koli; bistveno zmanjšanje emisij onesnaževal – CO2, SO2 in NOX; ter uporabo obnovljivih virov energije, kot sta veter in sončna energija. V pristaniščih ladijski motorji ne smejo proizvajati lastne energije v škodo ljudem in naravi. Nasprotno je treba energijo priskrbeti iz kopnega, zato se morajo ladje v pristanišču povezati na vir energije.

V Severnem morju in Baltskem morju je veliko stare vojne opreme iz preteklih vojn. Ta predstavlja pomembno nevarnost. Zato potrebujemo načrt ukrepanja za opredelitev in odstranitev teh starih in nevarnih odpadkov. V zadnjih mesecih smo ugotovili, da so pirati napadali Evropejce in evropske ladje ob afriških obalah. Zato potrebujemo jasne mednarodne predpise in sistem podpore na odprtem morju, zaščititi moramo ne le obale pred morjem, ampak tudi morje pred obalami. Največjo nevarnost za morja še vedno predstavlja kopno: 80 % vseh emisij onesnaževal povzročata kmetijstvo in industrija. Za iskanje rešitve tega vprašanja je treba na tem področju takoj uporabiti in začeti z izvajanjem evropske zakonodaje.

Ko bomo po današnjem glasovanju popoldan 20. maj razglasili za Evropski dan pomorstva upam, da bomo 20. maja prihodnje leto lahko rekli: v tem času smo dosegli veliko.

To je bil zares natančen pristanek.

(Ploskanje.)

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, menim, da je neprimerno, da o tej temi razpravljamo ob prvem praznovanju Evropskega dne pomorstva. Končno je poslanka gospa Kratsa-Tsagaropoulou prva predložila to zamisel predsedniku gospodu Barrosi v okviru priprav za zeleno knjigo o prihodnji pomorski politiki Evropske unije. Pri tem je sodeloval tudi Parlament in zlasti predsednik gospod Pöttering, ki bo pozneje danes vodil podpisovanje skupne tristranske deklaracije za ustanovitev Evropskega dne pomorstva. To praznovanje dokazuje naš velik napredek v zvezi z razvojem ne le celostne pomorske politike, ampak tudi nove vizije za evropske oceane in morja. Prav tako dokazuje popolno vpletenost vseh evropskih institucij na vsaki stopnji. Dejansko je imel Parlament ključno vlogo pri razvoju nove celostne pomorske politike, saj je priredil številne konference z uspešnimi in ostrimi razpravami ter oblikoval poročila, ki nas usmerjajo in zagotavljajo usmeritev pri izvajanju pomorske politike.

Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Williju Piecyku za usklajevanje velikega interesa različnih odborov in oblikovanje tega prepričljivega poročila. Prav tako se zahvaljujem različnim poročevalcem iz odborov in številnim ostalim spoštovanim poslancem, ki so si v zadnjih dveh letih zlasti prizadevali za oblikovanje prispevka Parlamenta k tej novi evropski politiki. Tem se opravičujem, ker jih nisem naštel poimensko, kot sem sicer želel.

Zdaj bomo govoril o poročilu. Medtem ko poročilo ne vključuje nobenih novih predlogov, se osredotoča na določene zahteve, ki so bile julija 2007 izražene v Parlamentu in so nam pomagale opredeliti način za napredovanje ter nas bodo zdaj spodbudile k nadaljnjemu izvajanju pomorske politike.

Glede nekaterih vprašanj v zvezi s sektorji se Komisija strinja, da Parlament še naprej poudarja okoljsko razsežnost pomorske politike in zlasti izzive podnebnih sprememb ter se veseli sprejetja strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v letu 2008, ki bo obravnavala ta vprašanja.

Prav tako se Komisija strinja, da Evropski parlament priznava pomembnost pomorskega prevoza za evropsko gospodarstvo in podpira skupno območje za pomorski prevoz, razvoj pomorskih avtocest in plovbo na kratkih razdaljah: vse projekte, ki jih spodbuja Komisija.

V smislu raziskav se komisija strinja, da Parlament podpira razvoj celovite pomorske raziskovalne strategije, ki bo predstavljala temelj pomorske politike in bo za sprejetje pripravljena do sredine leta 2008.

Komisija se strinja s pozitivnim pristopom poročila do potrebe za zagotovitev trajnosti na področju ribištev. V zvezi s tem smo od sprejetja modre knjige sprejeli številne ukrepe, kot so sprejetje sporočila o ekosistemskem pristopu v aprilu 2008 in dva predloga o zavržkih, ki bosta pripravljena do konca tega leta.

Poleg podrobnega obravnavanja vprašanj o okolju, pomorskem prevozu, raziskavah in inovacijah, socialnih vidikih, ribištvih ter energiji Komisija pozdravlja posebno pomembnost regionalnega vidika pomorske politike zaradi izredne razsežnosti pomorstva v EU, ki vključuje obsežne obale, otoke in najbolj oddaljene regije ter se v celoti strinja z mnenjem, da mora pomorska politika upoštevati različne posebne značilnosti držav članic in pomorskih regij, vključno z obalnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami.

Spoštovani poslanci, še vedno smo na začetku izvajanja pomorske politike, vendar si bomo s stalno pomočjo Parlamenta prizadevali za povečane ukrepe v zvezi s tem izvajanjem. Končno ponovno čestitam Evropskemu parlamentu in zadevnim poročevalcem za njihovo odlično delo. Veselimo se nadaljevanja tesnega dialoga z vami v prihodnjih mesecih, ki bo v interesu izvajanja celostne pomorske politike v Uniji, prav tako se na vas zanašamo glede vključitve zlasti evropskih pomorskih regij med dnevom pomorstva 2009.

  Sérgio Marques, pripravljavec mnenja za odbor za regionalni razvoj. – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, Evropski komisiji čestitamo za njeno sporočilo o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo in predlog za akcijski načrt, ki bo oblikoval prve korake za izvajanje te politike.

Med zeleno knjigo in sedanjo modro knjigo smo nekoliko nazadovali, zlasti na področjih rabe morij, varstva obale, evropske flote in evropskega predstavnika v Mednarodni pomorski organizaciji, vendar smo na splošno napredovali, zlasti na področjih sociale, vlaganj, inovacij, pomorskih grozdov ter pomorskega prevoza. Celostno ravnovesje se nagiba v pozitivno smer.

Medtem ko spoštujemo načelo subsidiarnosti moramo zdaj začeti z izvajanjem učinkovite celostne pomorske politike, ki bo zagotovila usklajenost med različnimi politikami sektorjev in uvedla pričakovane sinergije ter resnično dodano vrednost. Le tako je lahko politika pomemben instrument za soočanje z izzivi trajnostnega razvoja, konkurenčnosti ter gospodarske in socialne kohezije v Evropi.

Predvsem odbor za regionalni razvoj upa, da bo celostna pomorska politika pomembno vplivala na razvoj in varstvo obalnih regij, otokov in najbolj oddaljenih regij v EU.

  Pedro Guerreiro, pripravljavec mnenja odbora za ribištvo. – (PT) Zelo kratek bom, vendar poudarjam pomembnost vključitve predlogov odbora za ribištvo, ki poudarjajo, da mora biti ključni cilj celostne pomorske politike za Evropsko unijo na področju ribištev spodbujanje modernizacije in trajnostnega razvoja industrije, pri čemer je treba varovati njeno socialno-ekonomsko upravičenost in trajnost virov ter zagotoviti neodvisnost in varnost oskrbe s hrano, oskrbo javnosti z ribami, ohranjanje zaposlitev in izboljšane življenjskih razmer ribičev. Poleg tega je v predlogih poudarjeno, da je ustvarjanje več in boljših pomorskih služb, zlasti v ribiški industriji, odvisno tudi od zagotavljanja pravičnih in primernih prihodkov za ljudi, zaposlenih v tej industriji. Mehanizmi za nadomestila ribičem, ki jih ogrožajo načrti za obnovitev staležev so nujni, prav tako je nujno povečanje podpore znanstvenim raziskovanjem ribolova v različnih državah članicah, zlasti v okviru sedmega okvirnega programa, ter podpora Skupnosti za primerna sredstva pomoči in reševanje posadk.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, moja skupina se najprej zahvaljuje poročevalcu, gospodu Piecyku. Že leto dni uspešno spodbuja razprave in je opredelil izzive v zvezi s to temo. Hvala vam, gospod Piecyk.

Tudi mi soglasno podpiramo poročilo. Vendar obžalujemo, da akcijski načrt vključuje premalo praktičnih ukrepov. Gospod Piecyk je že izpostavil, da cela vrsta okoljskih vprašanj ostaja nerešenih. Pri tem nimamo nobenih praktičnih ukrepov in tudi ni jasno, kako udeleženci, na primer lastniki ladij, prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in kako se lahko obdržijo med konkurenco, s katero se soočajo na svetovni ravni. Tu gre za ukrepe, kot je zmanjševanje žvepla in dušikovega oksida na morju in ukrepe v pristaniščih, kot je uporaba energije s kopnega.

Odkrito moram priznati, da sem razočaran. Ko Komisija izjavi, da bo to jesen predložila predloge v zvezi s tem, jih v tem parlamentarnem obdobju še ne bo mogoče izvajati. Mogoče boste lahko še izboljšali svoje predloge in tako dobili dodaten zagon.

Druga točka zadeva vprašanje nadzora morja. Menim, da ne potrebujemo le izboljšanega sodelovanja med nacionalnimi obalnimi stražami. Okrepiti moramo FRONTEX, ki obravnava nezakonito priseljevanje, hkrati potrebujemo tudi evropsko obalno stražo. V zvezi s tem smo zaskrbljeni že nekaj časa, in sicer da se vse dejavnosti, ribiške, carinske ali policijske v državah članicah centralizirajo, zato se tudi uvaja močna evropska obalna straža. Gospod komisar, ali bo Komisija predložila predlog o obalni straži še v tem parlamentarnem obdobju?

Končno bom spregovoril še o novi točki, tj. o spremembah v zvezi s pirati. Zagotoviti moramo boljšo varnost za naše ribiške in trgovske ladijske flote v mednarodnih vodah, zato potrebujemo ukrepe na evropski in tudi na svetovni ravni. Svoboda morij ne sme postati svoboda za pirate.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Čestitam našemu kolegu gospodu Piecyku, ki ga zelo spoštujem in vesela sem, da razpravljamo o njegovem poročilu danes, ko se bo podpisala tristranska deklaracija o ustanovitvi Evropskega dne pomorstva, ki se ga bo praznovalo vsako leto 20. maja.

Celostna pomorska politika Unije mora zagotoviti sinergijo med sektorji, ki so gospodarsko zelo pomembni, kot so: ladjedelniška industrija, pomorski in rečni prevoz, pristaniške dejavnosti, ribiške dejavnosti, energija, turizem, varstvo okolja in varstvo pomorske dediščine. Od 1. januarja 2007 Unija meji na Črno morje, zato mora spodbujati svojo skupno pomorsko politiko tudi v tej regiji. Imamo koordinatorje za projekte TEN-T za prevoz po celinskih plovnih poteh in prevoz po morskih koridorjih. Širitev omrežij TEN-T spada v okvir morskih koridorjev. Žal zahteve za projekte, ki jih je začela izvajati Komisija za evropske morske koridorje, ne vključujejo črnomorske regije. Komisijo pozivam, da oblikuje študije in projekte za črnomorsko regijo, ki mora postati strateška regija omrežja TEN. Prav tako Komisijo pozivam, da oblikuje načrt dejanskih ukrepov za varstvo območij delt in morskih rokavov, tu govorim zlasti o delti Donave.

  Paweł Bartłomiej Piskorski, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospod predsednik, čestitam gospodu Piecyku za odlično poročilo. Pomembno je, da razpravljamo v tem simboličnem trenutku, vendar želim pozornost usmeriti k praktičnim vidikom tega poročila. Zares je velik anahronizem, da so bile med ostalimi evropskimi politikami, ki jih izvajamo v Skupnosti pomorske zadeve potisnjene ob stran in niso bile vključene v vseevropske politike.

Poudariti želim, da to ni neko samostojno področje; to je zelo obsežno področje, kot navaja tudi poročilo. Ima gospodarsko razsežnost, veliko število ljudi se preživlja z dejavnostmi, povezanimi z morjem. Ima zelo močno socialno razsežnost, ki jo moramo upoštevati, kadar govorimo o prestrukturiranju te industrije in o tem, kaj storiti z ljudmi, ki se preživljajo na morju in živijo od morja. Naša razprava ima zelo pomembno okoljsko razsežnost, ki jo to poročilo zlasti poudarja, zato se zahvaljujem poročevalcu. Poleg tega je tu tudi zelo pomembna regionalna razsežnost; ne smemo pozabiti, da regije, ki se preživljajo z morjem in ležijo ob morju predstavljajo znaten del naše Skupnosti.

Prav tako izpostavljam točko, ki se je pojavila v tej razpravi, in sicer, da naše delo in razprave vedno obravnavamo kot nekakšno kazalo vsebine in spodbudo za Komisijo. Začrtujemo določene odgovore, postavljamo vprašanja in skiciramo naše dvome, medtem ko so naša pričakovanja v zvezi s Komisijo dejansko zelo velika in odgovore pričakujemo čim prej, prav tako rešitve.

Poleg tega poudarjam, da je za številne države ta zadeva prednostna naloga, ki je enako pomembna kot ostale evropske politike, kot je na primer kmetijska politika.

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospa predsednica prizadevanja, da bi pomorsko industrijo odvrnili od staromodnega prepričanja, da morje zakrije vse sledi, so bila do zdaj neuspešna. Morje si zapomni prav tako dobro kot zemlja in zrak, ter tudi rastline, živali in človeško telo, prispevek pomorske industrije k onesnaževanju tako ostaja ogromen. Predstavljajte si, da bi lahko velike pomorske države prepričali, naj Mednarodno pomorsko organizacijo vključijo v boj za reševanje svetovnega okolja, namesto da jo uporabljajo za oviranje dobrih pobud, kot se dogaja zdaj. Poročilo gospoda Piecyka je odličen dodatek k našim dosedanjim dosežkom v Parlamentu, vendar upam, da ga lahko še bolj okrepimo s pridobivanjem podpore za naš predlog spremembe, tako bo pomorstvo nedvomno vključeno v sistem trgovanja s kvotami CO2. V ta sistem trgovanje smo že vključili letalstvo. Edini logični in opravičljiv pristop je, da se vključi tudi pomorstvo. Zato gospe in gospodje, podprite predlog spremembe 1, da se shema o trgovanju z emisijami v pomorstvu vključi v poročilo.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – Gospa predsednica, najprej čestitam Williju Piecyku za njegovo poročilo. Prihajam z otoka in zelo dobro razumem pomembnost pomorskih raziskav in napredka.

Menim, da bo današnje poročilo pomembno pripomoglo k temu. Glede skupne pomorske politike na Irskem nismo zelo zadovoljni, vendar so tu prisotne še druge zadeve. Nedavno sem skupaj z odborom za ribištvo obiskal moje domače območje in videli smo čudovito delo pomorskega inštituta v Oranmoru v okrožju Galway. Skupaj z ostalimi institucijami, kot je pomorski inštitut, bomo lahko spodbujali potrebne raziskave v celotni Evropi, da bo modra revolucija, o kateri zelo veliko govorimo, uspela in podprla naše načrte.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Zelo na kratko bom poudaril, da mora vsaka pobuda v zvezi s pomorsko politiko spoštovati suverenost držav članic v smislu njihovih teritorialnih voda in izključnih gospodarskih con.

Rad bi izpostavil, da člen 5 ustave Republike Portugalske navaja, da država ne sme odtujiti nobenega dela portugalskega ozemlja ali suverenih pravic, ki jih izvršuje na tem ozemlju, kar vključuje tudi pravico do sosednjega morskega dna. Nadaljnje je bistveno izboljšati delovne razmere za pomorščake, zagotoviti delovna mesta, spoštovanje načela enakega plačila za enako delo, skrajšanje delovnega časa in neuporabo zahteve po raznolikosti znanj ter zavračanje vsakega ponovnega poskusa liberalizacije pristaniških storitev, zlasti v zvezi s pomorstvom v Skupnosti; dobra finančna podlaga za pomorsko politiko se ne sme oblikovati v škodo evropskemu skladu za ribištvo in skupni ribiški politiki, ampak mora temeljiti na načelu, da nove prednostne naloge zahtevajo nove finančne vire.

  Fernand Le Rachinel (NI). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospodu Piecyku je treba čestitati za njegovo odlično poročilo o celostni pomorski politiki, čestitati je treba tudi mojemu kolegu gospodu Jarzembowskemu za njegove primerne pripombe.

Gospa predsednica, to poročilo zelo uspešno vključuje različne vidike te politike: okoljske, gospodarske, socialne in varnostne vidike. Zlasti govorim o težavah, povezanih z nezakonitim priseljevanjem, terorizmom in tihotapljenjem, ki se dogajajo na 320 000 km evropske obale. Države članice z obalo morajo poostriti nadzor in upravljanje svojih morij. Čim prej je treba uvesti sodelovanje med njimi in državami, iz katerih te nezakonite dejavnosti prihajajo.

Prav tako je res, da znanstvena dognanja, znaten napredek tehnologije, globalizacija, podnebne spremembe in onesnaževanje morij spreminjajo odnos Evrope do morij in oceanov, z vsemi težavami in izzivi, ki so pri tem prisotni.

Vendar sem razočaran, da predloženo besedilo ne obravnava bolj natančno pristaniške in ribiške politike. To sta dva zelo občutljiva dokumenta, kot vemo. V Franciji poklicni ribiči v odziv na nenadna zvišanja cen dizla in politiko kvot, ki jo je uvedel Bruselj, blokirajo Atlantski ocean, Rokavski preliv in pristanišča v Sredozemlju.

Sektor je zajela kriza, tako strukturno in gospodarsko. Lastniki v ribištvu nočejo več vlagati v svoje ladje, zato se njihove flote starajo. Povprečna starost francoskega ribiškega plovila je 25 let. Vedno manj ljudi se odloča za kariero v ribištvu zaradi omejitev tega poklica.

Gospa predsednica, celostna pomorska politika mora upoštevati načrte sektorja in njegove težave ter hitro preusmeriti sedanje razmere, ki vodijo v počasno in bolečo smrt ribiškega sektorja.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Piecyk, vsak, ki se zdaj sprehodi mimo zgradbe Berlaymont, lahko opazi velik pano z besedami „za cel ocean priložnosti“, ki se navezuje na Evropski dan pomorstva (to je danes) in na evropsko pomorsko politiko.

Evropska komisija ima prav in tudi sam menim, da lahko naložba v morje, h kateri smo se zavezali, pomeni odlično priložnost za uporabo tega velikega vira na odgovoren in konkurenčen način.

Žal je svet preplavljen z izgubljenimi priložnostmi in nasedlimi dobrimi idejami. To ne sme postati usoda evropske pomorske politike. Ne smemo izgubiti volje ali zmožnosti za izpeljavo te politike, kot je pravilno poudaril gospod Jarzembowski.

Energije našega optimizma glede potenciala te pobude ne smemo izrabiti za polovične ukrepe ali spodbujanje dobro zvenečih zamisli, ki so dejansko manj ambiciozne, kot bi si želeli.

Naša pot do uspeha bo vključevala: odločilno vlaganje v modre tehnologije; spodbujanje omrežja pomorskih grozdov za razvoj najboljših praks in najnaprednejših tehnologij; čem večjo vključitev morja v boj proti podnebnim spremembam ter uporabo morja kot obnovljivega vira energije; spodbujanje pomorskega prevoza in obalnega turizma; priznavanje pomorskih regij, zlasti najbolj oddaljenih regij in njihove pomembnosti za varnost in zaščito pred nezakonitim priseljevanjem, nezakonito trgovino, tihotapljenjem in terorističnimi grožnjami. Poleg tega moramo seveda zagotoviti strateško in celostno vizijo ter trajnostno financiranje za te politike.

Zato se zdaj obračam neposredno na Komisijo in kolege poslance, prikazana ambicija ne more biti manjša od ambicije za oblikovanje še enega evropskega središča interesa, ki bo temeljil na celostni pomorski politiki.

Ta voda, gospod komisar, ne bo spet stekla pod mostom. Zanima me, ali se bosta Evropska komisija in Parlament soočila s svojimi izzivi.

  Robert Navarro (PSE). – (FR) Gospa predsednica, eden od ciljev prvega Evropskega dne pomorstva, ki ga praznujemo danes, je polepšati podobo pomorskih zaposlitev z obnovitvijo njihovih prihodnjih možnosti. Poleg izboljšanja delovnih in zaposlitvenih razmer za ta delovna mesta ter ponovne opredelitve načrtov za kariere se moramo prilagoditi tudi številnim strukturnim pogojem.

Danes v Franciji obupani ribiči blokirajo pristanišča, ker ne verjamejo več v prihodnost svojega poklica. Poleg omejitve na ulov za zaščito staležev rib, načelo katere razumem in se sprašujem le o njeni pravičnosti, jih zdaj ogrožajo tudi vedno višje cene goriv, ki jih potiskajo k stečajem.

V Franciji je to že problem, vendar se bo v bližnji prihodnosti verjetno razširil tudi na ostale dele Evrope. Evropska unija lahko in mora ukrepati na tem področju s podpiranjem prestrukturiranja in spodbujanjem uvedbe plovil z bolj čistim izpuhom, ki so tudi varčnejša. Nujno mora tudi pomagati podjetjem, ki jih je ta gospodarska kriza ogrozila. Zadnjo točko poudarjam, ker ne smemo dopustiti, da se prvi Evropski dan pomorstva ljudem vtisne v spomin kot dan smrti celotne obrti.

  Anne E. Jensen (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, poročilo gospoda Piecyka poudarja, da je treba v zvezi s pomorsko politiko predložiti bolj konkretne ukrepe, s čimer se strinjam. Nikjer drugje ni taka dejavna pomorska politika tako nujna, kot v Baltiku. Baltsko morje je najbolj onesnaženo pomorsko območje v EU, ker onesnaženje prihaja z obale in tudi iz ladij. Poleg tega je na tem območju tudi precej odvržene vojne opreme iz preteklih vojn. V Baltiku potrebujemo čistejše okolje, poleg tega bi na tem območju radi videli močan gospodarski razvoj skupaj z vzpostavitvijo obalnega pomorskega prometa, ki bi razbremenil cestni promet. Poiskati je treba rešitev, s katero bomo omejili emisije iz ladij in ki ne bo ovirala razvoja obalne plovbe. Menim, da pot naprej leži v metodološki svobodi doseganja političnih ciljev za emisije, ki vključujejo tudi finančne instrumente. Upam, da si bo v svoji baltski strategiji Komisija bolj prizadevala za izboljšanje okolja in se učila iz poskusnih projektov, ki jih je Parlament vključil v letošnji proračun.

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Gospa predsednica, predstavljam Škotsko, eno od glavnih pomorskih držav Evrope. EU ima okrog 68 000 km obale; Škotska jih ima od tega 11 000. Zato je v smislu pomorskih interesov Škotska v središču Evrope. Veliko lahko pridobimo in prispevamo k pomorski strategiji in politiki.

Imamo vode bogate z minerali, energijo in biološkimi viri, smo pomorsko središče za Evropo in širši svet. Pomorske države bodo v okviru strategije in politike imele lastne prednostne naloge glede vira, ki je njihovo morje. Vsaka politika EU mora pomagati pomorskim državam pri doseganju njihovih ciljev, tj. s financiranjem raziskav, omogočanjem razvoja novih poti za prevoz tovora in potnikov, podpiranjem povezovalnih vodov za energijo, izboljšanjem varnosti na plovilih in energetsko učinkovitostjo.

Ali lahko citiram člen 34 poročila gospoda Piecyka, v katerem je navedeno „celostna pomorska politika Unije, ki bo onemogočala, da bi v skupni ribiški politiki prihajalo do pomanjkljivosti, kot je pretirana centralizacija“? To pomeni: dodaj vrednost in ne prevzemi zaradi pristojnosti.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, cilj sporočila Komisije o pomorski politiki za Evropsko unijo je zagotoviti donosnost za lastnike ladij in monopolne skupine, ki so prisotne v tem sektorju.

Kaj lahko rečemo glede predlogov za celostno pomorsko politiko?

Prvič, spodbujajo nove privilegije in spremembe v Skupnosti ter mednarodnih okvirih trgovinske zakonodaje. Poleg vsega ostalega povzročajo socialne težave za delavce v pomorski industriji in prebivalce otočnih regij.

Drugič, pomorsko politiko povezujejo s prevozom in podobnimi sektorji.

Tretjič, uvajajo temeljite spremembe pri odnosih v zvezi z usposabljanjem in delovnih odnosih, da bi delovno silo nadomestili s cenejšo delovno silo. Povečujejo delovno obremenitev in tveganja za človeško življenje in okolje.

Četrtič, pristanišča se prodajajo monopolnim poslovnim skupinam.

Petič, mehanizmi represije se krepijo pod pretvezo boja proti terorizmu.

Šestič, zastave ugodnosti so simboli za konkurenčnost in protidelavsko pomorsko politiko EU. Ni zaman, da 68 % grške flote in 85 % nemškega ladijskega prometa pluje pod tujimi zastavami, čeprav so dejansko nastanjene v državah EU.

  Ashley Mote (NI). – Gospa predsednica, moje volilno okrožje v Jugovzhodni Angliji vključuje več kot polovico obale Rokavskega preliva, kakor se ta del vode imenuje že stoletja.

Vendar je na najnovejših zemljevidih regije Arc Manche naziv Rokavski preliv spremenjen v „Veliko severno morje“, Bristolski kanal pa v „Keltsko morje“. Kdo se je odločil, da se navtične milje na teh zemljevidih nenadoma spremenijo v kilometre?

Morda menite, da so to nepomembna vprašanja, vendar so v moji regiji zelo pomembna. Komisija ne razume vpliva takih neupravičenih in nesmiselnih ukrepov na otoško državo ter priganja dan, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU in s seboj odneslo 1,5 milijona GBP na uro vredno članarino.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospa predsednica, zdaj imamo dan pomorstva, celostno pomorsko politiko in generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE). Na tem področju smo naredili veliko in menim, da se moramo zahvaliti gospodu komisarju in tudi gospodu Piecyku za trdo delo in prizadevanje, ki sta ga namenila doseganju tega cilja.

Evropski pomorski interesi vplivajo na življenja in zaposlitve več milijonov naših državljanov. 90 % naše zunanje trgovine in 40 % naše notranje trgovine poteka skozi evropska pristanišča. Globalizacija pomeni, da se bo ta odstotek še povišal. Ob upoštevanju vseh naših obalnih in najbolj oddaljenih regij imamo več kot 320 000 km obale, ob kateri živi tretjina celotnega prebivalstva EU. Sektorji in storitve, povezane z morjem ter ostale dejavnosti teh obalnih regij predstavljajo 40 % našega BDP. Vendar naše pomorske vire izkoriščamo tudi za ostale stvari, ne le za trgovino: naša morja so vir hrane, energije, mineralov in rekreacije.

Prav tako je morje pomembno za uravnavanje podnebja, videli smo že vpliv podnebnih sprememb na staleže rib. V času vedno večjega povpraševanja po zdravih morskih proteinih se staleži rib še vedno zmanjšujejo. Zdaj smo odvisni od uvoza izven EU za več kot 50 % rib, ki jih porabimo. Kritiki vedno skušajo kriviti ribiče za prekomerno izkoriščanje naših pomorskih virov, vendar so globalno segrevanje, onesnaževanje okolja in številni drugi dejavniki prav tako pomembni.

Če želimo izkoristiti celoten potencial evropskih pomorskih interesov in uresničiti vizijo čistih, zdravih, varnih, produktivnih in biotsko raznovrstnih oceanov in morij, potem je treba uvesti načrt za upravljanje, katerega cilj je trajnost na vseh področjih, to pa lahko dosežemo z dodelitvijo večje odgovornosti upravljanja našim regionalnim svetovalnim svetom.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – (PT) Najprej čestitam gospodu komisarju in Komisiji za predložen predlog ter sprejeto metodologijo, čestitam tudi gospodu Piecyku za njegovo odlično delo in odprtost pri pripravljanju tega odličnega poročila.

Kot prebivalec stare pomorske države Portugalske in otoške ter najbolj oddaljene regije Madeire močno podpiram to poročilo, ker med ostalimi temeljnimi vidiki pri učinkovitem izvajanju pomorske politike zagotavlja tudi primerno priznavanje najbolj oddaljenih regij, in sicer zaradi njihove lege in obsežnih izkušenj, vključno tistih iz področij inovacij, raziskav, okolja itd.

V interesu izboljšanega upravljanja in trajnostnega izkoriščanja pomorskih virov ter primernega boja proti podnebnim spremembam so krepitev obalnih regij, podpora okolju prijaznim oblikam pomorskega prevoza, učinkovita pristaniška politika, podpora pomorskim raziskavam in spodbujanje socialnih pravic v skladu s prej dogovorjenimi mednarodnimi zahtevami, vseživljenjskim učenjem in podporo turizmu, ki je eden od temeljnih dejavnosti te pomorske politike.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospa predsednica, izražam priznanje delu gospoda Piecyka. Gospod Piecyk, od vas vedno pričakujemo zelo dobra poročila in današnje pri tem ni izjema. Najlepša hvala.

Moje volilno okrožje je Szczecin v Zahodni Pomorjanski. Imamo pristanišče, ladjedelnico, lastnike ladij in pomorsko upravo. Prvič strinjam se z deklaracijo o ustanovitvi Evropskega dne pomorstva. Drugič, kot posledica tega poročila bodo delavci v ladjedelnicah v Szczecinu, Gdyniji in tudi na Malti ter v ostalih državah novi pomorski politiki pripisali veliko upanja. Ladjedelništvo je svetovna industrija. Naše ladjedelnice morajo delovati pod pogoji, ki so primerljivi pogojem v celotnem svetu, tj. pogojem, pod katerimi delajo naši tekmeci.

Zato potrebujemo – in tu se obračam na vas, gospod komisar – razumno politiko in pametno varovanje za evropske ladjedelnice.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot evropska državljanka iz Galicije, najboljše pomorske regije, sem zelo ponosna na odlično delo poročevalca in mojega prijatelja gospoda Willija Piecyka, skupaj z ostalimi političnimi skupinami se mu zahvaljujem za podpiranje mojih predlogov sprememb o stopnjevanju pojava pomorskega piratstva, o katerem žal po dveh nedavnih ropih ponovno poročajo mediji.

Prav je, da se zaskrbljenost v zvezi s tem navede v resoluciji, ker se soočamo z resnim mednarodnim vprašanjem varnosti, ki ga moramo rešiti.

V zadnjih desetih letih je bilo pri tej vrsti napada ugrabljenih 3 200 mornarjev, 500 jih je bilo poškodovanih in 160 ubitih.

Pozivamo k zelo enostavni rešitvi: mehanizmu, ki bo vojnim ladjam iz katere koli države Skupnosti v mednarodnih vodah omogočil zagotavljanje pomoči ribiškim ali trgovskim plovilom Skupnosti. Prav tako Evropo pozivamo, da podpre pobudo v Združenih narodih za širitev pomorske zakonodaje.

Gospe in gospodje, srečen Evropski dan pomorstva vam želim.

  Jamila Madeira (PSE). – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, po zeleni knjigi leta 2006 je bila akcijskemu načrtu, ki ga zdaj obravnava odlično poročilo gospoda Piecyka dodana vrsta ukrepov, ki se bodo izvajali v okviru evropske celostne pomorske politike.

Zato si moramo prizadevati za splošno vizijo ne le glede morij kot takih, ampak tudi glede trdnega odnosa z obalnimi regijami in vseh zadev, povezanih s tem: zaposlovanjem, vprašanjem zaposlovanja, regionalnim razvojem, gospodarskim razvojem, vlaganjem v pomorske raziskave in odličnost, tj. celo vrsto politik sektorjev, ki bodo omogočile, če jih obravnavamo skupaj, večjo kohezijo in uspešnost politik v praksi in zato večjo socialno, gospodarsko in okoljsko trajnost, kar je bistveno.

Zato to poročilo poudarja potrebo po raziskavah in inovacijah, ki bodo imele osrednjo vlogo pri spodbujanju razvojnega potenciala regij za podporo vsem tistim dejavnostim, na katere neposredno ali posredno vpliva pomorska politika.

Nadomestne možnosti za mobilnost na morjih in izziv energije valov so nekatere od obljub, ki se jih že razvija in bodo zagotovo spodbudile velika pričakovanja v zvezi s prihodnjimi gospodarskimi rešitvami, so trajnostne in si zaslužijo podporo.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospa predsednica, pridružujem se čestitkam kolegov poslancev poročevalcu gospodu Piecyku in Evropski komisiji.

Že štiri leta so minila od mogoče ene od ključnih političnih obljub te Komisije; primerno je poudariti, da se bodo izvedli pomembni koraki, zato je treba Komisiji čestitati.

Vendar poudarjam vprašanje ekosistemskega pristopa k pomorski politiki. Tak pristop se mi zdi ključen, ker sem ugotovil, da je bilo zadnje sporočilo Komisije precej zadržano glede popolne uvedbe zaradi težav, ki jih to predstavlja različnim evropskim morjem, pri tem bi rad izpostavil, da moramo najbolj oddaljene regije obravnavati v smislu njihovih posebnih lastnosti. Tam ni težav glede popolnoma celostnega pristopa in Komisijo pozivam, da to čim prej izvede.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Pomorski prevoz in pristanišča ter ladjedelnice so precej zapostavljeni sektorji, čeprav imajo znaten potencial za razvoj. Za razvoj konkurenčnega in varnega pomorskega prevoza, pristanišč in s tem povezanih sektorjev potrebujemo ustrezno osnovo, ki bo zagotovila visoko raven pomorske varnosti.

Morski prevoz je energetsko učinkovitejši kot cestni prevoz. Zato moramo ladjedelnicam zagotoviti možnost za razvoj, vključno tistim v Gdyniji, Gdańsku in Szczecinu. Spomnimo se, da 90 % zunanje trgovine EU in skoraj 40 % njene notranje trgovine poteka skozi pristanišča.

Evropa je že od začetka svojega obstoja povezana z morjem. Moralo je biti tako, ker ima naša obala 70 000 km, kar je trikrat več od afriške obale. Vsa ta leta je morje skrbelo za naše prednike in je pomenilo vir znatnih dohodkov. Razmere so zdaj enake. Le celosten in usklajen pristop ter ustrezni ukrepi nam bodo zagotovili koristi iz potenciala, ki ga ponujajo naša morja.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Gospa predsednica, poudarjam dva vidika, za katera menim, da sta zelo pomembna. Prvi je reka Donava, ki povezuje Severno morje s Črnim morjem. Njen potencial se ne izkorišča v celoti, deloma tudi zaradi razmer v nekdanji Jugoslaviji, ki leži v osrednjem delu reke in onemogoča kakršno koli pobudo. Vendar bo zaradi bližine končne rešitve težko upravičiti odsotnost celovite pobude za spremembo Donave v plovno pot celine, ki bo spodbudila nadaljnji gospodarski razvoj ob obalah svojega celotnega toka.

Drugi vidik je večinoma političen. Pomorski pristopi k Uniji so značilni za države, ki niso države članice. Zato mora EU poskrbeti, da so njena sosedska politika in instrumenti oblikovani za podporo ciljem ambicioznega načrta celostne pomorske strategije.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Morski prostor je zagotovo področje, na katerem se celostne politike praktično izvajajo. Morja zagotavljajo okolje za večstransko sodelovanje med državami, ljudmi, dejavnostmi in politikami. V Bolgariji pravimo, „morje združuje najbolj oddaljene stvari“. Poudarjam, da je treba Črno morje kot vzhodno mejo in črnomorsko regijo pri vseh ostalih pomorskih politikah obravnavati enako.

Sodoben razvoj pomeni resne izzive za pomorske države, in le ne za njih. Po eni strani obstaja potreba po varstvu okolja, vode, obalnih regij, biotske raznovrstnosti, možnosti za zaposlitev za ljudi, po drugi strani pa obstaja izziv za izkoriščanje pomorskih virov v interesu razvoja družbe in ljudi. V tej politiki so številni ključni elementi. Opozarjam vas na potrebo po strogem nadzoru prevoza po morju in vseh energetskih projektov, ki vključujejo potovanje po morju, prav tako je treba zagotoviti trajnost in obnovljive pomorske vire.

  Catherine Stihler (PSE). – Gospa predsednica, veseli me, da upoštevamo pomembnost skupnega pristopa k pomorski politiki. Povezave med pomorsko plovbo, podnebnimi spremembami in reševanjem vprašanja onesnaževanja so ključne, če želimo ohraniti skupne vire naših morij in oceanov.

Vendar upam, da bomo naslednje leto bolj izkoristili 20. maj in menim, da lahko ob evropskih volitvah leta 2009 vsak kandidat v teh volitvah 20. maj izkoristi za poudarjanje pomembnosti naših morij in oceanov ter obalnih skupnosti.

  Joe Borg, komisar. − – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, privlačna razprava in obseg zanimivih točk, ki ste jih izpostavili jasno kažejo, da si Parlament prizadeva za napredek celostne pomorske politike za Unijo.

Zagotavljam vam, da Komisija v celoti podpira to obvezo. Številni govorniki so izpostavili točko, da v naših predlogih nismo naredili dovolj in da bi lahko in morali biti bolj ambiciozni. Te pripombe upoštevam kot znak, da ste prepričani o uspešnosti te politike in da menite, da bo pomembno vplivala na več milijonov državljanov Evropske unije ter na zainteresirane strani, na katere naši oceani vplivajo.

Naj poudarim, da je to le začetek celotnega procesa in da na tej stopnji predvsem želimo zagotoviti, da imamo kratkoročno gledano vse instrumente pripravljene za razvoj in usmeritev procesa v pravo smer. To je glavni namen akcijskega načrta, ki ga je Komisija sprejela oktobra lani.

Glede vprašanja financiranja se strinjam z gospodom Queiró, da je financiranje ključno vprašanje in bo vplivalo na uspešnost te politike. Do zdaj smo uporabili finančna sredstva iz prihrankov področij politik, kot je ribištvo. Tega nismo storili v škodo programov na področju ribištva, ampak s pomočjo prihrankov in neporabljenega denarja. Vprašanje prihodnjega financiranja celostne pomorske politike bo ključno v razpravah in prihodnjih finančnih perspektivah.

Zdaj bom govoril o nekaterih določenih točkah, ki so bile izpostavljene in jih želim razložiti. Vendar bi vam rad zagotovil, da bomo v celoti upoštevali vse točke, ki so bile omenjene v tej razpravi.

V zvezi z emisijami ladij želim spomniti na zelo pomemben sporazum, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija glede SOX in NOX. Želim se osredotočiti na CO2, to bi morali storiti v okviru Mednarodne pomorske organizacije, če nam to spodleti, imamo odgovornost, da ukrepamo sami.

Glede točke, ki jo je izpostavil gospod Jarzembowski o evropski obalni straži in ki sem ji namenil posebno pozornost, poudarjam, da je to zelo občutljiva zadeva. Vendar napovedujem razvoj usklajenega mehanizma nacionalnih obalnih straž ali nadzornih sistemov.

V zvezi s povišanjem cen goriva želim poudariti, da Bruselj ni odgovoren za to, to je mednarodni problem, ki postaja realnost. Prizadevamo si za ustrezne rešitve za pomoč industrijski strukturi, s to realnostjo se je treba soočiti. Dejansko smo ravnokar dosegli sporazum s Francijo v zvezi s tem in prepričan sem, da bodo podrobnosti tega sporazuma v prihodnjih dneh objavljene.

Glede vprašanja piratstva je Komisija seveda zelo zaskrbljena, ker je teh incidentov vedno več. Vidimo potrebo in možnost za skupno pomoč in podporo med članstvom v EU pri soočanju s to grožnjo in čakamo na nadaljnje usmeritve iz Sveta in samih držav članic.

Prav tako se strinjam s tistimi, ki ste pozvali k bolj regionalnim pristopom, za to si bomo prizadevali. Naš projekt o nadzoru v zahodnem Sredozemlju temelji na takem regionalnem pristopu in upamo, da bo služil kot primer, ki se ga bo razširilo na ostale regije. Dejansko bomo obravnavali pomorsko politiko za Baltsko in Črno morje, ki so jo danes izpostavili številni govorniki, kot smo ravnokar začeli v zvezi s Sredozemljem.

Nimam časa, da bi opisal ukrepe, ki jih že izvajamo ali smo si jih zamislili v kratkoročnem smislu za ribištva, kot so IEU, strukturalne ribolovne prakse, ekosistemski pristop, zavržki, strategija pristanišč, pomorski prevoz, pomorske raziskave, pomorsko okolje, energija, upravljanje, nadzor ali socialna izključenost pomorščakov, vse to obravnavamo. Vendar zagotavljam, da je zavezanost Komisije za izvajanje te nove politike skupaj s Parlamentom in državami članicami ter zainteresiranimi stranmi zagotovljena.

  Willi Piecyk, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, žal je to končna težava. Upam, da me vsaj gospod komisar lahko razume.

Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste bili prisotni pri tej razpravi. Prepričan sem, da je lahko celostna pomorska politika, kot je že izpostavila Komisija, od ladjedelnic do ladij, pristanišč in raziskav ribištva ter turizma, velika priložnost za Evropejce, če jo bodo tudi oni izkoristili. Gospod komisar, slišali ste: Komisija ima popolno podporo Parlamenta za bolj pogumno in živahno nadaljevanje. Zavedam se težav, ki jih imate s Svetom, vendar vam te ne smejo preprečiti pogumnega pretvarjanja vaših zamisli v prakso in njihovega spodbujanja.

Obrnili ste se na Mednarodno pomorsko organizacijo. Seveda je dobro, če se je Mednarodna pomorska organizacija odločila za ukrepe v smislu varstva podnebja in zmanjševanja, vendar se zavedate, kako naporno je podpisovanje resolucij Mednarodne pomorske organizacije tudi za države članice.

Gospod Jarzembowski je omenil obalno stražo. Če oba svoje vlade prepričava, da naj najprej oblikujejo svoje obalne straže, upam, da bomo to dosegli. Mimogrede mora Komisija pri tem storiti še nekaj, tj. izvesti skromno raziskavo o tej zadevi.

Končno imamo veliko premalo znanja o morjih. Evropejci bodo morali prispevati veliko raziskav in finančnih sredstev za učenje o morju, če to uresničimo v povezavi z Evropskim dnem pomorstva, smo storili nekaj dobrega. Kot je rekla gospa Stihler: upamo, da bomo naslednje leto zabeležili napredek.

(Ploskanje.)

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

Pisne izjave (člen 142)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. – (MT) V celoti se strinjam z dejstvom, da bi morala biti evropska morja „najčistejša na svetu, z… največjo donosnostjo, najboljšimi raziskavami in tehnologijami, najsodobnejšim in najčistejšim ladijskim prometom… in najbolj inovativnimi idejami“. Vendar moramo priznati, da bi moral biti za doseganje teh ciljev akcijski načrt Komisije za celostno pomorsko politiko veliko bolj ambiciozen.

Po drugi strani je jasno, da akcijski načrt vsebuje „premalo konkretnih ukrepov“ in da moramo priznati, da evropska pomorska politika ni pripravljena na posledice podnebnih sprememb, zlasti na dvig morske gladine in povečane nevarnosti poplav v pristaniščih in obalnih regijah.

Države članice si morajo kar najbolj prizadevati za zagotovitev, da bo evropska pomorska politika pomembno prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Poleg tega onesnaževanje morij s kopnega povzroča velik del skupnega onesnaženja morij. Na koncu bi morala Komisija za pripravo predložiti akcijski načrt za zmanjšanje onesnaževanja morij s kopnega. Države članice so pozvane, da takoj ukrepajo in prenesejo zakonodajo tega področja v svoje nacionalne zakonodaje.

  Rumiana Jeleva (PPE-DE), v pisni obliki. – V Evropi moramo narediti vse, da zagotovimo učinkovito pomorsko politiko, ki bo varovala in posvečala pozornost pomorskim vprašanjem.

Poročilo poudarja področja uspeha, vendar izpostavlja tudi pomanjkljivosti.

Menim, da so ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati za zagotovitev tega izboljšanja bolj usklajeno sodelovanje in krepitev regionalnih organov ter obalnih skupnosti. Te lokalne akterje je treba vključiti v vse nove strategije, ker so oni odgovorni za dejansko izvajanje takih strategij.

Za izboljšanje varstva okolja lokalnih ekosistemov si je treba bolj prizadevati s povečanim sodelovanjem med različnimi obalnimi subjekti.

Poleg tega zahtevam, da se izognemo okoljski škodi, ki jo povzročajo nesreče ladij, kot je bil trk naftnih tankerjev v Črnem morju pred nekaj meseci, prav tako bi rada videla jasnejše smernice za pomorski prevoz v Evropi in bližnjih morskih vodah. To pomeni, da je nujno boljše sodelovanje s pomorskimi tretjimi državami. Evropska unija mora biti pripravljena, če je to potrebno, pomagati tem državam, da bodo lahko spoštovale kmalu oblikovane strožje smernice. Tak pristop bi koristil vsem.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Vse države članice nimajo dostopa do morja, vendar je upoštevanje pomembnosti izkoriščanja morja splošno. Pomorski sektor, pomorske storitve in dejavnosti na obalnih regijah domnevno prispevajo 40 % celotnega BDP Skupnosti 27 držav. Zato pričakujemo dodatne praktične ukrepe v zvezi s celostno pomorsko politiko, ki bodo usklajeni z zeleno knjigo Evropske komisije.

Vidimo lahko prizadevanja za boljšo uporabo zmožnosti obalne plovbe, ki razbremenjuje celinske poti; žal moja država k temu ne prispeva veliko. Vendar se zdi, da gospodarske probleme okoljske in podnebne prednostne naloge potiskajo v ozadje.

To je trend, ki je značilen za vse politike EU. Vendar jih je težko med seboj uskladiti. Vedno večji spor glede zaščitenih območij v Baltiku je le en primer napetosti med gospodarskimi interesi ribiške industrije in vidiki varstva naravnih virov. Gledano iz poljskega stališča, tj. če si država prizadeva za napredovanje, je ključno poiskati ravnovesje med gospodarstvom in okoljem.

Vez med poročilom in praznovanjem prvega Evropskega dne pomorstva je razveseljujoča. Vendar bi bilo bolj pomembno skupni pomorski politiki priskrbeti finančna in zakonodajna orodja ter s tem zagotoviti, da nam na koncu ne ostanejo le uradna praznovanja.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

8. Čas glasovanja

  Predsednik. − Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

8.1. Primerljivost poklicnih kvalifikacij med državami članicami (A6-0132/2008, Jan Andersson) (glasovanje)

8.2. Poenostavitev postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehničnem področju (A6-0160/2008, Neil Parish) (glasovanje)

8.3. Vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice (kodificirana različica) (A6-0152/2008, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg) (glasovanje)

8.4. Ustanovitev skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (A6-0145/2008, Pia Elda Locatelli) (glasovanje)

8.5. Sklad Skupnosti za tobak (A6-0164/2008, Sergio Berlato) (glasovanje)

8.6. Presoja programa PEACE (A6-0133/2008, Bairbre de Brún) (glasovanje)

8.7. Statistika mesa in živinoreje (A6-0130/2008, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, poročevalec. − (DE)

Gospod predsednik, dejansko je bilo zabavno. Vsebinsko je to pomembno poročilo, vendar zdaj ne bom govoril o njem.

O tem nismo razpravljali, zato je bilo dogovorjeno, da na kratko povem nekaj o tej temi. To poročilo obravnava postopek soodločanja. S Svetom smo bili v sporu glede postopka komitologije. V postopku soodločanja smo seveda želeli, kot ste izpogajali, nadzor za regulativni postopek, da bi Parlament lahko posredoval v primeru spremembe upravnih postopkov. Svet je hotel ta predlog zavrniti. S Svetom smo imeli nekaj sporov, vendar smo na koncu zmagali. Če Pogodba, ki se je nekoč imenovala Ustava, stopi v veljavo, bo potrebna nadaljnja revizija postopka komitologije. Nato bomo morali zagotoviti, da se prakse Sveta ne ponovijo več in da pri tem ne izgubimo vpliva.

To sem povedal, da bodo skupine obravnavale to vprašanje.

8.8. Smernice za politike zaposlovanja držav članic (A6-0172/2008, Anne Van Lancker) (glasovanje)

8.9. Proračun 2009: Načrt Evropskega parlamenta (A6-0181/2008, Janusz Lewandowski) (glasovanje)

8.10. Trgovina s surovinami in izdelki (A6-0134/2008, Jens Holm) (glasovanje)

8.11. Najbolj oddaljene regije (A6-0158/2008, Margie Sudre) (glasovanje)

8.12. Strategija potrošnike politike EU 2007-2013 (A6-0155/2008, Lasse Lehtinen) (glasovanje)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 3:

  Lasse Lehtinen , poročevalec. − Gospod predsednik, glede predloga spremembe 3 sem izvedel, da je pri prevodu besedila v francoski jezik prišlo do napake. Besede „kot je primerno“ niso bile primerno prevedene v francoščino. Zato pozivam, da strokovnjaki to zadevo preverijo.

  Predsednik. − Tako bo storjeno.

8.13. Napredek EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije (A6-0159/2008, Elizabeth Lynne) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Philip Bushill-Matthews, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, moja skupina je želela zahtevati tri dodatna poimenska glasovanja, vendar se je naša zahteva iz neznanih razlogov izgubila.

Prek vas gospod predsednik, bi rad ta tri poimenska glasovanja spet umestil na dnevni red, pri čemer se sekretariat strinja s takim postopkom. To so: odstavek 2, predlog spremembe 4D; odstavek 6 izvirnega besedila; in končno po odstavku 36, naš predlog spremembe 12. Upam, da se zavedate občutljivosti tega dokumenta, uradno želimo tudi izjaviti, katere točke podpiramo in katerim nasprotujemo.

(Predsednik je ugotovil, da zahtevi nihče ne nasprotuje.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 5:

  Sophia in 't Veld Veld (ALDE). – Gospod predsednik, razpravljali smo o državah, ki nimajo zadostno uvedene ali prenesene protidiskriminacijske direktive, vendar je ena država sploh ni uvedla, zato predlagam ustni predlog spremembe: „poziva češko vlado, da uspešno prenese direktivo o zaposlovanju in češki parlament, da zavrne veto češkega predsednika“.

(Ustni predlog spremembe ni bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o predlogih sprememb 1, 16 in 17:

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, zelo na kratko, seveda zaupam vaši presoji glede razlage Poslovnika, vendar se mi zdi čudno, da želi skupina PPE-DE v zadnjem trenutku, ko se je rok že iztekel, uvesti poimenska glasovanja, ker želijo pozitivno razložiti svoj primer, pri čemer so njihovi predlogi sprememb usmerjeni k črtanju odstavkov iz tega poročila. Menim, da želijo prikriti sledi v svoji skupini in ne želijo dejansko pozitivno razpravljati o boju proti diskriminaciji.

  Predsednik. − Gospod Howitt, verjetno se je zgodilo to, da je bila vloga oddana prepozno, vendar sem vas opozoril, in v tem smislu ste prepozno zaprosili za možnost govora. Če bi zaprosili takoj, bi morda glasovali drugače.

8.14. Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (A6-0163/2008, Willi Piecyk) (glasovanje)

9. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Sergio Berlato (A6-0164/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, na področju proizvodnje in porabe tobaka obstajajo mnoge polemike. Zavedati se moramo, da čeprav tobak gojimo v EU, to nima nikakršnega vpliva na porabo tobačnih izdelkov naših državljanov. Če bi prepovedali ali omejili proizvodnjo tobaka v Evropi, to ne bi pomenilo manjšega števila pokajenih cigaret. Uporabljalo bi se uvožen tobak. V celoti podpiram razvoj javnega programa za obveščanje, ki bo objavljal nevarnosti kajenja ter ga bi morali financirati proizvajalci cigaret in tobaka.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podpiram informacijske kampanje o škodljivih vplivih tobaka in resolucijo Evropskega parlamenta o dolgoročnem načrtu za financiranje teh kampanj z 80 milijoni EUR, odbitimi iz subvencij za pridelovalce tobaka. To pomeni, da proračun EU ne bo dodatno obremenjen. Čeprav je raven evropske proizvodnje surovega tobaka zelo nizka in predstavlja le 4 % svetovne proizvodnje, smo največji svetovni uvoznik surovega tobaka ter smo za večino naših potreb odvisni od oskrbe iz tretjih držav, v katerih se tobak proizvaja lokalno pod pogoji, ki niso tako tesno nadzorovani kot tisti, v okviru katerih se proizvaja evropski tobak. Vendar nasprotujem subvencijam za proizvodnjo tobaka v Evropi in ne le zaradi splošnega načela: javna sredstva, dodeljena temu področju, bi se lahko na ostalih področjih bolje uporabila.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, skupina Panhelenskega socialističnega gibanja je glasovala za poročilo gospoda Berlata. Menimo, da mora biti javnost še naprej obveščena o zadevah v zvezi s tobakom in tobačnimi izdelki.

Obstajati bi morala podobna politika s samofinanciranimi sredstvi za obveščanje javnosti o zdravstvenih zadevah, povezanih z ostalimi proizvodi, kot so mleko in maščobe.

Nadaljnje, za regije kot je Grčija, v kateri se je znatno zmanjšala proizvodnja tobaka, ne moremo razumeti, zakaj se s subvencijami ne bi moglo nadaljevati v sedanji obliki do leta 2013.

– Poročilo: Bairbre de Brún (A6-0133/2008)

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej se opravičujem Parlamentu; kot poročevalec v senci nisem uspel biti prisoten pri včerajšnji razpravi, ker je imelo moje letalo zamudo. Za to se vam opravičujem.

Gospod predsednik, veliko se je pisalo o mirovnem procesu Severne Irske in to je še eno nezakonodajno poročilo. Vprašanje je, ali je imelo dober vpliv. Da. To pomeni, da so lahko številne majhne skupine v Severni Irski, zlasti ženske skupine, začele ukrepati in pomagati svojim območjem.

Ali je bilo v porazdelitvi sredstev pravično? Odgovor je ne. Na začetku program PEACE I zagotovo ni bil pravičen; PEACE II je bil boljši, zlasti se veselim programa PEACE III, ki bo pomenil ponoven napredek. Sindikalistične skupnosti ne prejemajo pravičnega deleža. Bolj je treba zagotoviti, da čezmejni organi spoštujejo ravnovesje v regiji. Njihov obstoj nima smisla, če se tega ne zagotovi. Očiten primer za to je ICBAN, čezmejni organ, za katerega menim, da ne bi smel več prejemati sredstev, dokler se razmere ne uredijo.

Želim se zahvaliti številnim osebam, ki so od začetka izvajanja programa PEACE prostovoljno sodelovale za boljše dobro vseh, poleg tega menim, da bo Severna Irska napredovala in uspela. Ljudje si to zaslužijo, opozarjam pa vas na zlobne sile, ki so v tej regiji še prisotne.

– Poročilo: Anne Van Lancker (A6-0172/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, za to poročilo sem glasoval zaradi dveh razlogov: prvič, ker to poročilo izrazito zahteva, da morajo države članice končno uvesti lizbonsko strategijo in s tem tudi ukrepe glede politike zaposlovanja, in drugič, ker to poročilo zahteva oblikovanje dobrega in finančno sprejemljivega otroškega varstva v državah članicah. To je zelo pomemben predpogoj za združljivost družinskega življenja in dela. To je zlasti pomembno za matere samohranilke, ker se s tem oblikujejo možnosti za zaposlitev in se omogoča boj proti revščini. To so pozitivne strategije, ki so potrebne za praktično izvajanje primernih ukrepov politike zaposlovanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, zaposlovanje je kazalec našega napredka. Vendar je težko ne opaziti nekaterih pomanjkljivosti v sferi socialne in ozemeljske kohezije. V EU, na katero se gleda kot na okolje blaginje, je še vedno skoraj 80 milijonov ljudi, tj. 16 % vseh državljanov EU, ki živijo v ali jih ogroža revščina. Številna delovna mesta so nekakovostna, mladim ljudem se ne pomaga pri iskanju zaposlitve, izkušenim delavcem se ne podaljšuje delovnega življenja, tudi se ne zaposluje invalidov. Upoštevati je treba, da se regije, ki so najbolj zaostale v smislu razvoja, soočajo z največjimi težavami. Visoka raven nezaposlenosti, majhna vključenost starejših in invalidov na področju zaposlovanja, visok odstotek ljudi, ki ostajajo nezaposleni več kot 12 mesecev, večje težave žensk v primerjavi z moškimi na trgu dela – to so le nekatere težave, s katerimi se soočajo te regije.

Na Poljskem se take razmere pojavljajo v regijah „vzhodnega zidu“. Treba je pohvaliti razmere v Češki republiki: kot eno od prednostnih nalog prihajajočega predsedstva so odpravili ovire gibanjem zaposlenih.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Poročilo gospe Van Lancker se bere kot katalog, poln dobrih namer in želja. Izboljšan dostop in dostop do bolje plačanega dela na trgu delovne sile za ženske, invalide in priseljence se vedno omenja skupaj, čeprav so to tri zelo različne skupine. Povišanje povprečne upokojitvene starosti v EU za pet let do leta 2010, popolno otroško varstvo, izredno nizka brezposelnost med osebami, ki so zgodaj prekinile šolanje, zaposlitev za ljudi, ki niso bili zaposleni že štiri leta, itd.

Vse lepo in prav, ampak danes ni božič. To je Parlament, ne pa praznovanje božiča. Gospa Van Lancker bi lahko bila razumnejša. Oba živiva v državi, v kateri na žalost 10 milijonov ljudi iz obeh delov države obupano potrebuje bistveno drugačen pristop k vprašanju zaposlovanja v teh dveh delih države. Ne zahtevamo več enotnosti na evropski ravni; ravno nasprotno, zahtevamo možnost, da države članice in regije hitro in učinkovito sprejmejo posebne ukrepe, ki so potrebni na lokalni ravni. Hvala.

– Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0181/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) To je začetno poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta, v katerem dejansko prevladuje samozadovoljstvo te institucije, pri čemer bi moralo v tem začetnem poročilu biti ravno nasprotno.

Vsi vedo, da se v tej instituciji razsipava z denarjem. Dva sedeža staneta zelo veliko denarja, pri čemer ne nudita resnične dodane vrednosti. Vsako leto je napovedan zelo velik porast operativnih stroškov te institucije, ki so tokrat zakriti s tem, da je to nujna posledica lizbonske pogodbe, ki sploh še ni bila sprejeta, kolikor mi je znano.

Potem je tu seveda nov statut poslancev, izmišljotina evrofanatikov, ki naj bi še bolj odločno ločil poslance Parlamenta od ljudi, ki jih predstavljajo, kar bo seveda veliko stalo, ali ne? Zaradi vseh teh razlogov in še drugih sem odločno glasoval proti temu poročilu.

– Poročilo: Margie Sudre (A6-0158/2008)

  Madeleine Jouye de Grandmaison, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, kar zadeva poročilo gospe Sudre, sem s podporo svoje skupine vložila številne spremembe kot del kompromisa. Te spremembe so bile delno upoštevane. Rada bi se zahvalila odboru.

Spremembe so zadevale priznavanje dodane vrednosti najbolj oddaljenih regij na področju prostora, obnovljive vire energije, energetsko samozadostnost in biološko raznovrstnost, pomembnost javnih storitev za razvoj najbolj oddaljenih regij, priznavanje pomanjkanja vključevanja najbolj oddaljenih regij v evropski raziskovalni prostor, priznavanje prednosti programa NET-BIOME in sposobnost najbolj oddaljenih regij, da znatno pripomorejo k določenim mednarodnim prednostnim nalogam.

Po drugi strani sem razočarana, da to poročilo ne vključuje v celoti socialnega in kulturnega poglavja za celovit razvoj ter da podpora in priznanje regionalnih jezikov najbolj oddaljenih regij, financiranje raziskovanja suženjstva in kolonializma ter zaščita pravic domorodcev v Gvajani niso ohranjeni.

Razočarana sem tudi, da se poročilo ne zavezuje resno k okrepitvi zmožnosti raziskovanja, da bi ustrezalo potencialu.

Razočarana sem, da moj predlog za ureditev cen poštnih storitev in telekomunikacij med nacionalnimi ozemlji in najbolj oddaljenimi regijami ni bil upoštevan.

Del moje ocene je tudi razočaranje, da je bila zavrnjena moja zahteva po socialni in okoljski študiji učinka skupne ureditve trga za sladkor in banane.

Vseeno sem glasovala za to poročilo, ki nedvomno ponuja dragocene informacije in rezultate za najbolj oddaljene regije.

– Poročilo: Lasse Lehtinen (A6-0155/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Rada bi nekaj dodala k včerajšnji razpravi s političnim nabojem. Nisem podprla predloga socialistov v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi, ker je po mojem mnenju najbolj odgovorno, da počakamo na rezultate študije učinka, da bi lahko ocenili učinkovitost kolektivnih pravnih sredstev, zlasti kar zadeva stroške, nastale zaradi potrošnikov. Zato hočem danes izraziti nasprotovanje neprimernim pripombam kolegice poslanke gospe Gebhardt med včerajšnjo razpravo, ki daje volivcem vtis, da le socialisti ščitijo interese potrošnikov, medtem ko demokrati ščitijo le interese industrije. Taka manipulativna politična retorika in demagogija nista povezani z resničnostjo, zato jima nasprotujem.

– Poročilo: Elizabeth Lynne (A6-0159/2008)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Odločno sem glasoval proti poročilu gospe Lynne, ker po mojem mnenju seže veliko globlje od nešteto poročil, ki jih je odobril ta parlament v preteklosti in ki so že sami po sebi skrajno vprašljivi.

Parlament zdaj vrata ponovno na široko odpira neki vrsti vseobsegajoče evropske protidiskriminacijske politike, ki se dotika skoraj vseh socialnih domen. To sem že povedal v tej instituciji, zdaj pa ponavljam: boj proti diskriminaciji, če je potreben, je boj, ki spada izključno pod pristojnost držav članic, pri čemer Evropa v zvezi s tem ne sme prevzeti vloge policista ali miselne policije.

Prav zares bo vsak, ki natančno prebere poročilo gospe Lynne, ugotovil, da ima poročilo manj opraviti z dejanskim bojem proti diskriminaciji kot z nadaljnjim razvrednotenjem svobode izražanja in zlasti spreminjanjem politične korektnosti v pravno zadevo. S tem se ne morem strinjati, zato sem odločno glasoval proti temu poročilu.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da se je treba proti diskriminaciji boriti z vsemi mogočimi ukrepi. Zato smo tudi izrazili zaupanje v štiri direktive. Zdaj se pripravlja peta. Tudi to podpiramo.

Vseeno sem glasoval proti temu poročilu, ker uporablja napačno strategijo, saj ne zagovarja izvajanja veljavne zakonodaje, ampak zahteva takoj še eno novo direktivo, ki vključuje nove organe, novo birokracijo in poskusne postopke. To pomeni, da so ponujene ovire, ne pa rešitve. Navsezadnje se zaradi tega diskriminacija ne bo odpravila.

Vsi člani moje delegacije so izbrali drugačno pot. Radi bi, da se od držav članic zahteva, naj izvajajo vse, kar že obstaja v sedanji zakonodaji, in ne preskočijo prvega koraka, kot predlaga poročilo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, spoštovanje človekovih pravic je temeljna naloga Evropske skupnosti. Žal to Evropski uniji ne uspeva najbolje. Položaj na tem področju se ne bo spremenil po le dveh urah razpravljanja. Prav tako tudi ukrepanje Evropske komisije in drugih pooblaščenih agencij ne ponuja veliko upanja na izboljšave. Evropa se tako kot ostali svet še vedno bori z rasno, spolno, kulturno in nacionalno diskriminacijo. Trgovina z ljudmi, tudi otroki, za denar, užitek, organe, je vsako leto bolj razširjena. Število nasilnih dejanj narašča, pri čemer se žrtve vedno večkrat odločijo za molk, saj nimajo upanja na pomoč države.

Dobil sem vtis, da v Evropskem parlamentu delamo predvsem v korist podjetij, korporacij in regij, medtem ko premalo naredimo za navadne ljudi, za katere sta najpomembnejša njihov življenjski standard in enakost pravic. Naša dejanja niso uspešna, ampak nam le blažijo vest, ker nam dajejo občutek, da smo nekaj ukrenili. Skrajni čas je za temeljite spremembe.

Zato sem glasoval proti poročilu.

– Poročilo: Willi Piecyk (A6-0163/2008)

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, v naši skupini GUE/NGL obstaja velika strpnost do položaja manjšin. Včasih te manjšine na plenarnem zasedanju tega parlamenta rade pokažejo, da se njihovo stališče razlikuje od stališča velike večine v naši skupini.

Tako je bilo tudi pred kratkim med glasovanjem o mojem poročilu v zvezi z odnosom med Makedonijo in Evropsko unijo. Omejen čas za govor, ki ga je imela na voljo naša skupina, smo namenili enemu od svojih grških poslancev, ki je izjavil, da Evropska unija ne more sprejeti še ene članice, ker bi bilo v tem primeru bolje, da bi Unija prenehala obstajati. Morda je ta pripomba vzrok za napačno razumevanje, da moja skupina ni sledila mojim predlogom, da bi pospešili pogajanja s to kandidatko za državo članico. Vseeno je bilo to stališče le mišljenje grške komunistične stranke, in ne naše skupine v celoti, ki je podprla moje predloge tako kot velika večina Parlamenta.

Pri zadnji razpravi danes zjutraj se je to spet ponovilo. V zvezi s poročilom Piecyka o celostni pomorski politiki sta bila govornika iz naše skupine grški poslanec Pafilis in portugalski poslanec Guerreiro. Priložnost, da spregovorita o tem vprašanju, je bila zelo pomembna za stranki, ki jih predstavljata tu. V svojih nacionalnih razpravah ti dve stranki uporabljata poročilo Piecyka kot simbol za vse, kar je narobe z delovnimi razmerami pomorščakov in delavcev v pristaniščih, ter tudi za vse, kar lahko povežemo z nameni Nata v zvezi z vojaško uporabo morja.

Večina naše skupine, tudi nemška in nizozemska delegacija, meni, da poročilo Piecyka nima nič skupnega s temi vprašanji. Dvakrat smo podprli odpravo direktive o pristaniščih, vendar na splošno nismo proti pomorski politiki. Podpiramo predloge gospoda Piecyka, ki so osredotočeni na uporabne elemente, kot so okolje, zaščita obalnih regij, izobrazba in kakovost dela.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, za to poročilo sem glasoval zaradi številnih razlogov. Prvič, eden od glavnih izzivov, s katerimi se mora spopasti Evropa, so podnebne spremembe. Tudi to je neposredno povezano s pomorskimi območji, zlasti obalnimi regijami, ki jih ogroža naraščanje morske gladine. Drugič, obsežno izkoriščanje pomorskih virov, zlasti s čezmernim ribolovom, poleg podnebnih sprememb predstavlja resno grožnjo morskemu okolju. Povezava med oceani in podnebjem je pomemben del podnebne politike EU. Tretjič, morsko okolje je v 80 odstotkih onesnaženo zaradi onesnaževanja na kopnem. Okoljske nevarnosti, kot so razbitine ladij na morskem dnu ter ostanki vojaške municije in kemičnega orožja, so tudi zelo pomembne. Četrtič, intenziven ribolov je zamajal ravnovesje ekosistema in ogroža biološko raznovrstnost. Petič, oceani in morja so zelo pomembni v evropski strategiji za zagotovitev energetske varnosti. Na eni strani so vir nafte in plina ter tudi vir obnovljive energije. Na drugi strani predstavljajo sredstvo in pot za prevoz energije ter tako povečujejo energetsko varnost. Zato moramo oblikovati trajnostno politiko za razvoj morij in oceanov.

Pisna obrazložitev glasovanja

− Poročilo: Jan Andersson (A6-0132/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo švedskega kolega poslanca Jana Anderssona na podlagi poenostavljenega postopka, ki potrjuje predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Odločbe Sveta št. 85/368/EGS o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti, ki je države članice in Komisijo pozvala k sodelovanju pri oblikovanju opisov delovnih mest v določenih poklicih v Skupnosti in na podlagi tega k povezovanju poklicnih kvalifikacij, ki so priznane v državah članicah, s temi dogovorjenimi opisi delovnih mest.

Ker je bilo to odločbo težko uporabiti, je bilo razumno, da se razveljavi. Evropski kvalifikacijski okvir (EQF) bi moral obravnavati omejitve za razveljavitev odločbe z osredotočenjem na izboljšavo preglednosti kvalifikacij in uvedbo decentraliziranega pristopa za sodelovanje, ki izraža vse večjo zapletenost kvalifikacij v Evropi. Vseeno ta nesrečna zadeva kaže na potrebo po razjasnitvi in poenostavitvi zakonodaje Skupnosti, da jo bodo državljani lahko razumeli in uporabljali v vsakdanjem življenju.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Porast stopnje zaposlenosti v Evropski uniji je neposredno povezana s poklicnim usposabljanjem in vzajemnim priznavanjem kvalifikacij. Podprl sem poročilo gospoda Anderssona, ker mislim, da morajo države članice EU ustvariti skupen model za preverjanje poklicnih kvalifikacij ne glede na državo, v kateri so bile pridobljene. To bo zaposlene spodbudilo k prizadevanju za izboljšanje njihovih veščin ter študente k učenju, pridobivanju novih izkušenj in izboljšanju znanja tujih jezikov v različnih delih Evrope.

Kot predstavnik malopoljske regije, tretje največje na Poljskem, kar zadeva število študentov, bi rad opozoril na posebno pomembnost priznavanja diplom za mlade ljudi. Vse akademske izmenjave in možnost primerjave kvalifikacij so izjemno pomembne za mlade ljudi, ki si želijo izkušnje pridobiti v tujini.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Eno od štirih načel, na katerih temelji skupni trg Evropske unije, je povezan s prostim pretokom ljudi. Prosti pretok ljudi ponuja državljanom EU možnost, da se zaposlijo v drugi državi članici.

Različni izobraževalni sistemi in uredbe o poklicnih kvalifikacijah vseeno otežujejo zaposlitev v poklicih, za katere smo usposobljeni. Zato je tako pomembno, da lahko poklicne kvalifikacije primerjamo med različnimi državami članicami. Evropska komisija in tudi poročevalec menita, da odločba 85/368/EGS, ki ureja to področje, ni ustrezno omogočila primerljivosti poklicnih kvalifikacij v korist delavcev, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici.

Zaradi tega se je sprejela odločitev, da se zamenja z novejšim in učinkovitejšim instrumentom, evropskim kvalifikacijskim okvirom, ki povečuje preglednost, podpira prenos kvalifikacij in olajša oceno rezultatov študija.

Zadovoljna sem, da so ta korak množično podprla različna področja: socialni partnerji, organizacije industrije in sektorjev, izobraževalne institucije ter nevladne organizacije. To zagotavlja množično podporo sprememb, ki so se zgodile.

Zaradi teh razlogov podpiram razveljavitev odločbe in mislim, da bo evropski kvalifikacijski okvir kot orodje, ki omogoča primerjavo kvalifikacij, omogočil lažje gibanje ljudi in dosego ciljev, ki niso bili uresničeni z odločbo 85/368/EGS, pri čemer se bo tako zagotovila večja mobilnost delavcev na evropskem trgu delovne sile.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. − (HU) Glasovala sem za poročilo gospoda Anderssona, ker verjamem, da je pomembno odpraviti vse mogoče ovire v zvezi z usklajevanjem strokovnih in poklicnih kvalifikacij. Pomembno je razveljaviti odločbo Sveta 85/368/EGS, saj njeno izvajanje ni bilo uspešno pri primerljivosti strokovnih in poklicnih kvalifikacij.

To odločbo bodo zdaj nadomestili drugi, novejši in učinkovitejši instrumenti na evropski ravni, kot je evropski kvalifikacijski okvir. Evropski kvalifikacijski okvir obsega kot instrument za spodbujanje vseživljenjskega učenja kvalifikacije na vseh ravneh, od tistih, ki so dosežene z obveznim izobraževanjem ali izobraževanjem odraslih, do tistih, ki so pridobljene na višji stopnji izobraževanja ter med strokovnim ali poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Zato je za države članice pomembno, da postane izobrazba čim bolj pomembna, saj je ta podlaga za zaposlitev. Izobrazba ima poleg širjenja splošne razgledanosti in znanja s področja kulture ključno vlogo pri razvijanju strpne evropske družbe. Poleg spoznavanja učinkovite rabe energije in zaščite okolja se mora naslednja generacija naučiti tudi sprejemati in spoštovati razlike.

Izobrazba je ključna tudi za veliko drugih stvari: ponuja priložnost manjšinam, na primer Romom, za ohranitev njihove kulture in zagotavljanje vključevanja. Danes v skupnosti manjšin narašča število dobro izobraženih mladih ljudi, ki lahko branijo svoje interese pred lokalnimi organi in vladami.

Da bi to postalo norma, moramo izpopolniti poučevanje jezikov, v šolah več pozornosti nameniti kulturam manjšin, pri čemer morajo same manjšine prevzeti dejavnejšo vlogo pri poučevanju.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V praksi nam ni vedno uspelo odpraviti vseh težav v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij in ohraniti kakovosti dela na eni strani, ne da bi na drugi strani ustvarili nepotrebne ovire. V tem smislu je skrb vzbujajoče, da je direktiva o storitvah tujim ponudnikom storitev podelila določeno stopnjo svobode, da delajo, kar hočejo, brez možnosti učinkovitega nadzora in nepojasnjenih kazni, medtem ko morajo domači ponudniki storitev še vedno delovati strogo v skladu z zakonodajo in standardi.

V nekaj letih bodo naša domača podjetja zahtevala ponovno oceno uredb, ki veljajo za tuja podjetja, da ne bodo propadla zaradi neusmiljene konkurence. Spodkopavanje konkurence se zato še vedno spodbuja v primeru plač, delovnih razmer in socialne varnosti. Tudi EU ne bi smela spodbujati tovrstnega razvoja z „modro karto“. Imamo dovolj usposobljenih delavcev, če bi jim bili le pripravljeni zagotoviti dostojno plačilo.

− Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A6-0152/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljske kolegice poslanke gospe Geringer de Oedenberg, ki v prvi obravnavi na podlagi postopka soodločanja odobrava predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta, da bi kodificirali Direktivo Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, kot jo spreminjata direktiva 96/100/ES (UL L z dne 1. marca 1997) in direktiva 2001/38/ES (UL L z dne 10. julija 2001).

Razočaran sem, da postopek kodifikacije traja tako dolgo; morali bi se spominjati, da je 1. aprila 1987 Komisija odločila, da bo svojim službam naročila, naj nadaljujejo kodifikacijo celotne zakonodaje najpozneje po njeni deseti spremembi s poudarkom, da je to nepomembna zadeva in da bi si morale službe prizadevati za kodificiranje besedil, za katera so odgovorna, v še krajšem času. Predsedujoči Evropskemu svetu je (v Edinburghu decembra 1992) potrdil te zahteve.

Končno so Evropski parlament, Svet in Komisija 20. decembra 1994 le sprejeli medinstitucionalni sporazum, da se lahko uporabi pospešen postopek.

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za poročilo Geringerjeve, ker se strinjam z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, njihovim zakonitim lastnikom.

To poročilo podpira idejo izdaje evropske direktive za vzpostavitev upravnega sodelovanja med državami članicami v zvezi z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni. Direktiva bo določila ustanovitev osrednjega organa v vsaki državi članici, ki se bo ukvarjal izključno s tem vprašanjem in sodeloval s podobnimi organi, ustanovljenimi v drugih državah članicah, ter Interpolom.

Hkrati bi lahko taka direktiva poenostavila upravni postopek, ki zdaj obstaja v Evropski uniji, pri čemer se osebno veselim izvajanja tega osnutka zakonodaje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram kodifikacijo zakonodaje v zvezi s predmeti kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja držav članic. Veljavna zakonodaja je bila večkrat spremenjena in pomembno je, da imamo jasen pravni okvir, na podlagi katerega lahko države članice zagotovijo vrnitev ukradenih predmetov kulturne dediščine.

Menim tudi, da se morajo predmeti kulturne dediščine vrniti lokalnim skupnostim v državah članicah, kadar obstaja jasno izražena lokalna podpora za tovrstno pobudo. V zvezi s tem popolnoma podpiram vrnitev šahovskih figur iz Lewisa na Hebride na Škotskem ter tudi vrnitev zaklada z otoka St. Ninian na Shetlandsko otočje.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg v zvezi z vrnitvijo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice.

Zdi se mi temeljno, da države članice lahko sodelujejo, da bi zgladile nesporazume med nacionalnimi vladami in spoznale pomembnost zaščite kulturnih dobrin na evropski ravni. Kulturne dobrine in umetniška dela predstavljajo dediščino državljanov držav članic, ki imajo seveda pravico, da jih obiskujejo in občudujejo.

Obstajajo primeri, povezani s škandali in spori, ki zadevajo ukradena umetniška dela in trajajo že desetletja. Posredovanje Skupnosti pri reševanju takih primerov se mi zdi naravnost nujna.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Čeprav sem glasoval za to poročilo, moram opozoriti na dejstvo, da člen 13 predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, navaja, da bo ta direktiva začela veljati 1. januarja 1993.

Naj vas opomnim, da je bilo po nezakoniti priključitvi Republike Estonije k Sovjetski zvezi leta 1940 nešteto artefaktov premeščenih iz Estonije v različne kraje v Sovjetski zvezi in niso bili nikoli vrnjeni, med drugim tudi predsedniški ovratnik. Upam, da Komisija ni pozabila na to in da bo kmalu oblikovala predlog direktive, ki bi zadevala protipravne odstranitve pred letom 1993.

− Poročilo: Pia Elda Locatelli (A6-0145/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice poslanke gospe Locatelli, ki je del posvetovalnega postopka o predlogu uredbe Sveta v zvezi z ustanovitvijo Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik. Postavitev Evrope v ospredje tehnologij gorivnih celic in vodika na globalni ravni je odlična politika.

Gorivne celice brez hrupa in učinkovito pretvarjajo energijo ter znatno zmanjšajo nastanek toplogrednih plinov. Ponujajo veliko prožnost, saj lahko porabljajo vodik in ostala goriva, kot so zemeljski plin, etanol in metanol.

Nujno je bilo treba vzpostaviti instrument Skupnosti s to skupno tehnološko pobudo, da bi ustvarili partnerstva med javnimi in zasebnimi sektorji na raziskovalnem področju v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Skupne tehnološke pobude, ki večinoma izhajajo iz dela evropskih tehnoloških platform, izražajo izrazito zavzetost EU za usklajevanje raziskav, da bi okrepili evropski raziskovalni prostor in dosegli evropske cilje za konkurenčnost. Strinjam se z idejo, da bi bolj pomagali malim in srednje velikim podjetjem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s poročevalko, da bi morali uvesti poseben program Sodelovanje, ki gorivne celice in vodik priznava kot eno od šestih področij, na katerih bi lahko bile skupne tehnološke pobude zlasti pomembne.

Ta predlog, ki vzpostavlja Skupno podjetje za gorivne celice in vodik, je rezultat dela evropske tehnološke platforme za vodik in gorivne celice in bi rad prispeval k izvajanju akcijskega načrta za okoljske tehnologije.

Gorivne celice so zelo tihe in zelo učinkovite pretvornice energije, pri katerih nastane znatno manj toplogrednih plinov in onesnaževalcev, saj lahko delujejo na vodik in ostala goriva, kot so zemeljski plin, etanol in metanol. Uvedba vodika kot prožnega nosilca energije lahko pozitivno prispeva k energetski varnosti in stabilizira cene energije, saj se lahko pridobi iz katerega koli primarnega vira energije, pri čemer lahko kot tak uvede raznolikost v prometu, ki je zdaj odvisen od nafte.

Čeprav je bilo v razvoj gorivnih celic in vodika vloženih precej javnih finančnih sredstev EU, nam te tehnologije najbrž ne bodo dostopne tako hitro, kot smo upali.

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. − (ES) Glasovanje v odboru za industrijo, raziskave in energijo mi je preprečilo, da bi se udeležila te razprave, zato želim upravičiti svoje glasovanje v podporo.

Parlament je pozdravil to skupno tehnološko pobudo:

zelo je namreč povezana s prednostnimi nalogami EU: z energijo in bojem proti podnebnim spremembam;

izkušnje, pridobljene med obravnavanjem prejšnjih štirih skupnih tehnoloških pobud, so zelo pomagale pri oblikovanju te uredbe: Komisija se je že zavedala naše zaskrbljenosti v zvezi s temi novimi instrumenti, glede financiranja, pravil sodelovanja, preglednosti, odpiranja, pogojev za neprekinjenost itd.;

zaradi dobro opravljenega dela poročevalke. Predlagane spremembe: postavljanje EU v ospredje teh tehnologij, zagotavljanje prednostne podpore za dolgotrajne raziskave, podpiranje pravil za uporabo in razširjanje, ki so prilagojena pravilom za sodelovanje v sedmem okvirnem programu, okrepitev znanstvenega odbora z nalogo določitve znanstvenih prednostnih nalog in preprečitve, da bi uredba potrebovala koordinatorja konzorcija iz industrijske skupine, so vprašanja, ki krepijo predlog Komisije.

Skupne tehnološke pobude so dobri instrumenti za izboljšavo zmožnosti raziskav in razvoja, če se izvajajo v skladu s cilji, zaradi katerih so bile ustvarjene. Naša dolžnost je zagotoviti, da se to zgodi.

− Poročilo: Sergio Berlato (A6-0164/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se z Berlatovim poročilom o možnosti podaljšanja financiranja Sklada Skupnosti za tobak do leta 2012.

EU čuti potrebo po zaščiti tega pomembnega sektorja, ker bi popolno prenehanje subvencioniranja povzročilo zelo veliko škodo za proizvodnjo, kar bi imelo negativne posledice na zaposlovanje v zadevnih regijah.

Na nekaterih območjih tobak predstavlja 35 % kmetijskega izvoza, zato bi bil možen upad proizvodnje gospodarsko in socialno zelo škodljiv, zlasti če je lokalno gospodarstvo že tako v težavah.

Pomembno je poudariti dejstvo, da bo financiranje, namenjeno Skladu Skupnosti za tobak, krilo tudi vse pobude, izobraževanje in kampanje za večanje ozaveščenosti glede škodljivosti kajenja.

Zato upam, da bodo moji kolegi podprli predlog za razširitev protikadilskega sklada za ozaveščanje in s tem zaščitili interese potrošnikov.

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Sklad Skupnosti za tobak, ki je financiran s prenosom določene vsote pomoči za tobak za leti 2006 in 2007, podpira pobude za večanje ozaveščenosti javnosti glede škodljivih učinkov kajenja.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je predlagal podaljšanje financiranja do konca finančne perspektive in odstotno stopnjo povečal na 6 %. Poraba tobaka v Evropi se ni spremenila, medtem ko je letno zmanjševanje evropske proizvodnje nadomestil uvoz tobaka.

Vzporedno vprašanje ohranjanja skupne ureditve trga za tobak in posledično preložitev izvajanja reforme iz leta 2004, ki bi morala začeti veljati leta 2010, je treba obravnavati med sistematskim pregledom skupne kmetijske politike, ker ločevanje povzroča skoraj popolno opustitev proizvodnje brez trajnostne nadomestne možnosti z vidika gospodarstva in delovnih mest, kar je imelo zelo resne posledice za zadevna podeželska območja, vendar ni vplivalo na javno zdravje.

Mislim, da se boj proti kajenju in podaljšanje prehodnega obdobja, ki bo evropskim proizvajalcem omogočil poiskati nadomestno rešitev za gojenje tobaka in zmanjševanje negativnega učinka na naše regije, ne izključujeta.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Financiranje Sklada Skupnosti za tobak je namenjeno izključno spodbujanju informativnih dejavnosti o škodi, ki jo lahko povzročijo proizvodi iz tobaka. Predlog Evropske komisije zagotavlja prenos vsote, ki je enaka 5 % pomoči za tobak, odobrene za koledarski leti 2008 in 2009. Parlament predlaga prenos 6 % pomoči za tobak, odobrene za obdobje 2009–2012, ob predvidevanju, da se bo pomoč še naprej dodeljevala proizvajalcem.

Kot vemo, se Evropska komisija žal nagiba k ločitvi pomoči za proizvodnjo, ki je bila pomembna za zmanjšanje proizvodnje tobaka na Portugalskem, čeprav se še vedno uvaža iz držav proizvajalk. Komisija ta sklad še vedno povezuje s sistemom podpore za pridelovalce tobaka na podlagi tega, da je to edini zagotovljen vir financiranja. V skladu s to utemeljitvijo in na podlagi mnenja, da bodo informativne kampanje tudi v prihodnosti dragocene, bi bile spremembe primerne.

Kaže tudi, da je pomembno podpreti nedavne uradne zahteve, naslovljene na Komisijo, skoraj vseh držav članic, ki proizvajajo tobak, da naj Komisija vloži predlog uredbe, ki bi podaljšala sedanji sistem podpore za proizvodnjo tobaka do leta 2013, to se naj obravnava kot del potekajočih razprav o „sistematskem pregledu“ skupne kmetijske politike.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem proti temu poročilu, ker kot nekdo, ki se je že od začetka boril proti subvencijam za proizvodnjo tobaka, verjamem, da bi bilo katastrofalno podaljšati odpravo subvencij za tobak z leta 2009 na leto 2012.

Podpiram predlog Evropske komisije, ki kaže na to, da ni opravičila, da bi bile subvencije za tobak še naprej povezane s proizvodnjo tobaka. Menim, da je poročilo Parlamenta, ki poskuša ponovno nadaljevati razpravo o odpravi subvencij do leta 2009, popolnoma nesprejemljivo.

Ne vidim logičnega razloga za nadaljevanje podpiranja proizvodnje tobaka, zlasti zaradi negativnih posledic, ki ga ima tobak na zdravje in stroške zdravstvene oskrbe.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti sprejetju Berlatovega poročila o Skladu Skupnosti za tobak. EU v skladu s številnimi državami članicami poskuša omejiti porabo tobaka z ukrepi, kot so prepoved oglaševanja tobaka. Nadaljevanje financiranja proizvajalcev tobaka v Evropi je zato hinavsko dejanje EU.

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Resolucija Evropskega parlamenta o skladu za tobak predlaga podaljšanje kmetijskih subvencij za tobak. Glasujemo proti v znak protesta proti celotnemu sistemu subvencij za tobak. Naravnost smešno je, da EU finančno podpira gojenje tobaka, medtem ko je uporaba dela tega denarja za podporo protikadilskih kampanj hinavska. Vse kmetijske subvencije za tobak se morajo takoj odpraviti. Protikadilske kampanje so sicer koristne, a bi se lahko preprosto financirale na drug način.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Sergia Berlata o Skladu Skupnosti za tobak hoče doseči ponovno razpravo o podaljšanju subvencij za tobak do leta 2012. Za subvencije za tobak, namenjene kmetom, ni opravičila niti z vidika javnega zdravja niti gospodarstva, zato enostavno ni treba nadaljevati z njimi.

Prav zares, če upoštevamo stališče EU o tobaku, se mi zdijo predlogi v poročilu ne le hinavski, ampak tudi nemoralni. Zato nisem mogel glasovati za to poročilo.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za Berlatovo poročilo, kar velja tudi za konfederalno skupino Evropske združene levice/Zelene nordijske levice. Zagotavlja nadaljnje subvencije Skupnosti za pridelovalce tobaka in jim ponuja zaščito pred neugodno diskriminacijo v zvezi s pridelovalci drugih kmetijskih pridelkov, ki bodo še naprej prejemali subvencije. Zlasti pomembno je, da izkoristimo vse možnosti, ki nam jih ponujajo obstoječi viri. Preprečiti moramo opustitev gojenja tobaka in ustaviti odseljevanje podeželskega prebivalstva med tem prehodnim obdobjem za pridelke.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Čeprav je bilo glasovanje o Berlatovem poročilu pozitivno, to ne rešuje težave kajenja in gojenja tobaka.

Rekli bi lahko, da smo za nekaj let preložili odločitev o teh pomembnih zadevah. Ta težava se bo posledično spet pojavila in povzročala težave tako dolgo, dokler bodo ljudje še vedno kadili tobak. To bo treba rešiti, a ne na račun kmetov, ki so se zavezali proizvodnji tobaka in vanjo vložili veliko denarja.

Gojenje tobaka omogoča preživetje več deset tisoč družin, ki pogosto ne morejo zaslužiti na drugačen način, kot je na primer v regijah Poljske, v katerih je prst slabo rodovitna.

Zato že danes potrebujemo strateške odločitve, ki bodo sprejete po ustrezni obravnavi, in ne pod pritiskom lobistov, ki predstavljajo posrednike in trgovce, ki delujejo v mednarodnem sistemu.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu Berlatu in izražam podporo njegovemu poročilu.

Poročilo je izredno uravnoteženo ter predstavlja redek in pozitiven primer povezovanja med kmetijsko in zdravstveno politiko EU. S predlogom za povišanje odstotka odbitka za subvencije, ki se izplačujejo pridelovalcem tobaka, in za dodatno financiranje protikadilskih kampanj v vrednosti več kot 81 milijonov EUR je poročilu uspelo zadovoljiti obe strani v zvezi z nekaterimi občutljivimi področji.

Na drugi strani to poročilo podaljšuje delno vezano pomoč proizvajalcem brez dodatnih stroškov za proračun EU in brez razlikovanja med njimi in ostalimi kmetijskimi sektorji potrjuje stališče, ki ga je Parlament izrazil v Strasbourgu marca 2004.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Veste, da si je Parlament veliko let izrazito prizadeval, da bi opozoril na škodljivost kajenja tobaka za zdravje.

Vendar je v vsem tem času Evropska unija več milijonov evrov pomoči kmetom namenila za gojenje prav tega pridelka.

Prav zares je skrajno hinavsko, da nadaljujemo tako politiko.

Poročilo odbora za kmetijstvo poskuša ponovno začeti razpravo o podaljšanju subvencioniranja tobaka do leta 2012. Vendar predlog Komisije, ki je domnevno spodbudil sestavo poročila, govori o podaljševanju financiranja Sklada Skupnosti za tobak, ki je, kot vemo, namenjen opozarjanju na nevarnosti kajenja tobaka.

Odbor za kmetijstvo je poskušal izvesti trik, ki bi bil v ponos vsakemu vrhunskemu čarovniku, a smo ga na srečo opazili in upam, da tudi razkrinkali njegovo pravo naravo, tj. poskus, da bi podaljšali subvencioniranje pridelovalcev tobaka. Parlament se mora temu upirati zaradi moralnih, gospodarskih in zdravstvenih razlogov.

Stališče Komisije je jasno. Ni opravičila za subvencioniranje tobaka, ki je povezano s pridelovanjem. Skrajni čas je, da tudi Parlament začne tako razmišljati in zavrne stališče odbora za kmetijstvo glede tega vprašanja. Zato bom glasoval proti.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Zaradi zasvojenosti s tobakom vsako leto umre več kot pol milijona državljanov EU. Niti centa denarja davkoplačevalcev v EU ne bi smel prejeti Sklad Skupnosti za tobak. Sklad Skupnosti za tobak ne bi smel več obstajati.

−Poročilo: Bairbre de Brún (A6-0133/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo britanske kolegice poslanke gospe de Brún o presoji programa PEACE (program posebne podpore EU za mir in spravo na Severnem Irskem), ki poudarja, da je lokalna krepitev moči bistven del vzpostavitve miru na Severnem Irskem ter da je sodelovanje civilne družbe v tem procesu zelo prispevalo k izboljšanju oblikovanja in izvajanja lokalne politike.

Podpiram idejo, da se sodelovanje med udeleženci v programih, ki jih financirata PEACE in IFI (Mednarodni sklad za Irsko), ne bi smelo prekiniti po koncu programov.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo de Brúnove o programu PEACE, ki pravilno poudarja pomembnost lokalne krepitve moči v procesu vzpostavljanja miru. Programi PEACE so pomembno prispevali k mirovnemu procesu na Irskem in tudi v prihodnosti bodo dobrodošla takšna prizadevanja.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Z veseljem podpiram program PEACE in upam, da bo še naprej pomagal skupnostim na lokalni ravni.

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0130/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo nemškega kolega poslanca, gospoda Graefa zu Baringdorfa, ki predlaga spremembo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki zadeva statistiko mesa in živine, a na način, ki bi moral dopustiti podporo na prvi obravnavi v postopku soodločanja. Statistika živine (dvakrat na leto za prašiče in govedo, enkrat na leto za ovce in koze), statistika mesečnega zakola (teža glave in trupa prašičev, goveda, ovc, koz in perutnine) ter napovedi za proizvodnjo mesa (meso prašičev, goveda, ovc in koz) so bistvene za upravljanje trgov EU, vendar je bilo nujno potrebno urediti veljavno zakonodajo, ki je postala zelo zapletena. V statistiko za meso prašičev, goveda, ovc in koz bi bilo smiselno vključiti tudi perutninsko meso.

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Poenostavitev postopkov je glaven cilj evropskih institucij, ki se zavedajo, da je čezmerna pravna ureditev breme za njihovo delovanje ter tudi za učinkovitost in konkurenčnost gospodarskih subjektov. Za kmete in kmetijske proizvajalce v Romuniji je zmanjšanje birokratskega bremena nujno potrebno, da bi lahko v celoti izkoriščali prednosti pridružitve Evropski uniji.

Statistična poročila bi morali upoštevati Eurostat ter zlasti nacionalne institucije in podjetja. Kar zadeva meso, statistični podatki predstavljajo sliko, ki dovoljuje pravočasno ukrepanje, da bi uredili trg z uvedbo intervencijskih mehanizmov.

Statistična poročila bi morala biti enotna, pravilna in pravočasno na voljo, zato da bi se izognili velikemu neravnovesju na trgu Skupnosti, tako bi vplivala na proizvajalce, potrošnike ali na obe skupini enako.

To poročilo ima natanko to nalogo, zato se z njim strinjam. Hkrati bi morali nacionalni organi tudi strogo (in kadar je to potrebno, odločno) izvajati ukrepe, ki bi zagotovili resnost udeležencev.

To vprašanje bi morali enako previdno obravnavati oseba, ki zbira in obdeluje statistične podatke, ter tudi gospodarski subjekti, ki te podatke pošiljajo. Poleg strogosti bo ta uredba prinesla tudi enotnost teh podatkov s skupnimi standardi, ki veljajo za Evropsko unijo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom gospoda Graefa zu Baringdorfa o predlogu uredbe v zvezi s statistiko mesa in živine. Cilj uredbe je poenostavitev veljavne zakonodaje na tem področju. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

− Poročilo: Anne Van Lancker (A6-0172/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo belgijske kolegice poslanke gospe Van Lancker, ki je bilo napisano v okviru posvetovalnega postopka o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

Pozdravljam odlično opravljeno delo kolegice in prijateljice gospe Morin, poročevalke naše politične skupine, zlasti glede prožne varnosti. Ob tveganju, da bomo zašli s teme, saj ta sklep Sveta dejansko le navaja priporočila državam članicam na podlagi člena 128 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, sem razočaran, da kljub temu, da je to na podlagi člena 138 Pogodbe njegova obveznost, odbor ne spodbuja socialnih partnerjev in potrjuje, da je nastopil čas za oblikovanje evropske zakonodaje o zaposlovanju ob podpori teh socialnih partnerjev na podlagi postopka iz člena 139 Pogodbe ES.

Ne moremo imeti ambiciozne politike zaposlovanja, če ne oblikujemo evropske delovne zakonodaje ob podpori socialnih partnerjev.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonska strategija zlasti po vmesnem pregledu predstavlja najpomembnejšo strateško obveznost EU, pri čemer jo končno spremljajo dejanski rezultati na področju rasti in zaposlovanja.

V zvezi s tem gospa Van Lancker, medtem ko priznava, da ima ta strategija prednost, ker je pomagala pri nastanku delovnih mest, meni, da je treba izboljšati kakovost in varnost. Povedati je treba, da je kljub stalnemu upadu števila brezposelnih število delavcev s pogodbami za določen čas naraslo, kar ima jasen vpliv in posledice. Številke kažejo potrebo po spremljanju posameznih držav članic, da bi zagotovili, da se vprašanja zaposlovanja lotevajo z vse bolj uravnoteženim pristopom prožne varnosti: to pomeni nova delovna mesta ter tudi boljše razmere za delavce na splošno.

Kot poudarja poročevalka, mora program lizbonske strategije bolj upoštevati skupne socialne cilje: priljubljen izraz naše strategije bi zdaj moral biti vključevanje, ne le rast in zaposlovanje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sedanji položaj kaže, da je deset let po prvih smernicah za politike zaposlovanja držav članic vse manj zaposlitev s pravicami, kar samo po sebi kaže, da strategija ni usmerjena k spodbujanju zaposlitve s pravicami. Na drugi strani so stalne spremembe teh smernic, ki jih spremljajo vse bolj neoliberalne gospodarske smernice Evropske unije, prispevale k vse večji negotovosti delovnih mest.

Čeprav poročevalka vključuje nekatere blažilne ukrepe v zvezi z revščino ali socialnim vključevanjem, dejansko nikjer ni omenjena potreba po ločitvi od sedanjih makroekonomskih smernic in smernic zaposlovanja, ki so popolnoma neoliberalne ter pri katerih vladata konkurenca in prožnost, zato taki predlogi niso nič drugega kot dimna zavesa in so neuspešni pri odpravljanju temeljnega vzroka težave.

Nekateri drugi predlogi celo spodbujajo prožno varnost ali bolje deregulacijo trga dela, branijo prožne in zanesljive pogodbene ureditve prek moderne delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb in organizacije dela z namigi, da bi morale države članice izvajati lastne akcijske načrte, ki temeljijo na skupnih načelih prožne varnosti, ki jih je sprejel Svet.

Zato smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Van Lanckerjeve, ki obravnava politike zaposlovanja držav članic. To poročilo pravilno poudarja potrebo, da države članice izvajajo smernice tako, da se borijo proti diskriminaciji, ki lahko temelji na spolu, rasnem ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti.

Poročilo od držav članic zahteva tudi, da pri izvajanju politike zaposlovanja priznajo nacionalno tradicijo. Menim, da bi moralo biti priznavanje raznolikih tradicij Evrope v središču vsake politike EU.

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasovanja o poročilu gospe Van Lancker o politiki zaposlovanja sem se vzdržal. Poročilu se žal ni uspelo izogniti protislovju. Na eni strani vsebuje veliko fraz, kot so „na znanju temelječa družba“, „konkurenčnost“ in „tehnološki izzivi“, medtem ko na drugi strani govori o potrebi po zagotavljanju „varnosti zaposlitve“, „stabilnih delovnih razmerjih“ in podobno. Prva skupina pojmov poudarja namene, medtem ko druga ohranjanje sedanjega statusa. Brez posega v zaposlitveno strukturo ne bomo mogli doseči napredka. To se še nikoli ni zgodilo.

Namesto da govorimo o varnosti zaposlovanja, ki se razume kot ohranjanje obstoječih delovnih mest in vrst dela, bi morali govoriti o nečem drugem, tj. zagotavljanju dostopa do zaposlitve, ki obstaja zdaj, v tem trenutku. To bi morala biti naša skupna skrb.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Zaposlitvene razmere v Evropski uniji niso prav dobre. Povprečna stopnja brezposelnosti, ki je leta 2007 znašala 7,3 %, pri čemer se ne upoštevajo nadomeščanja na delovnem mestu, je višja kot pri drugih glavnih gospodarskih blokih. V Severni Ameriki znaša manj kot 5 %.

Predstavljene smernice ne bodo izboljšale položaja, ampak ga bodo le še poslabšale. Lizbonska strategija, ki jo poročevalka obravnava pozitivno, naša gospodarstva izpostavlja nepravični konkurenci, zlasti komunistični Kitajski, ki izvaja pravi socialni damping. Še več, z zahtevanjem zmanjšanja „razlik glede zaposlenosti […] med državljani tretjih držav in državljani EU“ poročilo jasno oblikuje del politike priseljevanja, ki so jo naše države izvajale desetletja in ki nas bo s sprejetjem več kot 1,5 milijona priseljencev iz držav zunaj Evrope spremenila v države tretjega sveta.

Ponovna vzpostavitev nacionalne prednosti, ki je poštena pozitivna diskriminacija, zmanjšanje bremena priseljevanja, posledično zmanjšanje davčnega bremena za naša podjetja in zaposlene ter izvajanje načela prednosti Skupnosti za zaščito evropskega trga: to so osnovni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti za razvoj zaposlovanja v Evropi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s potezo poročevalke, da bi okrepili socialno razsežnost lizbonske strategije. Zahteva po uvedbi uravnoteženega pristopa k „prožni varnosti“ in uvedbi klavzule o dejavnem vključevanju bo po mojem mnenju okrepila politiko zaposlovanja v Evropi. Glasoval sem za to poročilo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) V poročilu obstajajo številna protislovja glede politike zaposlovanja v državah članicah.

Poročevalka piše, da ima prenovljena lizbonska strategija med drugim vpliv na rast BDP v EU v zadnjih letih in upad brezposelnosti ter tudi da smernice zaposlovanja ne potrebujejo popolne revizije, ampak le spremembe številnih posameznih točk.

Poročevalka pravi tudi, da je v zadnjih letih kar šest milijonov mladih v starosti od 18 do 24 let prezgodaj zapustilo šolo in prekinilo šolanje ter da brezposelnost mladih predstavlja 40 % skupne brezposelnosti v EU, pri čemer je ta odstotek dvakrat višji med priseljenci. Poleg tega 78 milijonov ljudi živi v revščini, to je dvakrat več, kot je prebivalcev Poljske.

Poleg tega meni, da se je število delovnih mest povečalo na račun padca njihove kakovosti in višjega odstotka ljudi, ki so zaposleni za krajši delovni čas ali za določeno obdobje, pogosto pod pogoji pogodb, ki so sklenjene pod pritiskom.

Resničnost govori sama zase, a nočemo vedno poslušati. Resničnost je, da družba ne vključuje, ampak ločuje. Revščina se ne zmanjšuje, ampak se vsako leto širi. Diskriminacija žensk, starejših in priseljencev na trgu dela ne upada, prav tako ne izginjajo stereotipi v mislih in dejanjih.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Vsebina poročila je večinoma pozitivna, vendar je hinavsko govoriti o socialni odgovornosti, lokalnem gospodarstvu in enakosti, hkrati pa poskušati zagotoviti, da pravila o javnih naročilih preprečujejo upoštevanje takih stvari. K temu ne bom prispeval. Poročilo daje lažen vtis resničnosti, zato ne bom glasoval.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podpiram to poročilo in stališče gospe Van Lancker, da bi morali biti skupni socialni cilji držav članic v lizbonski strategiji jasneje izraženi. Podpiram tudi spremembo sedanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta v strategijo, ki temelji na rasti, delovnih mestih in vključevanju. Menim, da je spodbujanje skupnih socialnih standardov na evropski ravni bistveno. Nujno je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest poleg krepitve vrednot evropskega socialnega modela.

V mojih očeh je ena od ključnih nalog v strategiji trajnostnega razvoja EU ustanovitev vključevalne družbe, v kateri imajo prednost cilji in operativna prizadevanja, da bi omejili število ljudi, ki jim grozita lakota in socialna izključenost, znatno povečali vlogo žensk, starejših in priseljencev na trgu dela ter spodbujali zaposlovanje mladih.

− Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0181/2008)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo določa nekaj pomembnih smernic v proračunskem postopku za proračun za leto 2009 in na splošno se zelo strinjamo z odločenostjo poročevalca, da tudi v prihodnosti spoštuje prostovoljno določeno mejo 20 % za parlamentarne odhodke.

Leto 2009 bo leto, v katerem se bo način delovanja Parlamenta zelo spremenil, pri čemer menimo, da bo treba, če hočemo ohranjati to disciplino, natančno preveriti vse predloge za porabo, da bi davkoplačevalcem zagotovili večjo stroškovno učinkovitost. Zlasti se ne bomo opravičevali za opozarjanje Parlamenta, da bi lahko največ denarja privarčevali z odpravo dveh sedežev Parlamenta. Izrazito podpiramo tudi predloge poročevalca za zagotovitev sredstev za odstranitev azbesta iz stavb Parlamenta v Strasbourgu.

Britanski konservativci se veselimo pravočasnega prejetja nadaljnjih misli poročevalca, zato smo se vzdržali končnega glasovanja o tem poročilu.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo poljskega kolega gospoda Lewandowskega o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2009. Ta proračun čakajo pomembni izzivi, kot so začetek veljavnosti lizbonske pogodbe, če jo bodo ratificirale države članice, dejstvo, da je leto 2009 volilno leto, in začetek veljavnosti novega statuta poslancev.

Čeprav se seveda strinjam z dejstvom, da moramo biti pozorni na status proračunskih odhodkov, mislim, da ne smemo biti popustljivi glede odhodkov, povezanih z večjezičnostjo (prevajanje in tolmačenje), kar je pogoj politične uspešnosti Evropske unije. Poskrbeti bi morali tudi za prostore, v katerih bi poslanci sprejemali obiske, kajti ti obiski so zelo cenjeni in državljanom pomagajo, da se podrobneje seznanijo z Evropsko unijo.

Na koncu dodajam misel, da bi morali povečati število osebja poslancev in odborov Evropskega parlamenta, da bi zagotovili njihovo samostojnost in visok standard dela, na primer med delom z ostalimi evropskimi institucijami, skupinami lobistov ali nacionalnimi parlamenti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. − (PL) Leto 2009 bo Evropskemu parlamentu prineslo veliko izzivov, povezanih predvsem z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, volitvami v Parlament, novim statutom poslancev in spremembo mandata. Splošna proračunska raven za leto 2009 se bo morala soočiti z izzivi, čeprav je pod tradicionalno prostovoljno omejitvijo Parlamenta na 20 % izdatkov za upravo.

Vredno je opozoriti na uporabo pilotskega postopka v letošnjem postopku, ki vključuje zgodnje in tesno sodelovanje med predsedstvom in odborom za proračun glede vseh točk z znatnimi proračunskimi posledicami. Nov pristop je namenjen zagotavljanju najrazumnejše uporabe razpoložljivih sredstev in določanju možnih prihrankov.

Izraziti moram zadovoljstvo z razumnimi ocenami odhodkov za nov statut poslancev, zlasti če je vsoto možno podrobneje določiti na poznejši stopnji. Prav tako je prijetno videti vključitev 65 predlaganih novih delovnih mest v oceno za leto 2009, da bi se okrepila zakonodajna dejavnost Parlamenta in storitve za poslance, pri čemer je hkrati 15 % teh proračunskih sredstev razporejenih v rezervo. Vesela sem tudi, da se bodo prednostne naloge, določene v proračunu za leto 2008, nadaljevale v povezavi s tolmačenjem in analitičnimi storitvami knjižnice. Za uspešno dokončanje letošnjega proračunskega postopka bodo potrebne tudi razprave, pri čemer bo treba čim prej sprejeti posebne odločitve v zvezi s politiko Parlamenta o nepremičninah.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Proračunski postopek se je zdaj začel s predložitvijo predlaganega proračuna Komisije za leto 2009.

V prejšnjih proračunskih postopkih je proračun Evropskega parlamenta znašal približno 20 % zneska pod postavko 5 (upravni odhodki) večletnega finančnega okvira. Poročevalec predlaga, da se za proračun za leto 2009 ohranijo podobne ravni.

Taka odločitev ne bi smela ustaviti ali ovirati dostopa do finančnih sredstev, ki so potrebna za primerno ukrepanje v zvezi z že omenjenimi potrebami, da bi povečali število osebja ter izboljšali storitve tolmačenja in prevajanja, spoštovali enakost in pravico do uporabe vseh uradnih jezikov v Evropskem parlamentu ter dejavnosti, ki jih spodbuja.

Še več, ta težava se ponavlja, saj je bila večkrat omenjena potreba po izboljšanju storitev, kot so tolmačenje in prevajanje, vendar za to niso bila dodeljena potrebna finančna sredstva; pogosto veljajo pravila, ki so bila ustvarjena zlasti za odvračanje od uporabe različnih jezikov. Oglejte si merila, sprejeta med skupnimi parlamentarnimi skupščinami afriških, karibskih in pacifiških držav ter EU.

Na drugi strani poročilo ne omenja zagotavljanja pravic delavcev, zlasti v zvezi s povečanim zunanjim izvajanjem storitev Evropskega parlamenta v zadnjih letih.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. − (RO) Evropski parlament bi se moral zavedati pomembnosti načela solidarnosti, po katerem bi morali regije, ki so v razvoju zaostale ali so slabše razvite, podpirati, kar vključuje tudi finančno podporo iz proračuna Evropske unije. Žal približno eno leto po pristopu Romunija še vedno prevladuje na dnu lestvice glede bruto domačega proizvoda na prebivalca na regionalni ravni. Šest od osmih regij je med petnajstimi najslabše razvitimi regijami v EU, pri čemer severovzhodna razvojna regija, iz katere prihajam, ostaja najrevnejša regija v 27 državah članicah.

Ritem gospodarskega razvoja Romunije je zdaj nezadosten, da bi hitro zmanjšal vrzeli, ki nas ločujejo, in razlike, ki jih najdemo povsod, pri čemer je izredno slabo črpanje iz strukturnih skladov nedvomno eden od razlogov, ki nas uvrščajo v sam vrh najrevnejših držav Evropske unije. Zato je politizacija osrednjega upravnega akta Romunijo spremenila v neto plačnico v proračun EU, saj je lani plačala približno 1,1 milijarde EUR.

Edina tolažba, ki ostaja, je, da bo naša država dobila povrnjenih 16 milijonov EUR zaradi dejstva, da je bilo leto 2007 prvo leto, v katerem je bil ugotovljen proračunski presežek.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) K smernicam zaposlovanja, ki jih je pripravila EU v sodelovanju z levosredinskimi in desnosredinskimi vladami, so navdušeno prispevali tudi politični predstavniki kapitalizma Evropskega parlamenta. Spodbujajo skrajno barbarsko izkoriščanje delavskega razreda, da bi dosegli cilj lizbonske strategije, tj. neomejeno rast dobička plutokratov.

V središču politike EU in vlade je zloglasna „prožna varnost“, ki predstavlja popolno odpravo delovnih razmerij. EU brezposelnost uporablja kot sredstvo za zastraševanje delavcev. Odpravlja kolektivne pogodbe in stalno zaposlitev s polnim delovnim časom. Nadomeščajo jih individualizirane pogodbe o zaposlitvi in predvsem delovna mesta s skrajšanim delovnim časom, ki imajo le malo skupnega z delom, plačo, socialnim zavarovanjem ali pravico do pokojnine. EU hoče zadati odločilen udarec državnim sistemom socialne varnosti, zavarovanja in pokojnin v vseh državah članicah. V srednjeveških zaposlitvenih razmerah, ki jih pripravlja EU, je „vzoren“ delavec v smernicah zaposlovanja EU opisan kot „zaposljiva“ oseba, ki dela pod kakršnimi koli pogoji zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. On ali ona nima pravic, saj je usposobljen ali se usposobi za različne spretnosti glede na sedanje potrebe kapitalista. On ali ona je stalno v iskanju zaposlitve, dela do visoke starosti ali celo smrti in ustvarja obilje, ki ga bo izkoriščala plutokracija.

− Poročilo: Jens Holm (A6-0134/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo švedskega kolega poslanca gospoda Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Strinjam se z idejo, da obstaja potreba po zagotovitvi oskrbe s surovinami v Evropski uniji in zagotovitvi dostopa do surovin na svetovnih trgih, vendar hkrati ugotavljam, da Evropska unija zdaj ne zagotavlja usklajene strategije, ki bi gospodarstvu omogočila, da se sooči z izzivi konkurenčnosti zaradi povečane konkurence za dostop do surovin.

Razočaran sem, da poročilo ne obravnava vprašanj, povezanih z manipulacijo valut po svetu, ki skupaj z nižjimi menjalnimi tečaji izkrivlja pošteno konkurenco. Med surovinami je treba nafti nameniti poseben pregled, zato ponavljam svoj predlog za ustanovitev evropskega instrumenta za letno urejanje cen surove nafte, ki se ga splača vsaj preučiti – ne da bi se borili s tržnimi silami, ki jih moramo sprejeti, ampak da bi uravnavali nenadnost njihovega izvajanja na notranjem trgu in ublažili vpliv višanja cen surove nafte v verigi stroškov in cen zadevnih sektorjev (ribolov, prevoz …).

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Holma precej jasno določa težave, s katerimi se zdaj srečuje svet zaradi nezaslišane rasti stroškov surovin. Za evropske države brez naravnih virov to predstavlja težave s konkurenčnostjo in posledično z delovnimi mesti, varnostjo oskrbe, večjo odvisnostjo in tako naprej, medtem ko za revnejše države to pomeni, da je ogrožen njihov razvoj, nastajajo izgredi zaradi pomanjkanja hrane in podobno.

Čeprav je omenjenih nekaj vzrokov, zlasti grabežljivo obnašanje nekaterih nastajajočih držav, kot je Kitajska, in liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi, so drugi, kot so špekuliranje, maltuzianska kmetijska politika Evrope, ki izhaja iz Bruslja, samo načelo globalne proste trgovine itd., prikriti ali skoraj prikriti.

V zvezi z rešitvami je jasno, da Parlament dejansko verjame v regulativne prednosti prostega in konkurenčnega trga. Vseeno ta trg zdaj kaže svoje omejitve na krut način. Energija, hrana in surovine niso le proizvodi kot kateri koli drugi: od njih je odvisno preživetje ljudi. Čas je, da v okviru mednarodnih trgovinskih odnosov Evropa iz Bruslja brani predvsem svoje interese in interese držav članic, namesto da poskuša ustvariti globalistično utopijo za vsako ceno, človeško ali socialno.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo obravnava vidike, ki presegajo tradicionalno trgovino s surovinami in izdelki. V novem mednarodnem položaju lahko različne dejavnike in dele proizvodnje obravnavamo kot surovino, tudi energijo. Porast cen teh proizvodov je resna za evropsko industrijo, ki jih uvaža iz držav zunaj Evrope. Trgi se odzivajo na večje povpraševanje, saj se več proizvajalcev sooča z naravnimi in okoljskimi pogoji, ter se odzivajo na finančne špekulacije. Skrb vzbujajoče je, da so se zaradi tega mednarodnega položaja cene dvignile na tako raven, da lahko izničijo gospodarsko rast v Evropi. Ko bo ta trend uveden, bosta zaradi boja za vire nastala pritisk in pomanjkanje, kar bo najbrž predstavljalo izziv veliko generacijam menedžerjev in bo nedvomno vplivalo na upravljanje modernega sveta.

S tem poročilom Evropski parlament poziva Komisijo, naj v STO načne vprašanje dostopa do trgov surovin. Cilj je doseči vzajemnost, pri čemer ena od primernih poti vodi prek STO. Pogajanja o teh proizvodih se ne bi smela spustiti pod regionalno raven, da bi spodbujala vključevanje, razvoj in trajnost. Da bi preprečili obsežne špekulacije in konflikte, moramo zagotoviti, da naši trgovinski partnerji, ki imajo v lasti te vire, prejmejo pošteno plačilo za svoje izdelke.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V zvezi s trgovino s surovinami, ki jo obravnava to poročilo, nimamo enakega mnenja.

Ne strinjamo se s kritikami, ki politike in ukrepe, ki so jih sprejele tretje države, opisujejo kot: „ustvarjanj[e] ovir za svoboden in pravičen dostop do surovin […], katerih posledica je omejevanje dostopa industrijam EU (!) do surovin in izdelkov“. Vsaka država ima neodtujljivo suvereno pravico do odločitve, kako bo uporabljala svoje surovine ali kako trguje s svojimi izdelki. Prebivalci vsake države se morajo odločiti o uporabi svojih virov in ustvarjenega bogastva.

Poročilo ne omenja, da resnična težava dejansko izhaja iz neoliberalnega modela EU. Zakoreninjen v neokolonialnih ambicijah hoče veliko držav vrniti v vlogo proizvajalcev surovin za države EU, pri čemer uporablja tehnologijo, prevlado in nadzor nad tržnimi mehanizmi, kar vključuje tudi finančno špekulacijo, da bi spodbujal gospodarsko odvisnost in izkoriščanje, ki ga izvajajo multinacionalke.

Potreben je jasen odmik od prevladujočega gospodarskega in socialnega modela, s katerim bi se končala razmerja med vladajočimi in podrejenimi, branila nacionalna suverenost, razvijali gospodarski potencial vsake države, dopolnjevanje, solidarnost v njenih zunanjih odnosih in proizvodnja, ki je usmerjena k zadovoljevanju potreb ljudi in ohranjanju planeta.

  Jens Holm (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo, ki obravnava trgovino s surovinami in izdelki, izraža veliko pomembnih vprašanj z vidika razvoja. Poročilo poudarja težaven pojav špekulacij v napihovanju cen in povečanju nestanovitnosti na trgih, kar je treba urediti.

Prav tako zahteva več podpore za raznolikost v državah razvoja in poudarja pomembnost političnega prostora za te države, da se jim ne nazadnje omogoči razvoj njihovega kmetijskega sektorja. Poročilo kritizira tudi povečanje porabe mesa in išče načine, kako bi to rešili. Vendar so v poročilu tudi točke, ki se nam zdijo zelo sporne. To se nanaša predvsem na ponovljeno poudarjanje mednarodne konkurenčnosti in pritisk evropske industrije, da se zagotovi poceni dostop do surovin.

Tega poudarka ne podpiramo in lahko le ugotovimo, da se je ponovno pokazal neoliberalen obraz Evrope. Na splošno je poročilo v primerjavi s prejšnjim stališčem Parlamenta do trgovinske politike ustrezna rešitev.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom Jensa Holma o trgovini s surovinami in izdelki. Svoboden in pravičen dostop do surovin je pomemben za gospodarstvo EU. Kljub temu je treba upoštevati tudi to, kakšne posledice ima nestanovitnost cen surovin in izdelkov za države v razvoju. Glasoval sem za to poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – Zaskrbljeni smo zaradi posledic nekaj sicer dobrih novic. Delno je za to vzrok povišanje cene surovin.

Dobra novica je, da vse večji delež svetovnega prebivalstva dosega raven porabe, ki jim je bila prej neznana, kot so pokazali različni kazalniki. Vendar težave povzročajo nekatere posledice, zlasti vse neposredne posledice, ki jih lahko ima taka rast porabe in zato tudi potreb. Zakonitosti gospodarstva se uporabljajo celo na izkrivljenih trgih, pri čemer se povečanje potreb kaže v povečanju dobave ali v tem primeru povišanju cen. To se je zgodilo.

Evropska unija mora pospešiti splošno odpiranje trga, da lahko vse več proizvajalcev izkoristi povečanje potrebe, in pospešiti povečanje trgovine. Hkrati moramo neposredno podporo zagotoviti tistim, ki jih te nove okoliščine neposredno prizadenejo: tistim, ki ne morejo prenesti povišanja cen življenjsko pomembnih izdelkov. Izkrivljanje trga je redko pozitivno, predvsem dolgoročno, toda prav nasprotno nas nič ne more odvrniti od zagotavljanja sredstev tistim, ki imajo manj.

  Bart Staes (Verts/ALE) , v pisni obliki. − (NL) S trgovino s surovinami in izdelki je nekaj očitno narobe. Zdaj se veliko špekulira o cenah surovin. Ruda je na primer precej draga. Države, ki imajo veliko rude, kljub svojim naravnim virom ostajajo revne ali postajajo še revnejše.

Tudi države v razvoju se sprašujejo o lastni oskrbi s hrano, čeprav same pridelajo veliko količino hrane. Težava je, da se hrana množično izvaža po preveč nizki ceni. Poleg tega nas podnebne spremembe prisilijo, da drugače upravljamo trg, ki dobesedno požira energijo: pridobivanje rude se preprečuje, medtem ko sta lokalna proizvodnja hrane in poraba bolj zaželeni od globalne trgovine kmetijskih proizvodov. Na kratko, trgovina s surovinami in izdelki, kot je urejena danes, ima zelo razdiralen učinek in zahteva večstranski pristop.

Poročilo o trgovini s surovinami in izdelki na začetku vsebuje utemeljeno pritožbo proti preveč liberalni trgovinski politiki, ki jo je konec leta 2006 predlagala EU. Vendar je bilo medtem že toliko popuščanja, da poročila ne podpiram več. Vsebuje na primer komaj kakšne pomembne politične predloge. Še slabše je dejstvo, da poročilo prosti dostop do surovin in izdelkov označuje kot pravico EU in kot popoln instrument postavlja v ospredje dvostransko trgovinsko politiko.

− Poročilo: Margie Sudre (A6-0158/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo francoske kolegice in prijateljice gospe Sudre, ki ga je napisala kot odziv na sporočilo Komisije o strategiji za najbolj oddaljene regije. Podpiram idejo, da se upoštevanje utemeljitev ukrepov, ki vse bolj temeljijo na izračunih, ne bi uporabilo kot izgovor za ponovne dvome o delu politike Unije v zvezi z njenimi najbolj oddaljenimi regijami ali za oviranje akterjev, od katerih se zahtevajo pogoji, ki jih težko izpolnjujejo.

Posegi Skupnosti morajo spodbujati pobude za razvoj centrov odličnosti v najbolj oddaljenih regijah, s poudarkom na sektorjih, ki izkoriščajo svoje prednosti in strokovno znanje, kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, energetska samozadostnost, biološka raznovrstnost, mobilnost študentov, raziskave na področju podnebnih sprememb in krizno upravljanje. Nazadnje podpiram dejstvo, da bo v prihodnji skupni politiki na področju priseljevanja posebna pozornost namenjena položaju najbolj oddaljenih regij, ki se vse nahajajo na zunanjih mejah EU. Odobravam delo, ki ga je opravila gospa Sudre, ki vztrajno ter z veliko strokovnega znanja, odločnosti in sočutja govori v korist najbolj oddaljenim regijam.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije v tem poročilu vsebuje priporočila o oceni in prihodnje izzive strategije za najbolj oddaljene regije, vključno zlasti:

– z merili za doseženo stopnjo kohezije v teh regijah, ki ne temeljijo le na njihovem BDP, ampak tudi na podlagi drugih kazalnikov,

– z boljšo usklajenostjo kohezijske politike z drugimi politikami Skupnosti, da se poveča sinergija, ter aktualnimi in prihodnjimi političnimi ukrepi, ki so bolj prilagojeni razmeram v najbolj oddaljenih regijah,

– s politikami in ukrepi v njihovo korist, ki niso prehodni, so prilagojeni različnim potrebam in ponujajo odgovore v zvezi s stalnimi omejitvami, s katerimi se te regije srečujejo,

– s podporo Skupnosti za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah in predpisi za podporo ukrepom, ki se nanašajo na njihovo ribiško industrijo,

– z različno obravnavo na področju prometa, zlasti kar zadeva vključevanje civilnega letalstva v sistem trgovanja z emisijami,

– s potrebo po razpravi o prihodnji strategiji za najbolj oddaljene regije, da vključi izvajanje lizbonske strategije,

– s prihodnjo skupno politiko na področju priseljevanja, ki mora posebno pozornost nameniti položaju oddaljenih regij,

– s postavitvijo najbolj oddaljenih regij v središče pomorske politike EU,

– z zagotovitvijo financiranja strategije Skupnosti za pomoč najbolj oddaljenim regijam ter nadomestila za omejitve, povezane z oddaljenostjo.

Poročilo si zasluži mojo podporo in podporo moje skupine. Zahtevam, da je poročilo sprejeto in da se glasuje zanj.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da je večina v Parlamentu zavrnila naše predloge sprememb, s katerimi smo želeli v predlog resolucije o prihodnosti politike EU za najbolj oddaljene regije, sprejete danes na plenarnem zasedanju, vključiti dragocene in pomembne predloge za najbolj oddaljene regije, ki jih je potrdil odbor za ribištvo.

Nekateri trdijo, da je to prej resolucija o regionalni politiki kot ribištvu. To je zmota. Predlog resolucije je prispevek Evropskega parlamenta k prihodnosti politik Skupnosti za najbolj oddaljene regije in tukaj v Parlamentu lahko razložimo odobrene predloge, zlasti tiste, ki jih je v Evropskem parlamentu odobril odbor za ribištvo, kar se je zgodilo z resolucijo Evropskega parlamenta o pomorski politiki. Zato smo jih poskušali ponovno predstaviti in tudi zato, da smo skladni s stališči, ki jih zavzemamo na Portugalskem.

Po drugi strani obžalujemo, da so bili naši predlogi, ki so pojasnili, da morajo biti ukrepi Skupnosti v podporo najbolj oddaljenim regijam trajni, zavrnjeni. Poročevalka kot cilj navaja, da ti ukrepi navsezadnje ne bodo več dolgo potrebni. To je lažna trditev za prikritje dejstva, da so pritiski, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, trajni in da se bo treba o njih pogajati v vsakem proračunskem okviru ali okviru Skupnosti.

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Francija je zelo zaskrbljena glede politike Evropske unije o najbolj oddaljenih regijah.

Bistveno je, da politiki v Bruslju posamezne značilnosti teh regij upoštevajo bolj in bolje kot zdaj, zlasti:

– pri trgovinski politiki, saj proizvodnja najbolj oddaljenih regij tekmuje s proizvodnjo sosednjih držav, ki izkoriščajo bistveno ugodnejše pogoje EU,

– pri politiki priseljevanja, saj so te regije zlasti občutljive za priseljevanje, pri čemer jim dotok nezakonitih priseljencev povzroča gospodarske in socialne težave, ki daleč presegajo lokalne sposobnosti, da bi jih lahko premagali,

– s predpisi, ki zadevajo državno pomoč, in zlasti z ohranitvijo davčnih oprostitev, ki jih te regije koristijo in o katerih se redno podvomi v imenu evropske zakonodaje.

Zlasti sem zaskrbljen nad pravno nejasnostjo, ki obstaja v zvezi s Saint-Barthélemyjem: ta mali francoski otok je od leta 2007 ozemeljska skupnost, in ko je spremenil svoj status, je želel ohraniti davčno oprostitev, ki je bistvena za njegovo gospodarsko preživetje. Vendar se zdi, da ga EU prišteva med najbolj oddaljene regije, to pomeni, da je to ozemlje Unije, za katero velja zakonodaja Skupnosti. Nesprejemljivo bi bilo, da ta nejasnost ogrozi željo po samostojnosti, ki jo je jasno izrazilo 95 % prebivalstva.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE) , v pisni obliki. − (RO) Glavno vprašanje sedmih najbolj obrobnih regij je, da morajo trgovati v občutljivih gospodarskih in socialnih razmerah, ki jih otežuje otoška lega daleč od celine, težko dostopno površje, relief in podnebje ter njihova gospodarska odvisnost od omejenega števila proizvodov, čeprav predstavljajo 1 % prebivalstva Evropske unije.

S prednostno nalogo sprejemanja ukrepov, ki jih je navedla Komisija in podprla poročevalka, kot so izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje težav, povezanih z dostopnostjo, in vključitev najbolj obrobnih regij v regionalno geografsko okolje, lahko prispevamo k izboljšanju socialnih in gospodarskih razmer teh regij, poenotenju njihovega razvoja z drugimi regijami Evropske unije ter dobremu upoštevanju njihovih virov kot dopolnilo zahtev Skupnosti.

To je tudi eden od razlogov, zakaj sem glasovala za poročilo, in rada bi dodala, da je treba večjo pozornost nameniti pristaniščem, saj je med sedmimi najbolj obrobnimi regijami šest otokov. Modernizacija infrastrukture pristanišč lahko pripomore k spodbujanju in razvoju dejavnosti turizma, proizvodnega sektorja ter lokalnih trgov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Podpiranje najbolj oddaljenih regij Evropske unije je v skladu z mišljenjem EU o solidarnosti, da se odpravijo pomanjkljivosti zaradi težkega dostopa do teh regij. Zlasti moramo seveda zagotoviti, da te regije ne izgubijo svoje sposobnosti kmetijske samozadostnosti, ki na splošno velja za Evropsko unijo kot celoto.

V zvezi s tem mora biti naše skupno prizadevanje ohranjanje malih družinskih kmetij, tudi na primer tistih, ki jih vzdržujejo gorski kmetje v Avstriji, in vsak posamezen tradicionalno majhen, srednje velik ali ekološki kmet, da lahko nadaljujejo svoje ekološko uporabno delo, medtem ko mi ne izgubimo svoje neodvisnosti od velikih kmetij na področju prehrane ali ne postanemo odvisni od velikih kmetijskih podjetij. Zato sem glasoval za poročilo gospe Sudre.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Najbolj oddaljene regije imajo posebne značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri ukrepih pospeševanja evropske rasti in razvoja. Vendar je treba še veliko storiti za nadaljnji razvoj teh regij in za našo korist od tega obmejnega območja z drugimi globalnimi gospodarskimi skupinami.

Medsektorski in dopolnilni ukrepi v korist najbolj oddaljenim regijam izboljšujejo gospodarske in socialne razmere teh regij, vendar je še vedno pomembno, da se zagotavljajo izboljšana dostopnost, boljša konkurenčnost in regionalno povezovanje. Kljub temu še vedno obstajajo težave, ki se ne upoštevajo, kot so ohranjanje tradicionalnega kmetijstva, okrepljena podpora za razvoj strukturnih sektorjev ali ohranjanje diferenciranih davčnih režimov. Uveljavljanje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij je tako strategija, ki lahko zagotovi trajnostni razvoj teh regij glede na privlačnost in sodelovanje.

Dajanje novih prednosti podnebnim spremembam, demografskemu razvoju, upravljanju migracijskih tokov, kmetijstvu in pomorski politiki je dober ukrep, ki mora biti dopolnjen z nujno razširjenostjo gospodarstva najbolj oddaljenih regij, z njihovimi značilnostmi in izkoriščanjem veljavnih predpisov, kolikor je mogoče, pri čemer je treba uporabiti najustreznejša orodja za reševanje posameznih težav, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije.

− Poročilo: Lasse Lehtinen (A6-0155/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o samoiniciativnem poročilu finskega kolega poslanca gospoda Lehtinena kot odziv na sporočilo Komisije o strategiji potrošniške politike Skupnosti 2007–2013.

Seveda se strinjam z dejstvom, da mora biti 493 milijonov evropskih potrošnikov v središču treh glavnih izzivov, s katerimi se mora Unija soočiti: z rastjo, zaposlovanjem in potrebo po ustvarjanju tesnejših stikov z državljani, saj so ti državljani življenjska moč gospodarstva, ker njihova potrošnja predstavlja 58 % bruto domačega proizvoda EU.

Kljub temu ostajam prepričan, da moramo kot odziv na sedanje globalne spremembe potrošnike postaviti v središče ukrepov, čeprav nam je s konkurenčnostjo uspelo na notranjem trgu; to pomeni, da smo posebno pozornost namenili potrošnikom. Razen tega imam zaradi pomanjkanja resnih pravnih študij znatne zadržke glede hitrega načina, s katerim se poročilo loteva vprašanja o kolektivnem ukrepanju potrošnikov proti proizvajalcem, in sicer s pozivom Komisiji, naj predloži celovito rešitev na evropski ravni, ki vsem potrošnikom omogoča dostop do skupnega pritožbenega mehanizma za reševanje čezmejnih sporov.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Da se potrošnikom ponudi boljše varstvo, poročilo gospoda Lehtinena predlaga izboljšanje veljavne zakonodaje na zadevnih področjih, in sicer tako da se poenostavi in odstranijo kakršne koli regionalne razlike. EU mora razvijati pravo nadnacionalno gospodarsko politiko, namenjeno varstvu pravic potrošnikov in krepitvi zdravja potrošnikov.

Zadevni predlog, ki ga podpiram, je namenjen ustvarjanju usklajenega pravnega sistema, da se zagotovi zanesljiv in celosten sistem za varnost proizvodov ter zagotovi pravo zaupanje potrošnika v blago na evropskem trgu, pri čemer se s tem sproži splošno povečanje potrošnje.

Vendar mora EU, če želi doseči učinkovito politiko varstva potrošnikov, velik del energije vložiti v izboljševanje nadzora trga, in sicer s povečanjem mednarodnega sodelovanja, če je to potrebno, ter v izobraževanje in kampanje za ozaveščanje potrošnikov: dokler potrošniki niso prepričani, da so proizvodi evropskega trga popolnoma varni, ta ne more uresničiti celotnega potenciala.

To bi Evropi omogočilo, da postane resnično konkurenčen trg, ki lahko zadovolji in zavaruje svoje potrošnike ter jih spodbudi, da so bolj podjetni: dejansko pravi udeleženci na trgu.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Podprl sem poročilo gospoda Lehtinena, ker je preglednost predpisov, ki varujejo evropske potrošnike, koristna za te potrošnike in tudi za proizvajalce, ki tekmujejo med seboj. Zaradi gospodarskih sprememb v novih državah članicah so nastala nova načela ukrepanja za tržne osebe. Danes je obseg ponudbe blaga za potrošnike vse bogatejši glede na proizvode in storitve. Kljub temu mislim, da položaj potrošnikov, zlasti v novih državah članicah, v katerih se vsi spominjamo začetkov prostega trga, ostaja sorazmerno slab v zvezi z velikimi podjetji. Ta potrebuje večjo preglednost in nadgradnjo ustreznega pravnega okvira, ki potrošnikom zagotavlja primerno varstvo njihovih pravic.

Z veseljem sem tudi sprejel tisti del poročila, v katerem poročevalec govori v korist podpori malih in srednje velikih podjetij. V moji regiji, malopoljski regiji, taka podjetja zajemajo 95 % vseh podjetij, pri čemer jih večina še ne obstaja prav dolgo (30 % jih je mlajših od pet let).

  Colm Burke in Malcolm Harbour (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupina PPE-DE odločno podpira celovit program ukrepov za obveščanje in usposabljanje potrošnikov na evropskem enotnem trgu. Želimo, da potrošniki čim bolj izkoristijo izbiro, raznolikost in novost, ki jim je na voljo na cvetočem trgu s približno 500 milijoni potrošnikov, največjem maloprodajnem trgu na svetu.

Prav tako želimo, da lahko potrošniki hitro in učinkovito izkoristijo svoje pravice do odškodnine, če zaidejo v težave. Podpiramo lahek in učinkovit dostop do pravice, zlasti z uporabo izvensodnih sredstev, pri čemer se lahko kot zadnja možnost uporabijo pravna sredstva.

Danes smo se vzdržali glasovanja, ker je skupina PSE poneverila zelo pozitivno poročilo, in sicer z vstavitvijo poziva za popolnoma nepreizkušen in potencialno zelo drag ukrep za uveljavljanje kolektivnih pravic na evropski ravni. Komisija že poizveduje o celotnem vprašanju uveljavljanja pravic potrošnikov. Prezgodaj je še, da bi določili kakršne koli sklepe o spremembah, ki so lahko potrebne. Veliko se lahko stori z izboljšanjem mehanizmov odškodnin in povečanjem sodelovanja med državami članicami.

Skupina PSE škoduje pravicam potrošnikov, ko poskuša odvrniti pozornost od potrebe po odločnejših ukrepih na vseh ravneh, da se izboljša uveljavljanje pravic potrošnikov, čeprav … (Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 163.)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prava politika varstva potrošnikov se mora podrediti različnim načelom.

Najprej mora obstajati pravična politika porazdelitve in prerazdelitve dohodkov, ki temelji na primernih plačah, ustreznih povračilih za proizvajalce, zlasti male in mikro kmete, izdelovalce ter trgovce, da se trgi približajo področjem, na katerih se prideluje hrana, ter povečata neodvisnost in varnost na področju prehrane.

Prav tako morajo obstajati učinkovita politika za boj proti špekulativni trgovini in financam, informacija za potrošnike ter jamstvo preglednosti.

Vendar poročilo tem vprašanjem namenja malo pozornosti, nasprotno, zagovarja stališča, ki bolj zadevajo zagovarjanje interesov gospodarskih in finančnih skupin ter storitev za liberalizacijo kot potrošnike v celoti, čeprav delno vsebuje nekaj pozitivnih predlogov, ki so v zvezi s popolnoma neoliberalnim okvirom, v katerem so potrošniki najšibkejši člen v celotnem postopku.

Poročilo na primer poudarja, da je povečana liberalizacija zlasti trga storitev potrebna za spodbujanje konkurenčnosti in s tem za nudenje nižjih cen za potrošnike, kar je, kot vemo, protislovno in je namenjeno le interesom podjetij. Zato nismo mogli glasovati za to poročilo.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Potrošniki so v središču skupnega trga in morajo biti zato njegovi glavni upravičenci. Vsekakor menim, da je treba ohraniti ravnovesje med zakonodajo, ki odločno varuje potrošnike, in pogoji za delovanje gospodarstva.

Nihče ne podcenjuje pravic potrošnikov, da bi zatrli njihove zahteve. Vsekakor menim, da moramo zlasti omogočiti potrošnikom, da hitro in učinkovito uveljavijo svoje pravice. Menim, da je treba pri obravnavanju zahtev potrošnikov odločno poudariti izvensodna sredstva. Rada bi poudarila, da je po podatkih zveze Business Europe kar 90 % sporov v zvezi s pravicami potrošnikov rešenih brez sodnih postopkov. Stroškovni dejavnik takega postopka tudi ni nepomemben, saj so stroški precej nižji, kot če bi bilo vpleteno sodišče.

Menim, da predlog spremembe, o katerem smo glasovali v Parlamentu in ki zahteva, naj se ustvari evropski sistem kolektivnih pravnih sredstev, ne zagotavlja učinkovitejšega varstva potrošnikov. To zadevo mora obravnavati Evropska komisija, medtem ko moramo mi odložiti svojo odločitev, dokler ne bodo objavljeni rezultati. Mogoče je, da to zadevo ustrezno obravnavajo zakonodaje držav članic. Razen tega se bojim, da ta sistem ustvarja razmere za ukrepe, katerih pravi upravičenci ne bodo potrošniki, ampak svet pravnikov, ki imajo dobiček od rasti obrestne mere vodenih postopkov.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menim, da je dobro, da EU prevzema odgovornost za potrošnike, zato sem glasovala za poročilo. Po drugi strani nasprotujem idejam usklajevanja varstva potrošnikov v EU in pozivanja še več držav, naj uvedejo euro.

  Jens Holm, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Poročilo predlaga uvedbo varuha pravic potrošnikov EU. Glede te ideje imamo pomisleke zaradi različnih razlogov: to delovno mesto lahko ustvari velike stroške, kar lahko oslabi financiranje potrošniških organizacij.

Razen tega je ustanovitev še enega delovnega mesta na evropski ravni tvegano, saj lase lahko ustvari prevelika oddaljenost od državljanov. Po teh pripombah še vedno podpiramo poročilo, saj krepi dostop potrošnikov do kolektivnih pravnih sredstev, ki je osnoven za potrošnikovo zaupanje v varno mednarodno nakupovanje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospoda Lehtinena o strategiji potrošniške politike, ker kljub številnim stvarem v poročilu, s katerimi se strinjam, načelno zavračam poziv za povečano liberalizacijo storitev. Res je, da lahko imajo nekatere storitve korist od liberaliziranega gospodarskega okolja, pri čemer je prosti pretok storitev ena od štirih temeljnih svoboščin EU.

Vendar menim, da je treba javne storitve izvajati v korist skupnosti in posameznikov, ki so jim namenjene, in ne za zasebni dobiček. Storitve in področja, kot so zdravje, izobraževanje in prometne povezave do odrezanih krajev, morajo ostati v javni lasti, biti javno nadzirani ter v odgovornosti držav članic.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo, ki ga je sestavil gospod Lasse Lehtinen o strategiji potrošniške politike 2007–2013, ponavlja potrebo po usposabljanju potrošnikov EU ter povečanju njihove blaginje in varstva v vsej Uniji. Moj glas izraža potrebo po izboljšanem varstvu potrošnikov v vsej EU.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 predstavlja primerne smernice za razvoj varstva potrošnikov, toda poudariti je treba, da začasni ukrepi ne zadostujejo. Načrtovati moramo nadaljnje posamezne in dosledne korake, ki bodo omogočili, da se varnost potrošnikov vključi v vse uredbe EU. Prepričati se moramo, da varstvo potrošnikov ne postaja ločeno področje v evropski politiki, ampak je del vsake evropske politike, ki vzpostavlja evropski notranji trg.

Brez primernih zaščitnih mehanizmov ta pomembni evropski projekt ustvarjanja enotnega trga ne bo popoln. Prav tako ne smemo pozabiti, da ima varstvo potrošnikov EU zunanjo razsežnost, na kar nas opominja vsaj nedavna težava z uvoženimi kitajskimi igračami. Naš cilj bi moral biti doseganje popolnega zaupanja potrošnikov v vse proizvode, ki so na prodaj na notranjem trgu.

Poleg tega mora pravi notranji trg ponuditi evropski sistem opravljanja skupinskih tožb. Pri uvedbi tega moramo pripraviti ugotovitve v zvezi s sistemom Združenih držav za skupinske tožbe, vključno z vsemi njegovimi slabimi stranmi.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. − (NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Lehtinena načeloma podpiram. Kakor je odobril odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, poročilo vsebuje vsa bistvena vprašanja, ki jih moramo obravnavati kot odziv na sporočilo Komisije: upoštevanje horizontalnega pristopa, namenjanje pozornosti pogodbenemu pravu, potrditev pomena vloge potrošniških organizacij, potrebo po ravnovesju, posebnost malih in srednje velikih podjetij, pomembnost nezavezujočih aktov in izboljšane baze znanja ter potrebo po namenjanju več pozornosti storitvenemu sektorju. Pomemben se nam zdi tudi del o dostopu do odškodnin. To je razsežnost ohranjanja reda in zakonitosti. Vendar je škoda, da je bil na plenarnem zasedanju, preden je bila na voljo analiza, sprejet predlog spremembe k členu 40, ki podpira skupinske tožbe in temelji na preiskavi, za katero je bilo zaprošeno v poročilu. Skupinska tožba temeljno posega v procesno pravo. Zato je nesprejemljivo, da se sprejme predlog analize, preden je analiza na voljo. Zato sem se vzdržala glasovanja.

− Poročilo: Elizabeth Lynne (A6-0159/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o samoiniciativnem poročilu britanske kolegice poslanke gospe Lynne v zvezi z napredkom EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije od prenosa direktiv iz leta 2000.

Strinjam se s temelji načel, ki so predloženi v poročilu, zlasti glede na nediskriminacijo na področjih, kot so izobraževanje, vseživljenjsko učenje, zaposlitev, socialna zaščita, stanovanjska politika in zdravstveno varstvo, podobe diskriminiranih skupin v medijih in oglaševanju, fizični dostop invalidov do informacij, telekomunikacije, elektronske komunikacije, različne vrste prevoza in javni prostori, socialne ugodnosti in dostopnost do njih, zagotavljanje blaga in storitev, ki so dostopni javnosti, ter drugo.

Kljub temu nisem prepričan o potrebi po novi direktivi, in sicer na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Politična razprava se mora nadaljevati. Ta zadeva še ni končana.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativni poslanci se zgražajo nad diskriminacijo v vseh oblikah: vložili smo svoje predloge sprememb k temu poročilu, da bo to kristalno jasno. Toda medtem ko so lahko nekateri vidiki stalne diskriminacije še vedno težavni, je predlog o bolj evropski zakonodaji kot rešitev popolnoma zgrešen.

Združeno kraljestvo že ima popolne predpise v zvezi z diskriminacijo, ki ostajajo težko izvedljivi v praksi. Preden se lotimo nadaljnjih direktiv EU, je treba bolje izvajati veljavno zakonodajo in bolje razumeti težave pri njenem izvajanju.

To poročilo, samoiniciativna resolucija, ki poziva k ponovni celoviti in obsežni direktivi EU proti diskriminaciji, se odlikuje v politični potezi in je v najslabšem primeru odprto povabilo Komisiji, naj pripravi še bolj enotno zakonodajo EU za vse na zelo občutljivem področju.

Dodatna zakonodaja ne bo odpravila večine diskriminacije, kot je jedrnato navedel eden od članov gospodarske zbornice Združenega kraljestva. Veliko bolje bi bilo čas porabiti za večkulturne, večverske dogodke, da se spremeni dojemanje ljudi. S tem se strinjamo.

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. − To poročilo si prizadeva za preseganje pristojnosti, ki jo države članice podelijo EU na področju nediskriminacije. Pogodbe jasno določajo tista področja, na katerih je EU pristojna, da predlaga zakonodajo, in tisto, kar lahko države članice storijo same.

To poročilo, ki je samoiniciativno poročilo, kar pomeni, da z njim Komisija ne predlaga nobene zakonodaje, presega, kar dovoljujejo veljavne pogodbe, in tudi presega položaj, če se ratificira lizbonska pogodba. Dejansko so kateri koli protidiskriminacijski ukrepi, ki spadajo pod pristojnost EU, zadeva naših vlad držav članic, pri čemer ima vsaka vlada pravico veta. To NE velja za Evropski parlament.

V okviru pristojnosti, ki jih določa veljavna pogodba, se morajo vse države članice strinjati z zakonodajo na področju nediskriminacije. Dejansko ima Irska zelo stroge predpise glede nacionalne protidiskriminacijske zakonodaje, na primer zakon o enakem statusu, in ima velik ugled.

Priporočljivo je izboljšati pravice invalidov ter zlasti omejevati blago in storitve. Vendar je poročilo preseglo pristojnosti Unije in kot takega ga je delegacija Fianna Fáil zavrnila.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo, ki ga je o napredku EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije sestavila gospa Lynne, saj moramo od Evropske komisije zahtevati, da strogo nadzoruje prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES o enakem obravnavanju oseb ter izvajanje nacionalne zakonodaje, ki temelji na teh direktivah.

Rada bi poudarila, da so zlasti ženske ranljive glede diskriminacije v službi, predvsem kar zadeva njihove odločitve za materinstvo.

Pravica do zaščite pred kakršno koli obliko diskriminacije je temeljno in osnovno načelo Evropske unije, vendar primanjkujejo učinkoviti pravni instrumenti in izvajanje, zato je v nevarnosti, da bo popolnoma izgubila svoj pomen.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo vsebuje nekaj pozitivnih vidikov, namreč vztrajanje, naj Komisija in države članice prekinejo vse oblike diskriminacije na podlagi pogodbe o zaposlitvi tako, da vsem delavcem zagotovijo enako obravnavo, zaščito varnosti in zdravja, predpise za delovni čas in čas počitka, svobodo združevanja in zastopanja, zaščito pred neupravičenim odpuščanjem, kolektivna pogajanja ter kolektivne ukrepe.

Poročilo tudi poudarja pomembnost dostopa do usposabljanja in stalnega varovanja pridobljenih pravic tako, da se zajamejo obdobja izobraževanja in usposabljanja, boljše možnosti varstva ter ohranitve temeljnih socialnih pravic, kot so pokojninske pravice, pravice do izobraževanja ter pravice do nadomestil za brezposelnost med spremembo zaposlitvenega položaja pri prehodu z ene pogodbe o zaposlitvi na drugo in z odvisne na neodvisno zaposlitev.

Glede na vse navedeno so člani skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov poskusili spremeniti poročilo na različnih področjih, zlasti kar zadeva vsebino zahteve za direktivo o nediskriminaciji; vendar niso bili uspešni, saj je bil izid glasovanja zanje negativen.

Zavračamo predloge skupine PPE-DE in podpiramo poročevalko, čeprav se z nekaterimi točkami v poročilu ne strinjamo.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Lyne o boju proti diskriminaciji v državah članicah, zlasti pri zaposlovanju, je popolnoma v skladu z besedilom, ki ga je o tej zadevi sprejel Parlament. Zaradi splošnih izrazov in nekaterih navedb žensk ali invalidov sploh ni težko razločiti realnega in obsesivnega središča vaše pozornosti: priseljenci.

Da bi se izognili vprašanju, je namenoma vse združeno: diskriminacija žensk, mladih, starejših, pripadnikov etničnih skupin in drugih ter tudi narodna pripadnost. Če obstaja kakšna oblika diskriminacije, ki jo lahko popolnoma opravičimo z moralnega, pravnega in političnega vidika, je to nacionalna in evropska prednost glede na zaposlitvene in socialne prejemke. Ustrezno so vaši predlogi za „pozitivne ukrepe“, čeprav si ne upate uporabiti pravih besed, dobri in resnično spremenijo diskriminacijo, česar prva žrtev bi lahko bili, in so že, Evropejci v svojih lastnih državah. Vendar vi mislite, da je taka oblika diskriminacije običajna.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, popolnoma podpiram poročilo gospe Lynne. Ne dvomim, da sta veljavna mednarodna zakonodaja in naša lastna obravnava s formalnega vidika zaželeni in dobri rešitvi. Zato obžalujem, da začetek veljavnosti vedno znova naleti na številne ovire, celo v Evropi, ki se zdi bolj demokratična in manj diskriminacijska.

Presenetljivo je, da bomo morda morali države članice EU zaprositi za celotno obravnavo določb direktive 2000/78/ES ter izvesti stalno in sistematično spremljanje postopka odprave vseh oblik diskriminacije iz političnega, socialnega in gospodarskega življenja.

To je zlasti pomembno za državljane moje države, Poljske, ki živijo in delajo v številnih državah EU ter izkoriščajo ugodnosti skupnega trga in svobodo osebnega gibanja. Žal mi je, da moram povedati, da se jasno povečuje diskriminacija mojih sorojakov izključno na podlagi njihove narodnosti. Take moteče informacije se vedno pogosteje pojavljajo v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Irskem. Paradoks bi bil, če bi moral Evropski parlament postati tako odločno in učinkovito vpleten v boj proti pojavom diskriminacije na svetu, toda biti nemočen pri obvladovanju razmer v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic doma, tj. v državah članicah EU. Vsi državljani EU si zagotovo zaslužijo enako in nediskriminacijsko obravnavanje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Najprej bi rada poudarila, da je vodenje razprave in ukrepanje na področju nasprotovanja diskriminaciji in enakih možnosti zelo pomembno.

Vendar nekatere države članice še vedno niso popolnoma uveljavile direktiv o enakem obravnavanju oseb ne glede na raso ali narodnost (2000/43/ES) ter o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (2000/78/ES), kot je poudarila že poročevalka. Zaradi težav pri izvajanju določb direktiv se zdi ključno osredotočenje na primeren prenos in učinkovitejše izvajanje predpisov, ki jih vsebujeta ti direktivi.

Razmere se ne bodo izboljšale, če se pokrije več kategorij oseb z več pravnimi akti. Najpomembneje je uvesti izobraževalno in informacijsko kampanjo ter ukrepe za povečanje ozaveščenosti, vodene predvsem na ravni držav članic, ki bodo sestavljale pravi odziv na zadevne težave. Izzivi, povezani z diskriminacijo in enakimi možnostmi, niso v vseh državah članicah enaki.

Zato sem tudi proti ustvarjanju vedno več zakonodajnih aktov, saj na področju enakih možnosti in diskriminacije ne bodo pripomogli, da težave izginejo.

Medtem menim, da diskriminacija invalidov, katerih posebne razmere ustvarjajo potrebo po nujnem načrtovanju obširnega predloga z izvajanjem na ravni držav članic, potrebuje ločeno obravnavo. Upam, da bo Evropska komisija v bližnji prihodnosti prevzela to pobudo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s poročilom gospe Elizabeth Lynne z naslovom Napredek EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije. Menim, da ne smemo načrtovati podpiranja hierarhije diskriminacije v EU.

Kolegi v konservativni stranki očitno čutijo drugače, pri čemer jim kljubujem s tem, da morajo razložiti položaj, ki se mi zdi neopravičljiv. Potrebujemo horizontalno direktivo na podlagi člena 13, glasoval pa sem za poročilo gospe Lynne.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Člani stranke Fine Gael politične skupine PPE-DE, Mairead McGuiness, Avril Doyle, Gay Mitchell in Colm Burke, smo se vzdržali končnega glasovanja o poročilu gospe Lynne o napredku EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije.

Poročilo poudarja in kritizira države članice zaradi „pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju“ direktive 2000/78/ES ter poziva k strožjemu spremljanju prenosa in izvajanja v državah članicah ter h krepitvi zakonodaje EU na tem področju.

Podpiramo poziv k polnemu prenosu in izvajanju direktiv EU, vendar ugotavljamo, da postopek za ugotavljanje kršitev proti nekaterim državam članicah še vedno ni končan.

Odločno podpiramo ukrepe za odpravo diskriminacije, vključno z dodatnimi ukrepi, toda v tem položaju ne moremo podpreti poziva za naslednje direktive EU na tem področju. Pomembno je, da so veljavne direktive EU v celoti izvedene, pri čemer mora Komisija še naprej zagotavljati skladnost na ravni držav članic, preden se lahko obravnavajo novi ukrepi EU.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo in menim, da je pomembno za doseženi napredek in zlasti za prihodnje ukrepe, ki so potrebni za doseganje enakosti možnosti, in boj proti diskriminaciji. Določbe tega poročila predstavljajo enega od najbolj naprednih delov zakonodaje, ki veliko evropskim državljanom resnično koristi pri večanju kakovosti življenja.

V skladu s podatki, ki jih je pripravila Komisija, 51 % evropskih državljanov meni, da si v njihovih državah ne prizadevajo dovolj za boj proti diskriminaciji in zagotavljanje enakih možnosti.

Med državljani EU jih 77 % meni, da so ženske premalo zastopane na vodstvenih položajih, medtem ko jih 72 % meni, da je prebivalstvo, staro nad 50 let, premalo zastopano na delovnih mestih.

Uspešnost poročila zagotavljate dve stvari: pomembna podpora prebivalstva za sprejetje ukrepov za boj proti diskriminaciji, ki bi zagotovila enake možnosti za vsakogar, ter naša trdna politična zaveza skupine socialdemokratov za oblikovanje družbe, v kateri ni nihče izključen in imajo vsi državljani enake možnosti. Čestitam gospe Lynne za poročilo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Dejavno in odločno zagovarjanje nediskriminacije se ne sme zamenjati z relativizacijo, v kateri je vsak enak, vse je enakovredno in vse izbire, možnosti ali okoliščine imajo enako vrednost v pravnem redu. Podpiranje politik, ki ščitijo večje družine, na primer nikakor ne predstavlja prekinitve načel nediskriminacije. Prav tako se zavrnitev določitve zakonodajnega okvira za vse mogoče oblike odnosov med človeškimi bitji ne more primerjati s kakršno koli diskriminacijo. Kar podpiram in kar menim, da moram podpreti, je predvsem zagovarjanje obsežne zamisli posamezne svobode in kolektivističnega državnega vidika svobod, pri čemer je kot nediskriminacijsko obravnavano le tisto, kar podpira država. Družba lahko in dejansko ima prednosti, ki se kažejo v javnih politikah. Ne more in ne sme uvesti vodenja ali omejiti vodenja, ki si ne prizadeva za svobodo tretjih oseb.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) Zdaj obstaja najmanj pet direktiv o enakih možnostih in nediskriminaciji v Evropski uniji. V postopku je 28 ukrepov za prekrške proti državam članicam, ki jih niso prenesle. To lahko le obžalujemo.

Kljub temu moramo prisilno in z zatiranjem sistematično uvesti enakost spolov?

Menim, da ne, prav nasprotno. Prenehajmo zaznamovati to razpravo o diskriminaciji z ocenjevanjem manjšinskih skupin in pripadnikov manjšin kot dobre, zlasti ne priseljencev, ter dajati Evropejcem občutek krivde, kot da stalno izvajajo diskriminacijo.

Končati moramo to levičarsko ponavljanje, s katerim ne pomagamo ljudem, ki so diskriminirani in ki so po drugi strani zaznamovani z njim.

Več pozornosti moramo nameniti osebni dolžnosti vsakega posameznika, da odpravi kakršno koli diskriminacijo, ter zlasti potrebi priseljencev, da se prilagodijo našim predpisom, našim zakonom in našim vrednotam.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Diskriminacija, posredna in neposredna, v zvezi s spolom, starostjo ali invalidnostjo se še vedno pojavlja v Evropi.

Internetni portal Pracuj.pl je izvedel anketo med zaposlenimi, ljudmi, ki iščejo delo, delodajalci, študenti in diplomiranimi študenti. Glede na anketo so najbolj diskriminirana družbena skupina na delovnem trgu ljudje, stari nad 50 let, in invalidi.

Najbolj običajni pojavi diskriminacije na trgu dela so vidni pri delodajalcih, ki jih pri izbiranju kandidata za delo vodijo predsodki in stereotipi, kar je po mnenju približno 62 % vprašanih največja težava. Za tem je neenak dostop do ponudb za delo/pomanjkanje primernih ponudb za delo (56 %), odpor do zagotavljanja zaposlitve za nedoločen čas/pogodbe o zaposlitvi (44 %) in podpovprečna plača v posebnem okolju ali industriji (43 %).

Menim, da ima protidiskriminacijska politika kot eno od temeljnih načel EU zelo določeno delo, ki ga mora opraviti na tem področju.

− Poročilo: Willi Piecyk (A6-0163/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo za to samoiniciativno poročilo, saj vsebuje različne smiselne obravnave v zvezi z ustvarjanjem sistema za trajno ekološko in ekonomsko upravljanje morskega okolja EU.

Odločili smo se tudi, da podpremo idejo o ustanovitvi evropskega dne pomorstva. Obstaja razlog za dvom glede velikih kampanj, ki so jih sprožile institucije EU, toda v tem primeru smo se odločili, da podpremo idejo, ker so okoljske razmere na morjih nujna zadeva.

Vendar menimo, da poročilo vsebuje dele, ki si jih lahko razlagamo kot preveč ugodno urejene za komercialni ribolov. Ribiških flot EU je zdaj preveč, morajo se zmanjšati zaradi upadanja ribolovnih virov. Narobe je, da se komercialnim ribičem zagotavlja delo v ribištvu. Med veliko ukrepi, ki se lahko uporabljajo za pomoč delavcem in območjem, odvisnih od ribiške industrije, so tudi dejavni projekti poklicnega usposabljanja.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nemškega kolega poslanca gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, ki je bilo sestavljeno kot odgovor na sporočilo Komisije o enaki zadevi. Pomorska območja (dva oceana, Atlantski in Arktični, ter štiri morja, Baltsko, Severno, Sredozemsko in Črno) in obala (70 000 km) Evrope so bistveni za njeno blaginjo; to so trgovske poti, urejevalci podnebja, viri hrane, energije in dohodkov ter priljubljena mesta za naselitev ali preživljanje prostega časa Evropejcev.

Rad bi dodal, da so rezervoar vode, ki bo postala redkost. V okviru globalizacije in hitrih podnebnih sprememb je nujno treba ukrepati z uveljavitvijo celostne pomorske politike za Evropsko unijo, ki bi temeljila na potrditvi, da so vsa vprašanja v zvezi z evropskimi oceani in morji povezana med seboj. Pomorski nadzor, ki je bistven za zagotavljanje varnosti in zaščite pri uporabi morskega prostora, razvoj morskega prostora, ki je pomemben instrument načrtovanja za sprejemanje odločitev, pomembnih za ekološko preživetje, ter popoln in dostopen vir podatkov in informacij so zelo zanimive smernice, ki jim moramo slediti.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Evropa mora, delno zaradi svoje strateške geografske lege, dati mednaroden zgled s svojo pomorsko politiko ter pri tem izkoristiti gospodarski potencial oceanov in morij kot neprecenljiv vir obnovljive energije. Podobno bi gradnja regionalnih centrov odličnosti ter zagotavljanje pomoči in podpore univerzitetnim raziskovalnim centrom na obalnih območjih s priloženim akcijskim načrtom na podlagi novosti, raziskav ter varovanja okolja oceanov in morij predstavljala nadaljnji korak na poti k popolnoma trajni uporabi morskih virov.

V poročilu je tudi predlagano, da mora akcijski načrt pomembno prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uporabo pravičnega sistema v zvezi z emisijami v ladijskem prometu, in sicer s krepitvijo raziskave o oceanih in morjih kot vir obnovljive energije ter z uvedbo enake davčne obravnave elektrike in ladijskega goriva. To bi pomenilo, da bi ladje, ko pristanejo, uporabljale električno energijo s kopnega.

Končno bi predlog za usklajevanje evropskih agencij, ki izvajajo pomorski nadzor, poskušal preprečiti napade na evropska plovila in obenem preprečeval nezakonite dejavnosti, kot so tihotapljenje ter trgovina z drogami in ljudmi, s čimer bi mednarodne vode nedvomno postale varnejše.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Ker sem dobil priložnost, da komentiram poročilo gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, bi rad opozoril na izvajanje okvirne direktive o vodah, ki načrtuje ukrepe za opredelitev in odpravo odlagališč kemičnega orožja iz druge svetovne vojne v Baltskem in Severnem morju. Sklicujem se na načrte, ki zajemajo severnoevropski plinovod Nord Stream, katerega gradnjo lahko ovira orožje iz druge svetovne vojne, ki leži na dnu Baltskega morja. Glede na predhodne ocene se tam nahaja približno od 40 000 do 60 000 ton kemičnega streliva, od česar je približno od 12 000 do 13 000 ton strupenih bojnih materialov. Ker nimamo niti podrobnih informacij o lokaciji večine tega orožja, je tveganje za katastrofo izredno veliko. Razen tega se lahko, ko bo plinovod dokončan, uporabljajo kemikalije, ki so škodljive za okolje. Zaradi tega se lahko zgodi ekološka katastrofa z zelo resnimi posledicami. To pomeni, da sta življenje in zdravje ljudi, ki živijo ob Baltskem morju, neposredno ogrožena. V poročilu je omenjen nastanek razmer, ko bodo evropski oceani in morja najčistejši na svetu. Zato pozivam Evropsko unijo, naj sprejme posebne ukrepe o celostni pomorski politiki in prepove gradnjo projektov, ki ogrožajo varnost prebivalcev Evrope.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. − (DA) Ladijski promet mora biti vključen v trgovanje s kvotami CO2.

Delegacija socialdemokratov si prizadeva za to, da bi bil ladijski promet vključen v sistem trgovanja s kvotami CO2. Čeprav je v primerjavi z večino načinov prevoza blaga ladijski promet zlasti okolju prijazen, ta način prevoza zajema zelo pomembne emisije CO2, ki brez dvoma presegajo delež emisij na primer v letalskem prometu, ki bo tudi kmalu vključen v sistem trgovanja s kvotami.

Zato je danes delegacija glasovala za točko poročila o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, ki jasno navaja, da je treba ladijski promet vključiti v trgovanje z emisijami CO2.

Zato smo izločili predlog spremembe o isti zadevi, ki ga je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Nejasno je, ali se sprememba predloga Zelenih nanaša na posamezen model za trgovanje z emisijami. Če je tako, nam niso razložili, kaj natanko vsebuje. Zato zdaj nočemo sprejeti določenega modela, ki bi lahko v najslabšem primeru oviral in zavlačeval sklenitev sporazuma o vključitvi emisij CO2 iz ladijskega prometa.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V celoti se strinjamo z nekaterimi vidiki, predstavljenimi v tem poročilu, na primer, da je nujen boj proti emisijam žvepla in dušikovega oksida iz ladij ter da je skupna ribiška politika preveč upravna in centralizirana.

Vendar je večina predloženih predlogov negativnih. Ne razumemo, kakšne koristi bi lahko imela uvedba evropskega dne pomorstva v EU. Dvomimo tudi o vrednosti financiranja EU za pomorske raziskave ter načrta za spremljanje in kartografiranje razbitih ladij in potopljenih arheoloških najdišč ter smo kritični do ideje, da morajo institucije EU obravnavati pomorsko prostorsko načrtovanje.

Poročilo vsebuje nadaljnji primer o tem, kako poskuša Evropski parlament pridobiti vpliv na vse več področjih politike. Spoštovanje do načela subsidiarnosti, ki je pogosto navidezno, vendar redko uporabljeno, vzbuja pozornost ravno zato, ker je odsotno. Tega ne moremo sprejeti. Zato smo pri končnem glasovanju glasovali proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da lahko ima pomorska politika na podlagi usklajevanja med državami članicami, ki dodaja vrednost ter podpira politike in ukrepe, povezane z morjem v vsaki državi, pozitiven učinek.

Vendar Evropski parlament ponovno potrjuje cilje celostne pomorske politike, čeprav manj odločno kot v prejšnjem poročilu, s katerimi se ne moremo strinjati.

Ne glede na prežetost s federalističnim in geostrateškim pogledom na uporabo specializiranih ekonomskih con vsake države članice Evropski parlament zagovarja hitro vključitev pomorskega prometa v Skupnosti v enotni trg, tj. liberalizacijo pomorskega prometa; poudarja pobude za vzpostavitev evropske obalne straže, območja v pristojnosti vsake od držav članic; zagovarja vključitev ladijskega prometa v trgovanje z emisijami – čeprav bolj pogajanja; in se presenetljivo (ali ne) odloči za pomorsko politiko, ki ji bo po letu 2013 namenjena ustrezna pozornost v proračunu EU, kar pomeni, da ponovno zagovarja centralizirano politično in gospodarsko oblast ter ne ponuja ničesar v zameno (čeprav bi bilo to kdaj sprejemljivo).

Seveda predlog resolucije Evropskega parlamenta vsebuje nekaj predlogov, s katerimi se strinjamo (nekaj smo jih že našteli), toda ti predlogi ne nadomestijo negativne vsebine predloga resolucije.

Zato smo glasovali proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki ga je sestavil gospod Piecyk o pomorski politiki za EU. Zlasti sprejemam del, ki priznava, da je skupna ribiška politika popolna katastrofa in da se mora EU učiti iz svojih napak pri potrjevanju celostne pomorske politike.

Moja država, Škotska, je glede na pomorske zadeve v središču Evrope, zato nam lahko koristi politika po vsej EU, ki pokriva najrazličnejša področja, kot so okolje, promet, turizem in zaposlovanje. Vendar je treba prepoznati raznolikost pomorskih območij Evrope, pri čemer odločitve ne smejo biti sprejete na podlagi enotnega pristopa za vse, ki je postal predstavnik neuspešne ribiške politike v Evropi.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, ker se mi zdi pomembno za Evropsko unijo, da si čim prej zagotovi celostno pomorsko politiko.

EU bi dejansko veliko pridobila s sprejetjem usklajene strategije za izvajanje različnih sektorskih politik, ki vplivajo na področje pomorstva, kot so na primer nekatere socialne, industrijske ali okoljske politike, ter tudi za podpiranje vzpostavitve pravega sistema medsebojne pomoči.

Strinjam se tudi s pripravljenostjo za pospešen boj proti podnebnim spremembam in onesnaževanju, in sicer z ustanovitvijo pravih centrov za inovacije, ki bodo vir konkurenčnosti in družbene blaginje obalnih območij Unije.

Na koncu se strinjam tudi s predlogi poročila v zvezi z vidikom varnosti pomorske politike ter zlasti idejo o pripravi skupnih pravil na tem področju in porazdelitvi načinov nadzora v pomorskem prostoru Skupnosti. To bi nam omogočilo boj proti pomorskemu roparstvu, pojavu, ki se je pred nekaj leti ponovno pojavil, ter zaščito naravne dediščine in arheologijo teh področij, da se preprečijo kakršne koli katastrofe, ki bi pogubno vplivale na razvoj obale Unije.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Willija Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo obravnava izzive, s katerimi se zdaj srečuje evropska pomorska industrija. Priporočila iz poročila bodo pomagala pospešiti sprejemanje odločitev po vsej Evropi.

Le z vzpostavitvijo celostne pomorske politike se lahko učinkovito spopademo z globalnimi vprašanji, kot so globalizacija ter podnebne spremembe in njihov učinek na naše oceane. Glasoval sem za to poročilo.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s poročilom gospoda Piecyka o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo.

Strinjam se, da celostna pomorska politika ni potrebna le zato, ker oceani in morja predstavljajo enega od najpomembnejših gospodarskih in trgovskih virov v EU ter morajo biti zato zavarovani, ampak tudi zato, ker bi učinkovito in trajno skupno ukrepanje med državami članicami izboljšalo način upravljanja in razvijanja tega vira. Eden od poudarkov, za katere menim, da so temeljni, je, da mora biti pomorski promet voden in izboljšan v skladu s cilji za reševanje podnebnih sprememb in da morajo biti morski viri središče potencialnega vira čiste in alternativne energije.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Naša morja so naš skupni vir. Potrebujemo usklajen pristop proti izkoriščanju in onesnaževanju morij. To lahko storimo le z delovanjem v državah EU, ki se zanimajo za pomorsko politiko. Upam, da bo lahko naslednje leto pri evropskem dnevu pomorstva sodelovalo več državljanov EU. Ker bo naslednje leto ta dan ravno med evropskimi volitvami, bodo morda vsi kandidati 20. maj uporabili za poudarjanje vprašanj v zvezi s pomorsko politiko.

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 12.55 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

11. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

12. Zavajajoča podjetja, ki ponujajo imeniške storitve (na primer podjetje European City Guides) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava v zvezi z vprašanjem za ustni odgovor za Svet o zavajajočih podjetjih, ki ponujajo imeniške storitve (na primer podjetje European City Guides), ki ga je predložila Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (O-0078/2007 - B6-0152/2008).

  Arlene McCarthy, avtorica. − Gospod predsednik, jasen cilj tega vprašanja za ustni odgovor je zagotoviti ukrepanje in nadomestila za več tisoč malih podjetij v EU, ki so jih lažna evropska podjetja, ki ponujajo imeniške storitve, ogoljufala za več tisoč eurov na dan. Ta parlament je prejel več sto peticij in na volilne okraje je prispelo zelo veliko pisem, in sicer od podjetij, ki so postala žrtve teh plodnih prevar malih podjetij.

Seveda moramo priznati, da glede na zakonite sezname poslovnih imenikov, ki jih je predstavil evropski diplomatski program, te prevare obstajajo že 40 let. Toda to je nedvomno prevara, na katero se je treba odzvati na evropski ravni. Struktura holdinške družbe Maiwolf, ki ima v lasti podjetje European City Guide in druga podobna podjetja, je na primer zapletena mreža evropskih lažnih podjetij, registriranih, delujočih in nastanjenih v različnih državah članicah EU in držav evropskega gospodarskega prostora, Švice in Lihtenštajna. Kljub pravnim ukrepom in kaznim, ki so jih naložila sodišča v različnih državah članicah, podjetje še naprej deluje in se posmehuje sodelovanju EU pri kazenskem pregonu. Trajalo je seveda sedem let, da so s pomočjo sodišč zaprli podjetje v Barceloni, a je takoj začelo trgovati v Valencii. Holdinška družba Maiwolf je središče mreže podjetij, ki izvajajo prevare na evropski in globalni ravni ter ostajajo (se bojim) skriti pred roko pravice.

Podjetja so bila toliko zapeljana, da so pri odgovarjanju podjetju European City Guide zmotno mislila, da odgovarjajo prošnji za informacije ali da posodabljajo ali popravljajo svoje informacije. Zmotno so verjela, da je to brezplačna storitev, a so se nato nenadoma znašla na tleh z računom za več tisoč eurov, če je bil sploh omenjen, ki se je pojavil v lepo natisnjeni, nejasni in zavajajoči obliki. Ista holdinška družba Maiwolf ima navidezno v lasti tudi podjetja za izterjavo dolgov, ki se potem lotijo nadlegovati, ustrahovati ter groziti podjetjem, naj plačajo račun. Spletna stran z naslovom „Stop the European City Guide“, ki je delovala za odpravo goljufij podjetja City Guide, je bila tudi deležna pravnih groženj, zato jo je moral ponudnik internetnih storitev odstraniti, čeprav zdaj z veseljem povem, da stran ponovno deluje.

Veliko dejavnosti tega sleparskega podjetja je jasno v nasprotju z direktivo o zavajajočem oglaševanju iz leta 1984. Potrebujemo boljše in bolj usklajeno izvajanje, da se odpravijo vrzeli ali luknje, ki jih izkoriščajo taka podjetja. Predsedstvo obveščam, da bo moj odbor revidiral izvajanje in prenos direktive o zavajajočem oglaševanju in seveda nove direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Zlasti se zanimamo za primer prenosa direktive o zavajajočem oglaševanju v Avstriji, s čimer podjetja ne morejo biti vezana na pogodbo, če niso jasno in nedvoumno podpisala svojih pogojev. To je model, predsedstvo, za katerega upam, da mu boste sledili v razpravah z drugimi državami članicami.

Malim podjetjem seveda ne pomaga direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ker ne pokriva medpodjetniškega poslovanja – celo za majhne posle ne. Države članice morajo bolje uporabljati mrežo čezmejnega pregona, da se ti kavbojski posli enkrat za vedno izločijo iz poslovanja in delovanja. Vsekakor se strinjam s svojim kolegom o razočaranju malih podjetij, ki so leta, ne mesece, trpela zaradi trpinčenja in finančnih izgub.

Če verjamemo, kar smo rekli, da verjamemo, da so mala podjetja glavna opora gospodarstva EU, potem je čas, da se zavzamemo zanje, da zagovarjamo njihove pravice in jih branimo pred temi goljufivimi praksami. Vsekakor sprejemam zanimanje komisarke Kuneve in njeno zavezo za spremljanje njihovih dejavnosti, toda samo spremljanje ne bo uspešno in ne bo dejavno zadevalo teh podjetij. Menim, da je nesprejemljivo, da so pritožbe podjetij naletele na gluha ušesa in da je bilo samostojnemu podjetniku v okviru podjetja City Guide dovoljeno, da izvaja te goljufive prakse, ne da bi jih v celoti obravnavala evropska zakonodaja. Zato danes pozivam države članice, naj nujno ukrepajo za priznanje resnih in uničujočih posledic dovoljevanja tem goljufom, da še naprej uničujejo naša podjetja. Želim, da države članice, in seveda tudi predsedstvo, danes med razpravo zagotovijo sprejemanje ukrepov in ne le razpravljajo o vprašanjih, ki jih poznamo že nekaj let.

Zato nagovarjam predsedstvo, da odgovori na ta vprašanja in poskuša skupaj z nami poiskati rešitev za podjetja, ki še naprej trpijo zaradi goljufij.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Rad bi se zahvalil spoštovani poslanki McCarthy za njeno vprašanje in tudi odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Na vprašanje bom skušal odgovoriti po sklopih, kot jih je zastavila cenjena gospa poslanka.

Dovolite mi, da vas glede prvega podvprašanja, to je, kaj so države članice storile za zaprtje sleparskih podjetij z imeniškimi storitvami, obvestim, da Svet doslej še ni prejel nikakršnega predloga za reševanje te problematike s strani držav članic. Prav tako ni bil obveščen o sprejetju kakršnih koli ukrepov držav članic za zaprtje takšnih podjetij, niti o nameri glede izmenjave podatkov o podjetjih med njihovimi pristojnimi organi.

Na drugo vprašanje, o ukrepih sprejetih za odpravo vrzeli pri prenosu direktive o zavajajočem oglaševanju, moram odgovoriti, da je ta direktiva oziroma njeno izvajanje v pristojnosti Evropske komisije. Tako določa člen 211 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zato menim, da bi moral Evropski parlament to vprašanje nasloviti na Komisijo.

V zvezi s tema dvema vprašanjema, s prvim in drugim vprašanjem, naj še dodam, da Svet doslej ni bil obveščen o kakršnih koli ukrepih, s katerimi bi države članice opozarjale poslovno skupnost na nevarnost, ki jo predstavljajo sleparska podjetja z imeniškimi storitvami.

Glede vprašanja o razširitvi obsega direktive o nepoštenih poslovnih praksah pa pritrdim gospe poslanki McCarthy, da ta direktiva ne zajema primerov, ki jih opisuje odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, ne zajema torej primerov goljufive poslovne prakse, katerih tarča so mala in srednje velika podjetja.

Razlog za to je, da je področje uporabe omenjene direktive omejeno na poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov, se pravi „business-to-consumer relations“. V zvezi z morebitno razširitvijo te direktive na medpodjetniško sodelovanje („business to business“) lahko rečem zgolj to, da se bo Svet opredelil do te problematike, ko in če mu bo predložen ustrezen zakonodajni predlog.

Lahko pa spomnim, da je politična razprava o tem, ali naj omenjena direktiva vključuje tudi poslovne prakse med podjetji, potekala že v času sprejemanja omenjene direktive v Svetu. Naj spomnim, da je takrat, poleg Komisije, tudi večina držav članic nasprotovala temu, da bi direktiva vključevala nepoštene poslovne prakse, ki potrošnikom ne škodujejo.

Ne glede na vse omenjeno pa želim posebej poudariti, da podjetja, vključno mala in srednja podjetja, niso ostala brez varstva pred takšnim početjem. Varstvo jim je namreč zagotovljeno v direktivi o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.

Naj končam z naslednjim. V imenu predsedstva se zelo strinjam z mnenjem odbora, da je nepošteno in goljufivo poslovanje na katerem koli gospodarskem področju nesprejemljivo. In strinjamo se tudi, da je proti takšnemu ravnanju treba ukrepati.

Države članice nepoštene poslovne prakse obravnavajo v skladu s svojo zakonodajo. Tudi primer European City Guide, ki je bil omenjen v vašem vprašanju, je bil vsaj v eni državi članici obravnavan na sodišču.

Naj se sedaj zahvalim še enkrat za postavljeno vprašanje in vsekakor bom z zanimanjem prisluhnil razpravi.

  Simon Busuttil, v imenu skupine PPE-DE. – (MT) Gospod predsednik, ko odprete ta imenik (to je debela in bogata publikacija), najdete več sto strani z več tisoč podjetji, zelo pogosto malimi podjetji, ki so se znašli v tem imeniku, potem ko so bili ogoljufani. Niso želeli biti vključeni v imenik, a so bili vključeni proti svoji želji. Odbor Parlamenta za peticije je prejel približno 400 peticij od malih podjetij, ujetih v to past. Menim, da obstajajo trije vidiki tega vprašanja. Najprej, vključena mala podjetja so žrtve goljufije. Poleg tega obstaja čezmejni in transnacionalni vidik, ki bi zato moral zanimati nas v Evropi, v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji. Prav tako imajo podjetja, kot je European City Guide, koristi zaradi pomanjkljivosti, ki obstajajo v zakonodaji.

Kaj stori Evropski parlament poleg tega, kar dela odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, kot je povedala gospa McCarthy? Odbor za peticije bo pripravil poročilo o tem vprašanju. Poročevalec bom jaz, pri čemer bo imelo moje poročilo štiri cilje. Prvi cilj bo povečati ozaveščenost tega problema, ki je zelo velik. Drugi cilj bo spodbujanje Sveta in Komisije, zlasti da sprejmeta jasne ukrepe, kajti če danes tega še ne moreta, ju je treba na to pripraviti. Tretji cilj bo določitev, ali obstajajo pomanjkljivosti v zvezi z zakonodajo, kar je naloga odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Medtem ko bo zadnji cilj uporabno svetovanje žrtvam. Odbor za peticije se bo posvetoval in sestal z žrtvami in socialnimi partnerji ter s Komisijo, preden bo sprejel to poročilo, za katero se pričakuje, da bo sprejeto konec tega leta.

  Genowefa Grabowska, v imenu skupine PSE.

– (PL) Gospod predsednik, dejavnosti podjetij, ki se še vedno ukvarjajo z nepoštenimi poslovnimi in tržnimi praksami, lahko le obsodimo. Dejansko moramo zaščititi pravice potrošnikov v zvezi z lažnimi tržnimi dejavnostmi in jih podpreti v njihovem boju proti podjetjem, ki so prepričana, da lahko v sedanji evropski realnosti ostanejo nekaznovana. Več tisoč podjetij po Evropi je vključenih v domnevno brezplačno oglaševanje v poslovnih katalogih, vendar morajo zanj v resnici plačati med nekaj sto do nekaj tisoč eurov. S poslovnega in oglaševalskega vidika cilj založnikov teh nepomembnih katalogov niso le posebne dejavnosti, kot so dejavnosti turističnih agencij, hotelirjev, zdravnikov, lastnikov restavracij in celo znanosti, vendar na žalost tudi dejavnosti državnih agencij in ustanov. Zato se državljani EU sprašujejo, kako so lahko izvorne osebe teh praks, ki so bile kot lastniki podjetij, ki objavljajo te kataloge, poimenovane z imenom in priimkom, kljub nasprotovanju zagovorniških podjetij in sodišč z goljufivimi in nepoštenimi praksami obogatele na račun strahu malih podjetnikov.

Zato pozivam Komisijo in zlasti slovensko predsedstvo, da spodbudi uskladitev ukrepov držav članic, predvsem na področju izmenjave podatkov in vzajemnega opozorila proti tej vrsti goljufive prakse, da posreduje podatke, ki zadevajo lastnike in odbore teh podjetij ter da predlaga uvedbo strožjih kazenskih sankcij za te vrste dejavnosti. Če se bodo sedanje razmere nadaljevale, se bo oslabilo zaupanje podjetij in državljanov EU v zamisel v zvezi s skupnim evropskim trgom, pri čemer se bodo zmanjšale razlike med poštenimi poslovneži in navideznimi mafijskimi dejavnostmi.

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe McCarthy in odboru za notranji trg za predstavitev tega vprašanja. Želim si, da bi Svet navedel odločnejši odgovor.

Položaj je popolnoma nesprejemljiv in že na začetku bi rada nekaj priznala. V zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja sem bila odvetnica v Združenem kraljestvu, vendar sem v Nemčiji s pravnikom ustanovila prakso. Začela sva prejemati zahteve v zvezi s tem, da je podjetje European City Guide oglaševalo najino prakso, in čeprav sva pravnika, sva imela občutek, da naju nadlegujejo in ustrahujejo. Če se torej že pravniki bojimo teh ljudi, se jih zagotovo tudi navadna mala in srednje velika podjetja.

Nenavadno je, da bi zakonodaja EU morala zagotoviti odgovor, vendar ji to očitno ne uspeva niti po 20 ali 30 letih, odkar se to dogaja. Res je, da se ti ljudje v svojih pismih celo sklicujejo na zakonodajo EU, da bi tako še bolj nadlegovali svoje žrtve. In kaj na to pravi Svet? Žal mi je, vendar ni dovolj, da rečete: torej, lahko bi preučili zavajajoče oglaševanje in premislili o tem. Po tridesetih letih res potrebujemo več.

Kaj naj storijo ljudje? Potrebne so poglobljene razprave o tem, ali moramo ponovno opredeliti, kdo in kaj je potrošnik. Na to smo poskušali opozoriti med razpravo o pogodbenem pravu. Če želimo rešiti to težavo, jo moramo še naprej in podrobneje raziskovati.

Če so države članice preveč plašne ali preveč prestrašene, da bi se s tem soočile, predlagam nekaj, kar je tukaj morda malce sporno. Če Komisija uvede zanesljiv sistem kolektivnih pravnih sredstev, recimo jim kar skupinske tožbe, bodo lahko državljani, če namesto njih ne bo ukrepal nihče drug, ukrepali sami. To je odlična zamisel.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, štiri leta pozneje končno razpravljamo o podjetju European City Guide. Kot so izpostavili že drugi kolegi mi ni uspelo prinesti dokumentov o pritožbah, ki jih imam. Evropo obsojajo, da se ne povezuje dovolj s svojimi državljani, zato imamo tukaj enkratno priložnost, kar zadeva predvsem Svet, da se povežemo z ljudmi, ki imajo resne težave in ki se za rešitev obračajo na poslance Evropskega parlamenta.

Prizadeta niso le podjetja. Slišala sem, da so tajniki na šolah, ki so to pomotoma podpisali in so plačali preveč, prestrašeni. Pretresljivo je, da podjetje European City Guide deluje zato, ker ljudem grozi in jih straši. Če plačaš ali ne, bodo ljudi še naprej nadlegovali in jih zlorabljali. To je evropski problem, ki zahteva evropsko rešitev. Veseli me, da o tem razpravljamo ter da bo moj kolega Simon Busuttil pripravil poročilo in informacije, vendar menim, da morata biti Svet in Komisija bolj proaktivna v zvezi s tem.

Vprašanje je zelo specifično in v zvezi z njim se postavlja pet ključnih vprašanj, ki jih moramo obravnavati. Menim, da je to velika težava, ki jo moramo opredeliti. Izmenjava informacij je odlična zamisel, vendar nas lahko, če se ne ukrepa, razočara. Odpraviti moramo vse vrzeli. Na Irskem so na primer vsem, ki so se pridružili podjetju European City Guide, navajali evropsko zakonodajo. Rekli so jim, da bodo morali pred sodišče v drugo državo članico, pri čemer bodo denarno ali drugače kaznovani. Po telefonih nadlegujejo njih in njihove sodelavce. To je nedopustno. Vsekakor moramo ponovno opredeliti potrošnike, saj ta primer, kot sem že rekla, ne vključuje le podjetij. Vendar ponavljam: Imamo enkratno priložnost, da ljudem po vsej Evropi pokažemo, da smo dejavni v zvezi z vprašanji, ki jih neposredno zadevajo. Izkoristimo ta trenutek in ga danes ne zapravimo le z besedami in brez dejanj.

  Marian Harkin (ALDE) – Gospod predsednik, ta goljufiva podjetja, ki ponujajo imeniške storitve, so močna zato, ker so v drugi državi članici, zaradi česar so videti nedotakljiva, razen če EU na neki način posreduje. Poleg tega v ljudeh vzbujajo strah, pri čemer veliko malih podjetij, ki ne dobijo pravne pomoči in nasveta, po dolgoletnih nadlegovanjih nazadnje obupa in plača.

Prav tako kot na urade drugih govornikov je tudi na moj urad prispelo veliko pritožb, vendar večinoma od samostojnih podjetnikov, kot so vodoinštalaterji, zobozdravniki, zdravniki, ljudje, ki so bili cilj podjetja European City Guide. Ti ljudje se počutijo, kot da so sami v tem, da so sprejeli slabo odločitev, pri čemer so jih ujeli, in zdaj na neki način skoraj obtožujejo sami sebe.

Ne morem verjeti, da večina držav članic noče, da se direktiva, ki bi ukrepala v zvezi z odnosi med podjetji, razširi. Sprašujem se, ali je razlog v tem, da so cilj mala podjetja in ne velike korporacije. Menim, da bi morala Svet in Komisija državljanom dajati več in boljše, kot jim dajeta zdaj. Sedanji položaj ni dovolj dober, zato pozivam Svet, da v zvezi s tem takoj ukrepa.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi takoj prešel k bistvu. Najprej bi pohvalil slovensko predsedstvo, ki je po mojem mnenju odlično predsedovalo Svetu. Minister Lenarčič, dovolite mi, da vas opomnim na štiri stvari, na katere želim, da opozorite na naslednjem srečanju ministrov za konkurenčnost.

Najprej želim, da prosite Komisijo, da uporabi mehanizem SOLVIT, ki obravnava vsako pritožbo na notranjem trgu in ne le tiste v zvezi s trženjem, ter da to odločno uvrsti na dnevni red. Naj kroženje informacij, ki so večinoma že dosegljive na neodvisnih spletnih straneh, postane del njihove pristojnosti, pri čemer bi nas moralo biti sram, da so te informacije objavili ljudje, ki jih to dejansko zadeva. To bi se lahko zgodilo takoj. To je torej vaša prva naloga.

Druga naloga je, da vsem svojim kolegom pojasnite, da jim morajo njihove poslovne informacijske storitve (ker njihove storitve zadevajo mala in srednje velika podjetja) posredovati informacije v njihovem lastnem jeziku, pri čemer morate temu nameniti manjši del proračuna, da bi podjetjem dejansko pojasnili, kaj se dogaja.

Tretjič, posredujte te informacije organom kazenskega pregona. Prav tako povejte Komisiji in ljudem, ki vodijo sodelovanje na področju varstva potrošnikov, da to uvrstijo na dnevni red. Ne bo vam vzelo veliko dela, saj že imate informacije. Te tri stvari, ki jih morate narediti, niso težke.

Četrta stvar, ki jo morate prav tako narediti je, da svojim kolegom poveste, da direktiva o nepoštenih poslovnih praksah določa, da so te prakse, če se izvajajo pri posameznih potrošnikih, popolnoma nezakonite. Vsi vemo, da je tako. Zadevna podjetja dejansko prevzemajo vlogo zasebnih potrošnikov. Vendar bi lahko v posameznih državah članicah v proces izvajanja navedenega (in mimogrede moram reči, da se države članice pri izvajanju navedenega niso izkazale, kar velja tudi za mojo državo članico) vključili določbo, ki v vaše izvajanje vključuje zlasti imenike in mala podjetja. Ne bi vam vzelo veliko dela.

Navedel sem torej štiri posebne ukrepe. Zato se obračam na vas, gospod minister, pregledali bomo dnevni red in pričakujemo, da boste navedeno uvrstili na naslednji dnevni red sveta za konkurenčnost. Kako lahko mala podjetja spodbujamo, naj sodelujejo na notranjem trgu, če jih ne moremo zavarovati niti pri tako preprosti dejavnosti? Prav sramotno smo zanemarili svoje dolžnosti na enotnem trgu.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, podjetje European City Guide in podobna podjetja, so le skupine sleparjev, vendar naša zakonodaja ni dovolj dobra, da bi nam omogočila, da bi jih obravnavali. Prav tako bi morali zahtevati, da Komisija vloži nov zakonodajni predlog, ki bi poostril ustrezno zakonodajo in nam omogočil, da jih obravnavamo, vendar do takrat vsem malim podjetjem, ki se soočajo z zahtevami podjetja European City Guide in podobnih podjetij svetujem, da jim naj ne plačujejo, jih ne upoštevajo in prezrejo pritisk.

Ustanovljena je bila organizacija „Stop the European City Guide“, ki je združenje žrtev tega podjetja. Njihovo spletno stran so morali odstraniti zaradi pritiska in pravnih groženj njihovemu ponudniku internetnih storitev. Zato zdaj njihovo spletno stran gostim na svoji spletni strani, da lahko še naprej širijo informacije o tem, kako se lahko podjetja zaščitijo. V zvezi s tem potrebujemo odločne ukrepe. Potrebujemo jih kmalu.

  Marcin Libicki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, čestitam gospe McCarthy za odlično pripravljeno vprašanje za ustni odgovor v zvezi z nepoštenimi praksami oglaševalskih podjetij, ki temelji na podjetju European City Guide. Odbor za peticije, ki mu predsedujem, je imenoval gospoda Busuttila, da sestavi poročilo o tej zadevi. Prejeli smo veliko peticij, v katerih se pritožujejo prav glede te prakse. Komisija je povedala, da ni prejela takšnih pritožb, ki bi morda spodbudile k sprožitvi preiskave te zadeve, vendar menim, da bo ta razprava, vključno z razpravo, ki bo potekala na podlagi poročila gospoda Busuttila, prispevala k temu, da bo Komisija ukrepala v zvezi s to zadevo, saj so te prakse zelo nepoštene in nadlegujejo mala podjetja in običajne ljudi, to pomeni ljudi, ki nimajo veliko odvetnikov, ki bi jih ščitili.

Pozivam Komisijo, da ukrepa v zvezi s to zadevo.

  Brian Crowley (UEN). – Gospod predsednik, obravnaval sem 19 primerov ljudi, ki so bili zaradi podjetja European City Guide s prevaro izpostavljeni ukrepom v zvezi z odhodki in dolgovi. Od 19 primerov je bilo 17 malih podjetij, ki zaposlujejo tri ljudi ali manj. In od teh 17 primerov gre v šestih primerih za starejše ljudi nad 60 let, ki so se bali odvetniškega pisma.

V resnici je bilo to napačno prikazovanja zakona o prodaji blaga in opravljanju storitev ali direktive o nepoštenih poslovnih praksah, kot je povedal gospod Harbour. To je dejansko prevara, saj če se strinjaš, da boš nekaj naredil, pričakuješ, da ti bodo v zameno nekaj ponudili, zato se mora to obravnavati. V resnici so zagotovljeno storitev napačno prikazovali. Menim, kot je že povedalo nekaj mojih kolegov, da je to zadeva, ki se najlažje obravnava na ravni Komisije. Vendar bi bilo prav, da bi se tega zavedal svet za konkurenčnost in vsak minister, pri čemer bi bili pooblaščeni za uvedbo zakonodaje na nacionalni ravni, kar bi bilo morda hitreje, kot če bi dejansko poskušali pripraviti revidirano evropsko direktivo o tej zadevi.

  Arlene McCarthy (PSE). – Gospod predsednik, pridružujem se svojim kolegom. Prenehati moramo prenašati odgovornost na druge. Tem podjetjem ne smemo dovoliti, da se igrajo igro „ulovi me, če me moreš“. To se namreč pri tem dogaja. Minister, plenarnega zasedanja ne bom zapustila, dokler se ne boste vsaj malo zavzeli za ukrepe.

Gospod Harbour nam je dal nekaj idej, vendar kar želim, da storite, je, da opozorite na posamezne stvari, na katere sem dejansko med posredovanjem na začetku opozorila že sama. V delovni skupini Sveta bi rad opozorila na avstrijski model, na podlagi katerega so v skladu z direktivo o zavajajočem oglaševanju že prepovedali te prakse. Tega ne počnejo vse države članice. Zahtevate lahko, da druge države članice sledijo avstrijskemu modelu in prepovejo te prakse tako, da spremenijo nacionalno zakonodajo.

Prav tako morate zahtevati, da se Svet strinja z uvedbo čezmejne mreže za usposabljanje potrošnikov. Želim, da jim daste navodila za sprejetje, preiskavo in ukrepanje v okviru čezmejnih mrež za usposabljanje v zvezi s podjetji, ki ponujajo imeniške storitve. Menim, da bomo lahko na ta način ukrepali čez mejo in preprečili tem ljudem, da zbežijo pred dolgo roko pravice. Prosim vas, da to naredite, in vsi bomo srečnejši.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Hvala tudi vsem poslankam in poslancem, ki so sodelovali v tej razpravi.

Naj najprej razčistimo eno stvar. Nihče v Svetu, ne predsedstvo ne katera koli država članica, ni za to, da se nadaljujejo ali sploh pojavljajo goljufije na skupnem trgu, ki ga predstavlja Evropska unija. Nasprotno, in ravno v tem smislu je ta razprava dobrodošla in v imenu predsedstva jo pozdravljam.

Drugič, predsedstvo je zelo dobro slišalo pozive, soglasne pozive k večji aktivnosti in takojšnji akciji. Lahko se zanesete, da bomo te pozive prenesli našim partnerjem v Svetu.

Tretjič, veseli me, da se je odbor za peticije odločil pripraviti posebno poročilo, in z veseljem pričakujemo to poročilo s strani gospoda poslanca Busuttila. To bo dodatni, to bo lahko dalo dodatni zagon k oblikovanju ustrezne akcije na evropski ravni.

Vendarle, naj kljub vsemu poudarim nekaj stvari. Omenili ste, spoštovana poslanka McCarthy, avstrijski zgled. Prav gotovo so dobri zgledi za to, da jih ostali posnemajo. In mislim da, upam tudi, da bo ta razprava k temu prispevala. Ampak poudarjam vendarle dejstvo, da je za izvajanje direktiv pristojna Komisija.

Omenili smo že, in tudi v svojem vprašanju ste menili, da se to vprašanje nanaša na dve direktivi. Za eno je jasno, za direktivo o nepoštenih poslovnih praksah je jasno, da ne pokriva tega segmenta. Lahko se najde rešitve, bodisi v redefiniciji pojma potrošnik bodisi v razširitvi obsega uporabe direktive. To so vse opcije, ki, verjamem, bodo na mizi, ko se bo odločalo o teh zadevah.

Zavedamo se, da ta direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ni stara. Začela se je uporabljati šele decembra in mislim, da bo kmalu potrebno presoditi, kako se uporablja.

Drugič, kar se tiče direktive o zavajajočem oglaševanju, naj ponovno poudarim, da ta direktiva pokriva to področje. Prav gotovo gre pri tovrstnih sleparijah, pri tovrstnih goljufijah, za zavajujoče oglaševanje, tako da določena pravna sredstva so na razpolago, so že na razpolago.

Ne glede na to, naj končam s ponovitvijo tega, da sem zelo pozorno poslušal razpravo in da bo predsedstvo z razpoloženjem v tem zboru seznanilo člane Sveta.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Pisna izjava (člen 142)

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. – Podjetje European City Guide in podobna podjetja so goljufive dejavnosti, katerih cilj so predvsem mala in srednje velika podjetja. Nagovarjajo podjetja, naj se pridružijo imeniškim storitvam, ki naj bi bile brezplačne.

Vendar zaradi sumljivega in zapletenega „drobnega tiska“ ti sistemi potem še naprej zlonamerno in z grožnjami nadlegujejo ljudi za denar. Ironično je, da ta goljufiva podjetja navajajo zakonodajo EU, da bi tako svoje tarče še bolj prestrašila.

Dejansko te nezakonite zvijače ne predstavljajo nobene vrednosti za potrošnike ali podjetja. Dejansko zaničujejo številne primere zakonodaje EU, kot na primer direktivo o zavajajočem oglaševanju iz leta 1984. Ta težava je očitna v državah po EU, zato zahteva takojšnje ukrepanje.

Rešitev je v sodelovanju na ravni EU, in sicer v tako imenovani obliki nepopustljive zakonodaje. Zagotoviti moramo, da nobena direktiva EU v zvezi s tem vprašanjem nima vrzeli in da se zadostno izvaja v vseh državah članicah.

Pozivam Svet in Komisijo, da pomagata pri delu Parlamenta in sprejmeta ukrepe, ki izražajo nujnost tega stanja. Če že spodbujamo mala in srednje velika podjetja k konkurenčnosti na enotnem trgu, jim moramo vsaj zagotoviti zaščito pred temi strašnimi zvijačami.

13. Pogoji za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika – Mednarodni avtobusni prevozi potnikov (prenovitev) – Dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga v Skupnosti (prenovitev) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo A6-0087/2008 gospe Ţicău v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika (KOM(2007)0263 – C6-0145/2007 – 2007/0098(COD));

– poročilo A6-0037/2008 gospoda Groscha v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov (prenovitev) (KOM(2007)0264 – C6-0147/2007 – 2007/0097(COD)) in

– poročilo A6-0038/2008 gospoda Groscha v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (KOM(2007)0265 – C6-0146/2007 – 2007/0099(COD)).

  Radovan Žerjav, predsedujoči Svetu. − Spoštovane poslanke in poslanci, poročevalca gospa Ţicău, gospod Grosch, spoštovani vsi ostali. Evropska komisija je v mesecu juliju 2007 objavila predloge zakonodajnih aktov, in sicer predlog uredbe glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, predlog uredbe o dostopu do mednarodnega trga cestnega prevoza ter predlog uredbe o dostopu do mednarodnega trga avtobusnih prevozov.

Portugalsko predsedstvo je pričelo z obravnavo uredbe o dostopu do mednarodnega trga prevozov blaga, slovensko predsedstvo pa je z delom nadaljevalo in odprlo tudi preostala dva dosjeja. Vzporedno z delom na delovni skupini smo začeli tudi neformalne pogovore s poročevalcema v Evropskem parlamentu.

Na aprilskem svetu TTE smo ministri opravili politično razpravo na podlagi paketa najpomembnejših vprašanj, ki je prinesla naslednje ugotovitve. Prvič, v povezavi z uredbo o dostopu do trga prevozov blaga je kabotaža ključno odprto vprašanje. Večina držav članic je načeloma podprla kompromisno rešitev, ki omogoča tri kabotažne vožnje znotraj sedem dni po raztovoru v državi članici gostiteljici.

Vendar pa je več delegacij, tudi s podporo Komisije, zahtevalo, da se zaradi izogibanja praznim vožnjam dodatno omogoči tudi tranzitna kabotaža. Napori predsedstva sedaj potekajo v smeri, da se znotraj Sveta najde kompromisna rešitev.

Drugič, v povezavi z uredbo o dostopu do poklica je potrebno najti kompromis v zvezi z nacionalnim elektronskim registrom in upravljavcem prevoza. Dejansko smo zelo, zelo blizu dogovora o terminskem načrtu vzpostavitve tega registra.

In tretjič, v zvezi z uredbo o mednarodnih avtobusnih prevozih je potrebno nadaljevati razpravo na ravni delovne skupine. Dogovorili smo se, da bodo rešitve iz drugih dveh uredb smiselno uporabljene tudi v tej.

Slovensko predsedstvo namerava na svetu TTE 13. junija 2008 v zvezi z vsemi tremi predlogi uredb doseči politično soglasje. Poudariti želim, da bomo pri tem v največji možni meri poskušali upoštevati tudi vaše amandmaje in s tem poskušali čim bolj zbližati naša stališča.

V slovenskem predsedstvu si prizadevamo prispevati k utrditvi in zaokroženju enotnega trga. Menim, da je hitro rastoči cestnoprometni sektor eden izmed temeljev enotnega trga prostega pretoka blaga in ljudi ter da je posodobitev zakonodaje Skupnosti nujna za izboljšanje učinkovitosti, boljšega nadzora in za zagotovitev poštene konkurence.

Slovensko predsedstvo popolnoma podpira cilje, ki jih zasledujejo predlogi vseh treh uredb. Poudariti želim, da se slovensko predsedstvo zaveda obstoječih omejitev na prometnem trgu Evropske unije in je zaradi tega zavezano ne samo h krepitvi pravil in kontrolnih mehanizmov za kabotažo, ampak tudi uveljavitvi enotnih določb na področju dostopa do poklica.

Zlasti z elektronskimi registri lahko povečamo učinkovitost in preglednost našega poslovanja in pomembno zmanjšamo administrativno breme. Ob koncu želim izreči zahvalo poslankam in poslancem Evropskega parlamenta, še posebno poročevalcema, gospodu Groschu in gospe Ţicău, za izjemno izmenjavo mnenj.

Ponovno želim omeniti, da bo slovensko predsedstvo naredilo vse, kar je v naši moči, da najdemo ravnotežje med različnimi interesi in hkrati zagotovimo, da bodo rešitve, ki jih bomo sprejeli, omogočile evropski cestnoprometni industriji, da izboljša svojo učinkovitost in postane konkurenčnejša.

Na tem mestu izražam upanje in željo, da se bo konstruktiven dialog nadaljeval ter da bo soglasje z Evropskim parlamentom doseženo v čimkrajšem možnem času.

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Uredbi v zvezi z dostopom do mednarodnega trga potniškega in tovornega prometa ter uredba v zvezi z dostopom do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika skupaj sestavljajo sveženj zakonodaje. Te teme so neločljivo povezane. Veseli me, da danes glasujemo o teh treh besedilih, da bi izrazili svoje stališče na prvi obravnavi. Zahvaljujem se vašima poročevalcema gospe Ţicău in gospodu Groschu za njuno delo, prav tako pa tudi vsem poslancem, ki so prispevali k temu. Zaradi naslednjih razlogov je treba hitro doseči sporazum: Evropski svet je marca 2007 v zvezi s tem izrazil svojo željo; zadevni sektor, ki ga sestavlja več kot 900 000 podjetij, hoče uskladiti pogoje za dostop do opravljanja dejavnosti, da bi imel pošteno konkurenco in jasna pravila v zvezi s to omejeno, vendar občutljivo težavo, in sicer kabotažo.

Trg je 15 let po prvih uredbah v zvezi z dostopom do cestnega prometa še vedno razdrobljen in ima 27 nacionalnih različic pravil glede nadzora nad dostopom do opravljanja dejavnosti in opredelitve zahtevanega imena za ta dostop. Prav tako vas še enkrat opominjam na različne razlage pojma „začasen“ v zvezi s kabotažo. Zato je bil že čas, da spodbudimo napredek pri vključitvi notranjega trga na področje cestnega prometa. Mogoče je hitro doseči sporazum. Občutek imam, da so lahko vaša stališča in stališča Sveta še bolj usmerjena k skupni točki. Menim, da je mogoče s pomočjo slovenskega in francoskega predsedstva kmalu doseči sporazum. Zagotovim vam lahko svojo podporo, vsaj načeloma, v zvezi s predlogi sprememb, ki jih je predložil odbor za promet in turizem. Ker je bilo natančno stališče Komisije v zvezi z vsakim predloženim predlogom spremembe že posredovano ustrezni parlamentarni službi, se bom s svojimi zadržki in pripombami osredotočil le na nekaj zadev.

Najprej na zadevo v zvezi s kabotažo, ki je očitno ena od glavnih točk tega svežnja. Vendar nobena rešitev ne bo dobra, če je ne bo mogoče nadzirati. Bistvena kakovost predloga Komisije je prav jasnost, preprostost in možnost nadzora uvedenih mehanizmov: tri dejavnosti v sedmih dneh po mednarodnem prometu. To razmerje do mednarodnega prometa je večinoma priznano in prav zato razumem interese, ki jih je vzbudil predlog spremembe 17 poročila gospoda Groscha, ki določa izvajanje kabotaže v tranzitni državi po najkrajši poti vrnitve. Vendar predlagano besedilo otežuje nadzor predloga spremembe, zato ga ne morem sprejeti. Po drugi strani menim, da bi se lahko praznim vožnjam izognili z nadzorom določbe v zvezi s tem, da se lahko ena od treh dejavnosti v sedmih dneh izvede v tranzitni državi v največ treh dneh. Brez težav bi podprl predlog spremembe v zvezi s tem. Enako velja za predloge sprememb 18, 37, 40, 44 in 47, ki zagotavljajo, da se omejitve v zvezi s številom in trajanjem kabotaže postopno odpravijo, vse dokler jih leta 2014 ne bomo dokončno odpravili.

Upoštevati moramo dejanske razmere na trgu v različnih državah članicah. Davčni, socialni in plačni pogoji so še vedno zelo raznoliki zaradi odsotnosti zadostne uskladitve in bojim se, da bodo tudi leta 2014 ostali enaki. Predlagani sveženj bo zagotovo prispeval k temu usklajevanju v zvezi z nadzorom nad dostopom do upravljanja dejavnosti, vendar sam po sebi ne more zagotoviti zadostne stopnje usklajenosti. Pod temi pogoji bo samodejna liberalizacija kabotaže preoblikovala pogoje konkurenčnosti in jih ne bo utrjevala. Zato menim, da je klavzula o naknadnih spremembah v zvezi s to zadevo primernejša. Naj omenim, da vse do tega pregleda ni bilo treba poudarjati, da uredba državam članicam nikakor ne preprečuje, da bi v celoti odprle svoje trge kabotaže, če to storijo tako, da ne diskriminirajo drugih držav članic ali na podlagi sporazumov med nacionalnimi vladami, ki so pomembnejši od veljavnih pravil Skupnosti v zvezi z dostopom na trg.

Predlog spremembe 21 tega ne opredeljuje, zato ga Komisija ne more podpreti. V zvezi z dostopom do opravljanja dejavnosti sta bistvena vidika dober ugled in resne kršitve zakonodaje. Verjamem, da je postopek v zvezi z odpravo dobrega ugleda v primeru resnih kršitev zakonodaje, ki ga predlagate in ima veliko odvračalno moč, še vedno primeren. Zlasti se strinjam s predlogom spremembe 104 iz poročila gospe Ţicău, ki zagotavlja zelo jasen seznam teh kršitev. Zato lahko podpremo predlog Parlamenta v zvezi s členom 6. Pri zagotavljanju nadzora nad dobrim ugledom je še zlasti pomemben register evropskih podjetij. V zvezi s tem načeloma podpiramo predlog spremembe 70, predloge sprememb od 72 do 78 in predlog sprememb 114, ki zagotavljajo hitro in postopno uvedbo medsebojno povezanih nacionalnih registrov.

Osnutek uredbe končno omogoča malim podjetjem, da sodelujejo s tako imenovanimi zunanjimi administratorji. To so administratorji, ki ne delajo neposredno v teh malih podjetjih. Predlog spremembe 27 ne določa omejitev za to možnost, ki bi po mojem mnenju morala ostati izjema in ne bi smela postati pravilo. Zato ga ne morem podpreti. Vendar lahko podprem predlog spremembe 109, ki zagotavlja razumno omejitev na 50 vozil. Nazadnje se v zvezi z vprašanjem 12 dni spominjam prejšnjega predloga spremembe 102 v poročilu gospe Ţicău v zvezi s ponovno uvedbo tako imenovanega 12-dnevnega obdobja odstopanja v primeru avtobusov. Strinjam se z odločitvijo plenarnega zasedanja, da glasujemo glede predloga spremembe v poročilu gospoda Groscha v zvezi z avtobusi. Komisija se za zdaj še ni odločila glede vsebine. Zdaj socialni partnerji obravnavajo to temo in počakati moramo na izid prvih izmenjav, da se ne bi prenaglili pri sprejemanju zakonodaje. Takoj ko bo med temi partnerji dosežen sporazum, bo treba ponovno podrobno preučiti to zadevo, vendar pri tem ne smemo upočasniti napredka za dosego sporazuma o kabotaži in registru.

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. − (RO) Najprej se zahvaljujem Komisiji, Svetu, soporočevalcem, zlasti gospodu Groschu, gospodu Sterckxu, gospe Lichtenberger in vsem kolegom, s katerimi sem sodelovala pri pripravi tega poročila. Predlog uredbe v zvezi z dostopom do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika je pomemben, ker zadeva 4,5 milijona delavcev na področju cestnega prevoza in več kot 900 000 evropskih podjetij. Poskušali smo se čim bolj izčrpno posvetovati s tistimi, ki delujejo na tem področju, zato je odbor za promet in turizem oktobra lani organiziral javno razpravo, da bi zbral čim več mnenj v zvezi s predlogom uredbe. Uredba nadomešča direktivo 96/26, ki jo vsaka država članica izvaja drugače. Predlog uredbe določa skupna merila, v zvezi s katerimi ima podjetje dostop do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika, stabilnega sedeža, upravljanja iz operativnega centra, dostop do zadostnega števila parkirnih mest, merila za določanje finančnega položaja, dobrega ugleda, vloge upravljavca prevoza in pogojev, ki jih mora izpolniti, pri čemer se sklicujem na potrdilo o strokovni usposobljenosti in dobrem ugledu ter obveznost držav članic, da oblikujejo nacionalni elektronski register za medsebojno povezanost.

Odboru za promet in turizem je bilo predloženih 193 predlogov sprememb, ki so spremenili predlog Komisije. Zato je Parlament, odbor za promet in turizem, izbral besedilo v zvezi s hudimi in zelo hudimi kršitvami, ki so dobro opredeljene v novi prilogi uredbe, pri čemer mora Komisija za hude kršitve oblikovati seznam kršitev, zaradi katerih lahko cestni prevoznik izgubi dovoljenje, če jih ponovi večkrat. Ta seznam bo sprejet s postopkom za nadzor uredbe. Razvoj nacionalnih elektronskih registrov, ki bodo do 1. januarja 2012 medsebojno povezani, bo temeljil na minimalni skupni strukturi, ki jo bo Komisija predstavila do 1. januarja 2010. Elektronski registri bodo sestavljeni iz javnega in zaupnega oddelka. Javni oddelek naj vsebuje podatke o cestnih prevoznikih in upravljavcih cestnega prevoza, pri čemer naj zaupni oddelek vsebuje podatke o storjenih kršitvah ali izvršenih kaznih, pri čemer naj imajo do njega v skladu z določbami glede varstva osebnih podatkov dostop le zadevni organi. Poudarjam dejstvo, da so ti zaupni podatki lahko shranjeni v ločenih registrih.

Z namenom da bi ohranil potrdilo o strokovni usposobljenosti, se je odbor za promet in turizem odločil, da bo odpravil določeno število ur usposabljanja in jih zamenjal z obveznostjo pisnega izpita, ki mu glede na odločitev posamezne države članice sledi tudi ustni izpit. Drug predlagan predlog spremembe določa, da naj se upravljavca prevoza kaznuje le za dejstva, za katera je odgovoren. Zato je lahko vsaka kazenska odločitev sporna, pri čemer bo kazen v elektronski register zapisana šele po končni odločitvi v zvezi s tem.

Odbor za promet in turizem meni, da zadostuje, če podjetje svoje finančno stanje dokaže na podlagi letnih računov, ki jih na podlagi bančne garancije ali drugega finančnega instrumenta, kot na primer zavarovanja, preuči revizor ali ustrezno akreditirana oseba. Zato je bila v korist najmanjši mejni vrednosti za kapital in rezerve odpravljena najnižja meja 80 % za takojšnja razpoložljiva sredstva. Odbor za promet in turizem prav tako meni, da je pomembno, da se vrednost eura določi vsako leto in ne vsakih pet let, kot določa predlog Komisije. Poleg tega smo predlagali odpravo člena 22 iz predloga Komisije, ki nekatere prednostne pravice določa drugače kot številne države članice, pri čemer je bil uveden predlog spremembe 52, ki oprosti opravljanja izpita osebe, ki dokažejo, da so v zadnjih 10 letih pred dnevom začetka veljavnosti uredbe nenehno upravljale dejavnost cestnega prevoza.

Predlagali smo, da se število vozil, ki jih upravlja zunanji upravljavec, omeji na 50 in število podjetij na štiri. V zvezi z notranjim upravljavcem prevoza je skupina socialistov predlagala, da se število vozil, ki jih neposredno upravlja upravljavec prevoza, omeji na 250. Menimo, da je to nujno potrebno, saj mora imeti upravljavec prevoza dostojne delovne razmere.

V odboru za promet in turizem sta bila predložena dva predloga sprememb v zvezi z 12-dnevnim obdobjem odstopanja glede časa počitka voznikov avtobusa za prevoz mednarodnih potnikov. V zvezi s tem se pričakuje, da se bodo delodajalci in sindikati dogovorili med sabo, zato bosta navedena dva predloga sprememb ponovno predložena v poročilu gospoda Groscha.

  Mathieu Grosch , poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu, poročevalcu v senci, Svetu in Komisiji za njihovo učinkovito sodelovanje. Menim, da smo poskušali oblikovati celoten sveženj, da bi ohranili določeno skladnost med temi tremi poročili.

Na prvi pogled menim, da ima Parlament delno vodilno vlogo. Mogoče smo upali, da bomo rezultat dosegli že pri neuradnih tristranskih pogovorih. Vendar lahko Parlament zdaj pokaže pot naprej. Prepričan sem, da lahko Svet uporabi vse, o čemer smo tukaj razpravljali in kar bomo sprejeli. Kot je bilo pravkar povedano, je upravljavec prevoza pomemben pri dostopu do delovnih mest. Po mojem mnenju je pomembno, da jutri vemo, kako so strukturirana podjetja v mednarodnem sektorju, kot na primer kdo tukaj prevzema odgovornost v zvezi s financami in zanesljivostjo, vendar tudi v zvezi s pomembnimi uredbami glede prevoza. Če jutri delamo na nacionalni ravni, je pomembno, da vemo, kako so partnerji strukturirani in da se nanje lahko zanesemo.

To smo v upravnem smislu poskušali oblikovati čim bolj preprosto in pregledno. Vendar zelo računamo na sodelovanje Sveta, saj želimo ustvariti informacijsko omrežje, ki bo pregledno, učinkovito in lahko dostopno. Menimo, da je kakršna koli zamuda tukaj nepotrebna, saj je napredek v zvezi s tem zaradi današnje informacijske tehnologije zelo hiter.

Predpogoji za delovna mesta so jasni. Posebnih pogojev za ljudi, ki že imajo delovne izkušnje in so se izkazali za zanesljive, ni. Vendar želimo, da bi se lahko to še naprej preverjalo v rednih časovnih presledkih. Z avtobusnim prevozom je dostop do trga nekoliko lažji. Prav tako smo iskali skladnost z dostopom do delovnih mest.

V Parlamentu smo si določili prednostne naloge, pri čemer se zdaj osredotočamo na resne kršitve. Izmenjava informacij glede manjših kršitev med državami v prihodnosti res ni to, kar smo nameravali doseči. Če imamo na voljo dobre informacije glede resnih kršitev, smo že zelo napredovali.

Menimo, da veljavne pogodbe ne bi smele biti ogrožene. Poleg tega menimo, da je javni mestni promet že zaščiten s svojimi lastnimi predpisi in naloga držav članic je, da preverijo, ali se problemi tam pojavljajo.

O ureditvi 12 dni dejansko že razpravljamo, in kot je bilo že omenjeno, je Parlament ureditev 12 dni zahteval že prej, vendar se glede tega britansko predsedstvo ni odločilo. Parlament je o tem že jasno spregovoril, saj nismo samo tržno usmerjeni. Premišljevali smo tudi o varnostnih merilih, pri čemer smo želeli še enkrat razpravljati o tej temi. Upam, da bo Parlament našel pravi čas in pravilno formulo za razpravo o tej temi.

Končno v zvezi z dostopom do cestnega prevoza blaga poudarjam, da je znan pojem kabotaže tukaj dejansko zelo pomemben. Če poenostavimo, je to ne nazadnje to, da se v prometnem sektorju uredi direktiva o storitvah. Kako naj jaz, če prihajam iz tretje države, zagotovim storitve v drugi državi? Ali naj to vedno počnem? Ali naj to počnem pod katerimi koli pogoji? To je končno ključno vprašanje. Tukaj govorimo o velikih prevoznih ter tudi o manjših podjetjih. Po eni strani upoštevamo okoljski vidik, s tem ko se želimo izogniti praznim vožnjam, medtem ko po drugi strani s to uredbo ne bi smeli spodbujati neposrednega dampinga v teh dveh sektorjih, saj se moramo zavedati, da se socialni in davčni pogoji od države do države zelo razlikujejo.

Menim, da je omejitev kabotaže na tri na teden jasno stališče. To je veliko boljše od izraza „začasno“, zaradi česar bi 27 držav lahko dejansko v naslednjih nekaj letih imelo 27 različnih zakonodajnih teles, kar zagotovo ne bi koristilo sektorju. Menim, da je uredba jasna. Prav tako menim, da je jasno, da se mora to zdaj v razumnem času končati, če se razlike v plačah in davkih odpravijo.

Prav tako kabotažo raje preučujemo bolj stvarno, kar pomeni, da lahko začnemo že po prvem raztovarjanju. Za razliko od Komisije menim, da mora biti kabotaža omogočena pri mednarodnem prevozu in povratni vožnji.

Zato si v zvezi z dostopom do trga želimo skladnost v smislu resnih kršitev in informacij, pri čemer želimo tudi poenostaviti upravne postopke.

Nazadnje spet pozivam države. Pri teh uredbah, o katerih smo danes razpravljali in jih sprejemali, zlasti v zvezi s kabotažo, ni smiselno navajati preveč podrobnosti, saj se državam niso zagotovili potrebni skladi za izvajanje ustreznega nadzora kabotažnih voženj.

V zvezi s tem ni veliko dela. Menimo, da je treba sčasoma uskladiti upravne dokumente in na evropski ravni doseči ustrezen nadzor 2 % skupnih izdatkov kabotaže, kar nekaterim državam predstavlja 30–40 % dela v tem sektorju.

Menim, da bo šele takrat naše delo tukaj postalo smiselno. Prav tako bodo smiselne postale tudi nekatere podrobnosti, ki jih nismo upoštevali.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v imenu skupine se najprej zahvaljujem poročevalcem: najprej gospe Ţicău in nato še kolegu gospodu Groschu. Opravila sta zelo kakovostno delo: poskušala sta združiti različna sporna mnenja v odboru za promet in turizem.

Naša skupina načeloma podpira nove predlagane uredbe Komisije glede dostopa do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika, dostopa do trga avtobusnih prevozov in dostopa do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Vendar v predlogih sprememb pozivamo k nadaljnjim korakom v zvezi z usklajenostjo in liberalizacijo. Naj poudarim, da si še vedno prizadevamo za uresničitev zamisli evropskega notranjega trga, ki naj bi ga uvedli že leta 1958. Svet temu dolgo časa ni bil naklonjen, vendar je Evropsko sodišče leta 1985 izjavilo, da moramo na prevoznem trgu prav tako ustanoviti evropski notranji trg, torej moramo v tem smislu postati nekoliko odločnejši.

Naj na kratko komentiram temo v zvezi z dovoljenjem za dostop do opravljanja dejavnosti. Menim, da je zahteva, da Komisija do leta 2010 razvije celosten register glede kršitev zakonodaje na področju cestnega prevoza, pomembna, saj se morajo države članice, na primer v skladu s poenotenimi merili, odločiti glede odvzema dovoljenj. Razmisliti moramo o izdaji in odvzemu dovoljenj. Če želimo odpraviti črno ovco, se moramo v skladu s poenotenimi merili odločiti glede odvzema dovoljenj in v zvezi s tem upam, da se bo Komisija zavezala, da bo do leta 2010 predložila poenoten register.

V zvezi z dostopom do trga avtobusnih prevozov menim, da je že čas, da korak za korakom uresničimo zamisel o notranjem trgu. Zato upam, da nas bo Komisija podprla v zvezi s tem, da pri rednih čezmejnih linijah, ki ne segajo več kot 50 km čez mejo, ni treba pridobiti dovoljenja druge države članice. To ni nič drugega kot protekcionizem, ki je postal viden.

V zvezi z dostopom do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga moramo na določeni točki preprečiti kabotažo. Na skupnem notranjem trgu to nima smisla. Smisel skupnega notranjega trga je, da lahko vsako podjetje zagotavlja svoje ponudbe v vsakem delu Skupnosti. Glede okoljskih razlogov bi rad gospe Lichtenberger povedal, da če želim preprečiti nesmiselna povratna potovanja, moram poiskati smiseln način, da izvajalcem storitev omogočimo, da prevzamejo vožnje v drugih državah. Ne govorite mi o pogojih. Govorimo o odpravi kabotaže leta 2014. Časa imamo še šest let. Če v šestih letih ne moremo delno uskladiti pogojev, jih ne bomo nikoli in leta 3000 boste še vedno spodbujali kabotažo. Podobne zgodbe so mi poznane iz Hamburga, ko smo bili vedno prepričani, da bodo naši sosedje zunaj Hamburga imeli zelo nizke plače. Prizadevati si moramo za oblikovanje notranjega trga.

Moja najpomembnejša točka je izdaja pravila dvanajstih dni. Tukaj moramo biti preprosto telo jasni. Za občasne čezmejne avtobusne prevoze potrebujemo pravilo dvanajstih dni. Ne pomaga nam, če upravljavci in zveze zdaj rečejo: „Pravkar bomo dosegli sporazum.“ Sprejeti moramo zakonito odločitev. Spremeniti moramo čas vožnje in počitka. Pozneje sem pripravljen razpravljati o podrobnostih izvajanja z zvezami in upravljavci, vendar mora Parlament pravno urediti določbe v zvezi s časom vožnje in počitka. Imamo jasne predloge, ki jih je podprla večina v odboru, zato vas prosimo, da jutri ustrezno glasujete.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

  Willi Piecyk, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Jarzembowski, razlog za to, da ima Hamburg zdaj črno-zeleno vlado, je, da se konservativci iz vsega tega naučijo eno ali dve stvari. To je odlično.

Najprej bi rad čestital gospe Ţicău, saj je to njeno prvo poročilo. Zelo se je izkazala, kot se je dejansko tudi gospod Grosch, od katerega je Parlament pričakoval dobre rezultate. Bil sem malo presenečen nad vprašanjem, ki je bilo zastavljeno od zunaj. S temi poročili ne poskušamo na novo izumiti cestnega prevoza, vendar želimo določiti, kako ga boljše organizirati in ne nazadnje kako povečati varnostna merila, ker veliko podjetij želi uporabljati ceste. Končno nas zanima, kako je z vsem tem povezana socialna zaščita.

Zagotavljanje kabotaže prav tako ne bi smelo predstavljati težav. Kot je bilo že omenjeno, prazna potovanja nikomur ne koristijo. Sploh niso smiselna. Vendar moramo zagotoviti, da ne izgubimo popolnoma nadzora nad položajem. Zato bi bilo smiselno, da se jutri odločimo, da bomo leta 2012 preverili, kaj se bo do takrat zgodilo in kako se bo vse razvilo, da bomo lahko določili nekatere pridržke, o čemer govori tudi predlog spremembe gospoda Groscha, ki ga podpiramo. Do leta 2014, ko bi se moralo vse izvesti v celoti, bi bilo treba določiti tudi varnostno klavzulo. Če se na trgu pojavi resna motnja, lahko država članica za pomoč zaprosi Komisijo, ki ji mora pomagati.

Moja zadnja točka zadeva pravilo dvanajstih dni. Vedno sem ga podpiral, podpirali smo ga tudi takrat. Vendar je zdaj nastal položaj, v katerem so zveze in prevozniki dosegli sporazum. To bi lahko povzročilo težave s predlogi sprememb. Zato bomo jutri večinoma podprli enomesečno odložitev sprejetja poročila, ki vsebuje del v zvezi z avtobusi, ter ga bomo obravnavali pozneje, junija, ko bo v celoti pripravljeno. To je bolj smiselno, pri čemer bo vključena tudi industrija.

  Dirk Sterckx, v imenu skupine ALDE. – (NL) Citiram iz bele knjige: „Danes ni več potrebno, da se tovornjaki z mednarodnih dostav vrnejo prazni. Tovor lahko celo naložijo in dostavijo v drugi državi članici, kot je njihova izvorna. Cestna kabotaža je postala realnost.“ To je leta 2001 izjavila Evropska komisija.

Od takrat je veliko držav članic ponovno uvedlo številne omejitve in tako imamo ponovno razdrobljen trg, ki ga leta 2001 nismo imeli. Kaj pravi Komisija zdaj? To razdrobitev moramo izoblikovati v pravila, da bo enaka za vse. Kot sem že povedal komisarju Barrotu, sem zelo razočaran nad predlogom Komisije, ki je slabši kot direktiva 1993. Na srečo smo lahko storili nekaj v zvezi s tem, vendar veliko premalo.

Kaj potem počnemo? Z Galileom zapravljamo milijarde eurov, da bi zagotovili, da vemo, kje je prevoz. To pomeni, da lahko prevozna podjetja učinkovito organizirajo svoje dejavnosti na evropskem trgu in potem rečemo: ne, stop, birokracija. Čeprav ste zasedeni, morate predložiti dokumente. Narediti morate vse, kar pomeni, da delujete manj učinkovito in tako še bolj verjetno vidite, kako se vaši tovornjaki vračajo prazni. Tako pravi Komisija in zelo sem razočaran, da si Komisija to sploh dovoli zapisati na papir.

Zato v tem primeru verjamem, da je socialni vidik neke vrste izgovor, ki se vedno bolj uporablja. Zakaj bi se sicer francoski organi obrnili na belgijska prevozna podjetja, da bi ugotovili, ali sploh izvajajo kabotažo oziroma ali jo izvajajo v prevelikem obsegu? Plače so v Belgiji višje kot v Franciji in ne nižje. To ni socialno vprašanje, vendar zaščita trga lastne države.

Zato bo rezultat večja okoljska škoda, ki ji bodo v nekaj tednih sledili predlogi Komisije v zvezi z zelenim prevozom. Čestitke. Zato smo lahko na srečo s poročevalcem storili veliko stvari. Upam, da bo to uspelo. Imamo možnosti, da do leta 2014 uvedemo odprti trg, vendar to po mojem mnenju ni dovolj. Raje bi videl, da to dosežemo do leta 2012. Prav tako ne verjamem, da potrebujemo nove študije. Gospod Piecyk, strinjam se z vašim predlogom spremembe in menim, da moramo tokrat odpreti trg, da bi zagotovili, da se bo v primeru motenj na trgu ukrepalo. Ukrepati je treba na odprtem trgu, vendar ne tako, da ustvarimo dodatne ovire na trgu, na katerem je ovir že veliko.

V zvezi s poročilom gospe Ţicău se popolnoma strinjam s strogim pristopom do ljudi, ki začenjajo dejavnost. Nenamerno so moje zahteve na številnih točkah še bolj ostre. Zahvaljujem se poročevalcu, da je v zvezi s tem razpravljal z mano. Če smo strogi do udeležencev na trgu, moramo tudi zagotoviti, da je trg res odprt.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je kabotaža dobra zamisel. S preprečevanjem praznih potovanj se zmanjšujejo emisije in ne nazadnje je obveznost prevoznega sektorja, da končno začne zmanjševati emisije. Škoda je, da se je uredba v preteklosti večkrat zlorabila, da bi se prezrli socialni standardi ter da bi se dampinške cene uporabile za pridobitev tržnega deleža. Poročevalec je zato radodarno izbral pristop, ki to upošteva. Nadzorovanje vsega, kar se je sklenilo, je ključno, in to je tudi moj poziv državam članicam. V nasprotnem primeru se ne bo nič od tega uresničilo. Zato se lahko strinjam s tem delom svežnja.

To ne drži pri poročilu o avtobusnem prevozu, vendar so nekateri člani odbora za promet in turizem izrazili željo, da ponovno vključimo znano pravilo dvanajstih dni v zvezi s časom vožnje in počitka, pri čemer nam dobro organiziran avtobusni lobi že mesece posreduje veliko informacij, da bi to dosegli. Vendar je prizadevanje, da bi priskrbeli mnenja delojemalcev, zaposlenih v tej industriji, premajhno.

Te uredbe nisem mogla podpreti predvsem zaradi predlogov sprememb. Vendar če socialni partnerji dosežejo sporazum, pri čemer imam v mislih podjetja in vse zadevne ostale, saj to vključuje tudi ljudi, ki niso del nobene zveze, saj ima ta sektor malo članov zveze, prav tako želim, da se uredba sprejme. Morali bomo počakati in videli bomo. Če priznavamo socialno partnerstvo, je to edino pravično. Zato preložimo ta del ter pozneje poiščimo boljšo in bolj preudarno rešitev, da se nam ne bo treba pozneje ponovno pogajati in da se ne bomo znašli v položaju, v katerem ne bomo mogli doseči ničesar več.

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, moja skupina meni, da je nadaljnja in izboljšana zaščita delavcev in potrošnikov pomembnejša od svobode za podjetja na evropskem trgu, ki se stalno veča. Bolj kot v drugih sektorjih je ta izbira pomembna v zvezi z čezmejnim avtobusnim prevozom in prevozom s tovornjaki na daljše razdalje.

Od aprila 2007 se v sektorju avtobusnega prevoza izvajajo uredbe, ki zahtevajo, da avtobusi med skupinskimi počitniškimi izleti vsakih šest dni en dan niso na cesti, da si voznik spočije. Izrecno se strinjamo s cilji tega ukrepa. Vendar se zavedamo, da metoda izvajanja tega vznemirja upravljavce in stranke ter tudi voznike. Že prej sem si s sporazumi s sindikati, Evropsko federacijo delavcev v prometu, prizadeval za izboljšanje izvajanja tega. Bolje je, da voznikom zagotovimo počitek doma, kot da so prisiljeni počivati na poti poleg presenečenih in nezadovoljnih strank. Sporazum je na tej točki dober, vendar zavračamo vse poskuse enostranske odprave te zaščite.

Poslabšal se je sektor cestnega tovornega prometa, ker ima vsaka država različna pravila v zvezi s tem, ali se tovor lahko prevaža pri vračanju iz tujine. Zato se tovornjaki prepogosto vračajo večinoma prazni. Vendar je še prezgodaj, da bi vsa Evropa sprejela sistem, ki zdaj upravičeno deluje med Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom. Tak sistem se lahko izvaja le med državami s podobno stopnjo dohodkov in podobnimi socialnimi razmerami. Ne ugovarjamo čezmejnim rešitvam, če to vsem voznikom zagotavlja poštene plače, zadovoljivo kilometrino in zadostne varnostne ukrepe. Poleg tega ne nasprotujemo, če se v takem sistemu za zmanjšanje stroškov dela izkoriščajo sedanje velike razlike v plačah med državami članicami EU. To bi pomenilo, da bi lahko vsak s poštenim dohodkom izgubil svoje delo in potem bi na primer edini, ki bi še delali v tej industriji, počeli to na podlagi sedanjih določil in pogojev zaposlitve na Poljskem in v Romuniji.

Moja skupina je zato k poročilu o prevozu predložila predlog spremembe 45 in 46, da bi bilo odprtje trga za kabotažo odvisno od razvoja enakovrednih delovnih razmer in ocene leta 2012.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Zahvaljujem se gospodu Groschu in gospe Ţicău za opravljeno delo in dodajam tri komentarje.

Prvi komentar zadeva predlog spremembe seznama kaznivih dejanj v poročilu gospe Ţicău, zaradi katerega se lahko umaknejo dovoljenja za prevoznika. Seznam kaznivih dejanj je bistven element tega svežnja in predstavlja mogočo omejitev notranjega trga. Zato je boljše, da seznam kaznivih dejanj spremenimo s soodločitvijo in ne s postopkom komitologije. Zato sem v podporo te spremembe predložil predlog spremembe in upam, da ga boste vsi podprli.

Poleg tega poudarjam pomembnost najstrožjega možnega nadzora seznama kaznivih dejanj. Predlogi, o katerih smo razpravljali to popoldne, naj bi izboljšali notranji trg. Vendar to pomeni, da je pomembno zagotoviti resnično enake konkurenčne pogoje. Države članice bodo morale enako izvajati pravila v skladu s to uredbo, zato pozivam Evropsko komisijo, da podrobno nadzira, ali države članice pravilno uporabljajo uredbo.

Prav tako zagotovo obstajajo države članice, ki nameravajo kabotažo omejiti na najnižjo raven. To je v celoti v nasprotju z načeli notranjega trga in poleg tega posredno onesnažuje okolje. Zato bom zagotovo podprl predlog spremembe, ki namerava povečati omejitve glede kabotaže, ki bodo veljale od leta 2012.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram predloge gospoda Groscha, ki so usmerjeni k enotni in strogi uporabi uredb v zvezi s cestnim prevozom. Strinjam se, da morajo biti merila določena, kar bi se moralo zgoditi že pred izvajanjem teh dejavnosti, da bi bilo treba nadzor zadevnih organov okrepiti s sistemom priznanja enotnega dokumenta in sistemom sankcij ter da je treba dovoljenje zahtevati od držav, ki jih te storitve zadevajo.

Glede na odlično delo kolegov poslancev dodajam, da po mojem mnenju ni mogoče skrajšati časa mednarodne kabotaže razen v primeru resnično poštenega in enakovrednega pristopa, ki določa pravila, s katerimi se izognemo kakršnemu koli dampingu, ki se pogosto konča s koristjo nekaterih upravljavcev v škodo drugih. Menim, da je rok do leta 2012 primeren in bi ga lahko celo podaljšali.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospod predsednik, čakate na eno poročilo o avtobusih, pri čemer naenkrat dobite tri. Vprašanje je, ali vsa kažejo v pravo smer. V zvezi s kabotažo sem v tem parlamentu eden od najmočnejših zagovornikov liberalizacije in vprašanja kabotaže na splošno. Vendar želim dejansko biti popolnoma prepričan, da obstajajo enaki konkurenčni pogoji za delovanje tega. V Združenem kraljestvu imamo različna vozila in varnostne standarde za ceste, smo geografsko odmaknjeni in imamo poseben davčni sistem, ki se razlikuje od nekaterih drugih, pri čemer smo zaskrbljeni tudi zaradi zaposlovanja, vse te zadeve je treba upoštevati.

Zato menim, da predlog Komisije zagotavlja jasnost in ga podpiram, vendar moramo biti pozorni, da se trg odpre tako, kot je bilo predlagano.

Splošni vpliv kabotaže je nekoliko nejasen in vem, da so številni prevozniki, ljudje, ki so vključeni v industrijo, zelo zaskrbljeni. Zato menim, da moramo biti v zvezi s tem razumni in usklajeni, pri čemer bi v štirih letih od izvajanja zagotovo rad videl pregled predloga, pri čemer se je medtem treba v celoti posvetovati z industrijo.

Le na tak način lahko zagotovimo enake konkurenčne pogoje in popolno liberalizacijo, ki bo imela dober učinek.

Dodajam še eno točko v zvezi z drugim poročilom. Zaskrbljen sem glede tega, ko se bo področje uporabe uredbe v Evropi razširilo na prostovoljni prevoz starejših.

Zagotovo je izvajanje zakonodaje v takih skupinah nepotrebno in nekoristno. Evropska zakonodaja bi morala spodbujati mobilnost in dostop. Menim, da v tem primeru na čudovitih območjih Velike Britanije, eno od njih je tudi moje volilno okrožje Yorkshire, nočemo, da se ovira zadovoljstvo z našimi regijami, pri čemer zaradi tega svežnja cestnega prometa, ki je povezan z ureditvijo ur prevoznikov, javni prevoz na podeželskih območjih ne sme postati del preteklosti.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se zlasti mojima kolegoma gospe Ţicău in gospodu Groschu za njuno potrpežljivost in sposobnost, da sta združila vse poročevalce v senci okrog predlogov, ki so bili včasih dobro podprti in včasih spornejši.

Parlament je izkoristil priložnost za preoblikovanje teh besedil o cestnem prevozu zato, da bi poskusil izboljšati zakonodajo in se pomakniti k večji odprtosti v primeru kabotaže, načeloma zaradi somodalnosti, s čimer se ukvarjamo na drugih področjih, da bi spodbudili prost pretok in seveda preprečili izvajanje praznih potovanj.

Za doseganje tega smo predlagali možnost, da se uvede določba, ki bo zagotovila, da liberalizacija trga ne bo vodila v izkrivljanje.

Poudarjam, da bi moral biti osrednji razlog socialni damping, in zaradi tega uvajamo letnico 2014 kot rok za popolno svobodo trga kabotaže.

Treba je povedati, da bo to besedilo do neke mere bolj verodostojno, ker smo se v njem osredotočili zlasti na resne kršitve, ki jih lahko zares nadzorujemo.

Dejansko zavračamo predlog o privilegirani dvostranski kabotaži med sosednjimi državami, saj trg še dodatno razčlenjuje, kot je upravičeno povedal eden mojih kolegov.

Glede besedila o avtobusih bi vas radi obvestili, da bo skupina socialdemokratov zahtevala, ali če raje rečem, je že zahtevala, le preložitev glasovanja o tem zakonodajnem besedilu, saj menimo, da če, kot so nam že povedali, že obstaja sporazum med delodajalci in predstavniki delavcev ter sindikati za revizijo t. i. norme dvanajstih dni, moramo priznati, čeprav nekateri moji kolegi tega ne želijo, da to do neke mere od zadaj odpira revizijo, ki ni bila zadovoljivo razložena ali pojasnjena, in zaradi tega potrebuje to zagotovilo o dogovoru med delodajalci in sindikati.

Drugače javnost ne bo razumela, zakaj bomo jutri glasovali o besedilu, ki je že neuporabno zaradi sporazuma izven Parlamenta.

  Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE). – (NL) Razprave o pojavu kabotaže so vznemirjale čustva mnogo let. Obstoječe uredbe naj bi bile premalo jasne zaradi uporabe besede „začasen“, ki mnogim državam članicam služi za izgovor, da bi še naprej nezakonito ščitile svoj trg.

Da bi vprašanje razjasnili enkrat za vselej, je Komisija lansko leto predstavila dodatno novo uredbo in sama sem od tega veliko pričakovala, kot je pravkar povedal gospod Sterckx. Vendar je nenavadno, da je Komisija predlagala uvedbo strogega preverjanja priložnosti za kabotažo. Glede na sedanji predlog Komisije se bodo prevozniki soočali z več omejitvami namesto z več svobode. To je res nenavadno, saj so bile obstoječe uredbe korak k popolni svobodi, tudi Evropska komisija jih je tako dojemala, odkar so bile sprejete leta 1993.

Seveda potrebujemo evropski pristop. Sektor ne bi smel biti podvržen vsem oblikam nacionalnih izmišljotin, ki nastajajo, da bi zmanjšale priložnosti za kabotažo na minimum za en dan več. Vendar sam predlog Komisije ni dovolj za vzdrževanje načel in ciljev notranjega trga in lizbonske strategije. Argumentov za, ki jih je predstavil komisar v svojem govoru, kot so varnost v cestnem prometu, okolje in zmanjšanje upravnega bremena, tudi ne moremo nikamor uvrstiti.

Za doseganje najvišje stopnje učinkovitosti glede načrtovanja je prosti trg enostavno nujen. Navsezadnje vsaka omejitev vodi v povečanje prevoza, pa naj bo to povezano s kabotažo, kot v tem primeru, ali na primer s popolnoma absurdno zmešnjavo prepovedi vožnje. Zato, kot je pravkar zelo jasno povedal gospod Sterckx, je skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo zavezana doseganju popolnoma svobodnega trga, najbolje s 1. januarjem 2012. Države članice morajo prav tako imeti popolno svobodo, da se še pred tem datumom dogovorijo o neomejeni kabotaži, če bi to želele. Nadalje mora biti jasno predvsem, da bodo dovoljenja, izdana pred začetkom veljavnosti predvidene uredbe, kljub temu ostala veljavna.

Ne strinjamo se z načinom „še ena študija in potem bomo videli“. Imenovanje odbora in študija št. 250 ne bosta vodila skoraj nikamor, morda k veliki zmešnjavi, s tem povezanimi stroški in drugimi slabimi šalami, in to je nekaj, kar vsi predobro poznamo. Prosti trg se bo pokazal kot ugoden za sektor ter tudi za potrošnika in to moramo doseči čim prej.

Za konec bi rada povedala še nekaj: v tem Parlamentu upravičeno obstaja večina, ki rada omenja „večkratne manjše kršitve“. V uredbi zanje ni prostora.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). - (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tri uredbe, o katerih razpravljamo tukaj, so tesno povezane s prostim pretokom blaga, oseb, storitev in kapitala. Ko so bile leta 1957 uveljavljene štiri svoboščine, si nihče ni jasno predstavljal prehodnih ureditev za nove države članice Evropske unije. Dejansko se soočamo z omejitvami, določenimi v pristopnih pogodbah 10 novih držav članic. Tudi po odprtju schengenske meje so te države v skladu s prehodnimi uredbami za prevoz ljudi in blaga, kar lahko povzamemo kot: prepovedana ali omejena kabotaža. Med potekom razprav o zmanjšanju emisij in zlasti o učinkovitosti cestnega prevoza blaga, se nam zdijo nekatere zahteve zadevnih uredb nekako futuristične.

Spomnim se denarnih kazni za prazne tovornjake in tako imenovanih centrov za polni tovorni promet, ki so obstajali v socialističnih državah. Morda se bomo morali vrniti k podobni ureditvi. V bistvu delamo prav, ko na skupnem področju poskušamo uskladiti uporabo obstoječih pravil poleg skupnih CMR dokumentov. Če je poenostavljen dostop do trga, če so delno sproščene omejitve kabotaže in usklajeni temeljni delovni pogoji v sektorju, tako glede zaposlitve kot glede odnosa posameznih držav članic do uveljavljanja ureditve EU, bodo to velikodušno potrdili tako podjetniki kot zaposleni v sektorju. Posledično in ob upoštevanju pravkar omenjenih vidikov, skupina GUE/NGL podpira zadevne predloge.

  Dieter-Lebrecht Koch (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če stalni člani omizja voznikov na dolge razdalje, prevozniki in nadzorniki javne politike ne kritizirajo naših predlogov o zamenjavi in poenostavitvi obstoječih direktiv, smo na pravi poti. Zame je to dobra pot, saj prispeva k številnim temeljnim točkam: prvič, k povečani varnosti v cestnem prevozu, saj sta nadzor in izmenjava tako pridobljenih podatkov pomembnejša od nove zakonodaje, vendar tudi zato, ker sta dostop do poklica in izdajanje licenc odvisna od poenotenih meril kakovosti.

Drugič, prispeva k odstranjevanju izkrivljanja konkurenčnosti, ker omogoča zaustavitev dejavnosti črnih ovac v prevozni industriji, se bori proti diskriminaciji in dviguje status poklica. Tretjič, k zaščiti okolja in ohranitvi virov energije z zmanjševanjem praznih potovanj. Četrtič, k večji privlačnosti avtobusnega turizma, saj bodo spet zagotovljeni 12 dnevni izleti. Petič, k zmanjšanju birokratskih zahtev, ker bodo nacionalni elektronski registri mrežno povezani in dostop do njih bi moral biti olajšan, načrtovani so tudi poenostavljeni vzorci za licence Skupnosti in potrdila za voznike. Šestič, k modernizaciji sektorja.

Menim, da je pravna gotovost zlasti pomembna za kabotažo v prihodnosti, četudi ta zdaj predstavlja le 2–3 % na prevoznem trgu. Vsaka enotna ureditev v Evropi je boljša kot sedanji razdrobljen dogovor. Iz ekološkega vidika bi morali pot kabotaži odpreti takoj, vendar je iz družbenega in gospodarskega vidika pametneje, da jo zaenkrat omejimo. Vendar mora biti cilj, da EU podjetja popolnoma odpravijo vse omejitve kabotaže, dokler izpolnjujejo nove pogoje za izdajo licenc. Pričakujem konkretne ukrepe v zvezi s tem do leta 2014. Poleg tega ne bi smeli zavirati dvostranskih dogovorov, ki bi trg odprli hitreje.

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Najprej se zahvaljujem poročevalcem za njihovo delo. Gre za pomemben sklop ukrepov, ki imajo velik, zelo poseben vpliv na veliko ljudi v Evropi.

Kar najbolj izstopa, je dejansko vse, povezano s kabotažo. V zvezi s tem je bilo in ostaja nujno razjasniti številna vprašanja, da se bo določila enaka meja za vse. Način interpretacije obstoječih pravil kabotaže se je zelo razlikoval med državami članicami in zato potrebuje pravila. Ob tem pojasnjujem: več kabotaže lahko privede do učinkovitejšega cestnega prevoza, kar je dobro tako za gospodarstvo in okolje ter mora biti zato na vsak način spodbujano. Kljub temu mora biti jasno, da to ne sme privesti do socialnega dampinga, in zato mora postopno odprtje trga potekati usklajeno z vzpostavitvijo družbenih pravil igre, ki so enaka za vse. Razlike med davčnimi in delovnimi pogoji morajo biti v čim večji meri odstranjene, najbolje tako, da slabši pogoji dosegajo standarde boljših pogojev.

Kompromis o odprtju trga leta 2014 se tako zdi opravičljiv, če se sprejmeta predloga spremembe 47 in 48, če zlasti Komisija resno vzame študijo 2012 o razlikah med družbenimi in delovnimi pogoji, in zlasti če imajo države članice še vedno na razpolago alarmni postopek, tudi po letu 2014, ki ga lahko uporabijo v primeru resnih motenj na nacionalnem prevoznem trgu. Obstaja potreba po jasni opredelitvi, katere dejavnosti so in katere niso dovoljene v pričakovanju tega, in dejansko se zahteva primeren nadzor.

Glede delovnega časa in obdobja počitka za voznike avtobusov bi se mi tudi zdelo logično, kot so že omenili številni poslanci, da preložimo glasovanje, tako da bo lahko dogovor, ki so ga prejšnji petek sprejeli delodajalci in zaposleni, v celoti vključen v našo zakonodajo. Dogovor se pripravlja, vendar se mora še prenesti v pravni jezik. Izidi pogovorov dokazujejo, da lahko družbeni dialog na evropski ravni deluje. Dosegli smo dobro ravnotežje, z upoštevanjem posebnih značilnosti avtobusnega sektorja.

  Paweł Bartłomiej Piskorski (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, v tako kratkem govoru se lahko ukvarjam le s temeljnimi vprašanji, ki zadevajo dokumente, o katerih razpravljamo. Spomnimo se, da je naš cilj prosti trg, tudi prosti trg v zvezi s cestnimi storitvami. Iz tega vidika so dokumenti, o katerih razpravljamo, dejansko oblika direktive o storitvah, le da je ta usmerjena zlasti k temu trgu.

V tej povezavi je vredno razmisliti o drugi točki, da so vse uporabljene omejitve in neposredne poti, kot so rešitve v zvezi z prehodnimi obdobji, kabotažo in letom 2014, delne rešitve, ki nas ne smejo odpeljati iz glavne smeri čim večje odprtosti trga.

Končno, treba je poudariti, da imajo nekatere posebne omejitve, povezane s tem posebnim trgom, kot so delovni čas in rešitve, povezane z okoljsko in prometno varnostjo, očitno veliko pomembnost tukaj, vendar ne smemo pozabiti, kje so meje varnosti in družbenih pogajanj.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, ne moremo resno razpravljati o vprašanju cestnega prevoza blaga brez da bi omenili težavo nevarnih snovi. V danes predlaganih besedili, kot tudi drugod v evropski zakonodaji, je ta težava podcenjena ali se z njo ne ukvarja v zadostni meri. Vendar če obstaja področje, kjer potrebujemo več od Evrope, bolj omejitvena pravila, je to ravno to področje.

Ker veliko podjetij svoje nevarne snovi postavi na ceste, da bi preprečili uvrstitev svojih obratov v „območja Seveso“, se krožni pretok nevarnih snovi po Uniji neprestano povečuje in z njim tudi tveganje za večjo katastrofo.

Glede cestnega prevoza nevarnih snovi obstaja veliko pomanjkanje usposobljenosti, ogromen primanjkljaj opreme v smislu parkirnih področij, kjer lahko zadevna vozila varno parkirajo v skladu s pravili Skupnosti.

Nevarnost mešanih tovorov je zelo podcenjena. Blago, ki je pri ločenem prevozu neškodljivo, lahko postane nevarno, če je parkirano na istem parkirišču z drugim blagom; zdaj se ljudje te nevarnosti preprosto ne zavedajo.

Zagovarjam ustanovitev evropske agencije za varnost cestnega prevoza nevarnih snovi, ki bi spodbujala resnično celovito varnostno politiko na ravni Unije.

  Philip Bradbourn (PPE-DE). - Gospod predsednik, začel bom z izjavo, da želim govoriti zlasti o poročilu gospe Ţicău. Medtem ko imam predlog, ki je precej netežaven, bi rad komentiral vprašanje sankcij.

Pomembno je razumeti, da potrebujemo skupne sankcije, vendar ukvarjati se moramo tudi z vprašanjem skupne izvršljivosti. Čeprav nasprotujem dodatni birokraciji, moramo najti sistem, v katerem bo voznike in njihova podjetja lažje kaznovati v primeru povzročitve nesreče v drugi državi članici. Zdaj se taka podjetja in njihovi vozniki izmuznejo kaznovanju za povzročene prekrške, na primer v Združenem kraljestvu, saj je zahtevana dokumentacija, s katero bi jih postavili pred pravico, zdaj preobsežna. To je zlasti zaskrbljujoče, če upoštevamo moje podatke o 75 % povečanju prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki iz drugih držav članic samo v mojem volilnem okrožju v zadnjih petih letih.

Redno dobivam pritožbe od ljudi, ki so jih težko poškodovala komercialna vozila ter njihovi vozniki in zaskrbljujoče je, da naša zdajšnja policija ne more ali noče obravnavati teh voznikov. Zato se veselim nadaljnjega razvoja na tem področju, tako da bomo te neobzirne posameznike privedli pred pravico.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, ta razprava poteka v precej posebnem času, ko smo izgubili dobrega komisarja za promet, s tem mislim Jacquesa Barrota, v času, ko pričakujemo novega komisarja. Dejansko me zanima, ali imenovani kandidat za komisarja posluša našo današnjo razpravo, saj bi bilo to upravičeno v vseh pogledih.

Tu govorimo o sektorju cestnega prevoza blaga, sektorju, ki je omogočil 40 % dvig gospodarske izmenjave med državami članicami EU v zadnjih petih letih. Govorimo o sektorju, ki dejansko ohranja Evropo v gibanju. Moje mnenje je, da potrebujemo čim več svobode, tudi pri kabotaži. Sočasno pa potrebujemo čim več trdnosti, zlasti pri spopadanju s praksami, kot so nezakoniti avtobusni prevozniki, ki odkrito uničujejo trg. Sankcija odvzema licence ne pride v poštev, saj licence nimajo in je niso nikoli imeli.

Po celotnem sektorju pa vidim številne pomembne grožnje: cena goriva in njen dvig, način internalizacije zunanjih stroškov prevoza, izvajanje delovnega časa, imam pa tudi vtis, da dobiček podjetij, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, v splošnem pada. Zato bi rad s posebnim navdušenjem svojo podporo ponudil poročilu gospoda Piecyka, da bomo o vprašanju avtobusnih prevozov razpravljali in glasovali junija.

Podpiram položaj gospoda Sterckxa o potrebi po novi študiji posledic odpiranja trga, vendar mora biti to povezano tudi z oceno gospodarske blaginje sektorja cestnega prevoza blaga.

  Luis de Grandes Pascual (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, najprej bi rad razpravljal o poročilu gospe Ţicău. Ta predlog je ključen za posodobitev poklica cestnega prevoznika, s pomočjo enotne uporabe skupnih pravil v vseh državah članicah za dostop do tega poklica.

Glede tega čestitam in se strinjam s predlogom Komisije. Vendar bi rad ponovil vprašanje, ki sem ga postavil med razpravo o tem poročilu v odboru za promet in turizem. Vprašanje je glede izraza „dober ugled“, ki sem ga zastavil in sem ga zaradi soglasja nato umaknil in predlagal njegovo zamenjavo z izrazom „etični standard“. Nikakor ne dvomim v to zahtevo, nasprotno, strinjam se, da je treba zahtevati, da upravljavci prevoza nimajo resnih kazenskih obsodb ali resnih sankcij za kršitve zakonodaje Skupnosti, povezane s cestnim prevozom.

Vendar spodbujam spremembo izraza, saj predvidevamo slabo prakso v poklicu, ki je ključni sektor evropskega gospodarstva, ki ustvarja bogastvo, zaposlitev in zagotavlja mobilnost ljudi in blaga.

Dobro bi morali premisliti, preden sklepamo, da nekdo nima dobrega ugleda za izvajanje poklica, če to no dokazano.

Drugič, rad bi poudaril pomembnost poročila gospoda Groscha o skupnih pravilih za dostop do trga cestnega prevoza blaga. Predlog za uredbo opredeljuje kabotažo in končuje s sedanjo pravno negotovostjo. Dovoli opravljanje do treh zaporednih kabotaž za mednarodne prevoze, ki trajajo sedem dni. Vendar moramo iti še dlje, da bi odpravili vse omejitve kabotaže in dosegli večjo liberalizacijo nacionalnih trgov.

Končno, čestitam zmanjšanju birokracije, ki ga prinaša ta novi predlog za uredbo v zvezi z novimi poenostavljenimi formati za licence Skupnosti, kopije teh licenc in potrdila za voznike, kar bo pomagalo zmanjšati zamude, ki jih povzročajo kontrolni postopki ob cestah.

Gospe in gospodje, prevozni sektor moramo narediti bolj učinkovit in konkurenčen.

  Rovana Plumb (PSE). - (RO) Čestitam obema poročevalcema za njuno delo in se obračam k poročilu gospe Ţicău. Strinjam se z vključitvijo meril za kakovosten dostop do poklica cestnega prevoznika v poročilo, da bi zagotovili kakovost prevoznikov z licenco in ne da bi omejili njihov dostop do poklica. Naj govorimo o ljudeh ali blagu, poklic cestnega prevoznika vključuje izvajanje nepogrešljivih dejavnosti za gospodarski razvoj Unije, v skladu z lizbonskimi cilji spodbujanja gospodarske dejavnosti na evropskem področju.

Menim, da bo ta uredba privedla do povečanja delovnih mest ter tudi doseganja višje stopnje varnosti in korektnosti v zvezi s cestnim prevozom v Evropski uniji. Še enkrat čestitam poročevalcem.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, tu v Evropski uniji smo vedno ponosni na dejstvo, in to večkrat upravičeno kot ne, da poskušamo najti srednjo pot in delovati skupaj pri iskanju rešitve ter da smo pri tem pogosto uspešni. To ni vedno lahko. Današnja skupna razprava o poročilih gospe Ţicău in gospoda Groscha daje nekaj dobrih primerov tega ter tudi nekaj zelo slabih: pravilo dvanajstih dni in kabotaža sta bila omenjena več kot enkrat.

Pravilo dvanajstih dni je dobro; upamo, da bo prineslo tudi družbeno korist. Vendar je za nekatere sektorje nizkocenovnega turizma postalo naraščajoča težava in pri tem želimo upoštevati tudi interese potrošnikov. Slišali smo za poskuse doseganja dogovora, za kar pa je morda potrebnega več časa. Če gre pri tej stvari za omejen čas, in za to očitno gre, potem bi si morali ta čas tudi vzeti.

Enako velja za pravila kabotaže. Vsi smo se strinjali, da potrebujemo boljši izkoristek različnih infrastruktur. Vendar ima to seveda vpliv na mnogih področjih, zlasti na prevozno industrijo, interesi držav članic pa se pri tem zelo razlikujejo. Nisem popolnoma prepričan, ali pri vprašanju kabotaže ni vpletene nekaj „evropske mitologije”, preprosto zato, ker se o tem razpravlja že toliko let. Rad bi vedel, ali je od dolgih kolon tovornjakov, ki jih moramo ali celo ne smemo prehitevati na avtocestah, med njimi res toliko praznih voženj, kot nam stalno dopovedujejo. Morda bi bilo tu zanimivo uvesti znak za tovornjake „potujem prazen”.

Vendar osrednja tema naše današnje razprave ni zakonodaja, ki jo sprejemamo, ampak to, kar bodo sprejele, uporabljale in izvajale države članice.

  Gilles Savary (PSE). – (FR) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem našima dvema poročevalcema za odlično delo, ki sta ga opravila, in nato upam, da bo ta zelo pomembni cestni paket pod francoskim predsedstvom imel prihodnost in bil zaključen. Najprej bi se osredotočil na dve temi.

Prva je kabotaža in datum, ki se je Evropskemu parlamentu zdel primeren, z drugimi besedami, samodejna liberalizacija leta 2014. Iz tega vidika se ustvarja naravno izkrivljanje med obrobnimi državami in tranzitnimi državami. Države, kot so Francija, Nemčija in najbrž Avstrija, so po naravi države z največ kabotaže in dejstvo, da smo izbrali opredelitev kabotaže, ki vključuje kabotažo iz mednarodnih prevozov, je dobro, vendar pomeni, da bo socialno vprašanje zagotovo ustvarilo znatno izkrivljanje, medtem ko se pri cestnem prevozu uporablja načelo države izvora, ko je enkrat mobilna. Zato menim, da bi bilo pametneje počakati, kot je bilo načrtovano na začetku, na poročilo Komisije, ki nam bo omogočilo preučitev socialnega izkrivljanja pred odločanjem o samodejni liberalizaciji.

Moja druga točka se nanaša na odstopanja v primeru delovnega časa za avtobuse. Kot sem že povedal, brez da bi se spuščal v podrobnosti, se mi ta postopek zdi zaničevanja vreden. Pod pritiskom interesnih skupin je bil vložen predlog spremembe, ki je predlog spremembe besedila, ki ni izvorno besedilo. To vprašanje bi moral rešiti nov predlog Komisije, ki bi spreminjal, čemur smo tu rekli „Markovo poročilo”. Rad bi vas spomnil tudi na to, da bomo vložili predlog spremembe Markovega poročila v obliki uredbe, ko je bilo to poročilo direktiva. Gospe in gospodje, nisem, oh, bila je uredba, imate prav, bila je uredba, vendar kakor koli že, menim, da morajo oblike ostati enake in da nam ne bi smelo preiti v navado, da vlagamo predloge sprememb besedil, pod pritiskom interesnih skupin, ki niso izvorna besedila.

  Ari Vatanen (PPE-DE). - Gospod predsednik, ne dajem prednosti gospodu Groschu ali gospe Ţicău, vendar bom govoril o kabotaži, kot je to storil moj spoštovani kolega gospod Savary. Ta razprava o kabotaži se odvija že vrsto let. Kot je povedal predstavnik zainteresirane strani, je „obnašanje Sveta primerljivo z obnašanjem polža”, tako počasi se je Svet premikal v zvezi s to temo, medtem ko se je Parlament končno zdramil. Kabotaža je bolj pomembna, kot se zavedamo, in moram reči, da se ne morem strinjati s svojim dragim prijateljem, gospodom Savaryjem, ko izraža strah pred izkrivljanjem socialnega trga.

Če ne dovolite kabotaže, kaj to pomeni? Pomeni nepotrebno visoke prevozne stroške, kar pomeni prazne tovornjake brez tovora, ki se vozijo sem ter tja.

Za kaj sploh gre pri EU? Gre za odprt trg, pri tem pa moramo skrbeti za državljane EU Če nam uspe znižati stroške prevoza, to pomeni, da bodo imeli državljani EU korist, in tako jim dajemo dodano vrednost v vsakdanjem življenju.

Zdaj ljudje vsepovsod sprašujejo: „Kaj dela EU?” Navadni ljudje dobesedno tečejo za denarjem, saj se nagrade povišujejo.

Vendar hkrati ne moremo uporabiti protekcionizma. Ljudem moramo dovoliti, da živijo bolje, in če nam uspe zmanjšati stroške, se bo izboljšalo naše gospodarstvo in običajni ljudje bodo od tega imeli korist. Samo za primer naj povem, da so pri trgovini med Finsko in Rusijo ves prevoz prevzeli vozniki tovornjakov iz Rusije, finski državljani pa imajo od tega korist. Ne vidim razloga zakaj ne bi francoski državljani, sedim na dveh stolih, imeli korist od kabotaže. Zato moramo reči „da” prihodnosti.

  Radovan Žerjav, predsedujoči Svetu. − Strinjam se seveda z vsemi tistimi, ki trdite, da je zadevo potrebno, pravzaprav nujno potrebno čim prej zaključiti.

Kabotaža je seveda zelo občutljiva tema, kar pravzaprav čutimo tudi danes iz vaših razprav. Tudi v smislu, kar se tiče posameznih držav članic. Ene so seveda za popolno liberalizacijo, druge za delno liberalizacijo, medtem ko so ene pravzaprav proti.

Pomembno je seveda to, da bomo tukaj stališča na nek način poenotili kljub temu dejstvu, da seveda te razlike so. Upoštevati moramo, strinjam se seveda, tudi majhna in srednja podjetja, še posebej pa vprašanje okolja. Tukaj mislim predvsem in seveda želim izpostaviti tako imenovano tranzitno kabotažo.

Nesmiselno bi bilo namreč, da ne bom rekel nedopustno, da bi seveda prihajalo do tako imenovanih praznih voženj. Zaradi razlik, ki pa so, sem prepričan, da bomo potrebovali en medkorak ali pa eno, kako bi rekel, prehodno obdobje do popolne liberalizacije na področju kabotaže.

Upam seveda, da bo Parlament jutri glasoval za tiste amandmaje, ki bodo pripomogli k poenotenju kabotažnih storitev v Evropski uniji. In še posebej k odpravi, kot sem že poudaril in tokrat ponovno poudarjam, praznih voženj ter da se s tem seveda na nek način omogoči tudi kabotaža v povratku.

Prepričan sem tudi, da seveda razlike med Parlamentom in Svetom niso tako velike, da ne bi mogli v relativno hitrem času najti oziroma se hitro dogovoriti.

Strinjam se tudi z vsemi tistimi, ki trdite, da je seveda monitoring in nadzor pri tem zelo, zelo pomemben. Prepričan sem, da se bo ta izvajal tudi preko elektronskega registra, ki bo vzpostavljen, in jaz bi seveda tu poudaril, da smo tik pred dogovorom, kar se tiče terminskega načrta, se pravi vzpostavljanja tega elektronskega registra. Seveda pa tudi nadzor preko običajnih načinov, tako digitalnega tahografa in tovornega lista, kar prav gotovo zelo dobro poznate.

Pomembne so seveda tudi kršitve, predvsem tiste zaradi katerih lahko pride do odvzema licence, in tukaj moramo biti seveda zelo, zelo previdni in senzibilni, predvsem pa dovzetni do podjetij.

Veliko ste omenjali tudi tako imenovano pravilo dvanajstih dni, vezano na avtobusne prevoze in tukaj lahko seveda rečem, da Svet o tem še ni razpravljal. Vendar se zavedamo, tukaj je potrebno jasno povedati, seveda socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Ob tem smo se seveda pripravljeni pogovarjati v smislu čim hitrejšega dogovora med Svetom in Parlamentom.

Še enkrat hvala obema poročevalcema, tako gospodu Groschu kot gospe Ţicău, za odlično izmenjavo mnenj.

Vsekakor bo slovensko predsedstvo storilo vse, da bo uskladilo različne interese in hkrati tudi zagotovilo, da bo končno kompromisno besedilo v pomoč sektorju evropskega cestnega prometa pri izboljšanju njegove učinkovitosti in predvsem, poudarjam, konkurenčnosti.

Upam in želim si, da se bo ta produktivni dialog nadaljeval in da bi z Evropskim parlamentom seveda čim prej dosegli dogovor.

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Zadovoljen sem z dogovorom, ki ga upoštevamo v zvezi s temeljnimi vidiki cestnega paketa. Zlasti se nanašam na register in odvzem nekaterih sposobnosti v primeru resne kršitve zakona. Po drugi strani je očitno, da je kabotaža bolj težavna. Kljub temu bi vas rad spomnil, da začasna kabotaža, ki je zdaj v veljavi, dopušča resne pravne negotovosti. Ta položaj ni sprejemljiv za zadevni sektor. Nobeno pravilo ni popolno, vendar je pravilo, ki ga je predlagala Komisija, tri dejavnosti v enem tednu po mednarodnem prevozu, vsaj jasno in enostavneje nadzorovano.

To ne uvaja več ali manj kabotaže v posamezne države članice, vendar bolje izvedeno kabotažo, ki jo je, po eni strani, lažje nadzorovati, in je po drugi strani učinkovita iz vidika logistike. Tistim, ki si želijo več kabotaže, dopovedujem, da se notranji trg gradi postopno in mora biti usklajen. Ker sem omenil usklajenost, bi vas rad spomnil, da so nekatere zadeve glede davčnega, plačnega in socialnega usklajevanja povezane s konkurenčnostjo države članice ali pa se jih lahko doseže soglasno. V tem okviru lahko rečemo, da nas bo popolna odprtost, brez zagotovil in varovalnih ukrepov, upoštevajoč, da je kabotaža začasna, zagotovo prestavila nazaj k današnji pravni negotovosti.

Posledično je Evropska komisija sprejela, da je liberalizacija kabotaže dolgoročen cilj. Po drugi strani bi morali pazljivo spremljati razvoj in v tem okviru smo pripravljeni izdelati poročilo leta 2012.

Za zaključek naj vam povem, da opažam skrbi, izražene ob številnih priložnostih v zvezi z dvanajstimi dnevi za turistične izlete. Če Evropski parlament podpira preložitev glasovanja o mednarodnem prevozu potnikov, Evropska komisija temu ne bo nasprotovala, saj res čim prej potrebujemo sporazum o registru in kabotaži, vendar hkrati potrebujemo tudi čim bolj celovit dogovor med socialnimi partnerji o vprašanju dvanajstih dni.

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka. − (RO) Najprej bi se rada zahvalila vsem kolegom za predstavitev mnenj. Menim, da bi ta uredba o opravljanju poklica cestnega prevoznika lahko prispevala k boljši usklajenosti standardov, ki jih uporabljajo države članice, zlasti glede finančnih zmožnosti in poklicne konkurenčnosti, ter bo olajšala vzajemno priznavanje poklicnega položaja in tako zvišala profesionalnost cestnih prevozov, njihovo varnost ter kakovost.

V zvezi z odstopanjem dvanajstih dni glede časa počitka voznikov avtobusa za prevoz mednarodnih potnikov pričakujemo dogovor med delodajalci in sindikati, zato bosta v poročilo o dostopu do trga avtobusnih prevozov ponovno vložena dva predloga sprememb tako, da bo sledil dogovor med socialnimi partnerji.

Še enkrat se zahvaljujem kolegom za njihove govore, zahvaljujem se tudi Komisiji in Svetu za sodelovanje.

  Predsednik. Ta skupna razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

14. Položaj Romov v Italiji (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije o položaju Romov v Italiji.

  Vladimír Špidla, komisar. − (FR)Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija močno obsoja vsako obliko nasilja proti Romom in poziva organe vseh držav članic, da zagotovijo osebno varnost vseh ljudi znotraj njihovega ozemlja. Dogodki prejšnjega tedna v Ponticelliju niso osamljen primer. Rasno nasilje, ki ga spodbujajo politični populizem, sovražni govor in napihovanje medijev, je fenomen, ki ga lahko opazimo v številnih državah članicah.

Komisija odločno zavrača kakršno koli stigmatizacijo Romov ali njihovo povezovanje z zločinci. Organi držav članic ne smejo le odvračati od takšnega obnašanja, ampak tudi postavljati zgled v boju proti rasizmu in ksenofobiji. Obvezani so k preiskavi rasističnih napadov in h kaznovanju tistih, ki jih spodbujajo in zakrivljajo.

Nekaj bi rad poudaril. Bistvo Evropske unije je premagati tisto, kar je zaznamovalo zgodovino Evrope skozi stoletja, rasno sovraštvo, pogromi in uničenje z ognjem. Evropa spodbuja pravico vsakega moža, žene in otroka do zaščite pred preganjanjem in diskriminacijo. Uteleša družbeno solidarnost, demokracijo in vladavino prava, skupaj s spoštovanjem do vsakega posameznika različnega porekla, vere, barve kože ali načina življenja.

Ne smemo si zatiskati oči pred dejanskimi težavami, s katerimi se soočajo Romi v Italiji in drugih državah. Vsak lahko vidi, da so žrtve velike revščine, družbene izključenosti, pretrganih zaposlitev in nizke ravni izobrazbe. Te razmere vodijo k trpljenju ljudi in k socialnim napetostim. Rome potiskajo na rob družbe. Ta izguba talentov in potenciala je krutost za Rome in izguba za Evropo.

Zakaj takšne razmere obstajajo? Romi niso manj inteligentni kot večina, prav tako niso berači ali rojeni zločinci. Kaj lahko storimo, da se bodo takšne razmere spremenile? Bodimo odkriti glede tega, kaj lahko stori Komisija in kaj morajo storiti vlade držav članic. Kot je bilo upravičeno izpostavljeno v sklepu Evropskega sveta decembra 2007, s katerim se je vaš Parlament strinjal, morajo države članice in Unijo storiti vse, kar je v njihovi moči, za izboljšanje vključitve Romov.

V zvezi s prostim pretokom državljanov v Evropski uniji temelji direktiva 2004/38 na dobro vzpostavljenih načelih prava Unije. Številne njene določbe so v veljavi že desetletja. Direktiva vključuje tudi precedenčno pravo Sodišča evropskih skupnosti o teh zadevah. Po pristopu Romunije k Evropski uniji uživajo Romuni enako svobodo gibanja kot ostali državljani Unije. Romuni niso več imigranti iz tretjih držav. Romuni so državljani Unije. Pod nobenimi pogoji se jih ne sme obravnavati slabše kot ostale državljane Unije in Komisija bo zagotovila spoštovanje njihovih pravic.

Direktiva državam članicam dopušča, da državljanom Unije, ki so nezaposleni ali nimajo zadostnih sredstev, odrečejo pravico do prebivanja na njenem ozemlju, zato da ti ljudje ne postanejo breme njihovega sistema socialne pomoči. Ocena teh sredstev ne sme biti samodejna, ampak mora upoštevati obnašanje posameznika.

Pravila o prostem gibanju niso narejena zato, da koristijo zločincem. Direktiva dopušča izgon oseb, katerih obnašanje predstavlja resnično, dejansko in dovolj hudo grožnjo temeljnim interesom družbe. Boj proti zločinu se mora izvajati s spoštovanjem pravne države. Odločitev za izgon se lahko sprejme na osnovi posameznega primera, pri tem je treba spoštovati postopkovna jamstva in temeljne pogoje. V primerih takojšnjega izgona je treba nujnost ustrezno utemeljiti. Izgon državljanov Unije je skrajni ukrep. Je omejitev temeljne svoboščine Pogodbe.

Večina temeljnih vidikov vključitve Romov v družbo, kot so izobrazba, zaposlitev, socialna vključenost, javno zdravje, izboljšanje infrastrukture in stanovanjske zadeve, je v pristojnosti držav članic. Evropska unija je kljub temu pripravljena prevzeti vlogo koordinatorke, ki bo podpirala in olajševala nacionalno zakonodajo. Če se naučimo izvajati medsebojni pritisk, bomo dosegli rezultate.

Na področju boja proti diskriminaciji, kjer Evropska unija ima pristojnosti, se zavezujem k zagotovitvi uporabe zakonodaje Skupnosti. Direktiva 2000/43 je pomemben instrument s širokim spektrom uporabe. Njeno izvajanje na nacionalni ravni pa morajo ne glede na to dopolniti pobude za dviganje ozaveščenosti, ki se osredotoča na pravice in obveznosti. Budno spremljanje pritožb, ki ga izvajajo organi, odgovorni za enakost, in celostno vključevanje civilne družbe v takšno spremljanje sta nujna pogoja za kakršen koli napredek v tem položaju.

Dogodki prejšnjega tedna v Italiji zahtevajo skupna prizadevanja iz naše strani. Naši sodržavljani Romi potrebujejo našo solidarnost, da bi izstopili iz začaranega kroga izključitve in nasilja iz obupa. Ta izbruh nasilja razumem kot klic na pomoč. Kot politični vodje je naša dolžnost, da vsakemu posamezniku ponudimo upanje za trajnostno rešitev teh težav. Proti socialni izključenosti se lahko borimo s pomočjo usmerjenih, po meri narejenih programov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih skladov, zlasti iz evropskega socialnega sklada. Ta program bi lahko izboljšal življenjske pogoje celotnega prebivalstva, in tako tudi življenjske pogoje manjšin ter večine.

V odgovor pozivu Evropskega sveta in Evropskega parlamenta zdaj pregledujemo instrumente in politiko Skupnosti, ki se lahko izvajajo za spodbujanje vključitve Romov. Rad bi pozval italijansko vlado in vlade drugih držav članic, da razpravljajo o izidih te naloge z nami in da upoštevajo lekcijo, ki izhaja iz tega.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

Najlepša hvala, komisar Špidla. Družbena solidarnost, demokracija, pravna država: Želim si, da bi bil Parlament bolj uglašen s temi vrednotami!

  Lívia Járóka, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospa predsednica. Gospa predsednica, gospe in gospodje, položaj Romov v Italiji, kot po vsej Evropi, je grozen in je takšen že toliko desetletij. Naredili smo zelo malo in vlade, ki jih vodimo ali podpiramo, celo vlade, ki pripadajo našim lastnim političnim skupinam, si ne prizadevajo zadosti za zaustavitev takšnega položaja.

Niti levičarskim niti desničarskim vladam ni uspelo ničesar spremeniti skozi pretekla desetletja kar se tiče sprejetja Romov, in zato menim, da je zelo pomembno temu vprašanju dodeliti redno točko na dnevnem redu ter pri razpravah v tem parlamentu. Pozivamo k še večji zavezanosti političnih skupin, vendar menim, da so potrebni programi, ki bodo zagotavljali resnično in ustrezno integracijo Romov v Evropi, ki je potrebna, če ne želimo, da so Romi žrtve grozodejstev, ki izhajajo iz takšnega tipa množične histerije.

Menim, da govori na plenarnih zasedanjih ne zadostujejo ter da je popolnoma neuporabno to vprašanje obravnavati kot strankarsko politično vprašanje, saj ni niti socialdemokratskim, liberalnim ali konservativnim vladam uspelo storiti ničesar. Sedanjemu stalnemu pomanjkanju dejavnosti v Evropi glede vprašanja Romov nasprotujemo, prav tako nasprotujemo vsakršnemu navezovanju na ali izvajanju načela kolektivne krivde ter prav tako nasprotujemo zločinom.

Menim, da je izredno pomembno, da italijanska vlada naredi vse, kar je v njeni moči, da izpolni obljubo in zagotovi, da načrtovan varnostni paket ne bo usmerjen k nobeni posamezni etnični skupini ter da se izogne množičnim izgonom. Vendar je po mojem mnenju še bolj pomembno sporočilo, ki ga lahko pošljemo državam od tu, iz Evrope, in odgovornost, ki jo mora prevzeti Evropska komisija, da bi zagotovila namestitev minimalnih zahtev in dogovor med državami članicami o tem, kako nameravajo takoj spremeniti položaj Romov v Evropi.

Menim, da je za evropski položaj v moralnem in konkurenčnem smislu nujno, da prenehamo s praznim govoričenjem in se raje dejavno lotimo uresničevanja resnih načrtov. To bi moralo biti ključno. Prav tako menim, da je naša naloga, da to spodbujamo in zahtevamo. Hvala.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je zahtevala to razpravo in zahvaljujem se vam, komisar Špidla, da ste omenili ključne elemente tega, kar mora biti povedano. Prav tako sem vam hvaležen za vaše zelo jasne besede.

Dovolite mi torej, da začnem s pozivom vsem. Tako tisti na desni kot tisti na levi strani te sejne dvorane si delijo skupne vrednote. Zelo sem hvaležen številnim konservativnim poslancem v tem Parlamentu, ki se strinjajo z nami o tem, da moramo k težavam, ki jih moramo rešiti, pristopiti humanitarno.

O človeški dostojnosti se v Evropski uniji ne pogaja. Požiganje taborov, preganjanje ljudi po ulicah je nedopustno! Tak pristop ne bo rešil ničesar. Hvala, komisar Špidla, da ste to temeljno vrednoto evropske politike postavili v središče vaših opazk.

Želimo prispevati k reševanju težav, zato želim jasno izpostaviti eno. Težava, o kateri govorimo danes, ni italijanska težava, vendar težava, ki se je poleg v Italiji zgodila dejansko povsod v Evropski uniji v zadnjih letih. Težava je, da manjšine niso dovolj dobro vključene v evropske družbe, zaradi tega zlasti romske skupnosti trpijo v vseh državah EU.

Dogodki, kot so se zgodili v Italiji in o katerih smo danes izražali ogorčenje, so se zgodili tudi v drugih državah EU. Zato povem še enkrat, zdaj ni čas za kazanje s prstom na Italijo. Čas je za razmislek o tem, kako lahko skupaj z oblastmi v Italiji rešimo to težavo, zlasti za interese romske skupnosti, ki potrebuje takojšnjo neposredno pomoč. Treba jo je rešiti na način, ki je v interesu lokalnih oblasti, majhnih krajev in mest, med katerimi so nekateri zgroženi nad integracijskim delom, ki se od njih zahteva. Tudi župani potrebujejo našo pomoč. Zato je bilo zelo modro od vas, komisar, da ste predlagali razmislek o tem, kako lahko občinam pomagamo takoj, z razpoložljivimi sredstvi EU.

Menim, da moramo naša prizadevanja usmeriti v eno smer. Na tem mestu ne smemo obsojati, kdo je za kaj kriv ali kdo česa ni storil. Kolektivno si moramo prizadevati, da nedavne dogodke razumemo kot razlog za izjavo, da romska skupnost potrebuje pripravljenost za njihovo vključitev iz vseh držav članic EU, iz celotne skupnosti evropskih državljanov. Vztrajati moramo tudi na tem, da romska skupnost sama sebi dopusti vključitev v našo družbo. To mora postati mogoče, s popolnim spoštovanjem do kulturne identitete te skupnosti.

Danes sem po telefonu govoril z gospodom Frattinijem, italijanskim ministrom za zunanje zadeve, in mu povedal, da želi socialdemokratska skupina skupaj s Komisijo in Svetom doseči rešitev najbolj nujnih težav, ker menim, da ne smemo dopustiti, da Romi postanejo tarče napadov ljudi, ki si hočejo privoščiti desničarsko populistično politiziranje na podlagi teh pomanjkljivosti. To je naša skupna naloga, zaradi tega smo zahtevali to razpravo.

(Ploskanje.)

  Viktória Mohácsi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, čestitam komisarju za njegov zelo dober govor o tej temi. Rada bi izrazila svoj odziv na protiromske pogrome, ki so se zgodili v Neaplju 13. maja letos in dogodke, ki so sledili v Italiji. Odločila sem se obiskati Rim in Neapelj prejšnji konec tedna, da bi izvedla terensko raziskavo, ter osebno govorila s tamkajšnjimi prebivalci. Prav tako sem zahtevala nujno posredovanje italijanskih oblasti za zagotovitev temeljnih pravic in zaščito Romov v državi pred nadaljnjimi nasilnimi dejanji, rasno agresijo, ter ublažitev protiromskega ozračja, ki prevladuje v Italiji. Silviu Berlusconiju sem 23. februarja napisala pismo. Skupaj z 88 drugimi nevladnimi organizacijami smo bili resno zaskrbljeni, da je izvedena politična kampanja Rome povezovala z negativnimi stereotipi in celoten romski narod uporabila kot volilne grešne kozle, kar je popolnoma v nasprotju z evropskimi vrednotami. Zdaj lahko vidimo vpliv tiste kampanje.

Izredne razmere v zvezi z Romi so bile razglašene, ko so mediji poročali o 16 letni romski deklici, ki je skušala materi v Neaplju ugrabiti 6 mesečnega dojenčka. Glede na mojo misijo ugotavljanja dejstev, je ta zgodba napačna: policija o tem nima zapisov, v zvezi s primerom ne poteka preiskava.

Tolpa približno 60 ljudi je 13. maja z molotovkami zažgala romske tabore v Neaplju. Podobni nasilni izpadi so se zgodili tudi v drugih italijanskih mestih, na primer v Milanu. Skrb vzbujajoče je, da glede na podatke, ki sem jih dobila od policistov v Neaplju, o tem primeru ne poteka policijska preiskava. Povedati vam moram, da se zdi, da je italijanska vlada odločna s šibkimi in šibka z odločnimi. Kadarkoli opozarjajo na varnostna vprašanja, bi morali najprej opozoriti na organiziran kriminal, ki ga izvaja camorra. Poskušajo govoriti o imigraciji in vprašanju Romov, da bi pozornost usmerili stran od dejanskih težav Italije. Upam, da bodo italijanske oblasti zagotovile ustrezne in učinkovite preiskave dogodkov, ki so se zgodili v Neaplju in Milanu, in z vsemi pravnimi sredstvi preganjala vse odgovorne osebe, vključno z javnimi uradniki, ki so podajali sovražne izjave o Romih in s tem sprožili rasno sovraštvo.

Italijanske oblasti pozivam k celostnemu sodelovanju z medvladnimi institucijami, mednarodnimi organizacijami in domačo civilno družbo pri hitrem in učinkovitem reševanju težavnega položaja človekovih pravic Romov v Italiji. Prav tako pozivam Evropsko komisijo, da predlaga EU strategijo za Romsko vprašanje s ciljem, prednostno obravnavati vključitev Romov in zagotoviti vodstvo in koordinacijo za države članice, da bodo zagotovile spoštovanje pravic njihovih romskih državljanov.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Parlament ni pravi kraj za polemike proti kateri koli vladi; je kraj, kjer razpravljamo, preiskujemo in iščemo skupne rešitve vprašanj, ki zadevajo in skrbijo evropske državljane, in to, kar se dogaja v Italiji, zadeva številne Evropejce.

Incidenti se zelo razlikujejo glede pomembnosti in teže: od napadov na Rome, položaja razkroja in revščine na celotnih območjih, ki so pod nadzorom kriminalnih združb, kjer se Italijani in priseljenci kregajo glede ničesar, do tragičnih kriz z odpadki in nazadnje neverjetnih izjav, ki jih je nedavno podala italijanska lepa ministrica za enake možnosti, ki mejijo na homofobijo.

Zato se brez sterilnih polemik držimo dejstev in poglejmo, kaj lahko storimo za pomoč in izboljšanje položaja, namesto da ga otežujemo. Ne smemo zanikati dejstev. Zakaj razpravljamo o položaju Romov v Evropi in Italiji? Zato, ker so Romi najbolj diskriminirana manjšina v Evropi in Parlament se s tem vprašanjem ukvarja že leta. Nismo dobrodelneži, vendar smo doživeli več dejanj skrajnega nasilja, nestrpnosti in rasizma, katere moramo nasloviti s pravim imenom, če jih želimo rešiti.

Ponavljam, nismo dobrodelneži. V osrčju rešitve, ki jo vsi iščemo, je zakonitost: s tem mislim spoštovanje vseh pravil. To vključuje pravila, ki ljudi odvračajo od kraje in nezakonitega naseljevanja na javnih objektih, siljenja otrok v beračenje ali žensk v suženjstvo, ter tudi tista pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo in preganjanje revnih, ter desetletno zatiranje ljudi, ki več ne vedo, kakšno državljanstvo imajo in niso popotniki po lastni izbiri, ampak ker jim zaradi toliko let bežanja preostane le še življenje na cesti. Gospe in gospodje, to je realnost številnih Romov v Italiji in Evropi.

Za konec se zahvaljujem komisarju Špidli za njegov prispevek, ker je zavzel pogumno stališče in pojasnil nekatere točke, ki so vedno izstopale glede direktive 2004/38/ES in njene delne napačne interpretacije s strani italijanske vlade. Upam, da se bo njegovo delo pri uvajanju jasnosti nadaljevalo, z našo podporo.

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, morda bi resnost gospodarskih, energetskih in varnostnih položajev vseh državljanov EU morala ta Parlament prepričati, da prevzame zajezitev plime strahu, ki očitno zajema vse evropske države.

Vendar je včeraj s svojo strankarsko odločitvijo izbral drugačno pot, čeprav je morda to storil le zaradi medijske odzivnosti. Očitno je, da temelji te odločitve niso politični, ampak strankarsko–politični zaradi dejstva, da gre za razpravo brez resolucije. To veliko pove! Strinjamo se s papeževimi besedami o solidarnosti in velikodušnosti. Preden pa lahko dosežemo solidarnost, moramo spoštovati pravo. Italija je znana po svoji velikodušnosti. Medtem ko so druge države streljale na nedržavljane Skupnosti, medtem ko so druge države zavračale ladje z begunci ali pustile ljudi, da se utopijo, obešajoč se na ribiške mreže ali razbitine, je Italija vedno sprejela državljane držav, ki niso članice EU, in državljane EU z veliko prijaznostjo in velikodušnostjo.

Dejansko so vedno obstajala grozovita dejanja in ta morajo biti obsojena; sedanja vlada jih je zares obsodila. Vendar se sprašujemo, zakaj gospa Mohácsi položaja Romov v Italiji ni zaznala lansko leto, pred petimi meseci ali celo pred letom in pol. Zakaj Parlament o tem govori danes, pet tednov pred glasovanjem, ko pa se mu ni uspelo z vprašanjem ukvarjati, ko je bilo dejansko nujno? Ne, gospod Schulz; če bi bil naslov te razprave „Položaj Romov v Evropi“, bi lahko verjeli, da gre za splošno težavo. To je strankarsko vprašanje, pri katerem so potrebne politične rešitve.

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, strinjam se s komisarjem Špidlo: soočamo se s političnimi dejanji in dogodki, ki imajo nezaslišano težo. Direktive in deklaracije Evropskega parlamenta morajo veljati za vse, tudi za Italijo. To govorimo sedanji vladi, katere dejanja in izjave ob prevzemu mandata povzročajo resne skrbi in so nas pretresli. To smo rekli tudi prejšnji vladi.

Boj proti diskriminaciji in obveza za vključitev Romov se kaže v parlamentarnih glasovih. Pravici do mobilnosti in stalnega prebivališča sta stebra evropskega državljanstva. Evropa mora olajšati izvajanje svojih določil. Romom kot evropski manjšini, ki so jo preganjali nacisti, mora biti priznana pravica do državljanstva.

Menim, da so nedavni dogodki izjemno resni: gre za politično izkoriščanje strahu, na primer romofobije, za pridobitev volilnega soglasja; izkoriščanje strahu kot osnove za pridobivanje glasov. V tem procesu se dušita politika in demokracija, zastruplja mirno sobivanje in uničuje civilizacija, ki bi jo morala negovati Evropa. Ta razprava mora prinesti konkretne rezultate: spremljanje dejavnosti držav članic, spremljanje lokalnih dejavnosti in spremljanje življenjskih pogojev romskih državljanov.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, dogajanje v Italiji je primer tega, ko se križata realnost in utopični idealizem Evropske unije. Idealizem EU je v tem, da lahko prinese veliko, novo, brezmejno državo s pomočjo neomejenega, nenadzorovanega in nediskriminiranega priseljevanja. Realnost pa je, da takšno množično in nenadzorovano priseljevanje prinese množične družbene težave. Jaz in moja stranka popolnoma obsojamo nedavno nasilje v Italiji proti skupinam ljudi zaradi njihovega etničnega porekla.

Slišali smo integracijo skupnosti v sovražne družbe, vendar kako lahko to pomaga, če tega ne dopuščajo visoke številke priseljencev? Naloga EU je ustvariti veliko brezmejno državo in to je pripeljalo do neizmernih gibanj ljudi v Evropi v zadnjih letih, gotovo največjih od padca Rimskega imperija. Gospod Frattini, novi italijanski zunanji minister, želi uvesti strožje zakone o priseljevanju. Gre za istega gospoda Frattinija, ki je med službovanjem kot komisar EU dejal, da Evropa potrebuje vsaj 20 milijonov novih priseljencev iz Afrike in tretjega sveta. Zdaj ko je gospod Frattini zapustil slonokoščene stolpe EU in ima službo v resničnem političnem svetu, je spremenil svojo naravnanost.

Politika odprtih meja EU pomeni, da nobena država članica ne more nadzorovati, kdo lahko in kdo ne sme vstopiti v njihovo državo. V Britaniji je to privedlo do neznosne obremenjenosti infrastrukture, javnih in socialnih služb ter stanovanj. Prineslo je več bolezni in kriminala. Večina organiziranega kriminala v Londonu, mojem volilnem okrožju, je zdaj področje tujih etničnih tolp. Vsaka država bi morala imeti politiko priseljevanja, ki jo lahko nadzoruje, tako da bi lahko izbrali, katere priseljence hočejo v ustreznem številu za svoje potrebe. Grozoviti prizori nasilja v Italiji so neposreden rezultat Evropske unije, ki hoče prevzeti nadzor nad nečem, kar bi moralo biti izključno provinca in pod nadzorom nacionalnih držav.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, če se ne motim, prihajajo večkratne obtožbe španskih socialdemokratov proti Italiji in njeni suvereni pravici do notranje varnosti iz strani tistih, ki budno varujejo svoj obalni pas, tistih, za katere je afera Ceute in Melille še vedno sveža, tistih, ki se s katalonskim in baskovskim separatizmom ukvarjajo tako, da politične polemike in terorizem mečejo v isti koš.

Ali španski in evropski socialdemokrati vedo, kako velikodušna je bila Italija z Romi? Ali vedo, koliko blaginje, finančne podpore, izobrazbe in zdravstvenega varstva prejmejo Romi, česar ne dobijo niti italijanski državljani? Ali vedo, kakšen odstotek prekrškov zoper družbene vrednote gre pripisati tem „popotnikom“? Komisarja Špidlo bi rad vprašal, kdo ščiti otroke, ki beračijo na ulicah, prodajajo vrtnice in čistijo vetrobranska stekla na semaforjih v italijanskih mestih; na kratko, gre za izkoriščene otroke, katerih starši so pogosto neznani. Zakaj, na primer, se ne analizira DNK vseh teh otrok z dvojnim namenom zaščite manjšin in potrditve njihovega rodu? Menim, da lahko upravičeno omenim, da obstaja temu precedenčni primer iz Argentine, primer otrok skupine izbrisanih (desaparecidos).

Po mojem mnenju, komisar, ne bi smeli obstajati romski tabori v Italiji ali Romuniji ali v kateri koli državi Evropske unije. Dejansko, da bi Romom dopustili prav izraz njihove identitete ter za njihovo lastno zaščito in boljše samoupravljanje predlagam, da EU spodbuja ustanovitev romske države, morda celo v vzhodni Evropi, glede na to, da številni Romi prihajajo iz tistega območja.

To bi pomenilo konec njihove diaspore, lahko bi se sami avtonomno nadzorovali in upravljali, izboljšala bi se kakovost njihovega življenja in blaginje ter, če mi dovolite, izboljšala bi se tudi kakovost našega življenja!

  Stefano Zappalà (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, minuta vsekakor ni dovolj za to temo. Bilo je rečeno, da se italijanske vlade ne obsoja, vendar je bilo v slišanih govorih več omemb populistične desničarske politike.

Gospa Mohácsi je rekla, daje incident iz Neaplja v zvezi s 6 mesečnim dojenčkom neresničen. Gospa Frassoni je krivila italijansko ministrico za enake možnosti. Vlada, ki je prevzela mandat pred samo šestimi dnevi, je tarča resnih obtožb španskih ministrov, medtem ko se veliko resnejši incidenti dogajajo v Španiji.

Mislim, dejansko sem prepričan, da bi bilo precej bolj koristno, če bi komisar govoril o solidarnosti do državljanov na splošno, namesto samo do nekaterih državljanov. Mi in jaz smo za vprašanje univerzalne solidarnosti. Vendar sem prepričan, da je dolžnost vlade zagotoviti varnost vseh državljanov, ne le nekaterih, njena dolžnost je zagotoviti, da lahko vsi otroci živijo v enakih pogojih in ne le nekateri, njena dolžnost je stremeti k integraciji, vendar ne postati zatočišče za zločince. Varovati mora vsakega.

Gospa predsednica, zelo ste bili velikodušni, zato mi dovolite, da zaključim to misel. Menim, da se vlade ne more in ne sme obtožiti, zlasti ne vlade, ki je bila v Italiji večinsko izglasovana. Menim, da se moramo s tem vprašanjem, ki je izredno občutljivo in pomembno, o čemer se vsi strinjamo, ukvarjati resno in ne s pomočjo političnih gest. Vedno sem podpiral zamisel, da mora Parlament, Evropska unija, enkrat za vselej opustiti politično zavzemanje stališč in uvesti verodostojno politiko evropske integracije brez napada na posamezne vlade.

  Gianni Pittella (PSE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, komisar Špidla je imel prav, ko je rekel, da so bili nedavni napadi na romske tabore v Rimu in Neaplju zelo resni incidenti, in da je treba zanje poiskati odgovore, ki ne bodo odvzeli krivdo Evropi niti ustvarjali grešnih kozlov ali uporabljali diskriminatoren in ponižujoč jezik. Opravičujem se gospodu Romagnoliju, ki smo ga pravkar slišali. Odzivi takega tipa tvegajo netenje nevarnega ozračja, ki lahko izbruhne v nasilje in rasizem.

Ta razprava, gospod Zappalà, ni sodba Italiji ali njeni vladi: Komisija je izrazila jasno željo po sodelovanju. Od italijanske vlade pričakujemo prepričljive in konkretne odgovore v skladu z dvema ključnima zahtevama: integracija in varnost ter sprejem, integracija in varnost v skladu z zakonom ter izvajani s strani države, ne s strani vojske in nadzornih patrulj, ki so ostanki temnih časov zgodovine naše države in katerih si ne želimo ponovno. Nekateri naslovi današnjih časopisov se glasijo „Evropa sodi Italiji“ ali „Kolega Schulz, Berlusconijev nasprotnik, proti Italiji“. To je nesmiselno.

Rad bi povedal, da Italija, država z visokim spoštovanjem in civiliziranimi vrednotami, poziva Evropo k izpolnitvi svoje vloge pri krepitvi varnosti in spodbujanju integracije.

  Marco Pannella (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dovolite mi le naslednje: kljub resnosti teh dogodkov, ki jo po mojem mnenju priznavamo vsi, obstaja določen način razmišljanja in razmere v Italiji in Evropi se ne upoštevajo, zaradi česar sem zelo zaskrbljen. Vedno je kriv nekdo drug. Zato zahtevam obveznost in pravico do samoobtožbe. V Rimu in Neaplju smo na oblasti že 15 let. V Rimu, Neaplju in po vsej Italiji se je pojavila sramotna televizijska kampanja. Delež časa prenosa, namenjenega obsodbi kriminala, ki ustvarja psihozo strahu, se je povečal z 10 % na 24 %.

Gospa predsednica, rekel bi le, da brez demokracije ni miru za Rome ali celo za Italijane. Italija ni demokracija in pravna država ne obstaja. Začnemo lahko na tej točki in se borimo ter upamo, vendar ne z ničvredno moralo, ki je med nami preveč pogosta.

  Elly de Groen-Kouwenhoven (Verts/ALE). - Gospa predsednica, zelo sem razočarana, ker se predsednik Barroso ne ukvarja dovolj z vprašanji Romov. V tem parlamentarnem obdobju smo sprejeli dve skupni resoluciji o Romih in poročilo o romskih ženskah ter se večkrat srečali z Evropsko komisijo. Medtem se je nestrpnost do Romov povečala, očitno pa tudi sprejemanje rasizma s strani javnosti. Skrajni čas je za ukrepanje.

Ta primer v Italiji glede Romov je jasen primer vladno podprtega rasizma. Nasilje nad romskimi grešnimi kozli v Italiji me spominja na protijudovske in protiromske pogrome v 30. letih prejšnjega stoletja. Berlusconijeva politična taktika je podobna Miloševićevi taktiki etničnega čiščenja v nekdanji Jugoslaviji.

Pozivam vas k solidarnemu pritisku na Evropsko komisijo in Svet, da se oblikuje politika EU o Romih. Prepričana sem, da predsedstvo EU posluša to razpravo in bo romsko vprašanje na naslednjem vrhu EU preučilo bolj resno.

  Roberta Angelilli (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi sama bi odpravila kakršen koli nesporazum. Kakršno koli dejanje nasilja in diskriminacije je treba odločno obsoditi, vendar moramo upoštevati razmere ter se izogniti zlasti hinavščini ali, še huje, političnemu izkoriščanju. Opravičujem se za takšno odkritost, vendar bi rada zbudila dvom o poskusih veliko poslancev v tem parlamentu, da bi krivdo za sedanji položaj Romov v Italiji naprtili Silviu Berlusconiju.

Morda gospod Veltroni in gospod Bassolino vesta več o krivdi, zlasti glede bede v nezakonitih romskih taborih. Vse pa bi pozvala, naj poskusijo ravnati odgovorno in iskreno, kar moramo storiti po vseh zamudah in neuslišanih pozivih k rešitvi.

Podvojiti moramo naše prizadevanje in se zavzeti za ljudi, ki živijo v romskih taboriščih v povsem nečloveških in nesprejemljivih pogojih, pozabiti moramo na mater, katere otroka so poskusili ugrabiti, in družino gospe Reggiani, ki je bila skoraj pred letom posiljena in umorjena, na žalosten primer, s katerim se je ukvarjal ta parlament.

Naši dolgoletni predlogi so jasni: vključeni so v zadnjo resolucijo Evropskega parlamenta o položaju Romov v Evropski uniji in evropsko strategijo o otrokovih pravicah. Prvič: odpraviti težavo romskih taborov, v katerih ne obstajata zdravje in varnost, drugič: predlagati skrajne ukrepe, kot so odvzem starševske odgovornosti staršem, ki silijo svoje otroke v prosjačenje, prostitucijo in delo otrok, tretjič: zmanjšati stopnjo opuščanja šolanja med romskimi otroki, ki je v nekaterih državah članicah 75-odstotna, četrtič: bolje uporabiti sredstva Skupnosti za vse romske prebivalce, ki delajo, se želijo vključiti in svoje otroke šolajo, vendar hkrati izločajo in vračajo povratnike.

K temu pozivam celotno Evropsko unijo, ker ta težava zadeva vse države članice, na kar je žal nedavno opozoril tudi Svet Evrope.

  Umberto Guidoni (GUE/NGL). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod komisar Špidla, zelo sem zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Italiji. Razpoloženje je podobno lovu na čarovnice, katerega cilj je boj proti Romunom in Romom, pogoste so kazenske ekspedicije in požigi nomadskih taborov. Italijanska vlada je začela obsesivno varnostno kampanjo, ki ogroža Evropo, schengenski sporazum in svobodo gibanja v EU.

Ponovno moramo obravnavati vprašanje varnosti, in sicer z vidika pravne kulture, na katero ne sme vplivati vidik izrednih razmer. V skladu s pravno državo mora biti kazenska odgovornost individualna in je ni možno uporabiti za skupine. Odmik od tega načela je nevaren precedens, zaradi katerega bodo kriminalizirane celotne etnične skupine. Zahteva glede varnosti je upravičena, vendar ne smemo uporabiti izkoriščanja, katerega namen je krepiti sovraštvo in ksenofobijo zaradi političnih ciljev.

Namesto da italijanska vlada kriminalizira nezakonito priseljevanje, bi morala sredstva EU uporabiti učinkoviteje za politiko vključevanja. Na kratko to pomeni, da moramo ponovno začeti razpravo o izgonu Romov v ustreznem evropskem okviru in potrditi, da je treba veljavno zakonodajo izvajati, pri čemer ne sme biti ogrožena svoboda gibanja prebivalcev EU, ki je neodtujljiva pravica v okviru evropskega državljanstva.

  Roberto Fiore (NI). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to je obtoževanje vlade, ki je dve leti več sto tisoč ljudem dovoljevala vstop v državo in jim hkrati dovoljevala povsem bedno življenje, zaradi česar se je oblikoval nov delavski podrazred. Obtožiti bi morali tudi tiste, ki niso upoštevali moratorija ob vstopu Romunije in drugih držav v EU.

Menim, da Italija poleg drugih resnih vprašanj, kot so ravnanje z odpadki, zaposlovanje in stanovanjska vprašanja, te težave ne more rešiti. Romsko vprašanje je nepremostljiva težava glede na to, da to „solidarnost“ predstavljajo tabori, ki so bili prikazani v včerajšnji oddaji Porta a porta [italijanska dnevna informativna oddaja] in ki so teoretično zakoniti, čeprav so v njih zlorabe otrok stalne, higienske razmere pa popolnoma grozljive.

Vse, kar lahko Italija ob nujni podpori Evrope naredi, je: 1) začasno zadrži izvajanje schengenskega sporazuma za najmanj šest mesecev glede Italije, ker Parlament priznava, da je obstoj Romov v Italiji težava, zato je treba izvajanje schengenskega sporazuma začasno zadržati, 2) kriminalizira nezakonito priseljevanje v Italiji, tako kot v drugih državah, 3) začne pogajanja z Romunijo, Bosno, Makedonijo in Srbijo, tj. z državami članicami EU in tretjimi državami, o humanem vračanju romskih prebivalcev v Italiji.

  Mario Mauro (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čeprav dvomim, bom verjel gospodu Schulzu, ki pravi, da si želi konstruktiven pristop k sprejemanju in neizogibnim pravilom, ki jih morajo Romi tako kot vsi drugi upoštevati, če želijo sodelovati v projektu sobivanja, kot pravimo Evropski uniji.

Stalno zmanjševanje pravic in dostojanstva teh ljudi ter italijanske žrtve, vključene v vedno hujše nasilje v zadnjih 18 mesecih, so izraz protislovij teh vlad in institucij, ki po eni strani zagovarjajo razumevanje, po drugi strani pa dovolijo, da ljudje živijo v bedi, da so oropani, posiljeni in umorjeni in da pravico deli množica.

Gospod Schulz, gospe in gospodje, če zares želimo najti rešitev, moramo priznati, da se ni le zrušila vlada gospoda Prodija, ampak da morata levica in desnica poskušati sprejeti druga drugo. Tako se bomo lažje spopadli s težavo, pri kateri bi drugače bili v primežu zastarele politike in bi morali iz gospoda Berlusconija narediti prikazen, da bi se lahko počutili odrešeni svojih napak. Hvala.

  Adrian Severin (PSE). - Gospa predsednica, v Italiji, državi, ki jo lahko spoštujemo in ljubimo, se je populistična retorika združila s skrajnimi desno usmerjenimi doktrinami, razplamtela je medetnično sovraštvo, spodbudila protiromske pogrome in pripravila temelje za rasno zakonodajo. Strah pred Romi se je na nenavaden način združil s strahom pred Romuni. Medtem ko odločno nasprotujemo nečloveškemu ravnanju in diskriminaciji v Burmi ali drugih oddaljenih krajih, je bilo včeraj število poslancev, ki so menili, da je zaradi dogodkov v Italiji potrebno več, kot le vljuden enominutni govor, le za šest večje od števila poslancev, ki menijo, da to ni običajno.

Težava v Italiji ni težava v zvezi z Romi ali težava v zvezi z Romuni, kot je včeraj rekel gospod Daul. Romuni in Romi so le žrtve. Tudi Italijani so žrtve. Dogodki in dogajanje v Italiji so le nezaslišan izraz prikritega gibanja, ki je v Evropi pogosto. Zato se lahko razširijo po vsej Evropi, kar pomeni, da je to evropska težava. Da bi to težavo odpravili in se soočili z izzivom glede Romov, ne potrebujemo več represije, ampak večje vključevanje. Ne potrebujemo več policije, ampak več pravičnosti, zlasti socialne pravičnosti. Potrebujemo tudi države, ki delujejo, medije, ki ne zamenjujejo kriminalitete z narodnostjo, in Evropsko unijo, ki lahko oblikuje in okrepi zares celovito in drzno evropsko strategijo o Romih in medkulturnih odnosih na splošno. Če tega izpita ne bomo opravili uspešno, bo zaradi plamenov v Neaplju zagorela celotna Evropa.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, v Evropski uniji več kot 10 milijonov Sintov in Romov živi na robu družbe. Zaradi pobude o desetletju vključevanja Romov, ki se je začela leta 2005, se za zdaj ni spremenilo veliko. Dogodki v Italiji jasno kažejo, da so dosedanji ukrepi proti izključevanju in diskriminaciji bili precej neuspešni in se niso izvajali.

Januarja smo spet pozvali k strategiji vključevanja za Rome, danes pa razpravljamo in sprejemamo okvirno direktivo o prepovedi diskriminacije. Pogromi na območjih v Italiji, na katerih živijo Romi, kažejo, kako nujno potrebna je prava, celovita politična rešitev. Ne potrebujemo nasprotovanja. Pravo vključevanje Romov v našo družbo bi bil dejanski dokaz, da Evropska unija temelji na demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot veste, morajo prebivalci naše države zahtevati, naj vlada nujne razmere glede kriminala, vključno z romskim kriminalom, reši stvarno in ne kot naivni človekoljub.

Zaščita človekovih pravic z vsemi sredstvi bi bila prava izbira v Ceuti, namesto tega pa je socialistična internacionala zarotniško molčala. Kolega Schulz, ali se strinjate? Najpomembnejša je zaščita poštenih državljanov pred nezakonitim ravnanjem drugih, vključno z Romi. Osebno se bom zavzemal za to, da vlada v naši državi kriminalizira članstvo v kriminalni združbi, zelo podobni običajnim romskim tolpam, ki kradejo, vlamljajo in storijo še hujša kazniva dejanja.

Ksenofobično nasilje ni značilno za naš narod, še manj pa za prebivalce Kampanje ali Neaplja. Značilno je za camorro, proti kateri se moramo boriti. Ljudje zahtevajo varnost, pri čemer se zavedajo, da to ne izključuje humanitarnih in solidarnih ukrepov. Vendar ima varnost prednost, kar moramo zagotoviti.

Prazne besede Komisije nas niso prepričale: prebivalci Italije in Evrope zahtevajo zaščito pred nenadzorovanim priseljevanjem in prihodom ljudi, ki se ne preselijo zaradi dela, ampak so pogosto storilci kaznivih dejanj, ki se izselijo, in ne izseljenci, ki storijo kazniva dejanja.

  Vito Bonsignore (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zaradi zapletenih razmer na področju javnega reda in miru ter naravnega javnega odziva po več nasilnih dejanjih, ki so pretresla javno mnenje v moji državi, je italijanska vlada sprejela nove varnostne ukrepe. Menim, da moramo odločno zavrniti poskuse nekaterih posameznikov, ki menijo, da so določbe varnostnega paketa, ki ga zdaj ratificira italijanski svet ministrov, diskriminacijske, rasistične in presegajo direktive Skupnosti.

Strogi ukrepi o naseljevanju objektov brez lastnika, izgonu migrantov brez vizuma in višjih kaznih za storilce kaznivih dejanj zoper družbene vrednote so v skladu z evropsko zakonodajo. Italija je in bo ostala država, ki je naklonjena sprejemanju, pri čemer pripravlja novo politiko vključevanja, vendar ni več pripravljena dopuščati bivanja nezakonitih priseljencev.

Dobrodošli so vsi državljani EU in državljani držav nečlanic EU, če upoštevajo pravila mirnega sobivanja. Evropska unija in njenih 27 držav članic morajo izpolniti svoj del naloge, mi pa moramo razmere spremljati in zagotoviti, da se državljanske pravice spoštujejo v vsej Evropi.

  Claudio Fava (PSE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, če dovolite, se bom držal dejstev. Dejstvo je, da vlada Silvia Berlusconija ponovno uvaja pojem rase v italijanski pravni sistem in hitro marginalizira Italijo znotraj EU ter sistematično krši temeljna načela, na katerih temelji direktiva 2001/38/ES, predvsem pa temeljno načelo svobode gibanja oseb.

Izpostavljam le dve posledici takšnega ravnanja: prvo smo lahko pred nekaj dnevi opazili v Neaplju, ko so bili člani camorre imenovani za nadomestne organe pregona in so vse, ki so ostali v romskih taborih v mestu, odstranili z molotovkami. Drugo nam je povedal gospod Romagnoli, ki je predstavil predlog, katerega izvora nedvomno ni možno olepšati. Predlog je popolnoma neizviren: oživiti, zgraditi ali oblikovati državo, v katero bi zaprli vse Rome. Kot se spomnim, je enak predlog o Romih in Judih imel Goebbels v nacistični Nemčiji v 30. letih prejšnjega stoletja, preden se je začela vojna ter so državo Romov in Judov nadomestili krematoriji. To je sporočilo predloga, ki smo ga danes slišali.

  Romano Maria La Russa (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čeprav sem nameraval govoriti le enkrat, bom po govoru gospoda Fave to nedvomno storil ponovno. Gospa predsednica, zelo mi je žal, vendar glede na to, kar sem slišal danes, menim, da je razlog za to razpravo napad, katerega namen je preganjati, obtožiti in kaznovati državo članico ter vlado, ki je bila izvoljena z veliko večino. Vendar je ta vlada žal za nekatere kriva, ker ne spada na levico.

Nismo krivi, če so Romi v Italiji znani skoraj samo zaradi svojih kaznivih dejanj kraje, ropa, ugrabitve otrok in prosjačenja. Takšna je podoba Romov v Italiji, takšno podobo so kljub našim velikim prizadevanjem ustvarili Romi. Še vedno nisem našel Roma v Italiji, ki bi bil zakonito zaposlen in plačeval davke, zato naj mi kdo pove, če kakšnega pozna.

Ne obtožujte me rasizma in bodite resni, prosim vas. Ščitim le poštene Evropejce – utihnite in se vrnite na svoj balkon, vrnite se na svoj balkon! – gospa predsednica, prekinili so me. Ne obtožujte me rasizma in bodite resni. Ščitim le poštene Evropejce in poštene Rome. Vsaka država članica bi morala na prvo mesto postaviti varnost svojih državljanov, drugače bodo imeli občutek, da lahko pravico delijo sami.

Zato naj se poslanci španskega in Evropskega parlamenta obvladajo, molčijo in malo bolj uredijo stvari pri sebi.

  Predsednica. − Gospod La Russa in gospod Pannella, prosim vas. Nismo v italijanskem parlamentu, zato se obnašajte ustrezno in prenehajte s takšnimi potezami. Ali me razumete? Prosim, prenehajte s tem, sicer bom poklicala pristojno osebje.

  Csaba Sógor (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospa predsednica. Osupel sem, ker smo se po Tibetu in Kosovu preselili na območje Evropske unije. Ne pozabimo, da so Romi državljani Evropske unije, tudi oni so državljani EU. Socialna vprašanja in ksenofobija so vedno povezani. Veselilo bi me, če bi se naši prijatelji socialdemokrati oglasili tudi takrat, ko je bil socialistični in nekdanji komunistični kandidat za predsednika vlade Walter Veltroni še župan, ko je glasno zahteval deportacijo nezaželenih oseb in zamenjeval Rome z Romuni.

Poleg tega ne smemo pozabiti, da je vprašanje manjšin večplastno: imamo Rome, nove priseljence in nacionalne manjšine, pri čemer so vsi enaki glede tega, da mora vsaka država članica Evropske unije najti rešitev za njihove težave. Najmanj, kar bi lahko naredili, je, da bi leta 2009 ustanovili odbor za človekove pravice in zagotovili, da je zakonodaja usklajena v vsej Evropski uniji.

Na koncu bi povedal le nekaj besed o preventivni strategiji: EU ne sme le skrbeti za gašenje požara, ampak mora sprejeti stališče, da Evropa brez socialne varnosti, upoštevanja temeljnih človekovih pravic ter kulturne in teritorialne avtonomije manjšin ne obstaja. Hvala.

  Enrique Barón Crespo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem gospodu komisarju Špidli za jasen govor in hiter odziv Komisije. Gospa predsednica, dovolite mi, da spregovorim v imenu nekdanjega poslanca Evropskega parlamenta, prvega španskega romskega poslanca, izvoljenega pred petnajstimi leti, Juana de Diosa Ramíreza Heredie, ki mi je poslal naslednje pismo:

„Dobro veste za obžalovanja vredne dogodke, ki so v zadnjem času povzročili veliko žalosti več sto nedolžnim romskim družinam, žrtvam rasističnega nasilja. Kot Unión Romaní hočemo to razpravo, da nihče ne bo mogel spregledati dejstva, da moramo za vsako ceno zaščititi človekove pravice in prednost, ki jo mora zakonodaja vedno imeti pred političnimi strastmi.

Kot evropski Romi verjamemo v Evropo. Nihče ni stalno zagovarjal Evrope brez meja, tako kot Romi. Zato menimo, da bi določanje samovoljnih omejitev svobode gibanja oseb na evropskem ozemlju pomenilo znatno nazadovanje za evropsko povezovanje, o katerem z velikim upanjem sanjamo.“

Gospa predsednica, dovolite mi, da na koncu nagovorim gospoda komisarja Špidlo, ki je pred tremi leti v tem parlamentu skupaj z gospodom podpredsednikom Frattinijem predložil načrt za zakonito preseljevanje. Menim, da je bil gospod podpredsednik Frattini dober komisar, in upam, da bo pomagal tudi pri reševanju teh razmer v Italiji.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). - (HU) Hvala, gospa predsednica. V Neaplju je družbena stvarnost, ki je bila začasno zakrita s simptomatskim urejanjem, prišla na dan z neverjetno močjo. V Evropi s 27 državami članicami te težave ni več možno reševati na ravni držav članic, ampak so nujno potrebni bistveno bolj zapleteni ukrepi Skupnosti.

Bistvo težave niso odnosi med dvema narodoma ali med starimi in novimi državami članicami ali celo med romskim in neromskim prebivalstvom. S krizo so se pokazale brezupne razmere, v katerih živi milijon prebivalcev Evropske unije na robu družbe, na mestnih obrobjih, kjer vlada brezposelnost, kjer živijo v zasilnih stanovanjih, nehigienskih razmerah, kjer se neopaženo borijo za preživetje brez ustrezne pomoči ali usposabljanja.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu ni molčala. Ni le govorila o ukrepanju, ampak je ukrepala, poleg tega je navedla, da je v združeni Evropi nesprejemljivo obtoževati romsko prebivalstvo za sedanje razmere na področju javne varnosti.

Od nas pa je odvisno, koliko razumemo zadeve na podlagi dogodkov, kot je bil v Neaplju, in kako lahko razpoložljiva sredstva Skupnosti najbolje uporabimo za reševanje teh težav. Kot poročevalec Evropskemu parlamentu o romskih vprašanjih ponujam gospodu komisarju naše sodelovanje, k temu pa pozivam tudi kolege poslance v tem parlamentu.

  Giuseppe Gargani (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na podlagi pozornega spremljanja celotne razprave bi predstavil končno mnenje.

Pri večini razprave nista bila upoštevana poročilo gospoda komisarja in poziv gospoda Schulza, naj se izognemo posameznim težavam ali preračunljivosti posamezne države, natančneje Italije, in obravnavamo splošne težave, s katerimi se po mojem mnenju strinjamo vsi, in sicer sprejemanje in solidarnost s tistimi, ki pridejo v različne države, z Romi, s katerimi je nedvomno povezana posebna težava, ter hkrati varnost in zakonitost, ker na njiju temeljita sprejemanje in solidarnost, ki ju moramo pokazati.

Odgovoriti bi morali na vprašanje gospoda komisarja: kaj lahko stori Komisija? Menim, da je gospod Barón Crespo nedavno izjavil, da lahko Komisija ob podpori Parlamenta izda smernice: evropske direktive, če so prenesene v nacionalno zakonodajo. Vprašanje odpadkov ter vprašanje državljanov držav nečlanic EU in državljanov EU bi lahko rešili z direktivo, razen če Parlament, Komisija in Svet ne izkoristijo svoje solidarnosti, kadar jo uporabijo za razpravo, ki obravnava izključno Italijo in je manipulativna, saj je vlada na oblasti le nekaj ur, nekaj dni.

Če pa celoten parlament nameni pozornost solidarnosti, kot predlaga gospod komisar, menim, da bi lahko našli rešitve in dosegli rezultate.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). - Gospa predsednica, ko je bila Romunija država kandidatka, so nam ljudje, kot je nekdanji komisar Frattini, stalno govorili, da je treba nujno spoštovati pravice manjšin, vključno z Romi.

Zdaj smo postali člani in veliko Romov, ki so evropski državljani, je odšlo v druge države, kot je Italija, kjer so se pridružili drugim Romom, pri čemer nekateri od njih živijo v taborih, ki obstajajo že 40 let.

Strinjam se, da so nekateri od njih storili kazniva dejanja, zato morajo biti ustrezno kaznovani. Kljub temu sta posploševanje in zbujanje nasilnih, negativnih občutkov proti vsem, tudi z napačnimi poročili v medijih, nesprejemljiva. Če dopuščamo to hudo kršitev temeljnih evropskih vrednot, na katere se tako radi sklicujemo, in si zatiskamo oči glede tega, kdo je odgovoren, le spodbujamo najhujše, nad čemer bomo kmalu popolnoma izgubili nadzor, to pa bo zelo negativno vplivalo na celotno Unijo.

  Renate Weber (ALDE). - (RO) Menim, da bi lahko to razpravo poimenovali: „Hude kršitve človekovih pravic v Italiji“, ker dejansko gre za neukrepanje italijanske vlade, čeprav je neka skupnost izpostavljena neverjetnemu nasilju, ki ga je omogočil rasistični govor nekaterih italijanskih medijev in nekaterih glavnih politikov, ki nas v zadnjih mesecih žal spominja na najhujša obdobja novejše zgodovine Evrope.

Italijanska vlada mora uvesti preiskavo zoper storilce teh nasilnih dejanj, ki jim je treba soditi, odločitev pa mora sprejeti italijansko sodstvo. Sicer italijanska vlada hudo krši člen 6 Pogodbe o Evropski uniji. Nedržavni subjekti, kriminalci morajo odgovarjati pred italijanskimi sodišči. Italijanska vlada mora odgovarjati Evropski uniji. To je v duhu člena 6 Pogodbe.

  László Tőkés (Verts/ALE). - (HU) Gospa predsednica, po ocenah je v Romuniji več milijonov romskih državljanov, vendar namesto da bi imeli odgovorno socialno in manjšinsko politiko, ki bi obravnavala njihov nevzdržen položaj, svet izve za njihovo usodo običajno prek senzacionalističnih medijev. To se je zgodilo v primeru kaznivih dejanj, ki so jih romunski Romi storili v Italiji.

Obžalovanja vredno in mučno je, da je bil prag družbenega odziva Evropskega parlamenta dosežen šele z nezaslišanimi dogodki v Italiji. Še bolj žalostno je, da nekatere politične sile te dogodke obravnavajo kot poseganje v notranje zadeve Italije in poskušajo z romskim vprašanjem pridobiti politične točke.

Po drugi strani moramo nasprotovati ravnanju nekaterih političnih sil, ki uporabljajo mnenje javnosti, uperjeno proti romunskim Romom, da bi spodbudili splošno protiromunsko razpoloženje. Razmere v Italiji niso le notranja zadeva Italije in niso le vprašanje, povezano z romunskimi Romi. Gre za vprašanje, ki je povezano z vsemi Romi v Evropski uniji ter zahteva in upravičuje več kot le posamično ali simptomatsko obravnavo.

  Giusto Catania (GUE/NGL). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v Italiji poteka politična in medijska kampanja za kriminalizacijo priseljencev in Romov. Več italijanskih poslancev je danes tukaj pokazalo pravi obraz italijanske vlade, na primer gospod Fiore, gospod Borghezio in gospod La Russa, ki so, kot smo vsi slišali, jasno izjavili, da je treba zadržati izvajanje schengenskega sporazuma, kriminalizirati nezakonito priseljevanje in izgnati vse Rome: to je izenačevanje Romov s kriminalci.

To je resnična italijanska vlada. Ta kampanja je jasna, ker je vlada pravkar napovedala imenovanje posebnega pooblaščenca za Rome. Temu je sledila racija Romov, namesto da bi prijeli požigalce romskih taborov v Italiji. Takšne izjave, kot smo jih slišali tukaj, pogosto dajejo različni ministri v italijanski vladi.

Gospa Muscardini, zato o tem nismo razpravljali prej, ampak šele zdaj. Povedati je treba le še nekaj, potem pa bom končal: v Italiji je 200 000 Romov. Od tega jih je 80 000 italijanskih državljanov. Od ostalih 120 000 jih je 50 000 rojenih v Italiji. Če bi jim dodelili državljanstvo, bi verjetno rešili velik del romske težave v Italiji.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, hvala, da ste mi po razpravi dali besedo. Dovolite mi, da zelo na kratko omenim nekaj vprašanj. Iz preteklosti Evrope vemo, da se rasizem, etnično sovraštvo in nestrpnost vedno prej ali slej končajo katastrofalno. Tisti, ki se iz preteklosti ne naučijo ničesar, bodo lahko takšno katastrofo doživeli ponovno. Pojem človekovih pravic je odgovor Evrope na izkušnje iz preteklosti. Človekove pravice so nedeljive in jih morajo varovati vsi ustavni sistemi v Evropi, v vseh državah članicah. Vsaka država mora to izpolnjevati in si ustrezno prizadevati, da to obveznost izpolni.

V zvezi s tem bi omenil še nekaj. Danes zjutraj smo razpravljali o revščini in socialni izključenosti. Res je, da je revščina v Evropi zelo individualizirana in zelo odvisna od osebnih okoliščin. Vendar obstaja izjema. Če ste pripadnik romske manjšine, ste dejansko povsod v Evropi socialno izključeni in revni, razen v zelo malo primerih. Takšna je resničnost. Po drugi strani je jasno, da položaj Romov ni enak v vseh državah in da obstajajo učinkoviti projekti in metode za izboljšanje njihovega položaja. Poleg tega se je v razpravi jasno pokazalo, da je vprašanje manjšin zelo zapleteno, kot sem že omenil, pa ga morajo obravnavati predvsem države članice, čeprav lahko pri tem storita kaj tudi Evropska unija in Evropska komisija. Gospe in gospodje, zato lahko z veseljem rečem, da bomo že junija Svetu predložili idejni dokument, s katerim bomo poskušali pregledati do zdaj neučinkovite politike. Resnica je žal takšna, zato si moramo pri tem vprašanju zelo prizadevati.

V razpravi se je jasno pokazalo, kako preprosto lahko takšna skrajna vprašanja postanejo politični instrument. Ena od nalog vseh demokratičnih sil je, da preprečijo takšno manipulacijo, zaradi katere je kakršen koli učinkovit pristop k temu vprašanju nemogoč.

Gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za izražena stališča, ki jasno kažejo veliko vidikov tega vprašanja. Morda bi dodal le še kratko misel: izrazili ste veliko različnih stališč, od katerih jih veliko ne podpiram. To je običajno, saj se morda nekateri od vas ne strinjate z mojimi stališči. Vendar smo slišali tudi stališče, ki je precej nesprejemljivo. Ne spomnim se, kdo ga je izrazil, vendar verjamem, da ste ga tudi vi opazili.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Hvala, gospod komisar Špidla. Želim si, da bi lahko o tem vprašanju razpravljali mirno, humano in dostojanstveno, kot pogosto reče predsednik Pöttering.

Gospod Romagnoli, nisem pozabila na vas. Predložili ste zahtevo na podlagi člena 145, kar pomeni, da gre za osebno izjavo, zato boste imeli besedo po razpravi, tj. zdaj. Na voljo imate eno minuto. Naj vas le spomnim, da v skladu s členom 145 ne smete obravnavati glavne vsebine razprave, ampak navesti le osebno zadevo ali pripombe, ki so vam bile po vašem mnenju pripisane napačno.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da bi morali na tem mestu razpravljati svobodno in kulturno, vendar to ni možno, če se dopuščajo nevljudnost in žalitve, ki so lahko neutemeljene.

Osebno sem vedno obsojal in še vedno obsojam vsakršno nasilje in diskriminacijo posameznikov in skupnosti ne glede na to, kdaj in v kakšni obliki se pojavlja, pri čemer menim, da mora samoodločba, če jo omogočimo Palestincem, veljati tudi za druge, prav to pa sem mislil, ko sem povedal svoje stališče o Romih.

Žal mi je za sprevračanje pomena mojih besed. Žal mi je, da so mi nekateri kolegi dali imena, ki si jih ne zaslužim, s čimer bi se strinjal vsak, ki me pozna. Nihče noče dvomiti v človekove pravice. Gospe in gospodje, nisem rasist ali ksenofob, vendar vztrajam pri pravici do socialnega reda, za katerega bi se morali zavzemati vsi, ki smo tukaj, in pri pravici Italije do popolne suverenosti.

  Predsednica. − Predložena je bila zahteva, ki jo sekretariat preverja, ker ni navedeno, kakšne vrste je. Kot veste, ni resolucije in glasovanja.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, popolnoma razumem, da je pogosto nemogoče dati besedo vsem, ki jo zahtevajo na podlagi prijave k razpravi.

Vendar ne razumem, zakaj se pri izbiri pravica do besede dodeli vsaki skupini. S tem se znatno izkrivlja politično ponderiranje v Evropskem parlamentu. To pravzaprav pomeni, da majhne skupine vedno dobijo bistveno večjo težo. Gre za upravičeno politično vprašanje, čeprav to ni namen prijave k razpravi iz poslovnika.

Poleg tega prosim, da se v prihodnje tistim, ki se prijavijo k besedi v skladu s poslovnikom, dejansko da beseda.

  Predsednica. − Na voljo imamo še pet minut dodeljenega časa. Tako je odločila konferenca predsednikov in to je pravilna količina časa. Kljub temu bom vaše pripombe upoštevala.

Pisne izjave (člen 142)

  Titus Corlăţean (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Nasilje nad romunskimi priseljenci in romskim prebivalstvom v Italiji se je povečalo neposredno zaradi skrajnih fašističnih govorov, ki so jih spodbujale desno usmerjene in skrajne desno usmerjene stranke v volilni kampanji, ki se je pred kratkim končala v Italiji.

Italijanski organi bi morali upoštevati, da morajo zakonodajne spremembe, ki jih nameravajo sprejeti, natančno izpolnjevati evropska pravila, da ne smejo določati skupinskih izključitev ali še naprej spodbujati ksenofobičnega odnosa do državljanov Skupnosti, ki živijo v Italiji.

Glavna težava dejansko ni povezana s kriminaliteto. Ta vključuje odgovornost posameznika, zato jo mora kaznovati italijansko sodstvo v skladu z italijanskimi zakoni. Prednost ima usklajena politika vključevanja v italijansko družbo in podpora italijanske države, vključno z uporabo evropskih sredstev na tem področju.

Obžalujemo prejšnje stališče liberalne vlade v Bukarešti in skupine ALDE v Evropskem parlamentu, ki je zavrnila podaljšanje mandata evropskemu komisarju, ki ga je Romunija imenovala za manjšinska vprašanja v Evropi, vključno z vprašanji v zvezi z romskim prebivalstvom.

Tako je Romunija izgubila pomemben političen vzvod in možnost, da bi ustvarjala evropske rešitve za vprašanje vključevanja Romov v evropsko družbo.

  Corina Creţu (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Veseli me, da se je Evropski parlament odločil za razpravo o položaju romske skupnosti v Italiji. To pomeni, da začenjamo razumeti pravo razsežnost tega vprašanja, tj. evropsko razsežnost. Vprašanje Romov je tako zapleteno, da lahko le s prizadevanjem celotne Evropske unije najdemo konkretno rešitev razmer, ki izhajajo iz preteklosti. Zato potrebujemo strategijo in usklajeno ukrepanje na ravni celine. Pristojne komisarje pozivam, naj nujno predlagajo s tem povezan delovni načrt.

Poleg tega menim, da morajo evropski forumi zavzeti odločno stališče o tem, kako italijanski organi razumejo izvajanje skrajnih ukrepov. Požigi nomadskih taborov, nočni roparski pohodi, pridržanja brez naloga in grožnje z mobilizacijo vojske za boj proti kriminalu kažejo, da v 21. stoletju obstaja ozračje mučne nestrpnosti, in ogrožajo prihodnost EU.

Če bomo sprejemali zakonodajo o ozračju etničnega in rasnega sovraštva, menim, da mora EU razmisliti o sprejetju možnih sankcij proti vladi, ki krši temeljne vrednote združene Evrope.

  Rovana Plumb (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Zadnji dogodki v Italiji in ksenofobično stališče predstavnikov desno usmerjenih in skrajnih desno usmerjenih strank, ki so oblikovale novo vlado, proti Romom dokazujejo, da v Evropi leta 2008 žal obstajajo fašistični govor in ukrepi.

Dodajanje etnične razsežnosti kriminaliteti je zelo nevarno, prav tako kot dejstvo, da politiki in mediji s poročanjem o kaznivih dejanjih Romov spodbujajo zamisel, da so vsi kriminalci Romi. Kriminal je ravnanje posameznika in ga je treba kaznovati v skladu z zakoni Italije.

Večje besedno in fizično nasilje nad Romi v Italiji je zaradi posledic, ki jih lahko ima, evropska težava, ki jo lahko rešimo s politiko italijanskih organov o vključevanju Romov. Evropska unija zagotavlja več skladov za financiranje takšnih programov socialnega vključevanja, ki jih italijanski izvršilni organi lahko uporabijo in morajo uporabiti.

Drugič, izvršilni organi Skupnosti morajo sprejeti ukrepe glede diskriminacije nekaterih etničnih skupin na italijanskem trgu dela, ker zdaj Italija niti približno ne izpolnjuje cilja polne zaposlenosti.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s stališčem Evropske komisije, ki ga je posredovala prek evropskega komisarja Vladimírja Špidle, da obsoja nasilje nad Romi, ne glede na to, kje so.

Poudarjam, da potrebujemo tudi evropsko strategijo o vključevanju romskega prebivalstva v gospodarsko, družbeno in politično življenje evropskih držav, v katerih živijo.

Brez takšne evropske strategije bo vsaka država poskušala rešiti svoje težave glede romskega prebivalstva tako, da bo včasih uporabila politiko in sredstva, ki so nezdružljiva s temeljnimi človekovimi pravicami in svobodo gibanja oseb na evropskem območju. Zato Evropsko komisijo opozarjam, da je Evropski parlament novembra 2007 potrdil resolucijo o evropski strategiji za Rome.

Moja država, Romunija, si je zelo prizadevala za vključitev Romov. Rezultati so že vidni, vendar je za oceno učinkovitosti programov, ki se izvajajo, potrebnega več časa. Od teh programov naj omenim zlasti usposabljanje strokovnjakov med Romi na področju javne uprave in policije, zmanjšanje opuščanja šolanja med romskimi otroki in njihovo vključevanje na univerze.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) , v pisni obliki. – (RO) Eno od temeljnih načel Evropske unije je svoboda gibanja oseb. Območje svobode, varnosti in pravice mora zagotoviti varnost in zlasti spoštovanje pravic vseh evropskih državljanov.

Zaradi sedanjega položaja Romov v Italiji so ogrožene prav skupne temeljne vrednote, na katerih temelji evropska struktura. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je bila 14. decembra 2007 podpisana in sprejeta. Evropska unija priznava vrednote iz te listine, iz člena 6, ki določa: „Unija […] temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti“ ter „[p]osameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice“. Poleg tega člen 19 evropske listine o temeljnih pravicah izrecno določa, da so kolektivni izgoni prepovedani.

Italijansko vlado pozivam, naj zagotovi izpolnjevanje pravic romunskih državljanov v Italiji in njihovo varnost. Italijansko vlado pozivam, naj sprejme ukrepe proti kakršni koli diskriminaciji na podlagi narodnostnih ali etničnih meril.

Komisijo pozivam, naj kot varuh pogodb odločno kaznuje kršitve temeljnih pravic evropskih državljanov in ne dovoli sprejetja zakonodaje ali ukrepov, ki bi omejili svobodo gibanja oseb.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

15. Čas za vprašanja (Komisija)

  Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0156/2008).

Na Komisijo so naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del

  Predsednica. − Vprašanje št. 29 predložila Linda McAvan (H-0306/08)

Zadeva: Prakse trgovanja z biogorivom

Kakšne ukrepe je Komisija sprejela, da bi ustavila prakso trgovanja z biogorivom, pri kateri se izkoriščajo kmetijske subvencije Združenih držav?

Pri tem se biodizel odpremi iz Evrope v Združene države, kjer se mu doda nekaj goriva, da lahko trgovci zahtevajo subvencijo Združenih držav v višini 11 centov na liter. Biodizel se potem odpremi nazaj v Evropo in prodaja po ceni, nižji od domačih cen. Po ocenah je v ta nepošten sistem vključenih do 10 % izvoza biogoriva iz Združenih držav v Evropo. Takšno ravnanje ni nezakonito, vendar ogroža evropsko industrijo biogoriva. Vključuje tudi nepotrebno odpremo čez Atlantski ocean, zato se povečajo emisije toplogrednih plinov.

Ali bo ta težava rešena na podlagi trajnostnih meril, ki jih predlaga Komisija, in bo prodaja biogoriva, vključenega v to prakso, na evropskem trgu postala nezakonita?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Čeprav Komisija ne more razpravljati o obsegu domnevne prakse, omenjene v vprašanju, se strinja, da je vpliv davčne subvencije Združenih držav na evropsko industrijo zaskrbljujoč.

Zdi se, da subvencija velja za vse biogorivo, ki se izvozi iz Združenih držav in se mimogrede tam proda, ne glede na njegov vir.

Po podatkih industrije se je izvoz Združenih držav v Evropsko unijo povečal s 100 000 ton leta 2006 na 1 milijon ton leta 2007, kar pomeni približno 15 % evropskega trga.

Kolega gospod komisar Mandelson se je o tem večkrat pogovarjal s trgovinsko predstavnico Združenih držav Susan Schwab. Zavzemal se je za spremembo zakonodaje Združenih držav, na primer omejitev subvencije na blago, ki se prodaja v Združenih državah, kar bi bila možna rešitev te težave. Do zdaj se v Združenih državah ni še nič spremenilo, tako da davčni odbitek še vedno velja.

Komisija bi bila pripravljena razmisliti o protisubvencijski preiskavi na podlagi ustrezno dokumentirane pritožbe, ki bi jo predložila industrija Evropske unije in bi vsebovala dovolj dokazov o dodeljevanju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in škodi.

Spoštovana poslanka sprašuje, ali bo težavo zaradi trgovinske prakse iz vprašanja rešil trajnostni sistem, ki ga Komisija predlaga v predlogu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki ga je Komisija sprejela januarja letos.

Namen trajnostnega sistema iz direktive o energiji iz obnovljivih virov je zagotoviti trajnost biogoriva. Poleg tega naj bi spodbujal uporabo trajnostno proizvedenega biogoriva in odvračal od uporabe manj učinkovitega goriva. Spomnite se razprave o 35 %. Zato trgovinskih praks, kot je praksa, ki jo je spoštovana poslanka navedla v vprašanju, ne bi mogli obravnavati na podlagi trajnostnega sistema.

  Linda McAvan (PSE). - Gospa komisarka, veseli me, da obravnavate to vprašanje. Menim, da je takšno početje sramotno in v posmeh vsemu našemu delu v zvezi s podnebnimi spremembami. Glede trajnostnih meril: če imamo merilo prihranka toplogrednih plinov, ali ni takšno biogorivo v nasprotju z njim, ker je odpremljeno prek Atlantskega oceana in nazaj, zato se poveča količina toplogrednega plina zaradi emisij med odpremo, ki zdaj znaša 5 % svetovnega CO2?

Če moramo počakati na pritožbo industrije in začetek postopka o nezakonitih subvencijah, kako dolgo bo to trajalo? Bojim se, da do našega dejanskega ukrepanja evropska industrija ne bo več obstajala.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Pri metodi izračuna emisij toplogrednih plinov iz biogoriva v primerjavi z emisijami fosilnega goriva iz direktive o energiji iz obnovljivih virov se uporablja tako imenovani pristop življenjskega ciklusa, pri katerem se upošteva tudi stopnja emisij, ki nastanejo med prevozom biogoriva v Evropski uniji in zunaj nje. V zvezi s tem ponovno poudarjam, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi prevoza eden od glavnih ciljev politike o biogorivu.

  Predsednica. − Vprašanje št. 30 predložil Johan Van Hecke (H-0332/08)

Zadeva: Evropski program pomoči v hrani najrevnejšim

Evropski parlament je leta 2005 potrdil pisno izjavo o trajnosti evropskega programa pomoči v hrani najrevnejšim. V izjavi sta predlagana stalen program pomoči v hrani in letni proračun, poleg tega se zahteva njegova širitev. Da bi zagotovili razdeljevanje uravnoteženih obrokov hrane je Evropski parlament pozval, naj se program začne izvajati na novih področjih, kot so svinjina, perutnina in jajca.

Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je bila odgovorna za nadaljnje ukrepanje glede izjave. Dejstvo pa je, da po treh letih še vedno ni nikakršne podlage za novo uredbo in je bil dosežen le neznaten napredek. Do zdaj še ni pojasnjeno, kakšna proračunska sredstva so na voljo.

Pomoč v hrani je pomembno vprašanje v Evropski uniji, v kateri 16 % prebivalstva živi pod pragom revščine. Ali lahko Komisija zagotovi program pomoči v hrani na evropski ravni? Ali bo medtem začela tudi dialog z evropskimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Evropski program pomoči v hrani je 20 let odločilno prispeval k izpolnjevanju potreb podhranjenih ljudi po hrani v Skupnosti.

Ta parlament je 4. aprila 2006 sprejel podporno izjavo o evropskem programu pomoči v hrani najrevnejšim v Skupnosti. V tej izjavi sta Komisija in Svet pozvana, naj zagotovita sredstva za večletno obdobje in sprejmeta več prožnih ukrepov za upravljanje programa. Poleg tega je poudarjeno, da je treba zagotoviti uravnoteženo prehrano za prikrajšane ljudi.

Ta program se je dejansko začel leta 1987 kot izredni ukrep, ko je bil dosežen znaten presežek kmetijske proizvodnje. V prvih letih je temeljil zlasti na oskrbi iz intervencijskih zalog. Ker so se v zadnjih letih zaradi zaporednih reform skupne kmetijske politike zaloge zmanjševale, je Komisija sprejela več sprememb, da bi zagotovila nadaljevanje programa, pri čemer te spremembe vključujejo možnost nakupa na trgu za proizvode, ki niso na voljo v naših intervencijskih zalogah, izmenjavo proizvodov v isti „družini“ ter možnost mešanja ali vključitve intervencijskih proizvodov in proizvodov, kupljenih na trgu.

Prilagojen je tudi proračun, da se upošteva zlasti zadnja širitev Evropske unije. Povečal se je z 213 milijonov EUR leta 2004 na 305 milijonov EUR letos, tj. leta 2008. Zato si je Komisija čim bolj prizadevala za nadaljevanje programa, ki temelji na intervencijskih zalogah, čeprav so se zmanjševale. Zato lahko rečemo, da smo program izvajali v največjem možnem obsegu.

Zdaj pa moramo ponovno premisliti, kakšna bo prihodnost tega programa, pri čemer ne smemo spregledati širše slike. Glede na to službe Komisije že izvajajo presojo vpliva, pri kateri preučujejo prihodnje možnosti. Spletno posvetovanje je privabilo veliko udeležencev, saj smo prejeli več kot 12 000 odgovorov, kar dokazuje, da ta pobuda evropske državljane zelo zanima.

Nevladne organizacije so bile pri izvajanju programa dejansko zelo pomembne, ključno vlogo pa bodo imele tudi v prihodnosti. Na seminarju, ki smo ga organizirali aprila, so izrazile željo, da bi program pomoči v hrani še naprej upravljal generalni direktorat za kmetijstvo, poleg tega so poudarile, da je treba dodeliti sredstva za večletno obdobje in zagotoviti več različnih proizvodov. Zdaj preučujemo te zahteve nevladnih organizacij, s katerimi bomo tesno povezani.

Načrtujem, da bomo po presoji vpliva temu parlamentu septembra predložili predlog, ki bo omogočal nadaljevanje tega programa na zelo trdni podlagi. Zato se vam iskreno zahvaljujem za zanimanje in pozornost, ki jo namenjate temu zelo pomembnemu programu.

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem gospe komisarki za zelo jasen in popoln odgovor, ki omogoča večjo trajnost tega programa za pomoč v hrani na podlagi ocene, ki se izvaja.

Zanima me le, ali se pri tej oceni upošteva tudi dejstvo, da je zelo veliko ljudi še vedno odvisnih od tega programa in da skoraj 16 % evropskega prebivalstva živi pod pragom revščine, poleg tega me zanima, ali se upoštevata tudi sedanja kriza glede hrane in neverjetna rast cen hrane.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Upoštevamo vse prispevke, ki jih zagotavlja zelo odprt pristop k temu procesu. Na podlagi podatkov, ki so na voljo, posebni program za najrevnejše uporablja 13 milijonov ljudi v Evropski uniji. Kot je znano, se povpraševanje zdaj ne zmanjšuje.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Največje žrtve revščine so pogosto otroci. Zaradi pomanjkanja hrane ni ogrožen le telesni razvoj, ampak tudi sposobnost koncentracije in uspešnost v šoli. To lahko vpliva tudi na prihodnjo uspešnost otroka v življenju. Kakšni ukrepi se v okviru načrtovanega programa pomoči v hrani sprejemajo na tem težavnem področju, na primer ukrepi v šolah?

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Prepričan sem, da bo predlog dober, ker ste omenili tudi potrebo po uravnoteženi prehrani. To mora biti nujno najpomembnejši element. V zvezi s tem bi lahko Komisija dodala še eno ključno zadevo, in sicer svežo ekološko pridelavo. Vsak ima pravico, da uživa proizvode, ki so morda nekoliko dražji, vendar veliko bolj zdravi. Koliko boste upoštevali ta predlog?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Zdaj ocenjujemo vse zamisli in informacije, ki jih imamo na voljo.

V zvezi s tem se poskušamo odločiti, ali bi morali naša sredstva nameniti izpolnjevanju posebnih ciljev. Čeprav naše notranje razprave še nismo končali, lahko v zvezi z otroki rečem: menim, da je zelo pomembno, da najprej zagotovimo dobro prehrano naših mladih, zato bomo letos predstavili zamisel (pri čemer upam, da bo v celoti podprta) o sistemu uživanja sadja v šolah, ki bi ga sofinancirale države članice in v skladu s katerim bi lahko otroci določene starosti v šoli dobili sadje. Menim, da gre na splošno za dobro zamisel, na podlagi katere bodo mladi dobili dobre navade, ki jih bodo, upajmo, upoštevali celo življenje.

V zvezi s posebno prednostno obravnavo ekološke pridelave pa naslednje: menim, da smo pri tem vprašanju v težkem položaju, ker izbira ekološke pridelave pomeni manj hrane, zato menim, da bo ta odločitev zelo težka.

  Predsednica. − Vprašanje št. 31 predložil Alain Hutchinson (H-0338/08)

Zadeva: Špekulacije in kriza glede hrane

Finančne špekulacije bistveno vplivajo na rast cen in svetovno krizo glede hrane. Zlasti na blagovni borzi se zanimanje investicijskih skladov povečuje.

Ali je Komisija pripravljena dopustiti, da postanejo osnovni proizvodi, kot so riž ali pšenica, glavni predmet špekulacij v korist peščice, medtem ko več milijonov ljudi umira zaradi lakote?

Ali namerava sprejeti dejanske ukrepe za prenehanje vseh finančnih špekulacij, ki neposredno ogrožajo varno oskrbo več milijonov ljudi s hrano?

Ali namerava spodbujati tudi mednarodno izvajanje mehanizma, ki bi državam preprečeval omejevanje izvoza hrane, če imajo velike zaloge takšne hrane, in na splošno izvajanje vseh politik, zaradi katerih najbolj ranljive skupine ne morejo uveljavljati svoje pravice do hrane?

Drugi del

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Komisija je dejansko zelo zaskrbljena zaradi vpliva sedanjih visokih cen v Evropski uniji in na svetovni ravni. Posledično tveganje lakote, podhranjenosti in socialnih nemirov je zelo izrazito povezano z državami v razvoju in najbolj ranljivim prebivalstvom.

Sporočilo, ki ga je danes predložila Komisija, poskuša analizirati osnovne vzroke visokih cen. Komisija je predložila več pobud za obvladovanje kratkoročnega vpliva šoka zaradi cen hrane, za povečanje oskrbe s kmetijskimi proizvodi in zagotavljanje dolgoročnejše varne oskrbe s hrano ter sodelovanje pri svetovnem prizadevanju za obravnavo vpliva višjih cen na revne.

V zvezi z osnovnimi vzroki je treba opozoriti, da se svetovne zaloge zmanjšujejo zaradi veliko sočasnih dejavnikov: slabih vremenskih razmer v glavnih državah proizvajalkah in izvoznicah žita, zlasti Rusiji in Ukrajini, ki so jo včasih imenovali košarica za kruh Sovjetske zveze. Vremenske razmere so bile zadnja tri leta slabe tudi v Avstraliji. Stroški energije so se povečali. Pridelek se je večal počasneje, svetovna poraba pa je postajala vse večja. Ti neposredni vplivi na ponudbo in povpraševanje znatno prispevajo k cenam osnovnih kmetijskih proizvodov in njihovemu povečanju.

Ob upoštevanju višjih cen hrane in zaradi krize na finančnih trgih se je okrepila dejavnost na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, da bi omejili cenovno tveganje ali diverzificirali investicijske portfelje. Te dejavnosti so morda povzročile večje gibanje cen in nestalnost terminskih in fizičnih blagovnih trgov ter so okrepile gibanje osnovnih cen, njihov vpliv na dolgoročno oblikovanje cen pa še ni jasen. Zato se je Komisija v tem sporočilu zavezala natančnemu spremljanju dejavnosti špekulativnih vlagateljev na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, in njihovega vpliva na gibanje cen.

V sporočilu je ugotovljeno, da so se nekatere države izvoznice odzvale na višje cene z dejansko omejitvijo izvoza. Indija je prepovedala izvoz, Vietnam in Tajska sta omejila izvoz riža, Indonezija je uvedla izvozne dajatve za palmovo olje, Kazahstan pa je prepovedal izvoz pšenice. Namen takšnih dajatev in prepovedi izvoza je zaščititi domače trge pred kratkoročnim primanjkljajem ponudbe in cenovnimi šoki. Vendar dodatno zaostrijo razmere na mednarodnih kmetijskih trgih, kar je negativno zlasti za države v razvoju, ki hrano uvažajo. Srednjeročno pošiljajo takšne omejitve napačne tržne signale, ki zmanjšujejo spodbudo, da bi kmetje vlagali in povečali svojo proizvodnjo, ter prispevajo k neravnovesju na regionalnih trgih.

Vprašanje zelo negativnega vpliva izvoznih omejitev je treba obravnavati na ustreznih prihodnjih srečanjih Svetovne trgovinske organizacije in drugih ustreznih mednarodnih forumih. Komisija je še vedno prepričana, da lahko države v razvoju na podlagi kroga pogajanj iz Dohe znatno pridobijo nove tržne možnosti, kar bi prispevalo k dodatnemu prihodku od izvoza, spodbudilo kmetijsko proizvodnjo in olajšalo dostop do hrane, s tem pa omililo sedanje povečanje cen hrane. Zato si bo Komisija še naprej prizadevala za celovit in uravnotežen dogovor iz Dohe.

Komisija verjame, da lahko pričakuje podporo tega parlamenta politični usmeritvi iz predloženega sporočila, na podlagi katere bomo reševali izzive, s katerimi se soočamo zdaj, ko se cene na nekaterih področjih dejansko izjemno povečujejo.

  Alain Hutchinson (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, hvala za precej dolg in zanimiv odgovor. Kljub temu bi vas v zvezi z enim od elementov, zaradi katerih je nastala ta kriza glede finančnih špekulacij o kmetijskih proizvodih, vprašal, ali po sramotnem ravnanju nekaterih evropskih bank, zlasti KBC in Deutsche Bank, ki so povsem „neetično“ oglaševale špekulacije glede hrane … Vprašal bi vas torej, kaj namerava Komisija storiti v zvezi s tem.

Skupaj s kolegico gospo Carlotti sem 6. maja poslal predsedniku Barrosu dopis, za katerega še nisem prejel potrdila o prejemu, vseeno upam, da bom v prihodnosti dobil odgovor. V dopisu sem pozval k sprejetju vseh možnih ukrepov glede prepovedi in predlagal, da se to stori, in sicer: „ponudba, razširjanje ali spodbujanje finančnih instrumentov v Evropski uniji, vključno z naložbenim zavarovanjem in zlasti zavarovalnimi produkti, povezanimi z naložbenimi skladi, če je njihov donos neposredno povezan s špekulacijo o povečanju cene osnovnih živilskih proizvodov“.

Ali lahko poveste, kakšne načrte ima Komisija v zvezi s tem?

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Glede tega bom zelo kratka, ker sem to vprašanje obravnavala v prvem nastopu. Zato je bil morda tako dolg. Komisija se je v sporočilu, ki ga je predložila danes, zavezala natančnemu spremljanju dejavnosti špekulativnih vlagateljev na finančnih trgih, povezanih z osnovnimi proizvodi, in vpliva teh špekulacij na cene.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Kot potrošniki takoj začutimo vpliv vsakega povečanja cen. Vendar zaradi špekulacij v celotni cenovni verigi obstajajo zmagovalci in poraženci, pri čemer so proizvajalci kmetijskih proizvodov najpogosteje v vlogi poraženca.

Kako bi lahko po vašem mnenju zagotovili, da bo povečanje cene kmetijskih surovin sorazmerno s splošnim povečanjem cen, kar pomeni, kako bi lahko zagotovili, da bodo cene osnovnih proizvodov pravične in bodo lahko kmetje imeli dostojno življenje?

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, čeprav popolnoma priznavam dober namen spraševalca in zapletenost vprašanja, ki ga obravnavamo, gospo komisarko sprašujem, ali lahko potrdi, da niti sama niti drugi komisarji ne nameravajo posegati v delovanje blagovne borze, kar lahko naredi več škode kot koristi, če bi izbrali prav to možnost?

Spraševalcu odgovarjam, da se strinjamo s ciljem, nikakor pa se ne strinjamo s tem, kako naj bi ga dosegli.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Popolnoma se strinjam z vprašanjem o posledicah za primarnega proizvajalca, za kmeta. Dejansko so se cene povečale zlasti v sektorju žita. Ko razpravljamo o teh nenavadno visokih cenah, vedno pomislim na razvoj cen v preteklosti, pri čemer lahko ugotovim, da so se cene pri primarnem proizvajalcu v zadnjih 30 letih stalno zmanjševale.

To ne pomeni, da se niso povečevale cene v maloprodajnem sektorju. Če pa primerjate cene žita leta 1975 in danes ter pogledate fiksne cene, so bile cene leta 1975 dvakrat večje od današnjih. Danes so ljudje navajeni, da se v Evropi za hrano porabi, mislim, da povprečno le 14 % dohodka, pri čemer se je tudi ta delež v celotnem obdobju zmanjševal.

V zvezi z nadaljnjimi ukrepi v sporočilu je jasno, da moramo obravnavati celotno verigo. Za oceno razmer je pristojna komisarka za konkurenco, na tej stopnji pa še ne vemo, ali bo rezultat pozitiven ali negativen. Vendar bomo spremljali vse razloge za povečanje cen, ki ga opažamo od konca avgusta lani.

  Predsednica. − Vprašanje št. 32 predložila Avril Doyle (H-0271/08)

Zadeva: Sporočilo in lizbonska pogodba

Ali lahko Komisija v zvezi z načrtom D in nedavno objavljenim sporočilom „Debate Europe – gradimo na izkušnjah z načrtom D za demokracijo dialog in debato“ poroča o svoji komunikacijski strategiji glede postopka ratifikacije lizbonske pogodbe? Katere dejanske ukrepe je sprejela Komisija za zagotovitev nemotene ratifikacije lizbonske pogodbe?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Glede vprašanja o načrtu D in sporočila „Debate Europe“ naj povem, da obravnavam kot našo dolžnost, da skupaj z državami članicami in drugimi institucijami EU komuniciramo z državljani o vseh naših politikah in stališčih. Medtem ko imajo države članice v zvezi s pogodbo seveda glavno odgovornost, mora biti tudi Komisija vedno pripravljena obveščati in pojasnjevati.

Namen našega nedavnega sporočila „Debate Europe“ je spodbujanje aktivnega dialoga med državljani in nosilci odločanja, pri čemer so lahko ukrepi, sprejeti v okviru sporočila „Debate Europe“, čeprav se ta ne sklicuje izrecno na lizbonsko pogodbo ali samo nanjo, povezani z obveščanjem o pogodbi.

Pogodba je ena od naših prednostnih nalog na področju obveščanja v letu 2008. Naše dejavnosti so se decentralizirale in diferencirale, tako da ustrezajo dejanskim nacionalnim razmeram v posameznih državah članicah, kar se v praksi prenaša tudi na lokalno raven.

Naši predstavniki so pri oblikovanju nacionalnih komunikacijskih načrtov z namenom upoštevanja različnih potreb sodelovali z vsemi državami članicami in informacijskimi pisarnami Parlamenta, dejavnosti pa so vključevale povezovanje z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi, usposabljanje za novinarje, informacijske releje in krovne organizacije, razprave s civilno družbo ter prireditve na šolah in univerzah.

Pripravili smo veliko različnega pomožnega materiala, vključno s predstavitvami v PowerPointu, elementi za govore, vprašanja in odgovore, brošurami o različnih področjih – vse z namenom obveščevalcem zagotoviti dejstva o vprašanjih.

Kot veste, je Komisija v Bruslju vzpostavila tudi spletno stran o lizbonski pogodbi v 23 uradnih jezikih in nedavno je bil ponovno vzpostavljen naš spletni forum „Debate Europe“, na katerem se je pogodba izkazala za eno od najbolj priljubljenih tem razprav, z več tisoč predložitvami.

  Avril Doyle (PPE-DE). − Hvala, gospa komisarka. Zakaj torej sporočilo „Debate Europe“ ni učinkovito? Velika količina časa, ki se na Irskem namenja boju proti velikemu številu vprašanj, ki so pogosto sama po sebi pomembna, vendar popolnoma nepomembna za vsebino lizbonske pogodbe, ter ki namenoma ali drugače povzročajo strah in zmedo, resno zmanjšuje pozitivno sporočilo lizbonske pogodbe. Znanje pa je pri referendumih EU pomembno. Prepričanje volivcev, da so seznanjeni z vprašanji, vključenimi v lizbonski pogodbi, je nujno za uspešen izid referenduma, za to, da glasujejo za oziroma da se sploh odločijo za glasovanje.

„Glede na ravni poznavanja te pogodbe se zdi, da je javno mnenje [na Irskem] bolj v skladu s pogodbo iz Nice 1 kot s pogodbo iz Nice 2“ – to so besede profesorja Richarda Sinnotta, ne moje. Gospa komisarka, ne glede na sporočilo „Debate Europe“ in glede na to, da so bile Komisija in države članice do danes popolnoma neuspešne pri obveščanju več kot 90 % naših državljanov o zadevnem sporočilu, o tem, kako deluje, in razumevanju njegovih sedanjih pogodb, kako nam predlagate, da sporočimo predloge sprememb k istim pogodbam, predloge sprememb k sporočilu, da zagotovimo stopnjo poznavanja, potrebno za ratifikacijo lizbonske pogodbe? Ni nam uspelo obveščanje o sporočilu Europe, kako nam bo torej uspelo obveščanje o predlogih sprememb k temu sporočilu, ki ga nihče ne razume?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Prvič, ključna beseda je partnerstvo. To ni mogoče samo z ukrepanjem iz Bruslja, samo s strani Komisije, pri obveščanju o sklepih, ki smo jih prejeli skupaj, moramo sodelovati. Menim, da imajo Komisija in institucije različne vloge v primerjavi z na primer ministri, ki morajo biti na voljo tudi povsod na Irskem in v vseh drugih državah članicah, da pomagajo, pojasnijo, poslušajo in sporočajo, za kaj pravzaprav gre.

Če boste začeli z obveščanjem o predlogih sprememb, se bojim, da ste že izgubili poslušalce. Po mojih izkušnjah je veliko lažje, če jasno sporočite vsebinska vprašanja, in natanko to je namen našega predstavništva na Irskem: obveščanje o različnih vsebinskih vprašanjih. Vem, da so se po javnem razpisu udeležila približno 20 različnih lokalnih srečanj, na katerih so sodelovali tudi politiki, irski politiki, da bi razširili informacije in jih vključili v različna vsebinska vprašanja. Modra to ni dovolj, vendar moramo nadaljevati v tej smeri. Seveda sem mnenja, da je sodelovanje z mediji eden od najpomembnejših vidikov. Hkrati pa je treba pri razpravi pred referendumom spoštovati posamezne zakone in predpise na Irskem, za kar si tudi prizadevamo.

Vendar smo dolžni obveščati in sodelovati z državljani na področju politik in stališč institucij ter upam, da bomo skupaj nadaljevali s tem.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Ali so na voljo kakršni koli izsledki tržnih raziskav in javnomnenjskih raziskav, ki kažejo, katere informacije evropski državljani dejansko potrebujejo v zvezi s to reformno pogodbo? Ali k ciljni skupini spadajo tudi politiki v Evropi, od ravni lokalnih skupnosti do evropske ravni? Katere informacije so v zvezi s tem potrebne in katere ukrepe bodo sprejele informacijske pisarne v glavnih mestih, da se zagotovi izboljšanje obsega sporočenih informacij?

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - Gospa komisarka, omenili ste referendum na Irskem in čez tri tedne bo tam potekalo zelo pomembno, morda celo odločilno glasovanje v tej državi. Vsi se spomnimo izida referenduma o pogodbi iz Nice pred približno desetimi leti v državi, ki je zelo naklonjena EU.

Česa smo se naučili iz te neprijetne izkušnje in kako sodeluje Komisija na predreferendumskih razpravah na Irskem?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Najlepša hvala za ta pomembna vprašanja. Kaj pa poznavanje javnega mnenja? Na voljo imamo javnomnenjske raziskave, ki jih izvajamo s pomočjo Eurobarometra ter s katerimi si zagotavljamo veliko smernic in tudi opredeljujemo nekatere potrebe po informacijah. Poleg tega se seveda izvajajo različne javnomnenjske raziskave v posameznih državah članicah, da se ugotovi več podrobnosti, značilnih za posamezno državo. Mislim, da lahko rečem, da razmeroma dobro poznamo pričakovanja državljanov in njihove potrebe glede informacij, vendar tudi menim, da se to lahko med državami članicami nekoliko razlikuje.

Eno od spoznanj, ki smo jih pridobili na Irskem, je bila potreba po zelo obsežnem sodelovanju, zato je bil vzpostavljen nacionalni forum; mislim, da si po mojih obiskih in nedavnih obiskih predsednika Barrose prizadevamo sodelovati in prisluhniti nacionalnemu forumu ter njegovim potrebam, prav tako pa si prek naših predstavništev prizadevamo odzvati na te potrebe, ob istočasnem upoštevanju, da so razmere ob referendumu vedno posebne: na Irskem je treba na primer upoštevati tudi zakonodajo Roba McKenna. To seveda omejuje ali določa zelo jasne meje za ukrepanje ministrov ali vlade.

Hkrati pa smo nepreklicno splošno zavezani k sodelovanju in zagotavljanju informacij ter menim, da smo se s tem naučili sodelovati z nacionalnim forumom in kako narediti več s pomočjo medijev in zlasti mladih, vendar tudi žensk, ki se po naših izkušnjah v razpravi zelo pogosto počutijo odtujene in zapostavljene. V zvezi s tem moramo uporabljati tudi sodobna komunikacijska orodja, kot je internet: še ena pridobljena izkušnja je potreba po sodelovanju prek interneta.

  Predsednik. − Vprašanje št. 33 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0301/08)

Zadeva: Tesnejše sodelovanje med Evropsko komisijo in predstavništvi Evropskega parlamenta

Komisija si prizadeva povečati sodelovanje državljanov pri razpravah o zadevah EU. Na začetku aprila letos je Komisija napovedala pobudo „Debate Europe“. Cilj je dodatno razširiti dejavnosti, ki se izvajajo na ravni držav članic EU: posvetovanje z državljani, izmenjava informacij, znanja in zamisli o EU ter zagotavljanje priložnosti volivcem za srečanja z uradniki EU.

Govori se, da v nekaterih glavnih mestih EU predstavništva Komisije in Evropskega parlamenta slabo sodelujejo pri pojasnjevanju državljanom EU razmer v EU ter seznanjanju državljanov s programom EU, njenimi institucijami in državami članicami. Predstavništva Komisije in Parlamenta pogosto delujejo ločeno, s čimer se podvajajo dejavnosti, ter ne izvajajo velikih skupnih projektov.

Ali se ob približevanju volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale leta 2009, prizadeva za izboljšanje sodelovanja med predstavništvi Komisije in Parlamenta v različnih državah? Če da, kakšni bodo dejanski ukrepi?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Leto 2008 je za vse institucije ključno leto, v katerem se morajo pripraviti na evropske volitve, ki bodo potekale naslednje leto. Interes nas vseh si je prizadevati, da bo junija 2009 udeležba na volitvah čim večja. K temu bodo prispevale dejavnosti, ki so se začele z nedavnim sporočilom „Debate Europe“, ki med državljani in nosilci odločanja spodbuja aktiven dialog o evropskih vprašanjih.

Vendar Komisija in Parlament že tesno sodelujeta na teh področjih, tako v Bruslju, kot tudi na ravni naših predstavništev in informacijskih pisarn v državah članicah. Prejšnji mesec so naše službe ustanovile novo delovno skupino za čim večji skupni učinek naših dejavnosti ter tesnejše sodelovanje med predstavništvi in pisarnami Komisije in Parlamenta. Revidirati nameravamo kodeks ravnanja o delovnem odnosu iz leta 2001, ki nam bo omogočil nove načine sodelovanja in olajšal skupno uporabo sredstev, kot so orodja za avdiovizualno spremljanje ali spremljanje tiska.

Zavezani smo tudi cilju skupnih prostorov v državah članicah – tako imenovane „hiše EU“ – in v 25 od 27 držav članic si naše pisarne že delijo prostore v isti stavbi. Kot veste, v treh od teh evropskih hiš, in sicer v Madridu, Dublinu in Talinu, izvajamo pilotni projekt s skupnim prostorom, ki ga imenujemo „evropski javni prostor“. Lahko smo razširili področje naših dejavnosti ter se vključili tudi v kulturne, znanstvene in mladinske dogodke. Predloženo je bilo prvo poročilo o tem pilotnem projektu z evropskim javnim prostorom. Izkazalo se je za zelo pozitivno in nadaljevali bomo v tej smeri.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - Gospa komisarka, hvala za ta izčrpen in jasen odgovor. Prepričan sem, da ste po značaju optimistka. Vaš položaj v Komisiji tudi zahteva optimizem. Prepričan sem, da pričakujete, da bodo letos vse države ratificirale lizbonsko pogodbo.

Zanima me vaše mnenje, kakšna bo razlika med volilno kampanjo Evropskega parlamenta iz leta 2004 in volilno kampanjo naslednje leto, če upoštevate, da bo slednja najverjetneje potekala po ratifikaciji lizbonske pogodbe?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Odkrita bom. Menim, da moramo precej povečati sodelovanje tudi s strani Komisije prek naših predstavništev, in sicer pri mobilizaciji volivcev, da se zagotovi večja udeleženost na volitvah. Pri tem ne moremo biti preveč previdni. Vsi moramo povedati, da od evropskih državljanov pričakujemo, da bodo uveljavljali svojo volilno pravico, in tako bomo sodelovali z državami članicami – ponovno v partnerstvu, brez zavzemanja političnega stališča, temveč le z namenom mobilizacije volivcev.

Skupaj z Evropskim parlamentom prek medinstitucionalne skupine za obveščanje in komunikacijo preučujemo, kako bi to uresničili. Parlament je že predstavil dobro izdelan in izpopolnjen načrt volitev v EP, h kateremu bomo prispevali na najboljši možen način z uporabo vseh naših sredstev, zlasti predstavništev. Skupaj s Parlamentom lahko zagotovimo povečanje udeležbe na volitvah.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Poudariti želim, da je zelo pomembno, da informacijska družba pripravi svoje gradivo v vseh jezikih EU. Resnično upam …

Govorila bom v angleščini. Morda me ne slišite, vidim, da je gospa komisarka zaposlena.

Ker tu zastopam Litvo, želim povedati, da je težko dobiti informacije v litvanskem jeziku. Če pokličete brezplačno številko za Europe Direct in zastavite vprašanje v litvanskem jeziku, vam bodo dejali, da počakajte pol ure. Celo tu v pisarni Parlamenta za obiskovalce je težko najti brošure v litvanskem jeziku, ker so te na voljo samo v glavnih jezikih.

Razumem, da veliko težavo predstavljata tolmačenje in financiranje, morda pa morate določiti nekatere prednostne naloge. Ali bi lahko preverili delovanje središč Europe Direct v različnih jezikih, kot to na primer počne komisarka Kuneva?

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Menim, da je precej jasno, da bodo državljani poslušali in slišali, če jim bomo želeli posredovati neposredno sporočilo. Danes smo razpravljali o podjetju European City Guides, vendar je bil odziv Sveta zelo šibek in menim, da moramo ljudi jasneje obveščati o našem delu v Evropski uniji ter da smo jim dejansko na voljo, ne pa da o njih samo govorimo.

Zdi se mi primernejše, da vodstvo na ravni držav članic prevzame predstavništvo Parlamenta in ne Komisije, ter pozivam k spoštovanju in previdnosti v zvezi s postopkom ratifikacije na Irskem. To so nemirni časi in novice, ki izhajajo iz STO, nam pri tem ne pomagajo. Biti moramo pozorni na resnične skrbi naših volivcev.

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Seveda si stalno prizadevamo za zagotovitev informacij – za zagotovitev tolmačenja in prevajanja v vseh 23 uradnih jezikih. Včasih tega ne moremo v celoti uresničiti, ker nam na primer primanjkuje tolmačev ali pa še nimamo popolnega osebja za izpolnjevanje te potrebe, vendar upoštevam vašo pripombo v zvezi s tem in jo bom tudi predložila v obravnavo.

Litvo bom tudi kmalu obiskala in prepričana sem, da se bo o tem še govorilo, vendar to ni povezano s pomanjkanjem volje Komisije. To je izhodiščna točka, da lahko vsako sporočilo sporočite v svojem jeziku in tudi razumete, o čem se govori, v svojem jeziku. Zato si bomo še naprej prizadevali za zagotavljanje vseh potrebnih sredstev za uresničevanje tega, in v celoti spoštujem vaše, po mojem mnenju zelo resno vprašanje.

Druga točka je bila pripomba in dejstvo je, da moramo začeti pri državljanih. Odzvati se moramo na njihova vprašanja in dejansko zelo redko začnejo z vprašanji o določbah ali predlogih sprememb Pogodbe. Začnejo z vprašanji: Kakšni so vaši ukrepi glede priseljevanja? Kakšni so vaši ukrepi glede podnebnih sprememb? Kako rešujete čezmejne težave?

Tako se moramo torej odzvati, in sicer v vsakdanjem jeziku. V zvezi s tem je v pomoč – in za to si pripisujem zasluge – da smo k vsem predloženim predlogom uvedli povzetke za državljane. Tudi k našemu delovnemu programu bomo uvedli povzetek za državljane, ki je zelo uporaben, zato moramo nadaljevati v tej smeri.

  Predsednica. − Vprašanje št. 34 predložil Stavros Arnaoutakis (H-0316/08)

Zadeva: Načrt D Komisije za dialog, demokracijo in debato ter „Debate Europe“

Načrt D Komisije za dialog, demokracijo in razpravo iz oktobra 2005 je bil odziv na „obdobje za razmislek“ EU po negativnem izidu referendumov o ustavi. Ali Komisija po dveh letih in pol verjame, da je učinkovito dosegla cilje načrta? Če ne, kateri so vzroki? Kakšne so bile ovire? Ali lahko Komisija v zvezi s svojim nedavnim sporočilom o projektu „Debate Europe“ (april 2008) za približanje državljanom Uniji in njenim institucijam zagotovi podrobnosti o upravičenih izdatkih, znesku, ki bo na voljo posamezni državi članici in organizaciji, ter upravičencih, ki bodo izvajali vseevropske projekte posvetovanja z državljani? Kako se bo zagotovil okvir za sodelovanje med institucijami EU in zlasti z Evropskim parlamentom? Kako bo prispevala k vzpostavitvi elektronskega omrežja, v katerem bodo sodelovali poslanci Evropskega parlamenta ter poslanci nacionalnih in regionalnih parlamentov? Kako bo vzpostavila evropske javne prostore v glavnih mestih držav članic? Kako bo postala dejavnejša na lokalni ravni?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Rečem lahko, da je imel načrt D ključno vlogo pri preskušanju novih metod organizacij civilne družbe za vključevanje državljanov iz različnih okolij v razprave o prihodnosti Evrope.

Zagotovil nam je primere še nepreizkušenega načina posvetovanja, pri katerem se naključno izbrani državljani iz vseh držav članic povabijo k skupni razpravi o programu Evropske unije. To je resnično bila zanimiva izkušnja. Eno od ključnih spoznanj, pridobljeno iz teh izkušenj, je bilo, da je treba okrepiti vmesnik med državljani in nosilci odločitev EU, ker, če obljubimo, da bomo bolje prisluhnili, kaj bomo v zvezi s slišanim storili? To želijo vedeti.

Odločili smo se za podaljšanje načrta D do evropskih parlamentarnih volitev, ki bodo junija naslednje leto. To novo obdobje se imenuje „Debate Europe“. Projektu Debate Europe smo namenili 7,2 milijona EUR, od katerih je 2 milijona EUR za sofinanciranje nadnacionalnih projektov ter 5,2 milijona EUR za sofinanciranje decentraliziranih pozivov in ukrepov v podporo lokalnih projektov, ki jih upravljajo predstavništva.

O tem, koliko denarja se bo namenilo posamezni državi članici ali kateri upravičenci bodo upravljali te vseevropske projekte posvetovanja, se ne odločamo vnaprej. To je odvisno od rezultatov razpisov za zbiranje predlogov, ki jih zdaj izvaja Komisija na centralni ravni in prek naših predstavništev.

Menimo, da je treba s projektom Debate Europe zagotoviti tudi učinkovit okvir za medinstitucionalno sodelovanje. Eden od modelov je bila zaključna konferenca, ki je potekala v prvem obdobju načrta D prejšnji december. Pri tej nista sodelovala samo Parlament in Komisija, ampak tudi odbor regij in ekonomsko-socialni odbor. Menim, da se je to izkazalo za dopolnilno pri obravnavi nekaterih skrbi državljanov in da bi takšno sodelovanje moralo postati obvezno v okviru projekta Debate Europe tudi na nacionalni ali regionalni ravni.

Prav tako upamo, da bomo lahko poslance Evropskega parlamenta spodbudili k večjemu sodelovanju pri teh lokalnih in regionalnih dejavnostih. Pravkar sem tako imenovano skupino „IGI“ obvestila o zahtevi tega parlamenta, da se vključi v pilotno informacijsko omrežje. Pripravili smo rezultate našega projekta, ki jih bomo kmalu predložili Evropskemu parlamentu: priprave takšnega omrežja, združitev nacionalnih in evropskih poslancev ter upamo tudi povabilo novinarjev k sodelovanju v razpravi o evropskih vprašanjih.

Omenila sem že javna področja, evropski javni prostor, v pilotskem projektu. V tej smeri lahko nadaljujemo z načrtom D, se učimo iz dosedanjih izkušenj ter z državljani sodelujemo pri številnih modelih in projektih, za katere upamo, da bodo stalno vzpostavljeni – ne pa da se izvajajo le približno šest mesecev – in na ta način zagotovimo sodelovanje nosilcev odločitev z evropskimi državljani.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, težava vseh nas je v tem, da je Evropa ločena od navadnih ljudi. Kljub vsem prizadevanjem Komisije in nas poslancev, je jasno, da informacije ne dosežejo navadnih državljanov.

Zanima me, katere agencije bodo državljane približale Evropi, kot predvideva načrt Debate Europe.

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Ena od novih pobud je dejansko potreba po evropski politični kulturi, in kot veste smo to predstavili. To je sprejel tudi Evropski parlament zaradi sodelovanja v političnih ustanovah, ki lahko prispevajo k razpravi. To je zato, ker je potrebna v rednih političnih razpravah na vseh ravneh: potrebno je boljše vključevanje vprašanj EU. Menim, da bo ta pobuda z omogočanjem evropskih političnih ustanov v pomoč.

Menim, da moramo pri tem uporabiti medije, da zagotovimo poročanje evropskih medijev o zadevah EU, zato smo oblikovali novo internetno strategijo in novo avdiovizualno strategijo, s katerima bomo bolje opremljeni za vključitev evropskih vprašanj v poročanje medijev po vsej Evropi.

Menim, da moramo zagotoviti prostore za srečanja, javne prostore, in to nam omogočajo nekateri pilotski projekti. Menim, da nam lahko ti nadnacionalni projekti, v okviru katerih se izvajajo posvetovanja z državljani, zagotovijo nekatera uporabna spoznanja in nekatere uporabne izkušnje, ki jih bomo lahko nekoč uvedli za stalno.

Vendar moramo vse te načine uporabiti za učinkovito vključevanje in ne izločanje državljanov: jih poslušati, jim pojasnjevati in zagovarjati naše dejavnosti na ravni EU.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, pred programom za notranji trg iz leta 1992 je obstajalo Cecchinijevo poročilo o stroških ne-Evrope.

Ali namerava Evropsko komisija pripraviti posebno sporočilo o stroških ne-Lizbone? Kakšni bodo stroški za Evropo, če ratifikacija lizbonske pogodbe ne bo izvedena?

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − To je vedno najtežje: napovedati, kaj se bo zgodilo, če nečesa ne dosežemo. Radi bi proaktivno predstavili, zakaj je po našem mnenju potrebna nova pogodba. Kako smo lahko učinkovitejši? S strani Komisije smo poskušali vprašanja in odgovore, naše različno osnovno gradivo ter to, kar smo objavili na internetu, določiti in oblikovati tako, da proaktivno zagovarjamo, zakaj potrebujemo novo pogodbo, in katere težave je treba rešiti.

To je bila naša izhodiščna točka, vendar smo s strani Komisije poskušali tudi pojasniti, kakšna bo cena nestrinjanja, ker menim, da bo to vplivalo tudi na zaupanje ljudi v to, ali resnično lahko obravnavamo velike težave in izzive, ki nas čakajo.

  Predsednica. − Na vprašanji 35 in 39 bo podan pisni odgovor.

Vprašanje št. 40 predložil Manuel Medina Ortega (H-0268/08)

Zadeva: Omejitve konkurenčnosti s strani športnih zvez

Glede na to, da poskušajo športne zveze nekaterih držav EU uvesti pravila za svoje člane, ki omejujejo možnosti športnikov in športnic v zvezi s pogodbami in svobodo gibanja, kar je jasna kršitev zakonodaje EU, ali je Komisija preučila posledice takšnih praks z vidika svobode gibanja?

  Neelie Kroes, komisarka. − Veliko zadev, obravnavanih na sodiščih Skupnosti, je potrdilo veljavnost predpisov ES za športni sektor.

Pri sodbah Walrave in Donà je na primer Evropsko sodišče potrdilo, da predpisi na podlagi državljanstva, ki omejujejo mobilnost športnikov, niso v skladu z načelom prostega gibanja oseb.

V primeru sodbe Bosman je Evropsko sodišče preučilo dve vrsti omejitev, za kateri je razsodilo, da sta nezdružljivi s prostim gibanjem oseb. Prvič, zaradi diskriminacije na podlagi državljanstva Sodišče prepoveduje pravilo zveze UEFA, ki omejuje število tujih igralcev iz držav članic EU, ki se lahko udeležijo državnih prvenstev v nogometu.

Drugič, pravilo zveze FIFA o prestopu, ki zahteva plačilo odškodnine za prestop ob prekinitvi pogodbe v zvezi s prestopi igralcev, ki so državljani države članice EU, znotraj EU, je obsodilo kot oviro za prosto gibanje oseb.

Zadevi Piau in Meca Medina sta bili prvi sodbi Sodišča, pri katerih so se pravila o konkurenci ES uporabila za ta sektor. Od takrat Komisija pri ocenjevanju, ali pravilo, ki ga sprejme športna zveza ali združenje, krši člena 81 in 82, upošteva metodološki pristop zadevne sodne prakse. Vsako pravilo v zvezi s športom, ki lahko omejevalno vpliva na konkurenco, je torej treba preučiti za vsak primer posebej, da se določi, ali izpolnjuje legitimen cilj.

Hkrati mora biti Komisija zadovoljna, da so kakršni koli protikonkurenčni učinki, ki izhajajo iz takšnega pravila, del doseganja njegovega cilja in so sorazmerni z uresničitvijo cilja.

Komisija je obravnavala vprašanje mednarodnih prestopov v nogometu, ko je preučevala zakonitost pravil zveze FIFA o odškodninah za prestop za igralce, ki jih je še vedno obvezovala pogodba. Preiskava je bila zaključena leta 2002, po tem, ko se je FIFA zavezala, da bo spremenila svoja pravila o prestopu na podlagi nekaterih načel, katerih namen je olajšanje prestopov.

V beli knjigi Komisije o športu, ki je bila sprejeta 11. julija 2007, so bila izčrpno obravnavana tudi vprašanja, kot je prosto gibanje športnikov, zlasti v spremnem dokumentu z naslovom „EU in šport: ozadje in kontekst“.

V istem zakonodajnem paketu je Komisija sprejela akcijski načrt Pierra de Coubertina, ki zagovarja s športom povezane ukrepe na ravni EU ter vsebuje veliko predlogov, ki naj bi jih Komisija izvajala in/ali podprla na več športnih področjih.

Eno od teh področij zadeva prosto gibanje oseb, in sicer boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva v vseh športnih disciplinah. Ta cilj bo dosežen s političnimi dialogi, priporočili, strukturiranim dialogom z zainteresiranimi stranmi in po potrebi s postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih Komisija uvede zoper države članice.

Poleg tega uporablja Komisija pravila o konkurenci ES za športne organizacije le, če te urejajo gospodarske dejavnosti. Pri tem Komisija upošteva posebnosti športa.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospa predsednica, gospe komisarki se zahvaljujem za izčrpen in zelo celovit odgovor na moje vprašanje.

Na kratko, obrazložitev komisarke dopolnjujem s sklepom, da Komisija trenutno ne namerava sprejeti nobenih zakonodajnih ukrepov, ker je po njenem mnenju veljavna zakonodaja, vključno s pogodbami in sodno prakso, zadostna in bodo zato v prihodnje sledili neuradni sporazumi z zvezami, kodeksi ravnanja itd.

Po mnenju Komisije zdaj niso potrebni nobeni dodatni ukrepi, ampak le izvajanje veljavne zakonodaje

  Neelie Kroes, komisarka. − To je res. Evropsko sodišče – in poslanec je že zaslutil, kaj želim povedati – je v sodbi Meca Medina razsodilo, da združljivosti pravil o športu s konkurenčnim pravom ES ni mogoče oceniti z razglasitvijo posameznih skupin pravil, a priori izvzetih iz izvajanja konkurenčnega prava ES. Zato bo morala Komisija pravila o konkurenci še naprej uporabljati za vsak primer posebej, ob sklicevanju na sprejete določbe in veljavno sodno prakso.

Ne nazadnje sodba Meca Medina v zvezi s tem zagotavlja jasen metodološki okvir. Za določitev, ali je pravilo kršilo pravila o konkurenci EU, mora biti njegov učinek sorazmeren z legitimnim resničnim športnim interesom, za katerega si prizadeva, zato se lahko preskus sorazmernosti uporablja samo za vsak primer posebej.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, v vseh državah članicah se nacionalne športne zveze, zlasti nogometne, glasno pritožujejo glede statutov mednarodnih športnih zvez (FIFA, UEFA itd.), vedno ko vlada preiskuje njihove dejavnosti. Medtem ko priznavamo neodvisnost zvez, ali se EU strinja s statuti, ki kršijo nacionalno zakonodajo in ustavo države ter ki se obravnavajo kot večvredni?

  Richard Corbett (PSE). - Ali je po mnenju Komisije sistem domačih igralcev zveze UEFA združljiv s pogodbo? Nogometne klube spodbuja, da delež njihovih igralcev izhaja iz njihovih mladinskih klubov in akademij, ne glede na državljanstvo, in je zato, za razliko od sistema 5+6 zveze FIFA, ki temelji na državljanstvu in je jasno nezakonit, sistem zveze UEFA sorazmeren, legitimen in bo klube pripravil do vlaganj v usposabljanje svojih mladih igralcev, namesto da se zanašajo samo na svojo finančno moč na mednarodnem trgu prehodov igralcev iz enega kluba v drugega.

  Neelie Kroes, komisarka. − Poskusila bom združiti vprašanji, ker gre za področje z enakim mišljenjem, pri čemer je cilj boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva v vseh športnih disciplinah. Menim, da je to najpomembnejše in tako rekoč načelo. Ta cilj je treba doseči s političnim dialogom, priporočili, strukturnim dialogom z zainteresiranimi stranmi in po potrebi s postopki za ugotavljanje kršitev.

Zato menim, da moramo upoštevati, da je ta usmeritev konkurence, ki sem jo prej pojasnjevala, precej jasna in se je ne sme obsojati z vidika drugačnega mišljenja.

  Predsednik. − Vprašanje št. 41 predložila Giovanna Corda (H-0269/08)

Zadeva: Rast cen in konkurenca

V zadnjih mesecih je bila v veliko državah članicah zabeležena velika rast cen, zlasti živil, kar je resno zmanjšalo kupno moč evropske javnosti. Več opazovalcev navaja, da se poleg rasti cen surovin pojavljajo prekomerni pribitki distribucijskih poti in tudi morebitne kršitve svobodne konkurence.

Ali lahko Komisija navede, ali ima kakršne koli stalne kazalce, ki jo lahko opozorijo na veliko povečanje nekaterih porabniških cen, in ali je nedavno, po nenadnem povečanju cen, zabeleženem v nekaterih državah članicah, izvedla kakršne koli preiskave distribucijskih poti?

  Neelie Kroes, komisarka. − Komisija je seveda zaskrbljena zaradi nedavnega povečanja veleprodajnih in maloprodajnih cen živil in živilskih proizvodov. To vpliva na Evropejce in, kar je še pomembneje, na več milijard drugih ljudi po svetu.

Inflacija cen živil v EU se je v zadnjem četrtletju leta 2007 dejansko pospešila. Zabeležena povečanja cen na potrošniški ravni izražajo nedaven razvoj v zvezi z vrednostjo, stroški in dobičkom proizvodov vzdolž živilske verige. Treba je opozoriti, da cene glavnih kmetijskih surovin naraščajo že več mesecev in stalno presegajo rekordne ravni. Ta razvoj izhaja predvsem iz kombinacije strukturnih dejavnikov: stalna rast svetovnega povpraševanja po živilih, oblikovanje trga biogoriv – le za zelo majhen del – ter več kratkoročnih dejavnikov, kot so neugodne podnebne razmere, ki so leta 2007 povzročile zmanjšanje obsega proizvodnje žit v večini držav članic EU, omejevalna politika izvoza nekaterih ključnih svetovnih tržnih dobaviteljev in na splošno vedno večje vključevanje investicijskih skladov v trge kmetijskih proizvodov.

Kljub temu je treba poudariti, da cene surovin ne predstavljajo strogo sorazmeren del cen živil, zlasti zaradi vedno večje predelave. Tako so tudi nekatere druge komponente prodajne cene, s čimer mislim energetske in delovne stopnje, vplivale na nedavna povečanja cen živil v Evropski uniji. Treba je opozoriti, da ta povečanja cen niso nujno povezana s pomanjkljivo uporabo pravil o konkurenci. Kot poslanec ve, je glavni cilj konkurenčne politike ES boljše delovanje trgov v korist potrošnikov v EU.

Kot je omenjeno v več odgovorih na nedavna parlamentarna vprašanja, Komisija skupaj z nacionalnimi organi za konkurenco, ki sestavljajo evropsko mrežo za konkurenco, spremlja trge, da se preprečijo in kaznujejo izkrivljanja konkurence, ki lahko škodijo potrošnikom. Komisija ukrepa le, ko je v boljšem položaju za ukrepanje kot nacionalni organi za konkurenco. Najprej ukrepajo oni, če pa tega ne morejo, vskočimo mi. Ker so vprašanja, povezana z maloprodajnim sektorjem, pogosto državnega obsega, jih lahko države članice upravičeno obravnavajo.

Komisija želi ponovno poudariti, da bo nemudoma ukrepala, če bo potrjena kakršna koli kršitev pravil o konkurenci, ki se bo podprla s pravnimi in gospodarskimi dokazi. Seveda je treba upoštevati vse ustrezne dejavnike, ki vplivajo na te trge, zato bo Komisija še naprej spremljala porabniške cene, koncentracijo na maloprodajnem trgu in vse obtožbe protikonkurenčnega ravnanja. Po mnenju Komisije je spremljanje trga zelo pomembna naloga. V okviru revizije enotnega trga bo Komisija analizirala možne razloge za napake v zagotavljanju maloprodajnih storitev s stališča potrošnikov in ponudnikov storitev. V letnem poročilu pregleda stanja potrošniških trgov se spremljajo tudi ravni porabniških cen in razlike med njimi v državah članicah. Kot veste, je bila prva izdaja pregleda stanja objavljena na začetku leta 2008, te objave pa se bodo vrstile vsako leto.

Cene so ene od glavnih kazalcev pregleda. Vzrok za nekatere razlike v cenah, zlasti v primeru blaga in storitev, s katerimi se ne trguje, so lahko razlike v prihodku med državami članicami. Vendar lahko zelo velike razlike med državami članicami izražajo potrebo po nadaljnjem pregledu. Poleg tega se bo Komisija dotaknila vprašanja tržne moči v trgovinskem sektorju v okviru skupine na visoki ravni o konkurenčnosti kmetijsko-živilske industrije. To pobudo bo uvedla Komisija, da se analizira živilska industrija, ki se je v zadnjih letih soočila z novimi tveganji in izzivi, ki so ogrozili konkurenčnost sektorja.

Komisija bo v prihodnjih tednih tudi uradno sporočila odgovor na pisno izjavo Evropskega parlamenta o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov v EU. Odgovor Komisije bo med drugim zagotovil nekatere obrazložitve glede vprašanj, povezanih z močjo kupca.

  Giovanna Corda (PSE). – (FR) Kot veste, so se danes zjutraj v Kehlu sestali francoski in nemški ministri za potrošnike, da bi razpravljali o razlikah v cenah med državama. Te razlike so lahko do 30 % za nekatere proizvode z veliko porabo.

Med obravnavanimi vzroki so omenili razlike v strukturah trgovanja na drobno in zlasti nepopolno konkurenco v nekaterih državah. Prodaja prek interneta potrošnikom omogoča izkoriščanje teh razlik, tako da kupujejo v najugodnejših državah. Vendar naročanje prek interneta včasih povzroča težave. Francozi na primer ne morejo kupovati prek nekaterih nemških spletnih strani.

Ali nameravate sprejeti ustrezne ukrepe, da bo evropski notranji trg končno resnično na voljo državljanom?

  Neelie Kroes, komisarka. − Popolnoma se zavedam pomena vašega vprašanja in uresničitve enotnega trga. Lahko ste prepričani, da bo Komisija naredila vse, kar je v njeni moči, za uresničitev enotnega trga tudi na maloprodajnem področju.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Na podlagi vašega poročila vem, da generalni direktorat za konkurenco sodeluje z organi za konkurenco v državah članicah. Vendar državljani opažamo sklepanje nekakšnih sporazumov, zaradi katerih se v vseh državah hkrati večajo cene, kljub temu pa organi za konkurenco ne odkrijejo nobenih kršitev. Kako bi to ocenili na podlagi svojih izkušenj – ali gre za premajhno usposobljenost držav članic ali za zlorabo?

  Neelie Kroes, komisarka. − Zaenkrat je odgovor jasen „ne“, vendar se zavedamo, da je potrebna naša pozornost, in ne samo naša, v smislu spremljanja dogajanja. Vprašanje smo vključili v program evropske mreže za konkurenco, hkrati pa zbiramo informacije vseh držav članic, ki imajo izkušnje s tem – nekatere izvajajo preiskave, druge analize, tretje pa poskušajo preprosto ugotoviti, kaj je narobe na maloprodajnem področju. Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Belgija – vsaka drugače pristopa k današnjim razmeram.

Zaenkrat še ni razloga za govorjenje o kartelu. Zagotavljam vam, da bomo ukrepali takoj, ko se dokaže obstoj kartela, vendar menim, da razmere niso tako slabe, ker so nacionalni organi za konkurenco dejavni in spremljajo vsa dogajanja v tem sektorju.

  Predsednik. − Na vprašanji 35 in 39 bo podan pisni odgovor.

Vprašanje št. 44 predložil Bernd Posselt (H-0286/08)

Zadeva: Pristopna pogajanja s Hrvaško

Ali se lahko po mnenju Komisije pristopna pogajanja s Hrvaško zaključijo do konca leta? Kakšen je natančen časovni razpored za preostanek leta?

Vprašanje št. 45 predložil Brian Crowley (H-0308/08)

Zadeva: Napredovanje Hrvaške v zvezi s pristopom k Evropski uniji

Ali lahko Evropska komisija opiše stanje v zvezi s prijavo Hrvaške za pristop k Evropski uniji?

Vprašanje št. 46 predložil Michl Ebner (H-0315/08)

Zadeva: Zaključek pristopnih pogajanj s Hrvaško

Od začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško je država že dosegla znaten napredek, pri čemer je bilo odprtih več pogajalskih poglavij, in je na dobri poti k izpolnjevanju meril za odprtje in zaključek dodatnih poglavij. Pozitiven razvoj dogodkov je prisoten predvsem na področju usklajevanja zakonodaje Hrvaške s standardi EU, varstva manjšin in prizadevanj za sodno reformo. Poleg tega je Hrvaška z nedavno odločitvijo, da ne bo uvedla zaščitne ekološko-ribolovne cone omogočila še hitrejše napredovanje pristopnih pogajanj. Ta pozitiven razvoj dogodkov je vključen v poročilo Parlamenta o napredku Hrvaške v letu 2007, katerega odstavka 31 in 32 pozivata k okrepljeni podpori Hrvaške s strani EU, zlasti Komisije.

Kako bo Komisija povečala podporo, ki jo zagotavlja? Ali bo Komisija jeseni 2008 predložila začasen časovni razpored za zaključek pristopnih pogajanj v letu 2009, če bo Hrvaška izpolnjevala zadevna merila?

  Olli Rehn, komisar. − Gospa predsednica, gospod Posselt, gospod Crowley in gospod Ebner so predložili vprašanje o stanju pristopnih pogajanj s Hrvaško in lahko odgovorim vsem skupaj.

Pogajanja s Hrvaško na splošno dobro napredujejo. Do zdaj so se začela pogajanja v zvezi z 18 poglavji od 35 in dve smo že zaključili. Določenih je bilo 11 sklopov začetnih meril uspešnosti. Komisija je ocenila, da so merila uspešnosti izpolnjena v sedmih od teh 11 primerov. V teh primerih države članice zdaj v Svetu razpravljajo o naših priporočilih ali pa se pripravljajo pogajalska stališča. V ostalih poglavjih, kot sta konkurenčna politika in javno naročanje, je začetna merila uspešnosti že določila Unija v prvi polovici leta 2006, tj. pred dvema letoma. Vendar Hrvaška le počasi sprejema ukrepe za izpolnjevanje teh začetnih meril uspešnosti.

Hrvaška si še vedno prizadeva za izpolnitev začetnih meril uspešnosti v zvezi s poglavjem o sodstvu in temeljnih pravicah, ki vključuje veliko zapletenih izzivov na področjih, kot so reforma sodstva, boj proti korupciji in vračanje beguncev.

Čeprav je bila Hrvaška precej uspešna pri usklajevanju s ključnimi 16 poglavji, za katera so določena zaključna merila uspešnosti, Hrvaška zaenkrat ni naredila dovolj za izpolnjevanje vseh zaključnih meril uspešnosti v katerem koli od teh 16 poglavij. Ob upoštevanju preostalih pogojev, ki jih mora Hrvaška še izpolniti, je nerealno predvidevati, da se lahko pristopna pogajanja zaključijo v letu 2008. Kljub temu je Hrvaška na splošno dosegla velik napredek, zato je lahko leto 2008 odločilno leto za pristopna pogajanja Hrvaške z EU. Če bo Hrvaška izpolnila številne pogoje, bo Komisija to jesen v širitvenem paketu predložila okviren časovni razpored ali pogojni načrt za zaključek drugih tehničnih pogajanj v letu 2009.

Prvi pogoj je, da Hrvaška vsa začetna merila uspešnosti izpolni do junija letos, tj. do naslednjega meseca. Drugič, Hrvaška mora izpolnjevati vse pravne obveznosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in mora še naprej izpolnjevati tudi splošne pogoje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. In tretjič, Hrvaška mora nujno izboljšati upravljanje finančne pomoči EU v okviru programov PHARE in IPA.

Predsednik Komisije bo Hrvaški še naprej zagotavljal znatno finančno in tehnično pomoč, da bo lahko izpolnila zahteve za članstvo v EU. Ko bo Hrvaška dosegla ustrezen napredek pri izpolnjevanju začetnih ali zaključnih meril uspešnosti, bo Komisija pravočasno pripravila in predložila državam članicam potrebna priporočila glede stališč, ki se bodo zavzela na medvladni konferenci. Na kratko, hitrost napredovanja Hrvaške k članstvu v Evropski uniji bo določala njena sposobnost, da izpolni vse potrebne pogoje. Tako lahko delamo in napredujemo na podlagi lastnih zaslug Hrvaške.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, poznate moje stališče – če bi obstajala pravica, bi Hrvaška že davno postala članica.

Vendar nisem tu, da bi izražal svoje osebno mnenje, ampak mnenje tega parlamenta. Parlament je dejal, da se morajo pogajanja zaključiti najpozneje do leta 2009. Skupni parlamentarni odbor je pred nekaj tedni na srečanju na Hrvaškem dejal, da je treba vsa poglavja odpreti v času slovenskega predsedovanja in jih zaključiti v času francoskega ali najpozneje češkega predsedovanja. Ali je po mnenju Komisije ta časovni razpored realen in kakšni so njeni ukrepi za pospešitev pogajanj?

  Brian Crowley (UEN). – Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarju za njegov odgovor.

Izpostavljam dve točki. Prvič, v zvezi s poglavjem o sodstvu in temeljnih pravicah, kjer se zdi, da je pri pogajanjih veliko težav: kako lahko najučinkoviteje pomagamo Hrvaški pri napredku v zvezi s tem?

Drugič, v zvezi z razporeditvijo sredstev iz programa PHARE in upravljanjem teh sredstev: katere so največje nevarnosti, ki jih mora premagati hrvaški sistem finančnega upravljanja?

Tretjič, v zvezi s tem, kar je dejal kolega Bernd Posselt, smo mislili, da je bilo dogovorjeno, da se bodo stvari zaključile zelo hitro. Če je še 17 pogajalskih poglavij, ki jih je treba odpreti, kako lahko nadaljujemo z želeno hitrostjo?

  Olli Rehn, komisar. − Hvala za ta zelo primerna in pomembna nadaljnja vprašanja. Komisija sodeluje s Hrvaško, tako kot bi s katero koli drugo državo kandidatko, in sicer upoštevamo pogajalski okvir, ki so ga soglasno sprejeli Svet in države članice.

Naša naloga in odgovornost je, da spremljamo napredek pri izpolnjevanju meril uspešnosti na podlagi naše precej nove primerjalne metodologije, ki je bila oblikovana in sprejeta konec leta 2006, ob odločni podpori Parlamenta, za izboljšanje kakovosti pristopnega procesa EU. To pomeni, da država dokaže, da je pri zadevnih vprašanjih ustrezno napredovala, ko lahko odpre merilo uspešnosti in isto merilo tudi zaključi.

Navedel bom konkreten primer: ladjedelništvo na Hrvaškem. Od Hrvaške pričakujemo, da bo predložila konkretno strategijo prestrukturiranja za celoten sektor, tudi za vse posamezne zadevne ladjedelnice v tem sektorju.

Nedavno sta se srečala namestnik predsednika hrvaške vlade in kolega Neelie Kroes, evropski komisar za konkurenco, da bi natančno pregledala razmere v zvezi s tem. Še vedno čakamo na nekoliko prepričljivejša prizadevanja hrvaških organov, da pokažejo, da bo Hrvaška lahko ustrezno prestrukturirala svoje ladjedelništvo, tako da bomo lahko napredovali na področju konkurenčne politike, na katerem je državna pomoč zelo pomembno merilo uspešnosti.

To dokazuje, da je izpolnjevanje meril uspešnosti resnično odvisno od hrvaške vlade in organov. Vedno smo se zavedali, da so nekatera merila večji izziv kot druga, in Komisija je spodbujala Hrvaško, da si prizadeva za izpolnjevanje teh zahtevnih meril uspešnosti, zlasti na področju reforme sodstva, ki jo je omenil gospod Crowley, in na področju, ki sem ga omenil jaz, tj. ladjedelništvo.

V zvezi z reformo sodstva, Hrvaški v okviru dela predpristopnega instrumenta o vzpostavljanju institucij zagotavljamo pravno in tehnično pomoč. Spodbujamo tesno medinstitucionalno sodelovanje ter Hrvaški seveda zagotavljamo lastno strokovno znanje in izkušnje. Države članice izvajajo tudi medsebojne preglede, ki so pomembni za primerjavo, ali Hrvaška na tem področju uspešno napreduje ali ne.

Pri pogajanjih smo torej na splošno uspešni. Hitrost pogajanj je odvisna predvsem od hitrosti teh ključnih reform, da bo Hrvaška izpolnila najprej začetna in nato zaključna merila uspešnosti.

  Predsednica. − Vprašanje št. 47 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0295/08)

Zadeva: Napredek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v zvezi s pristopom k Evropski uniji

Na tiskovni konferenci, ki je potekala na vrhu Nata v Bruslju 5. marca 2008, je komisar Rehn, odgovoren za širitev, dejal, da bo neuspeh Grčije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri sklepanju sporazuma glede imena slednje negativno vplival na pristop Nekdanje jugoslovanske republike k Evropski uniji. EU želi spodbuditi nadaljevanje pogajanj pod okriljem ZN, da bi se v bližnji prihodnosti našla sporazumna rešitev za vprašanje imena. Katere ukrepe bo torej sprejela Komisija za olajšanje nadaljevanja pogajanj in iskanje sporazumne rešitve?

  Olli Rehn, komisar. − Gospa predsednica, naj pojasnim, da se 5. marca nisem udeležil vrha Nata. Morda sem nameraval, vendar se nisem udeležil tega vrha Nata, kot je pomotoma navedeno v vprašanju. Namesto tega sem se udeležil zasedanja Komisije – našega tedenskega zasedanja – na katerem smo sprejeli sporočilo Komisije „Zahodni Balkan: krepitev evropske perspektive“.

Nato sem na tiskovni konferenci podal izjavo v zvezi s tem vprašanjem, ki jo navaja poslanec. V tem kontekstu sem na tiskovni konferenci opozoril, da se temu vprašanju namenja veliko politične energije. Voditelje obeh držav sem spodbudil k iskanju rešitve, sprejemljive za obe strani. To sem storil javno in zasebno.

V odgovoru na vprašanje sem pojasnil, da odločitve o pristopnem procesu EU države članice sprejemajo soglasno. V zvezi s tem sem izrazil zaskrbljenost, da lahko nerazrešitev glavnega vprašanja negativno vpliva na pristopni proces države.

Zagotavljam vam, da bo Komisija še naprej pozivala strani h konstruktivnemu sodelovanju za rešitev tega vprašanja. Vendar Komisija nima pooblastil za takšne ukrepe, zato se morajo prizadevanja nadaljevati pod okriljem Združenih narodov v okviru dveh pomembnih resolucij Varnostnega sveta ZN iz leta 1993.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, hvala za vaš odgovor, ki potrjuje vašo izjavo v Bruslju. Zahvalil sem se vam tudi v vprašanju z dne 5. marca na tiskovni konferenci v zvezi s tem vprašanjem.

Ob upoštevanju, da je Evropski parlament v resoluciji o možnostih pristopa Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije nedavno priznal potrebo po pospešitvi pogajanj za opredelitev splošno sprejete rešitve, naj vas vprašam: ali nameravate skupaj s Parlamentom in na podlagi svojih pooblastil sprejeti kakršne koli ukrepe pred oblikovanjem vašega poročila jeseni?

  Olli Rehn, komisar. − Obe zadevni državi še naprej spodbujamo k iskanju rešitve te dolgotrajne, po moje preveč dolgotrajne težave. Popolnoma zaupamo v posrednika Združenih narodov, gospoda Nimitza, ki ima jasno nalogo olajšati pogovore med stranema v okviru dveh ključnih resolucij Varnostnega sveta ZN iz leta 1993. Zato Komisija ne more igrati vloge posrednika. Nimamo nobenih pooblastil in pristojnosti, vendar obe strani spodbujamo h konstruktivnemu pristopu, sodelovanju in končni opredelitvi rešitve tega vprašanja.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, Komisija ima odgovornost kot varuh pogodb. Začasni sporazum navaja, da dvostranska vprašanja ne smejo postati ovira za pristop. Zanima me, ali lahko to potrdite in ali ste opazili kakršna koli prizadevanja makedonske vlade za rešitev vprašanj ter ali je po vašem mnenju Makedonija v zadnjih mesecih napredovala.

  Olli Rehn, komisar. − Strinjam se z vami, da je država v zadnjih šestih mesecih precej napredovala v smislu nekaterih ključnih reform, kot sta reforma sodstva in reforma javne uprave, ter izvajanja zakonodaje o policiji.

V sporočilu iz marca smo dejansko določili osem meril uspešnosti, ki temeljijo na ključnih merilih, ključnih prednostnih nalogah partnerstva za pristop, ki izražajo nujne reforme, za katere pričakujemo, da jih bo lahko Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izvedla in tako dovolj napredovala, da bomo lahko v jesenskem poročilu predložili priporočilo o začetku pristopnih pogajanj.

To bo odvisno od konkretnih rezultatov dela v zvezi z reformami, kar bomo seveda vključili v poročilo o napredku, ki je zdaj v pripravi.

Rad bi opozoril, da Svet za začetek pristopnih pogajanj in sprejetje priporočila Komisije zahteva soglasje vseh držav članic EU, zato moramo to upoštevati kot politično realnost, čeprav to obravnavamo kot dvostransko vprašanje.

Naše priporočilo pa je odvisno zgolj od napredka Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri izvajanju reform v praksi.

  Predsednica. − Vprašanje št. 48 predložil Philip Claeys (H-0298/08)

Zadeva: Evropska sredstva za turško vojsko na Cipru

Mediji trdijo, da je EU turški vojski zagotovila sredstva v višini 13 milijonov EUR.

Ali lahko Komisija potrdi, da se turška vojska dejansko financira z evropskimi sredstvi? Če se, kateri skladi in projekti so vključeni ter koliko časa? Kolikšna je skupna vsota sredstev, ki jih je prejela turška vojska? Kdo je prevzel pobudo za odobritev tega financiranja? Ali namerava Komisija v prihodnje nadaljevati s financiranjem turške vojske?

  Olli Rehn, komisar. − Z veseljem odgovarjam na to vprašanje, ker bom zelo kratek. Evropska unija turški vojski na Cipru ne zagotavlja nobenih sredstev, kot predvideva naslov vprašanja poslanca.

Evropska unija v okviru predpristopnega programa IPA zagotavlja podporo turškemu projektu „Civilno usposabljanje nabornikov“, ki se dejansko izvaja v Turčiji in ne na Cipru. Namen tega projekta je v okviru turških oboroženih sil nabornike, ki služijo vojaški rok, izobraziti o vprašanjih človekovih pravic, enakosti med spoloma, pravic žensk, otrokovih pravic, varstva okolja, splošnega zdravstvenega varstva in boja proti zasvojenosti z drogami, kar so po mojem mnenju hvale vredni razlogi, v katere je usmerjen ta turški program „Civilno usposabljanje nabornikov“.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Komisarju se zahvaljujem za odgovor, vendar imam v zvezi s tem dve kratki vprašanji. Prvič, kako Komisija pojasnjuje poročanje o takšnih zadevah v medijih? Ta informacija je prišla iz medijev in mislim da je bila objavljena v turško-ciprski publikaciji.

Drugič, kako lahko Komisija zagotovi, da turške sile na Cipru nikakor ne prejemajo dela sredstev, torej da se ta sredstva uporabljajo samo za predvideni namen?

  Olli Rehn, komisar. − Zelo pomembno je, da razrešimo mite z dejstvi, nesporazume pa s konkretnimi in objektivnimi dejanskimi informacijami. Zato sem poslancu zelo hvaležen za to vprašanje.

S tem ko sem pravkar odgovoril na vaše vprašanje, sem prepričan, da lahko zdaj dejansko zagotovimo dejstva, ki bodo odpravila te nesporazume v medijih, ki jih je omenil gospod Claeys.

Kot sem dejal, ta projekt poteka v Turčiji in ga izvajajo turške oborožene sile in to bi moralo pojasniti vprašanje poslanca v zvezi z vprašanjem, kje se ta projekt in program izvaja.

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Predsednik. − S tem se končuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.55 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDNIK: Gospod ONESTA
Podpredsednik

16. Sporočila predsedstva: glej zapisnik

17. Sestava političnih skupin: glej zapisnik

18. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

19. Mobilne satelitske storitve (MSS) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0077/2008) gospe Hall v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (KOM(2007)0480 – C6-0257/2007 – 2007/0174(COD)).

  Viviane Reding, komisarka. − Gospod predsednik, najprej se moram zahvaliti Parlamentu, ker je obravnaval predlog Komisije kot nujno vprašanje, pri čemer se zavedam, da to ni bilo enostavno. Parlament je v ta namen naredil več kot nemogoče in bil pri tem uspešen.

Mobilne satelitske storitve so sektor z velikimi možnostmi za Evropo, katerega uporabe vključujejo od visokohitrostnega internetnega dostopa in mobilne radiodifuzije do nujnih storitev.

Zaradi razvoja konkurenčnega notranjega trga za mobilne satelitske storitve bodo nastale pomembne ekonomije obsega in učinkovitejša uporaba spektra, vse to pa v korist podjetij in potrošnikov v vsej Evropi. Da ne bi zamudili sedanje priložnosti na področju mobilnih satelitskih sistemov, pa je bistven čas.

Ta pobuda uvaja vseevropski zavezujoč postopek izbire posebnih upravljavcev satelitov in je z več vidikov dejansko zelo inovativna. Zato sem zelo hvaležna za prizadevanja poročevalke gospe Hall in prizadevanja vseh ostalih kolegov v Evropskem parlamentu pri spodbujanju soglasja v Parlamentu in Svetu v kratkem času, ki nam je še ostal.

Namen številnih predlogov sprememb v poročilu je, da se v zakonodajni sklep vključijo podrobnosti, ki naj bi se po prvotnem načrtu obravnavale med izvajanjem postopka izbire. Te vključujejo podroben opis meril za izbor, ustrezno tehtanje teh meril, trajanje odobritev, ki jih bodo podelili pristojni nacionalni organi, itd.

Običajno takšne podrobnosti niso vključene v zakonodajna besedila. Vendar je Komisija pripravljena sprejeti te predloge sprememb Parlamenta. Ti predlogi sprememb bodo dejansko prispevali k stopnji preglednosti, ki je celo večja od tiste v predlogu, poleg tega pa so glavni elementi predloga, zlasti konkurenčna narava izbirnega mehanizma, osnovna struktura izbirnega postopka ter glavni mejniki in merila za izbor, ostali večinoma nespremenjeni.

Kljub tem dodatnim podrobnostim sta Parlament in Svet pozvala k posebnim postopkom komitologije za več korakov v izvajanju programa za izbor.

Moram reči, da so ti postopki, ki so lahko regulativni ali s pregledom, manj prilagodljivi in zahtevajo veliko več časa, kot tisti, ki jih je predlagala Komisija. Čeprav je Komisija pripravljena pokazati prilagodljivost in sprejeti te predloge sprememb, je treba tudi pojasniti, da lahko to vpliva na splošen časovni okvir izbirnega postopka. To je pomembno, zato resnično pozivam vse strani, udeležene v izvajanju, da pokažejo prilagodljivost v praktičnih ureditvah, ki bodo potrebne za čimprejšnji uspešen zaključek izbora upravljavcev satelitov.

V tem smislu tudi pozivam Svet, da si z vsemi sredstvi prizadeva za dokončno sklenitev sporazuma pred junijskim zasedanjem sveta TELCO, da se bo lahko sprejel sklep. Zavedam se torej, da imajo zdaj naši pravni strokovnjaki v Komisiji, Parlamentu in predvsem v Svetu veliko dela.

Za zaključek, Komisija lahko podpre predloge sprememb, ki jih je predložila gospa Hall. Ustrezajo kompromisnemu besedilu slovenskega predsedstva in pripravljajo podlago za sprejetje sporazuma na prvi obravnavi.

Prepričana sem, da bo ta premišljena kompromisna rešitev prejela široko podporo Parlamenta.

  Fiona Hall, poročevalka. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri sprejemanju sklepa o MSS. Tega ne govorim samo iz vljudnosti, ampak ker je bil sklep na plenarno zasedanje ta teden predložen kot sporazum s prve obravnave, po zaslugi velike podpore kolegov iz Parlamenta in zaradi pomoči Komisije pri zagotavljanju dodatnega besedila. Toplo se zahvaljujem tudi slovenskemu predsedstvu, ki si je skupaj s Parlamentom odločno prizadevalo za zgodnjo sklenitev sporazuma v dobro evropske konkurenčnosti.

Države članice so se februarja 2007 dogovorile, da dajo radijske frekvence na območju 2 GHz na voljo za usklajen pristop k mobilnim satelitskim storitvam, da se preprečita posredovanje in razdrobljenost notranjega trga ter omogoči globalna konkurenčnost evropske tehnologije MSS. Namen današnjega sklepa o MSS je izbrati in odobriti upravljavce teh vseevropskih mobilnih satelitskih storitev.

V razpravi in pogajanjih o tem sklepu so bile razlike, ki jih je bilo treba premagati, prej institucionalne in geografske kot pa strankarsko-politične. Poslanci Evropskega parlamenta so bili namreč zaskrbljeni, da je osnutek predloga Komisije vključeval elemente izbirnega postopka in postopka odobritve, ki so bili politične in ne zgolj tehnične narave, ter da zato ni bilo primerno uporabiti komitologijo za odločanje o podrobnostih. Poslanci Evropskega parlamenta in ministri iz držav članic na obrobju EU so bili zlasti zaskrbljeni, da bodo merila za izbor morda dajala prednost upravljavcem, ki lahko opravljajo le storitve, ki zajemajo osrednjo Evropo.

Poslanci so bili zaskrbljeni tudi glede tega, da merila za izbor morda ne bodo izražala pogosto izrečene zavezanosti Parlamenta storitvam javnega interesa ter vključevanju podeželskih in manj razvitih regij. Te težave so se rešile tako, da so se v besedilo uvedli podrobni in pregledni deli o pozornosti, ki se bo namenila geografski pokritosti, javni varnosti in storitvam zaščite ter sklopu storitev, ki se zagotavljajo potrošnikom na podeželskih in oddaljenih območjih.

Zlasti pomemben je bil kompromis, sklenjen pred glasovanjem v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, ki določa, da se morajo vsi kandidati zavezati storitvam, ki vključujejo vsaj 50 % prebivalstva in vsaj 60 % skupnih zemljišč posamezne države članice. Ker to ne vključuje 100 % pokritja, ki bi bilo nekaterim kolegom ljubše, menim, da je to realen kompromis, če upoštevamo tehnične in gospodarske omejitve, s katerimi se sooča industrija. Poleg tega države članice ohranijo pravico do uporabe spektra za druge namene, ki ne spadajo na področje mobilnih satelitskih storitev, in države članice lahko v času velikih nesreč uvedejo izredno uporabo storitev mobilnih satelitskih sistemov.

Za konec, menim, da smo sklenili zelo dober in hiter sporazum, ki bo koristil državljanom in industriji. Verjamem, da se lahko končni podpisi obravnavajo junija, da se prvi razpis za prijavo omogoči že pred poletjem, in upam, da si bodo države članice in Komisija, ko se naslednjič odločijo za vseevropsko storitev na posebni frekvenci, sklep o MSS vzele za zgled, kako se z vključitvijo Parlamenta v določanje podrobnosti besedila hitro sklene sporazum.

  Ruth Hieronymi, pripravljavka mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (DE) Gospod predsednik, tudi sama se zahvaljujem gospe Hall za zelo ambiciozno prizadevanje pri pravočasni pripravi tega zahtevnega poročila. Uspelo ji je.

Poročilo je bilo zahtevno, ker je bilo treba oblikovati pravila za posebne evropske mobilne satelitske storitve še pred revizijo telekomunikacijskega svežnja. Po zaslugi Parlamenta in zlasti poročevalke smo uspeli poiskati načine, ki so omogočili tako predhodno odločbo, ki še vedno omogoča zadostno raven preglednosti in dejansko povezuje izredne sklepe z izrednimi okoliščinami.

To me veseli, zato v imenu odbora za kulturo in izobraževanje lahko povem, da podpiramo dosežen rezultat, ker vključuje tri točke, ki so nam v odboru pomembne: prvič, sklep spoštuje pristojnosti držav članic v zvezi z dodeljevanjem frekvenc. Drugič, sklep je povezan tudi z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in tretjič, to bo okrepilo pluralnost medijev in kulturno raznolikost v teh storitvah.

Zdaj lahko le upamo in to si želimo, da je to delo vredno truda ter da bomo zares pridobili vseevropske mobilne satelitske storitve, kot navaja ta sklep.

  Jean-Pierre Audy, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej čestitam kolegici gospe Hall, poročevalki v tej zapleteni zadevi za njeno pripravljenost sodelovati s poročevalci iz političnih skupin. K temu dodajam izvrstno kolegico gospo Niebler, predsednico odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki odlično opravlja svoje delo.

Predlagan kompromis je zadovoljiv. Ta kompromis je posledica dolgotrajnih razprav, ki smo jih imeli s slovenskim predsedovanje, ki mu čestitam za kakovost njegovega dela, in nam bodo omogočile sporazum ob prvi obravnavi, da se lahko hitro zagotovi mobilne satelitske storitve.

Ta zadeva pomeni velik uspeh za Evropo, bravo, gospa komisarka, ker bodo v prihodnosti sistemi oskrbe z mobilnimi satelitskimi storitvami, kot so prenos podatkov pri visokih hitrostih ali mobilna televizija, izbrani na evropski ravni. To je dokaz učinkovitosti, boljšega gospodarstva in prednostnih nalog Skupnosti.

Zavedamo se kompromisa. Na tem področju smo naredili veliko, strinjam se z dejstvom, da je Komisija sprejela izboljšanje v storitvah za državljane, ker bo vsak sistem že v začetku moral pokriti 60 % ozemlja Unije, največ sedem let po začetku izvajanja teh storitev pa celotno ozemlje. Veseli me, da je bilo glavno merilo za zahtevano pokrivanje ozemlje in ne le prebivalstvo, kar pomeni, da bodo storitve zagotovljene tudi na naših podeželskih in odročnih območjih. Ker tudi sam prihajam s podeželske regije mi je to vprašanje zelo blizu, saj je moja regija v primerjavi z mestnimi območji šele zelo pozno začela izkoriščati tehnološke infrastrukture, to je tudi vprašanje enakih priložnosti za državljane ne glede na to, kjer na ozemlju Evropske unije živijo.

Po sprejetju besedila v Parlamentu in njegovi potrditvi v Svetu Komisijo pozivam, da si prizadeva za uvedbo mobilnih satelitskih storitev po razumnih cenah, ki jih je treba nadzorovati. Te storitve predstavljajo velik finančen in tehnološki izziv, vendar so priložnost, da Evropa pridobi napreden sektor v smislu satelitskih storitev.

Končno upam, da bosta pogum in odličnost našim evropskim proizvajalcem omogočila sprejemanje tega političnega kompromisa ter znova dokazala njihovo veliko zmožnost za tehnološko prilagajanje.

  Catherine Trautmann , v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, končno smo pričakali večer glasovanja v Parlamentu o frekvenčnem pasu S (obseg 2 do 4 MHz), ki ga navdušeno pričakujejo upravljavci in večina držav članic. Ugotavljamo, da so te frekvence pomembne, do zdaj se jih ni uporabljalo, šele zdaj se začenjajo priznavati njihove zmožnosti za prenos mobilne televizije, podatkov ali nujnih storitev, h katerim se je zavezal tudi Parlament.

Res je, da metoda ne more biti optimalna. Ta nekoliko „impresionističen“ pristop, v katerem se je postopoma oblikoval načrt za frekvence, se je izkazal za nekoliko omejenega. Te omejitve bomo odpravili pri pregledu telekomunikacijskega regulativnega paketa. V zvezi z mobilnimi satelitskimi storitvami končni rezultat dejansko zagotavlja ravnovesje med politično ambicijo in ekonomsko izvedljivostjo. Parlament je zlasti vztrajal pri stopnji geografske pokritosti, da bi preprečil nastanek digitalnega prepada med državami članicami in tudi znotraj njih. Preučevanje meril za to „lepotno tekmovanje“ je realen odraz zaskrbljenosti Parlamenta in evropskih državljanov, zlasti v zvezi z javnimi storitvami.

Končno, možnost zahtevanja dodelitve frekvenc do določene mere v primeru katastrofe je v skladu s sedanjimi razpravami v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), v kateri so lani ob svetovni konferenci preučili prispevek telekomunikacij k varstvu človeškega življenja.

Kot poročevalec v senci za skupino socialdemokratov moram poudariti, kako prijetno je bilo delati z gospo Hall, našo poročevalko, katere popolna odločnost je bila jasna. Prav tako moram pohvaliti slovensko predsedovanje za njegovo učinkovito prispevanje. Pri soočanju z zares težavnim vprašanjem je doživelo ognjeni krst.

Končno moram pohvaliti pripravljenost naše komisarke gospe Reding, tehnično sodelovanje med službami Komisije, sekretariatom odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter pravnimi in jezikovnimi strokovnjaki iz dveh skupnih zakonodajalcev, ki so nam omogočili kakovostno besedilo. Prav tako sem vesela, da sem imela priložnost predsedovati dvema tristranskima dialogoma, ki sta omogočila razjasnitev točk, o katerih bomo razpravljali in jih rešili.

Parlament je bil spravljiv v dokončnem sporazumu s Svetom glede na kratek časovni okvir v zvezi s satelitskim programiranjem ter gospodarskim in industrijskim tveganjem. Finančna naložba v zvezi s tem je velika in tvegana, zato vsi želimo, da uspe. Zato končujem s pozivom predsedstvu in Komisiji, da spoštujeta časovni okvir za sprejetje besedila in objavita poziv za kandidate še pred poletjem.

  Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospa komisarka, Evropska unija je zdaj ena od ključnih partnerjev pri prostorskih zadevah. Ambiciozen načrt za uvedbo satelitskega sistema za navigacijski satelitski sistem Galileo je zadosten dokaz za to. Vsi satelitski sistemi morajo za komunikacijo uporabljati isti radijski spekter, in sicer od 1980 do 2010 MHz in od 2170 do 2200 MHz. Smiselno je, da si s to resolucijo prizadevamo za združitev drobcev predpisov posameznih držav v enoten okvir ter oblikovanje enotne operativne metodologije za dodeljevanje frekvenc za komunikacije. Za vsak satelit morajo biti frekvence enake za vse države članice EU. To bo izključilo možnost škodljivega motenja in hkrati zagotovilo enoten razvoj tega dela sektorja, tj. satelitskih komunikacij. Ob upoštevanju področja satelitskih komunikacij Evropska unija zdaj pokriva 40 % svetovnega trga, jasno je, da lahko skupna nediskriminatorna politika znatno okrepi pomembno vlogo Unije v tem sektorju.

Menimo, da bo predlagana rešitev zagotovila veliko boljši razvoj tehničnih in gospodarskih komunikacijskih elementov. Le enotna rešitev za vseh 27 držav lahko premaga obstoječe nacionalne upravne ovire. Ta sektor ponuja možnosti za kvalificirano delovno silo, zato je primerno, da ga spodbujamo. Skupina GUE/NGL v celoti podpira to resolucijo.

  Nikolaos Vakalis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku želim povedati, kako ponosen sem na delo, ki ga v Evropskem parlamentu opravljamo v zvezi s poročilom, o katerem razpravljamo.

To ne zadeva le nove tehnologije. Razpravljamo o pomembni vlogi cele vrste novih tehnoloških aplikacij, ki spodbujajo tako krepitev socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije EU ter tudi preoblikovanje njenega konvencionalnega gospodarstva v gospodarstvo, ki temelji na znanju.

Gospe in gospodje, sporočilo, ki ga danes posredujemo evropskim državljanom, je, da bomo v sedmih letih izvajanja sistemov mobilnih satelitskih storitev zagotovili satelitske in mobilne prizemne storitve za vsakega prebivalca vsake najbolj oddaljene vasi v Uniji. To pomeni zelo hitre internetne povezave, mobilno televizijo, satelitski telefon in predvsem državno varnost ter odškodnine v primeru naravnih nesreč.

V odboru za industrijo, raziskave in energetiko smo si zelo prizadevali za zagotovitev, da se iz teh storitev ne izključi nobena regija. Če bi se to zgodilo, bi se povečal digitalni prepad med velemesti in oddaljenimi regijami v vsaki državi članici ter na splošno med različnimi regijami v EU.

Končno iskreno čestitam in se zahvaljujem poročevalki gospe Hall in poročevalcem v senci za njihovo prizadevanje v Parlamentu in Svetu za zagotovitev, da se te pomembne zahteve vključi v končno zakonodajno besedilo, o katerem bomo glasovali jutri.

  Atanas Paparizov (PSE). – (BG) Gospod predsednik, čestitam poročevalki gospe Hall za njeno prizadevanje za zagotovitev, da bodo vsi državljani EU iz vseh držav članic imeli dostop do mobilnih satelitskih storitev.

Zahvaljujem se tudi Parlamentu za njegovo prizadevanje v zvezi s tem, merila za vseevropsko pokrivanje so zelo pomembna. Ostala merila bodo obravnavala tudi to, ali sistemi, ki jih ponujajo upravljavci, zagotavljajo storitve v najbolj odročnih in redko naseljenih območjih in ali ponujajo ostale storitve splošnega javnega interesa, kot sta civilna zaščita in obnova po nesrečah.

Resolucija je podlaga za oblikovanje pravih priložnosti za zasebne in poslovne uporabnike storitev v državah, kot je tudi moja, Republika Bolgarija, ki ne ležijo v središču ozemlja EU in bodo tako dobile dostop do širokopasovnega interneta, mobilnih multimedijskih aplikacij ter storitev, povezanih s civilno zaščito v primeru naravnih in industrijskih nesreč, kar pomeni tudi izboljšanje konkurenčnosti držav na obrobju Evropske unije.

  Anni Podimata (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospa komisarka, ker je radiofrekvenčni spekter javno dobro, tržne sile same po sebi ne morejo zagotoviti sveta komunikacij za vse. Potrebujemo dvostranski pristop politike in potrošniške ekonomije. Pri določanju spektra se moramo osredotočiti na njegovo socialno, kulturno in gospodarsko vrednost in ne smemo le povečevati dohodka ponudnikov mobilnih satelitskih storitev ali vlad.

Gospa komisarka, priznam, da sem bila sprva razočarana nad merili za izbiro ponudnikov mobilnih satelitskih storitev, zlasti sem bila razočarana nad pičlimi 60 % geografske pokritosti Unije glede na vseevropsko geografsko pokritost in vseevropsko določbo za mobilne satelitske storitve. V državah, kot je Grčija, ki imajo veliko gora in otokov, je težko povsod vlagati v optična omrežja, zato je določba mobilnih satelitskih storitev zelo pomembna. Z mobilnimi satelitskimi storitvami lahko zagotovimo pokritost vseh držav članic v celoti. To omogoča uspešen gospodarski razvoj v skladu s cilji reformne lizbonske pogodbe.

Zahvaljujem se poročevalki gospe Hall in poročevalki v senci iz moje skupine gospe Trautmann. Zaradi njunega prispevka in uspešnega sodelovanja s Svetom smo dosegli znatno izboljšan predlog resolucije.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, cilj sklepa Evropske komisije, ki ga ocenjuje Parlament, je predložiti usklajena načela za dostop do mobilnih satelitskih storitev v vseh državah članicah. Potrebo po rešitvah Komisije opravičujejo čezmejne značilnosti satelitskih komunikacij. Vendar ne smemo pozabiti posebne pomembnosti te resolucije, ki od nas zahteva previdnost med poznejšim postopkom. Poskrbeti moramo, da zadevne frekvence predstavljajo viden dodatek prizemnim mobilnim komunikacijskim omrežjem, predvsem v območjih, ki jih ogroža pojav, imenovan digitalni prepad. Ne smemo enostavno dovoliti prekomerne razdrobljenosti uporabe tega dela spektra, in kar je še huje, razsipavati s pričakovanimi gospodarskimi koristmi.

  Viviane Reding, komisarka. − (FR) Gospod predsednik, hvala vam, hvala Parlamentu in njegovi poročevalki, gospe Hall. Menim, da sta storila veliko dobrega za satelitski sektor, ki je gospodarski sektor, predvsem sta delala v dobro evropskih državljanov, ki bodo imeli koristi od mobilnih satelitskih storitev: telefon, internet, televizija in tudi varnostne storitve, zlasti v primeru nesreč. Tako smo pridobili storitev, ki bo zelo pomembna za našo veliko Evropo.

Medtem si bo Komisija prizadevala za čim prejšnjo objavo poziva kandidatom, pri čemer čim prej pomeni pred koncem poletja.

Zato pozivam Svet, da hitro ukrepa, da se ministri lahko do junija odločijo in bomo potem lahko vse postavili na svoje mesto ter začeli z izvajanjem sklepov v interesu naših industrij in državljanov, tj. sklepov, ki jih bomo jutri sprejeli v Evropskem parlamentu.

Zahvaljujem se vam za vzorno delo.

  Fiona Hall, poročevalka. − Gospod predsednik, zelo lepo je bilo slišati gospo komisarko, da Komisija namerava v zvezi s tem ukrepati še pred koncem poletja. To je dobra novica za državljane in industrijo.

Sicer se zahvaljujem vsem za njihove pripombe v tej razpravi in ponovno poudarjam, da to ne bi bilo mogoče, če ne bi vsi sodelujoči tako odlično sodelovali pri pogajanju v zvezi s tem sklepom.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

20. Ženske in znanost (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0165/2008) gospe Thomsen v imenu odbora za pravice žensk in enakost spolov o ženskah in znanosti (2007/2206(INI)).

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalki gospe Thomsen za njuno podporo politiki Komisije o ženskah in znanosti. Poleg tega se zahvaljujem poročevalcu odbora za industrijo, raziskave in energetiko gospodu Dovru za njegov konstruktiven pristop.

Strinjamo se z obrazložitvijo gospe Thomsen, da odprava diskriminacije na podlagi spola v znanosti napoveduje novo obdobje odličnosti za evropske raziskave in akademsko rast ter napredek na področju inovacij. Komisija se zaveda, da obstaja med ženskimi in moškimi raziskovalci resno neravnovesje. Zadnji razpoložljivi statistični podatki kažejo, da ženske predstavljajo več kot 50 % diplomantov vseh oddelkov na univerzah, medtem ko je le 15 % profesorjev žensk. Na področjih znanosti, inženirstva in tehnologije ženske diplomantke predstavljajo 34 %, ženske profesorice pa 9 %. Komisija se strinja, da je to resno zapravljanje talenta in virov ter je v nasprotju z načelom enakosti.

Evropska komisija od leta 1999 obravnava vprašanje pomanjkanja žensk v raziskavah. V petem okvirnem programu je Komisija finančno podprla študije ter projekte na področju žensk in znanosti. Prav tako Evropska komisija od leta 2003 objavlja statistiko „She Figures“, ki obravnava prisotnost žensk v evropskih raziskavah. Naslednja izdaja bo objavljena v letu 2009.

Gospa Thomsen v svojem poročilu podpira cilj vsaj 40 % žensk in 40 % moških v različnih odborih v okviru okvirnega programa. Ta nezavezujoči cilj je določen že od leta 2000 in je do zdaj dosegel dobre rezultate. Na primer, zastopanost žensk v odborih, ki ocenjujejo raziskovalno delo, se je iz 10 % v četrtem okvirnem programu povečala na 34 % v šestem okvirnem programu. To pomeni, da primerno izpostavljanje vprašanja omogoča napredek, tudi če ni zavezujočih ciljev. Dejansko bi zavezujoči cilji dolgoročno lahko postali neučinkoviti, ker pomenijo diskriminacijo proti moškim, pri čemer se večino moških in žensk ne strinja s takimi cilji.

Poročilo poudarja negativen vpliv prekinitve zaposlitve za kariere znanstvenic. V okviru evropskega raziskovalnega prostora Evropska komisija deli to zaskrbljenost in podpira sprejetje političnih ukrepov, ki bodo omogočili boljšo usklajenost poklicnega in družinskega življenja. Oblikovanje mrež med znanstvenicami lahko znatno pomaga k pritegnitvi več žensk v znanost in na ključna delovna mesta. Zato smo oblikovali evropsko platformo znanstvenic, ki služi kot katalizator in ustvarja vzornice na področju znanstvenih raziskav.

Eden od naših glavnih ciljev je povečati število žensk na ključnih raziskovalnih delovnih mestih. Ta cilj je neposredno povezan s ciljem, ki so ga leta 2005 sprejele države članice: 25 % vodilnih delovnih mest v javnih raziskovalnih organizacijah morajo zasedati ženske. Nedavno je bilo izdano poročilo o tem vprašanju z naslovom „Določanje poti: več žensk na vodilnih položajih v znanosti (Mapping the maze: getting more women to the top in research)“. To poročilo zaključi, da pregledne in pravične ocene same po sebi ne zadoščajo za večjo prisotnost žensk v mehanizmih odločanja. Potrebujemo spremembo v prevladujočem dojemanju razmer. Strokovnjaki oblikujejo predloge o tem, kako se lahko razširi in odpre obstoječo znanstveno miselnost in kulturo, vendar je zdaj izziv, kako vse to uporabiti v praksi. Ti projekti se nadaljujejo v okviru sedmega okvirnega programa; zdaj so povezani z izvajanjem evropskega raziskovalnega prostora. Konferenca, ki se bo maja 2009 odvijala v okviru češkega predsedovanja EU, bo izvedla študijo o uspehih zadnjih desetih let ter opredelila področja, na katerih je potreben dodaten trud. Prispevek Evropskega parlamenta v zvezi s tem bo neprecenljiv.

Komisija je marca 2006 sprejela časovni načrt za enakost moških in žensk (2006-2010). Ta časovni načrt predstavlja okvir za ukrepe Komisije in izraža našo zavezanost spodbujanju enakosti spolov v vseh naših notranjih in zunanjih politikah. Naše prednostne naloge so: uskladiti zasebno in poklicno življenje; spodbujati enakopravno zastopanost žensk in moških v političnih in gospodarskih organih odločanja, ter tudi v znanosti in tehnologiji; odprava spolnih stereotipov na področjih izobraževanja, usposabljanja in kulture ter na trgu dela.

  Britta Thomsen, poročevalka. − (DA) Gospod predsednik, hvala za besedo. Veseli me, da lahko danes uvrstimo ženske in raziskave na vrh dnevnega reda, ker menim, da je to ključno vprašanje za Evropo v zvezi z izpolnjevanjem lizbonske strategije. Evropa mora ustvariti več delovnih mest; oblikovati moramo boljša delovna mesta in postati močnejši na področjih raziskav in inovacij. V vsaki od teh treh nalog ženske predstavljajo ključni del rešitve. Zagotoviti moramo več žensk na delovnih mestih, več žensk na vodilnih položajih in v organih odločanja. Če želimo v Evropi v prihodnjih letih oblikovati do 700 000 delovnih mest raziskovalcev, moramo začeti tudi bolje izkoriščati naše izobražene ženske.

Na splošni ravni sem pri oblikovanju tega poročila določila dva cilja. Prvič, želela sem določiti stanje sedanjih razmer. Kakšno je razmerje žensk na področju raziskav in zakaj so razmere tako slabe? Drugič, želela sem pogledati naprej ter oblikovati rešitve in predloge za izboljšanje teh razmer. Razmere zaenkrat še niso zadovoljive. Ženske predstavljajo povprečno 35 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v javnem sektorju in 18 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Nadaljnje, čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk in pridobijo 43 % doktoratov v EU, zasedajo ženske v povprečju le 15 % vodilnih akademskih položajev. Tako lahko vidimo znatno izkrivljanje v zvezi s prisotnostjo žensk na položajih odločanja in na vodilnih položajih.

Naše nedavno ustanovljene institucije, kot je Evropski raziskovalni svet prav tako ne dosegajo meril enakopravnosti. Le 5 od 22 članov tega raziskovalnega sveta je žensk. Prav tako sem poudarila dejstvo, da je v večini evropskih držav še vedno izrazito premajhna zastopanost žensk v znanstvenih odborih – dodaten primer pomanjkanja prisotnosti žensk v organih odločanja.

Nekaj več časa bi rada namenila drugemu in mogoče zanimivejšemu delu mojega poročila, tj. rešitvam, usmerjenim v prihodnost in predlogom. Pozorno sem prisluhnila prispevkom med postopkom posvetovanja v odboru za pravice žensk in enakost spolov, ena od jasnih točk, ki so bile izpostavljene je bila, da je to predvsem zadeva oblikovanja politik na tem področju. Če bomo to težavno področje prezrli na nacionalni in institucionalni ravni, se ne bo zgodilo nič. V moje poročilo sem zato vključila zahtevo za države članice in Komisijo, da uvedejo cilj vsaj 40 % žensk v vseh postopkih izbora in ocenjevalnih komisijah. Menim, da je to bistveno. Če želimo spremeniti razmere, moramo zagotoviti večje število žensk v organih odločanja, da se prizadevanje začne pri vrhu in se oblikuje nova kultura. Prav tako sem pozvala k bolj odprtim in preglednim postopkom zaposlovanja. Glede na izkušnje so zaprti postopki zaposlovanja bolj naklonjeni moškim, ki drug drugega izpostavljajo kot najprimernejše kandidate.

Poleg tega sem v poročilu poudarila, da se ne smemo izogibati pozitivnim ukrepom, če želimo sorazmerno hitro popraviti razmere na tem področju. Končno naši podatki kažejo, da zdaj ni naravno pozitivnega napredka. Zato sem priporočila, da se zagotovi posebno financiranje za spodbujanje raziskovalk ter osredotočanje na pomembnost oblikovanja mrež in vzornic kot enostavnih pobud, ki so v državah članicah imele pozitivne rezultate. Enostavne pobude, kot je stavek, da se naj zlasti prijavijo ženske, so se prav tako izkazale za dobre.

Moje delo pri tem poročilu torej razkriva, da je ovir mnogo. Seveda so možnosti za usklajevanje življenja raziskovalca in družinskega življenja pomembne, pri čemer je treba omogočiti porodniški dopust tudi za doktorske študentke, vendar je to tudi vprašanje kulture. Kulturne ovire je seveda težje opredeliti v obliki formule, vendar se je dejansko treba, kot pri bolj konkretnih ovirah, osredotočiti na nekatera izkrivljanja. S tem končujem in se veselim vaših komentarjev tega poročila.

  Den Dover, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospod predsednik, vesel sem vsake besede, ki jo je gospod komisar nocoj izrekel in čestitam gospe Thomsen, ki je kot poročevalka opravila odlično delo v zvezi s to zelo pomembno zadevo. Veseli me, da kot desnosredinec čestitam socialdemokratki z druge strani in druge države ter ji želim dobro, ker je uravnotežila celoten pristop k temu vprašanju; poudarila je najpomembnejše elemente, ki se nanašajo na dejstvo, da dame dozorijo pred moškimi.

So inteligentnejše, bolj delavne; posvetijo se zadevam, vendar ko pristopijo k visoki izobrazbi, k začetku kariere raziskovalca, včasih popustijo. Pogosto je vzrok za to pritisk od doma, iz njihovega zasebnega življenja. Gospa Thomsen ima prav, da se v poročilu in nocoj osredotoča na to problematiko.

Poročilo vsebuje konstruktivne zamisli. Odvračam se le od določanja posebnih ciljev za odstotek žensk, ki morajo doseči določeno stopnjo ali položaj. To je preveč določevalno. Po drugi strani pa v celoti podpiram to poročilo. V čast mi je bilo oblikovati mnenje odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Zahvaljujem se poročevalcem v senci za glavno poročilo in za njihovo sodelovanje pri oblikovanju mojega mnenja. To je primer zakonodaje in poročila v Evropskem parlamentu, ki zagotavlja našo najboljšo predstavo, tj. sodelovanje in osredotočanje na potrebe raziskovalne industrije.

Prejšnji torek sem s kolegom gospodom Lambertom van Nistelrooijem iz Nizozemske obiskal Univerzo v Oxfordu. Vse znanstvenice in raziskovalke so bile ženske. To zelo podpiram.

  Predsednik. – Najlepša hvala, gospod Dover. Zahvaljujem se vam zlasti zaradi dejstva, da ste razen gospoda komisarja Dimasa edini moški, ki se je nocoj prijavil k tej razpravi. Na seznamu imam le ženske govornice.

  Edit Bauer , v imenu skupine PPE-DE. – (SK) Najlepša hvala, gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje. Čestitam gospe Thomsen v imenu poročevalke v senci skupine PPE-DE gospe Sartori in tudi v svojem imenu. Povedati želim, da je položaj v zvezi z ženskami in znanostjo primerljiv položaju žensk v politiki, čeprav so ženske na področju znanosti malo bolje zastopane. To je kljub dejstvu, da ženske predstavljajo okrog 60 % diplomantov. Znanstveni poklic zahteva veliko več kot običajno delovno mesto. Poleg tega je prisoten tudi močan tekmovalen vidik: ženske si morajo za uspeh pogosteje prizadevati bolj kot moški. Na to me je opozorila starejša kolegica ob začetku moje znanstvene kariere pred mnogimi leti.

Ali je pravilno vprašanje, zakaj so ženske tako nezadostno zastopane v znanosti, zakaj se po določenem obdobju zmanjša število mladih znanstvenic in zakaj zato posledično izgubljamo nadarjene znanstvenice? Ustvarjanje pogojev za združevanje poklicnega in družinskega življenja je za znanstvenice ključno. V tem smislu je doseganje ciljev iz Barcelone zlasti pomembno. Če naj bodo ženske uspešne znanstvenice, potem morajo biti ugodnosti, ki so jim namenjene, zanesljive, dostopne, prvovrstne, primerne značilnostim in zahtevam znanstvenega dela ter zadostno prožne.

Vendar moramo pri tem upoštevati tudi vprašanje splošne podpore znanosti in razvoju. Če se plačilo giblje med nizkim in najnižjim, potem nihče ne more od teh poklicev pričakovati, da bodo privlačni za mlade ženske ali celo mlade moške, ki si ustvarjajo družine. To je resna težava v nekaterih državah, tj. novih državah članicah, v katerih podpora znanosti in raziskavam ne predstavlja niti 1 % BDP. Na koncu bi rada povedala, da je treba te razmere rešiti s spremembo pogojev in ne z določanjem kvot.

  Zita Gurmai, v imenu skupine PSE. – (HU) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, zastopanost žensk v visokošolskem izobraževanju se je v zadnjih letih znatno povečala. Vendar to ni povzročilo izboljšanja v razmerju žensk in moških v znanostih. Število žensk v inženirstvu se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo, vendar ne za toliko, kot se je njihovo število povečalo pri drugih poklicih in znanstvenih disciplinah.

Kot posledica teh težav je veliko žensk zapustilo kariere v znanosti, to pa je nesprejemljivo in nesmiselno. Ženske v svojih poklicih težje napredujejo. To je zlasti očitno pri plačilu. Ženske so v znanstvenih institucijah slabše zastopane. Raziskovalke so prisiljene izbirati med kariero in družino. Začasne prekinitve ženskih znanstvenih karier zaradi družinskih razlogov otežujejo napredovanje žensk. Preučiti je treba metode za oblikovanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter pri tem uporabiti najboljšo prakso.

Poleg tega lizbonska strategija zahteva tudi uporabo načel enakopravnosti med spoloma na področju raziskav in razvoja. Sprejeti moramo učinkovitejše ukrepe na vseh področjih znanosti ter uvesti preglednejše postopke zaposlovanja in pogoje za napredovanje. Zagotoviti moramo enakopravnost med spoloma na področju univerzitetnih in ne-univerzitetnih raziskav ter v upravnih organih teh institucij.

Poročilo je odlično in priporočam njegovo sprejetje. Prav tako čestitam moji kolegici gospe Britti Thomsen, ki je kot raziskovalka to področje natančno preučila. Za to se ji zahvaljujem.

  Siiri Oviir , v imenu skupine ALDE. – (ET) Gospod komisar, gospod predsednik, gospe in gospodje, življenje v današnjem svetu je vedno bolj povezano z znanostjo in tehnologijo prek novih ali izboljšanih proizvodov, storitev ter tehnološkega napredka. Evropske znanstvenice nedvomno prispevajo k temu procesu.

Povedano je že bilo, da je na univerzah več študentk kot študentov; prav tako to drži za magistrske in doktorske študije. Vendar je sedemkrat manj žensk kot moških na najvišjih položajih znanstvenih in izobraževalnih institucij: povprečje znaša 15 %. Zakaj je tako? V znanstvenem svetu že od nekdaj prevladujejo predvsem moški. To dejstvo se je do zdaj opravičevalo s tem, da se resnično znanje pridobi z natančno uporabo objektivnih metod in logičnih razprav, kar je za moške lažje kot za ženske.

Razlog, da moški tudi danes prevladujejo v znanstvenih organih temelji predvsem na dejstvu, da si znanstveno mišljenje prisvaja moškost in ne zaradi zgornje utemeljitve. Akademska znanost je pokazala, da je enačenje objektivnosti z moškostjo mit. Vendar je današnja realnost, da ta mit nedvomno vpliva na razporeditev zaposlitve in proces odločanja, povezan s financiranjem znanstvenih raziskav.

To podcenjevanje mediji še dodatno spodbujajo s tem, da ženske prikazujejo kot enodimenzionalne in pristranske. Ženske so v medijih pogosto prikazane na tradicionalen način, v glavnem kot članice ženskih skupin in ne strokovnjakinje na svojih področjih. Hkrati smo naredili malo za spremembo teh razmer in povečanje priložnosti žensk za boljšo zaposlitev. Za spremembo tega mišljenja, ki je v družbi splošno razširjeno moramo začeti s spodbujanjem znanosti pri obeh spolih kot zanimivega in privlačnega področja že v začetnih stopnjah. Slike v otroških knjigah, ki ženske prikazujejo v predpasnikih in moške v vesoljskih ladjah moramo odpraviti.

Podpiram pozitivne ukrepe poročila za spodbujanje in podporo znanstvenic v obliki kariernega svetovanja za znanstvenice ali posebnih programov za podporo interesov deklet in žensk v znanstvenih poklicih. Vendar ne morem podpreti mehanističnih kvot, ki temeljijo na spolu, ker nas zavezujejo k določenemu časovnemu okviru in lahko spodbudijo količino in ne kakovosti. Poročevalki se zahvaljujem za jedrnato poročilo in se ji opravičujem.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, enakost spolov je vrednota in cilj Evropske unije. Vendar se kljub temu, da se veliko piše o tej temi, diskriminacija dnevno pojavlja.

Žal navidezna enakost obstaja tudi v znanosti. Vemo, da več deklet kot fantov sekundarno izobraževanje konča s pogoji dostopa do visokošolske izobrazbe, prav tako ima več mladih žensk kot mladih moških univerzitetno izobrazbo. Ženske so torej zelo dobro izobražene, vendar po univerzitetni diplomi naletijo na stekleni strop. Podatki so resni: le 15 % profesorjev je ženskega spola. Le 15 % vodilnih položajev zasedajo ženske, čeprav je večina diplomantov in polovica tistih, ki zaključujejo doktorat, žensk.

Diskriminacija na področju plačil je prisotna tudi v znanosti: v odborih, ki sprejemajo odločitve glede raziskovalnih projektov, je manj kot 20 % žensk. Lahko bi celo domnevali, da več sredstev za posamezni raziskovalni projekt pomeni manjšo zastopanost žensk pri tem projektu.

Če nočemo le navidezno podpreti enakosti potrebujemo kvote, ki morajo biti ambiciozne, da se z njimi zares lahko doseže napredek. Enakost spolov mora veljati za vsa področja znanosti, ta enakost se mora upoštevati pri najmanj 40 % premalo zastopanega spola, tj. žensk, in ne le pri 25 %. Zato si moramo za spremembe določiti natančno ta ambiciozen cilj.

Na koncu bom omenila še zadevo, ki mi je zelo blizu: vemo, da bo do leta 2010 v Evropski uniji 700 000 raziskovalcev manj. Zato moramo ukrepati, da se Evropska unija ne spremeni v znanstveno puščavo. Vendar se visoko nadarjena dekleta vsak dan spregleda. Spodbujanje visoko nadarjenih mladih žensk je zadeva, ki mi je zelo blizu in poročevalko pozivam, da bolj poudari to vprašanje.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v moji domovini Poljski je povprečna raven izobrazbe med ženskami višja kot povprečna raven izobrazbe med moškimi. Kot fizik po poklicu in zaposlena v Varšavski univerzi na področju spolov nisem doživela nobene diskriminacije. Počutila bi se ponižano, če mojega strokovnega položaja ne bi določalo moje znanje in intelektualne sposobnosti, ampak nek drugoten pojav, kot je spol.

Prek njenega dela in strasti za odkritja je Marie Skłodowska-Curie pridobila rezultate, za katere je dvakrat prejela Nobelovo nagrado. Rektorica moje univerze, ki je najboljša na Poljskem, je prav tako ženska, profesorica fizike.

Vendar realnost, ki vlada položaju žensk v svetu znanosti ni povsod enaka. Težave so očitne, ko izvemo, da ženske predstavljajo le 35 % vseh znanstvenih delavcev, zaposlenih v državnem sektorju in institucijah visoke izobrazbe v Evropski uniji ter le 18 % vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Včasih je to posledica družinskih obveznosti, ki se postavljajo nad znanost, vendar ne vedno.

Ugotovitve iz odstavkov 2 in 3 tega poročila se mi zdijo pomembne. Dejansko je v prvem obdobju izobraževanja najlaže pokazati, da čeprav je znanost lahko težka, je vedno zanimiva, zato se je vredno potruditi in odkriti stvari, ki se nam zdijo zanimive ter jih ne moremo doseči na noben drug način, le z znanstvenim študijem. Vredno je spodbujati vsakogar, ki je pripravljen lotiti se znanstvenega dela in veliko žensk ima take sposobnosti, zato bi bilo škoda spregledati tak potencial. Primeri, ki jih navaja odstavek 3 so pri tem pomembni, ker poudarjajo, da to prizadevanje prinaša rezultate.

V okviru lizbonske strategije, ampak ločeno od nje, je zelo pomembno vlagati v ljudi in njihovo izobraževanje. To poveča njihove možnosti na trgu dela. To velja tudi za zelo določen trg dela, za znanstveno področje. Zato je pri vseh usposabljanjih pomembno, da izmenjave med izobraževalnimi institucijami in ostale priložnosti za izboljšanje poklicnega položaja ne temeljijo na diskriminatornih dostopnih merilih.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Zahvaljujem se poročevalki gospe Thomsen za izpostavljanje problema neenakosti na področjih znanosti in raziskav. Neenakost zaznamuje našo družbo. Vendar se je zaradi zavezanosti in oblikovanja mnenja med drugim tudi ženskih organizacij ozaveščenost o neenakosti v številnih sektorjih povečala in številni so se zavedli njenih negativnih posledic za družbo v celoti. Vendar je bilo to vprašanje prav v znanstveni skupnosti dolgo prikrito. Zato je to poročilo zlasti pomembno.

Medtem ko EU poudarja vlogo raziskav za gospodarski razvoj, so raziskave na številnih področjih namenjene le enemu spolu. V javnem sektorju raziskovalke predstavljajo 35 %, v zasebnem sektorju pa je le 18 % žensk. Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta ima 22 članov, med njimi je pet žensk.

To poročilo se osredotoča na to vprašanje, vendar menim, da to ni dovolj. Dodatno moramo zvišati raven ambicije.

V zvezi s to razpravo o enakosti imam nekaj pripomb: še naprej moramo zagovarjati zahtevo po enakosti in poudarjati, da je nujna za gospodarsko rast in razvoj. Kdaj bomo lahko trdili, da je enakost sama po sebi cilj in je ni treba zagovarjati v gospodarskem smislu? Enake pravice so človekove pravice.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, vloga žensk v znanosti je v posameznih državah članicah različna. V zelo težkih časih komunizma so ženske na Poljskem imele dostop do znanosti in političnih pravic znatno prej kot v številnih državah stare EU. V preteklosti je bila težava predvsem, kot je tudi danes, slab gospodarski položaj in omejena merila za dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave, ponavadi ne glede na spol.

Kljub tem oviram imajo številne ženske kot žene in matere pomembne družbene vloge in so zaposlene kot ministrice, direktorice, dekanke, profesorice v institucijah visoke izobrazbe in zdravnice, brez občutka, da so diskriminirane. V nasprotju s trditvami vreščavih feministk so ženske v moji domovini na splošno spoštovane, nimajo predsodkov ter se zavedajo svoje vrednosti in moči, vedo tudi, da imajo pri sodelovanju z moškimi pomembno vlogo na vseh področjih življenja, pri čemer najvišjo vrednost pripisujejo varovanju življenja, zakona, družine ter ostalih najvišjih vrednot.

Odstotek študentk se nenehno zvišuje, leta 1990 je znašal 51 %. Glede na poročila ženske predstavljajo 38 % vseh znanstvenih delavcev v državah EU v Osrednji in Vzhodni Evropi, čeprav so številne zaposlene na področjih, na katerih so izdatki za znanstvene raziskave nizki. Zato se zdi pravilno predlagati, da se zagotovi več sredstev in da se hkrati spodbuja zaposlovanje na področju znanosti ter se dodatno krepi položaj žensk, zlasti prek pravnih predpisov, ki omogočajo uskladitev družinskega s poklicnim življenjem, vključno s finančnim in socialnim priznavanjem gospodinjskega dela s ciljem ponuditi resnično svobodno izbiro, vendar brez enakosti ali kakršne koli spremembe v opredelitvi odličnosti.

Razlikovanje v odstotkih pri vodilnih položajih je lahko povezano z znatnim mentalnim in fizičnim prizadevanjem, ki pomeni preveliko obremenitev, zato je treba prisotnost žensk praktično uporabiti s priznavanjem in uporabo znanja ter posameznih sposobnosti skupaj z izboljšanjem pravnih in gospodarskih razmer ter infrastrukture pomoči, s čimer je lažje usklajevati družinsko življenje s poklicem.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Za doseganje ciljev lizbonske strategije mora biti prednostna naloga Evropske unije oblikovati široko bazo znanstvenikov, ki so zmožni izvajati kakovostne raziskave na najvišji mednarodni ravni. Prisotnost žensk v znanosti ne ustreza potrebam raziskovanja, čeprav ženske dosežejo višjo izobrazbo kot moški in čeprav je več ženskih kot moških v institucijah visoke izobrazbe. Zato je treba podpreti najbolj sposobne znanstvenice in spodbujati sposobne ženske, da si bodo izbrale znanstvene poklice ter ustvariti dobre priložnosti za kakovostno znanstveno delo, pri čemer se zagotovita primerna kariera in plačilo. Ovire, ki ženskam preprečujejo sodelovanje pri znanstvenem delu še vedno obstajajo. Psihologija in včasih nezadostna solidarnost med ženskami imata pri tem tudi pomembno vlogo.

Dejstvo je, da je za raziskovalke težje kot za moške uskladiti poklicno in družinsko življenje. Premori, ki si jih ženske vzamejo v znanstvenih karierah zaradi družinskih razlogov negativno vplivajo na njihove karierne možnosti. Ker znanstveno delo poteka neprekinjeno, bi za ženske delo od doma pomenilo prednost, razen v primeru, da je njihova prisotnost na delovnem mestu obvezna. Večina tistih, ki doživljajo težave na področju mobilnosti je žensk, ker je na splošno naloga ženske, da skrbi za otroke, starejše in ostale odvisne člane v družini. Ženske bi bile vesele otroškega varstva v znanstvenih institucijah.

Menim, da kvote ne bodo rešile vprašanja pomanjkanja znanstvenic, če ženske same ne želijo spremeniti tega statusa quo. Za to morajo imeti primerne pogoje, morajo biti bolj samozavestne in solidarne druga do druge. Menim, da bodo sedmi okvirni program in znanstveno raziskovalni programi podprli projekte, ki spodbujajo ženske, da se odločijo za znanstveni poklic. Pomembno je, da so sistemi za izbiro projektov pregledni, zato morajo biti ženske enako zastopane v ocenjevalnih odborih in izbirnih komisijah.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk in pridobijo 43 % doktoratov v EU, zasedajo ženske v povprečju le 15 % vodilnih akademskih položajev ter so med raziskovalci v manjšini. V vladnem in visokošolskem sektorju predstavljajo povprečno 35 % vseh raziskovalcev, v zasebnem sektorju pa le 18 %.

Analize kažejo, da obstoječi sistemi zaposlovanja niso nevtralni glede na spol. Obstoj „steklenega stropa“ za ženske, ki skušajo napredovati na višje položaje je dobro dokumentiran in vpliva na vsa področja gospodarstva, zlasti tista, ki so povezana z znanostjo in tehnologijo. Komisija in države članice morajo čim prej uvesti pregledne postopke zaposlovanja za zagotovitev ravnotežja glede na spol v organih zaposlovanja.

Ker je evropski sektor raziskav bistven za gospodarski razvoj Evropske unije in mora Evropa kot del izpolnitve lizbonske strategije za rast in zaposlovanje pridobiti 700 000 dodatnih raziskovalcev, je treba znanost oblikovati kot področje, ki je odprto za oba spola in zagotoviti, da so ženske med znanstveniki primerno zastopane. Za doseganje tega cilja je bistveno zagotoviti primerne delovne pogoje, ki bodo ustrezali znanstvenicam in infrastrukturo, ki bo omogočala usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Končno čestitam poročevalki gospe Thomsen za odlično pripravljeno poročilo.

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Žal kljub pravnim aktom, ki jih je sprejela EU in vsem deklaracijam ter razpravam razsežnost vključevanja vprašanja spolov v znanstvene raziskave med drugim ostaja nezadovoljiva.

Čeprav je število študentk v univerzah EU veliko, je v zasebnem sektorju zaposlenih le 18 % raziskovalk in ženske zasedajo le 15 % vseh vodilnih akademskih položajev. V vladnem sektorju in visokem šolstvu ženske predstavljajo le 35 %. Poleg tega ženske, ki delajo na področju znanstvenih raziskav, prejemajo precej manjše plačilo kot njihovi moški kolegi, medtem ko so zadolžene predvsem za izobraževanje in ne raziskave, zaradi česar le redko dosežejo priznanje.

Komisijo in države članice pozivam, da povečajo svoje prizadevanje za podporo ženskam, ki želijo oblikovati znanstvene kariere. Pri obravnavanju načina podpore ne smemo spregledati razsežnosti družine, prožnosti delovnega časa in izboljšanja institucij za otroško varstvo ter družinske prožnosti.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, ker tudi sama prihajam iz znanstvenih krogov podpiram to pomembno razpravo o ženskah na področju znanosti in tehnologije. Načeloma se strinjam s poročilom gospe Thomsen, ki želi opredeliti ovire, zaradi katerih so ženske premalo zastopane v znanosti, strinjam se tudi s tem, da večino izobraževalnih sistemov v Evropi ohranja spolne stereotipe.

Njeno poročilo navaja ostale dejavnike, ki prispevajo k premajhni zastopanosti žensk na tem področju in žal tudi na številnih ostalih strokovnih področjih. Ti dejavniki vključujejo negativen vpliv premorov zaradi družine in omejitve v mobilnosti zaradi družinskih obveznosti. Čestitam pozivu Komisiji in zlasti državam članicam, da sprejmejo pozitivne ukrepe na številnih področjih – izobraževanju, varstvu otrok, socialni varnosti, starševskem dopustu – in tudi omogočijo primerno financiranje za izboljšanje možnosti žensk, ki želijo nadaljevati svojo poklicno pot ali se vrniti v znanstvene kroge po vzgoji družine.

Na vseh ravneh družbe potrebujemo sposobne ženske, prav tako potrebujemo ženske z izkušnjami v znanosti in politiki, vendar menim, da tega ne bomo nikoli dosegli z določanjem kvot za zastopanost spolov. Namesto tega si moramo prizadevati za večjo preglednost pri zaposlovanju, sheme mentorstva, okrepitev mrež med znanstvenicami, spodbujanje raziskovalk kot vzornic in seveda primerno razpoložljivost sredstev, ki bodo spodbudila ženske v znanosti, medtem ko se ohranja pravičnost in enakost. Menim, da bi se večina znanstvenic s tem strinjala.

Na Irskem, v moji domovini, smo leta 2003 oblikovali odbor za znanost, inženiring in tehnologijo, ki priporoča strategije za povečanje števila žensk in deklet pri znanstvenih predmetih in matematiki na višjem nivoju na srednješolski ravni ter strategije za povečanje števila žensk, ki izberejo znanstveni inženiring in tehnologijo na ravni univerzitetnega študija. Predsednica odbora je profesorica Jane Grimson iz Akademije Trinity v Dublinu, ugledna akademka.

Prav tako imamo organizacijo WITS – ženske v tehnologiji in znanosti, ki je bila slovesno odprta leta 1999. Imamo tudi projekt Wiser Workforce, ki predstavlja pobudo za vrnitev znanstvenic na delo. Poleg tega imamo znanstveno fundacijo Irske, ki je sprožila štiri programe za obravnavanje premajhne zastopanosti žensk v znanosti in inženirstvu na Irskem.

Končno te sheme spodbujajo in podpirajo razvoj trajnostnih mehanizmov ter praks, ki bodo zagotovili enako možnost za raziskovalke pri konkurenčnosti na podlagi njihovih strokovnih izkušenj, znanja in potenciala.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, gospod komisar, poročilo Ženske v znanosti ima zelo dober obseg in obravnava zastopanost žensk v enem od najpomembnejših razvojnih procesov, znanstvenem raziskovanju. Njegovo pomembnost potrjuje dejstvo, da izpostavlja strukturo znanstvenega razvoja in zagotavlja rešitve v ključnem vidiku, tj. sestavi človeških virov v znanosti. Ženske imajo pomembno vlogo v univerzah, raziskovalnih ustanovah in zasebnem sektorju. Nezadovoljiva raven zastopanosti žensk v upravljanju in odločanju v znanosti, majhen odstotek žensk z doktorati ali tistimi, ki so profesorice ali članice akademij, je povezan z javnimi stereotipi in težavami na poti žensk, ki se izobražujejo na področju znanosti.

Potrebujemo prožen delovni čas, razvoj določb za storitve, ki podpirajo ženske in zagotavljajo možnosti za izbiro in samouresničevanje. Poudarjena vloga žensk v znanosti se ne sme obravnavati kot še ena politika o enakosti spolov. To je misija, ki na boljši način uporablja visoki potencial žensk, brez da bi zašla v drugo skrajnost. Zaradi svoje predanosti znanosti se ženske ne bi smele odreči svojemu naravnemu namenu oblikovanja družine in materinstvu. Za mlade ženske v znanosti je treba uporabiti načelo dvojnih prednostnih nalog: tako družina in tudi kariera.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, menim, da je naš namen enak, doseči želimo enakopravnost, vendar nismo soglasni glede načina, kako jo doseči.

Gospod komisar, vaša statistika je dobro sestavljena in dokazuje, da je pot še dolga in naporna ter da ste pravilno uvedli kvote za imenovanja v odbore, ker brez proaktivne politike ne bomo našli žensk, saj najprej potrebujemo voljo, da jih poiščemo.

Višje kot se vzpenjamo po lestvici, na večjo zadržanost glede imenovanja žensk naletimo, pri čemer je popolnoma slabo prilagojeno in nelogično, da ženske prevladujejo v izobraževalnem sektorju, vendar v akademskih krogih niso prisotne.

Zakaj je tako? Menim, da je treba izvesti analizo razmer. Države članice moramo pozvati, in mogoče bi lahko gospod komisar od njih zahteval, da oblikujejo primerjalne analize za razjasnitev razmer na svojih univerzah.

Izbirni postopki za profesorje imajo pogosto različna merila. Ženskam se vedno zastavi vprašanje: „Kako boste uredili varstvo otrok?“ Moškim se nikoli ne zastavi tega vprašanja, zato v tej razpravi vsi govorimo o odgovornosti otroškega varstva. Ali bi bilo enako, če bi govorili o moških? Zakaj tega problema ne obrnemo naokrog, poleg tega pa to sploh ni problem. Družina prinaša veliko veselja in je tudi moškim zelo pomembna, zakaj ne bi torej spremenili našega mišljenja?

Menim, da je treba ponovno preučiti imenovanje profesorjev skupaj s postopkom in vprašanji, ki se pri tem postavljajo, tako bomo napredovali na področjih novih tehnologij, Komisija mora v zvezi s tem usmerjeno ukrepati. Glede merila odličnosti menim, da v zvezi s tem ne smemo popuščati.

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) Dragi kolegi, na hitro bom predstavila tri vprašanja. V nekdanjih socialističnih državah se razmere zdijo še bolj dramatične, saj je prejšnja politika o enakosti spolov povzročila razvoj znatne skupine žensk, ki so bile dejavne na področju znanosti. Nasprotno je tranzicija okrutno zmanjšala sredstva dodeljena raziskavam in število raziskovalcev. Danes nekdanje raziskovalke sklepajo zavarovalne police, so javne uslužbenke ali so zapustile svoje domovine, kar ima več negativnih posledic: izgubo človeških virov, veliko nezadovoljstvo in ovire za razvoj.

Drugo vprašanje je, da imajo danes dejavnosti množične komunikacije, odnosi z javnostmi in oglaševalske družbe pomembno vlogo, vključno z gospodarsko, ki vpliva na bruto domači proizvod. Zanašajo se na raziskave humanističnih in družbenih ved, v katerih je zaposlenih veliko žensk. Vendar jim tradicionalna hierarhija v znanosti ne zagotavlja primernega družbenega priznanja ter deluje kot posredna diskriminacija proti raziskovalkam na tem področju.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, poročilo gospe Thomsen obravnava občutljiv vidik moje izkušnje. Doktorirala sem na Sorboni, ko sem bila že mati treh otrok, moj mož je imel štiri. Morala sem se oddaljiti od sveta nadaljnjih raziskav. Vendar prizadevanje za akademsko odličnost ostane v krvi in počutiš se res grozno, ko si prisiljen zapustiti akademski svet. Zdaj moram priznati, da mi je po tem, ko sem imela še več otrok, nemška univerza s programom za matere dala priložnost, da nadaljujem svoje raziskave, ki sem jih do zdaj nadaljevala prostovoljno. Priložnosti obstajajo, zato je treba vidik družine vključiti v načrtovanje raziskovalnih programov in raziskovalnih delovnih mest, da se v celoti izkoristi človeške vire. Menim, da zavezujoči cilji tako ne bodo potrebni, spremenilo se bo tudi dojemanje prispevanja žensk k raziskavam.

Zato je načrtovanje nujno, da se ženske lahko sprejmejo glede na posamezno raven njihovega poklicnega življenja. Zaradi nekaj let, v katerih ženska nima izbire in mora ostati ob strani, je do konca življenja prikrajšana za radosti akademskega sveta, pri čemer je družba prikrajšana za njeno prizadevanje in sposobnosti. Raziskovalke morajo zato imeti možnost udeležbe v programih. Pozneje mora postati udeležba žensk v raziskovalnih programih merilo za ocenjevanje kakovosti univerz.

Poleg tega vas opozarjam na poročilo, ki je bilo predstavljeno lani, v katerem je bilo navedeno, da je treba omogočiti združevanje poklicnega in družinskega življenja od dodiplomske ravni dalje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, čestitam kolegici gospe Thomsen za zelo dobro poročilo. Večje vključevanje v znanstvene raziskave je ključno za doseganje načel lizbonske strategije. Kot poudarja poročevalka, Evropa potrebuje 700 000 dodatnih raziskovalcev kot del izpolnitve načel strategije. Menim, da bosta vključitev in potencial žensk zagotovila visok odstotek žensk v tej skupini.

Vendar sem zaskrbljena zaradi predloga za zagotovitev ravnotežja glede na spol pri odborih za ocenjevanje in zaposlovanje. Kot ženska v politiki si ne želim, da bi bile moje dejavnosti ocenjene le na podlagi mojega spola. Primernejše se mi zdi, da kakovost in rezultati mojega dela določajo, kako delam.

Obstaja zanimiv predlog za povečanje zanimanja med mladimi, da se odločijo za nadaljnje izobraževanje na posebnih in tehničnih področjih. Temu bi morali dodati ukrepe za spodbujanje znanosti kot področja, ki je zanimivo za delo in poklicni razvoj tako žensk in moških. Menim, da je primerno obravnavati predloge, ki omogočajo poklicno kariero, ki je združena z družinskim življenjem. To je treba obravnavati v širšem kontekstu, tj. v kontekstu, v katerem se udeležba žensk na trgu dela podpira in spodbuja.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Kot je ravnokar omenila gospa kolegica, Evropa potrebuje danes več kot 700 000 raziskovalcev. Menim, da so razmere kritične. Ženske ne morejo zapolniti te vrzeli. Sedanja statistika kaže, da čeprav ženske dosežejo višjo izobrazbo kot moški, predstavljajo le eno tretjino vseh raziskovalcev v vladnem sektorju in le 18 % vseh raziskovalcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Menim, da je treba najprej odpraviti spolne stereotipe, ki vplivajo ne le na izbiro mladih žensk glede njihovega področja študija, ampak tudi na postopek dodeljevanja dela, financiranje raziskav in merila za zaposlovanje.

Čeprav se strinjam s potrebo za zagotovitev udeležbe žensk v programih EU in nacionalnih programih, menim, da tega ne smemo omogočiti s pomočjo kvot. Podpiram zamisel zagotoviti inovativne oblike prožnega delovnega časa za ženske, saj jim bo to omogočilo nadaljevanje raziskovalnega dela tudi po tem, ko postanejo matere. To lahko znatno prispeva k večji zastopanosti žensk na vodilnih položajih v znanosti.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) To poročilo vključuje pomembne finančne posledice tako v zvezi s sredstvi Skupnosti, ki se jih lahko uporabi za boj proti neenakosti med spoloma na področju znanosti, in tudi v zvezi z nacionalnimi proračuni držav članic.

Najprej je treba omeniti, da ni dovolj, da se obravnava le sredstva, ki so na razpolago v okviru sedmega okvirnega programa za razvoj in raziskave. Pomembni zneski iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada bi lahko podprli raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato udeležbe žensk ne smemo prikrajšati s pogoji, določenimi v zahtevah za predloge, prek katerih se ti programi izvajajo. Poleg tega je nujno, da nekatere proračunske postavke financirajo večjo zastopanost žensk v raziskovalnih programih, ali pa se to omogoči prek štipendij Skupnosti.

Prav tako moramo zagotoviti po ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta enako zastopanost mladih študentk na ravni doktorata v akademski sestavi te nove institucije.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, kot eden od redkih moških, ki smo se udeležili te pomembne razprave in tudi kot znanstvenik menim, da moram poudariti naslednje:

v mojih obsežnih izkušnjah kot zdravnik sem ugotovil, da so znanstvenice enako dobre, če ne še boljše, od znanstvenikov. Edina težava za ženske pri doseganju vodilnih položajev je po mojem mnenju težka izbira med možnostma življenja polno zaposlene matere in znanstvenice za krajši delovni čas ali obratno. Ženske si vedno izberejo vlogo mater za polni delovni čas.

Zato menim, da je to poročilo zelo pomembno. Čestitam poročevalki, vendar potrebujemo praktične načine in ne le teoretične zamisli za pomoč materam, ki želijo tudi dejansko doseči vodilne položaje.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, želim se zahvaliti vsem govornikom v nocojšnji razpravi za njihove pozitivne prispevke. Politika Komisije o vprašanju spola v raziskavah ima dve glavni stališči – zastopanost žensk v raziskavah in razsežnost spola v raziskavah. Pri prvem želimo obravnavati prisotnost žensk na vseh ravneh poklicne poti in razlike med spoloma na različnih glavnih področjih. Pri drugem se osredotočamo na načrtovanje raziskav in upoštevanje raznolikosti spolov v raziskavah. Komisija kot vedno spodbuja enakost spolov v raziskavah.

Glede kvot menimo, da so cilji, kot je cilj 40 % za vsak spol za različne skupine strokovnjakov ter ocenjevalne komisije v sedmem okvirnem programu, objektivni in uravnoteženi ter lahko zagotovijo dobre rezultate. Nadaljevali bomo s prizadevanjem doseči te cilje in upamo, da se bo na ta način število žensk v znanosti povečalo. Naša prizadevanja že prinašajo rezultate, zahvaljujem se vam za vašo podporo našemu prizadevanju za izboljšanje razmer za boljšo vključitev žensk v znanost in raziskave.

Hvala vam za pripombe in dobro sodelovanje.

  Britta Thomsen, poročevalka. – (DA) Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospod komisar, gospe in gospodje, hvala vam za pripombe. Veseli me, da z mano delite skrbi in vizije glede evropskih raziskav v prihodnosti. V zvezi s prej omenjenimi kvotami menim, da ste me nekoliko narobe razumeli. Ne govorim o kvotah za raziskovalce, vendar je jasno, da eno od najpomembnejših ovir pri zaposlovanju in uporabi izobraženih žensk predstavlja sestava odborov za zaposlovanje. To je zato, ker niso nevtralni glede na spol, zato menim, da moramo v zvezi s tem ukrepati. Ne smemo se še dalje odvračati od tega problema in upati, da bo jutri bolje in da se bodo razmere same od sebe spremenile. Politične ukrepe moramo zahtevati zdaj. Komisija je imela pri tej zadevi vlogo progresivnega akterja, saj je bila pred nekaj leti v okviru generalnega direktorata za raziskave ustanovljena enota za ženske in raziskave. Države članice so tiste, ki zaostajajo. Njihova zavezanost bo ključna za zagotovitev sprememb na univerzah in raziskovalnih institucijah.

Zahvaljujem se kolegom poslancem, sekretariatu in Komisiji za sodelovanje. Vesela sem zlasti zaradi sodelovanja raziskovalcev in evropske platforme znanstvenic, zato se jim posebej zahvaljujem.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Kot učiteljica matematike sem bila priča pojavu vedno manjše možnosti za neposreden dostop mladih žensk do znanosti.

Ob upoštevanju statističnih podatkov, ki kažejo, da vedno manj žensk izbere znanstvene fakultete, na katerih se intenzivno poučujejo matematika, fizika, biologija in kemija menim, da je osnutek poročila Evropskega parlamenta o ženskah in znanosti pravočasen.

Zaradi izkušenj, ki jih imam na področju izobraževanja moram poudariti, da je vedno manjše število žensk v znanosti vprašanje miselnosti in nikakor ne zmožnosti.

Zato menim, da je za Evropsko unijo pomembno sprožiti več programov, ki bodo spodbujali enake možnosti in spremenili miselnost v zvezi z dostopom mladih žensk do znanosti. Organiziranje programov za izmenjavo izkušenj ter tekmovanja na evropski ravni, tudi že zelo zgodaj, lahko zagotovijo mladim ljudem samozavest in pogum ter jih spodbujajo, da se odločijo za šole z znanstvenim programom.

Potrebujemo čim več evropskih programov, da bomo lahko prispevali k enakim možnostim s spodbujanjem ustvarjalnosti, logičnega razmišljanja, intuicije in izmenjave zamisli na evropski ravni.

21. Prepoved izvoza in varno skladiščenje kovinskega živega srebra (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je predlog za drugo obravnavo odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o skupnem stališču Sveta glede sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

(11488/1/2007 – C6-0034/2008 – 2006/0206(COD)) (Poročevalec: Dimitrios Papadimoulis) (A6-0102/2008).

  Dimitrios Papadimoulis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, na začetku se zahvaljujem poročevalcem v senci iz vseh političnih skupin. Brez njihove pomoči in prispevka ne bi mogel doseči zadovoljivega kompromisa s Svetom.

Če se kompromisno besedilo odobri točno v takšni obliki, kot je dogovorjeno s Svetom, brez sprememb, ki bi ga razveljavljale, lahko pomeni pomemben korak k izvajanju strategije Skupnosti za živo srebro. Besedilo bo odpravilo izvoz ne le kovinskega živega srebra, ampak tudi nekaterih pomembnih živosrebrovih spojin, ki se v velikih količinah proizvajajo v EU.

EU je glavni izvoznik živega srebra; vsako leto zagotovi približno 1 000 ton celotne svetovne proizvodnje, ki znaša skupno 3 600 ton. Predlagana uredba, ki je predmet razprave, večinoma obravnava 12 000 ton živega srebra, ki bo v prihodnjih letih postalo presežno; poleg tega bo utrla pot nadaljnjim ukrepom, ki jih je treba sprejeti na mednarodni ravni. Pri tem ne smemo pozabiti, da je živo srebro velik onesnaževalec po vsem svetu, ki ne pozna meja. Ravnanje z živim srebrom je prednostna naloga in mednarodna skrb. Uredba bo pomembno prispevala k okrepitvi vodilne vloge EU pri pogovorih, ki potekajo pod okriljem programa ZN za okolje, ter k sprejetju mednarodne pogodbe o živem srebru.

Najpomembnejše določbe kompromisnega besedila so naslednje:

Razširja področje veljave prepovedi na izvoz ne le kovinskega živega srebra, ampak tudi cinobra, živosrebrovega klorida, živosrebrovega oksida in zmesi z vsebnostjo živega srebra, ki po teži presega 95 %.

Poleg tega je začela veljati takojšnja prepoved mešanja kovinskega živega srebra z drugimi snovmi za namen izvoza.

Sprejeta je bila prepoved izvoza živega srebra in nekaterih živosrebrovih spojin.

Za podjetja, ki delujejo v kloralkalni industriji in industriji čiščenja plinov, je začela veljati obveznost, da morajo obveščati Komisijo in objavljati informacije o količinah živega srebra, ki ga skladiščijo ali ga namenjajo za odpad.

Vključena je tudi klavzula o pregledu, ki zahteva, da Komisija ponovno preveri stanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 15. marca 2013 predloži poročilo o tem. Klavzula vsebuje predloge za dodatne ukrepanje.

Dogovorjeno je bilo, da je treba sprejeti ureditve za izmenjavo informacij do 1. januarja 2010, v katerih mora veljati prepoved izvoza za vse proizvode, ki vsebujejo živo srebro.

Nazadnje, v skladu z dogovorjenim besedilom se bo živo srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji ali proizvaja v drugih industrijskih podjetjih, obravnavalo kot odpadno in se bo varno skladiščilo. Prav tako smo uspešno uvedli pogoje za sprejetje kovinskega živega srebra pred njegovim dokončnim odlaganjem na podlagi raziskave njegovega strjevanja.

Gospe in gospodje, v zaključku naj povem, da menim, da je kompromisno besedilo, ki smo ga pripravili skupaj s Svetom, pomemben dokument, če se odobri brez sprememb, zaradi katerih bi se ponovno znašli na začetku, poleg tega bi povzročile precejšen zamik pri ukrepih za varstvo okolja in javnega zdravja. Verjamem, da bomo na jutrišnjem glasovanju storili korak naprej, kar bo zagotovilo zadovoljivo raven varovanja javnega zdravja in okolja.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Papadimoulisu, in mu čestitam, za odličen prispevek k uredbi o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra, prav tako se zahvaljujem članom odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane za njihov pozitiven in konstruktiven prispevek.

Ta uredba uvaja dva postopka, ki ju Komisija omenja v svojem sporočilu iz leta 2005 Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Skupnosti za živo srebro. Sprejetje te uredbe bo predstavljalo mejnik pri izvajanju strategije, ker bo prepovedalo izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti, ki predstavlja najmanj 25 % svetovne oskrbe z živim srebrom.

Glavni cilj predlagane uredbe je omejiti svetovno oskrbo z živim srebrom s prepovedjo izvoza kovinskega živega srebra iz EU ter z varnim skladiščenjem tega elementa.

Uredba zadeva predvsem 12 000 ton živega srebra, ki bo v prihodnjih letih postalo presežno, ker se bo tehnologija živosrebrovih celic v kloralkalni industriji postopno odpravila.

Uredba bo preprečila izvoz presežnega živega srebra v tretje države ter njegovo uporabo pri kopanju zlata in podobnih nezakonitih dejavnostih, ki veliko prispevajo h kopičenju živega srebra v okolju.

Prizadevanje Parlamenta za nadaljnje povečanje področja uporabe in izboljšanje besedila te zakonodajne pobude se je izkazalo za koristno. Zagotovilo je, da bo uredba v svoji dogovorjeni obliki postala učinkovito sredstvo za varovanje javnega zdravja in okolja.

Zahvaljujem se institucijam in vsem, ki so sodelovali v tem procesu, da bi dosegli sporazum na drugi obravnavi. Zlasti želim poudariti konstruktivno vlogo Evropskega parlamenta pri oblikovanju tega zadovoljivega sporazuma.

Pri nekaterih pomembnih točkah je Parlament vztrajal, da je treba preseči področje uporabe začetnih predlogov Komisije. Zlasti naj poudarim tri točke, ki so bile v ospredju na pogajanjih:

· Področje veljavnosti prepovedi izvoza.

· Datum njenega začetka veljavnosti.

· Varno in finančno ugodno končno odlaganje kovinskega živega srebra.

Komisija razume namen Parlamenta, da zagotovi optimistične cilje za te temeljne točke in je v položaju, ko lahko sprejme predlagane spremembe.

Komisija bo seveda tesno spremljala pravilno izvrševanje in upoštevanje vseh določb uredbe ter bo ponovno preverila potrebo po sprejetju nadaljnjih ukrepov.

Ta predlog znatno prispeva k cilju zmanjšanja izpostavljenosti živemu srebru. Utira pot za sprejetje nadaljnjih ukrepov na mednarodni in globalni ravni. Mednarodna pogajanja v vsakem primeru napredujejo pod okriljem programa Združenih narodov za okolje. S sprejetjem te uredbe pošiljamo odločno sporočilo v zvezi z zvezo EU k obravnavi te težave.

Poleg predlogov sprememb od 42 do 63, o katerih smo se že dogovorili, je bilo predloženih pet novih predlogov sprememb o uporabi okrožja Almadén v Španiji kot prednostnega območja za varno skladiščenje kovinskega živega srebra. Komisija razume verjetne gospodarske posledice, ki bi jih ta regija utrpela, če se rudnik živega srebra zapre. Raziskovalni program, ki ga koordinira podjetje MAYASA, ki je lastnik tega območja, prejema več kot 2 milijona EUR iz sklada LIFE. Ta program preučuje metode varnega odlaganja kovinskega živega srebra. Njegove ugotovitve bodo koristne pri določanju pogojev za sprejetje za končno odlaganje živega srebra, kot je določeno v predlogu spremembe 56 k predlagani uredbi.

Okrožje Almadén se lahko očitno obravnava kot področje za varno skladiščenje živega srebra, če izpolnjuje pogoje, ki bodo določeni, ter če pridobi ustrezna dovoljenja. Vendar Komisija ne more utemeljiti predlagane prednosti v predlogih spremembe od 37 do 41 le za eno regijo, zato teh predlogov spremembe ne more sprejeti.

Če povzamemo, Evropska komisija lahko sprejme kompromisni paket, kot je dogovorjeno v tristranski razpravi, in sicer predloge spremembe od 42 do 63. Zadovoljna je s sporazumom o uredbi, doseženim na drugi obravnavi. Vendar se glede predlogov spremembe od 37 do 41 še ni dogovorilo in jih zato ni mogoče sprejeti.

  Martin Callanan, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej naj se zahvalim gospodu Papadimoulisu, da je usmerjal to poročilo skozi Parlament. Razumem, da je bil to zelo težek postopek, ki je terjal veliko časa.

Vendar moram izraziti svoje nezadovoljstvo z zadnjim delom tega postopka, in sicer neuradnimi srečanji, ki so potekala skupaj s Svetom, da bi se dosegel sporazum na drugi obravnavi. Ta srečanja je vodil sam gospod Papadimoulis, ne da bi povabil druge poročevalce v senci. Menim, da je to obžalovanja vredno.

Moja skupina na splošno podpira skupno stališče, ki ga je prvotno sprejel Svet, ker se dobro zavedam potrebe, da poskušamo in se dogovorimo o hitrem izvajanju te uredbe. Moja skupina soglaša z glavnimi točkami, ki so bile predmet skrbi za nekatere države članice, zlasti potreba po ohranitvi možnosti varnega trajnega skladiščenja in potreba po približnem upoštevanju dogovorjenega datuma izvajanja.

Večina teh vprašanj se je obravnavala in rešila. Vendar dve specifični vprašanji nista bili rešeni. Najprej je tu vprašanje položaja okrožja Almadén, ki ga omenja komisar. Menimo, da kompromisni predlogi sprememb niso dovolj poglobljeni: menimo, da potrebujemo posebna sklicevanja na težave, ki so nastale v okrožju Almadén, enem od primarnih rudarskih območij za živo srebro v Skupnosti, ter menimo, da je treba ta vprašanja obravnavati. Parlament je ta vprašanja obravnaval na obeh stopnjah, poleg tega menimo, da morajo biti vključena v skupno stališče.

Drugo vprašanje, glede katerega sem razočaran, je posebna vključitev v kompromisni paket sklicevanja na morebitno prepoved izvoza barometrov. To ni bilo prisotno v skupnem stališču, poleg tega moja skupina tega ni podprla. Razočaran sem, da je Svet med pogajanji pri tej točki popustil gospodu Papadimoulisu. Zato sem prerazporedil predlog spremembe, da se ga je izbrisalo iz končnega paketa.

Na koncu se želim zahvaliti Komisiji in gospodu Papadimoulisu ter zlasti slovenskemu predsedstvu, za katerega vem, da je trdo delalo na tem področju. Niso krivi, da naši parlamentarni postopki, po mojem mnenju, potrebujejo resno reformo.

  Miguel Angel Martínez Martínez, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, španski socialdemokrati bomo glasovali solidarno in v skladu z okrožjem Almadén v Španiji, na katerega bo močno vplivalo besedilo, o katerem razpravljamo in o katerem bomo jutri glasovali.

Okrožje Almadén in njegovi prebivalci, moji sodržavljani, že stoletja živijo od živega srebra, ki so ga pridobivali v rudnikih, ki so največji v Evropi in na svetu, kar zadeva to kovino. V zadnjih letih so utrpeli precejšnjo gospodarsko in socialno recesijo, ker se je bilo iz različnih razlogov pridobivanje živega srebra postopno omejevalo. Zdaj se odločamo o prepovedi njegovega izvoza.

Ne le, da nismo nasprotovali temu celotnemu procesu, ampak smo naše prizadevanje, ker razumemo zdravstvene razloge, ki tičijo za tem, osredotočili na eni strani na ozaveščanje prebivalstva o potrebi, da sprejmejo nov položaj, na drugi strani pa na razvoj mehanizmov, ki bodo okrožju Almadén in njegovi okolici omogočili, da se premakne naprej s prestrukturiranjem svojih dejavnosti na podlagi izkušenj in delovnih zmogljivosti svojih ljudi ter z izkoriščanjem izjemnega naravnega okolja.

V okrožju Almadén smo govorili o Evropski uniji v okviru solidarnosti. Ljudem smo razložili, da bodo institucije Skupnosti še naprej skrbele zanje, da bodo prejeli pomoč za nadaljnja prizadevanja, ki jih izvajajo s pomočjo španske vlade, regionalne vlade regije Castile-La Mancha in podeželskega sveta Ciudad Real; to zavezo so potrdile vse izjave Parlamenta.

Prvič, od nekdaj se priporoča, da Evropska unija in njena Komisija dasta na voljo sredstva in mehanizme za pomoč okrožju Almadén pri prestrukturiranju njegovih dejavnosti, da ljudje ne bodo več trpeli zaradi zaprtja tradicionalne rudarske industrije. Drugič, priporoča se, da se okrožje Almadén pri iskanju lokacije za skladiščenje živega srebra, ki ga določa direktiva za vse količine te kovine, ki so prisotne ali bodo prisotne v Evropi, upošteva kot prednostna lokacija.

Ta logika temelji tako na izkušnjah, ki so jih pridobili v tem okrožju v zvezi z ravnanjem z živim srebrom, kot na temeljnem dejstvu, da je večina živega srebra v Evropi že povsem varno skladiščenega v Almadénu. To je bilo že odločeno v preteklosti in tega nikakor ne bo spremenilo, kar bomo sprejeli jutri, vendar – brez omembe Almadéna – soglasni predlog spremembe, ki ga je dosegla parlamentarna skupina ter za katerega se zdi, da ima prav tako podporo Sveta in Komisije, pomeni, da predhodne zaveze ostanejo v celoti veljavne. Čeprav bi raje videli, da bi bil natančneje naveden ter bomo zato glasovali za predloge sprememb, ki to so, razumemo, da je besedilo, ki bo sprejeto, dovolj zavezano in bo še naprej podpiralo razlago besedila, ki bo omogočila, da okrožje Almadén utrdi družbeno-gospodarsko obnovo, ki že poteka.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, gospodu Papadimoulisu želim čestitati za njegovo odlično poročilo in za težko delo, ki ga je vložil v zagotavljanje dobrega sodelovanja z vsemi poročevalci v senci ter s predstavniki Komisije in Sveta.

Cilj predloga, ki je v obravnavi, je prepoved izvoza kovinskega živega srebra iz Skupnosti, ter zagotovitev, da se živo srebro ne ponovno uvozi na trg in je varno skladiščeno v skladu s ukrepi 5 in 9, določenimi v strategiji Skupnosti za živo srebro, pri pripravi katere sem sodeloval kot poročevalec in ki jo je Parlament sprejel pred dvema letoma. Takšni ukrepi so potrebni za omejitev nadaljnjih dodatkov h kopičenju te zelo strupene težke kovine po vsem svetu.

Po napornih pogajanjih smo dosegli dogovor s Svetom ter se, kolikor vem, dogovorili z vsemi političnimi skupinami. Ta sporazum je temeljil na sprejetju kompromisnega paketa s strani vseh udeležencev v senci. Žal sta po tem sporazumu skupini PPE-DE in PSE predložili predloge sprememb, ki bodo, če bodo izglasovani, povzročili neuspeh celotnega kompromisnega paketa in celotna zadeva bo predana v postopek usklajevanja, kar bo neizogibno povzročilo dodatne zamude pri sprejetju ukrepov za varovanje javnega zdravja in okolja pred stalnim onesnaževanjem z živim srebrom.

V zvezi s temi predlogi sprememb, razen vprašanja načela in vrnitve k prvotnemu dogovoru, obstajajo prav tako močni argumenti glede vsebine, ki jo je poročevalec sporočil vsem poslancem na pravičen in zgovoren način, zato zdaj njegovih argumentov ni treba ponavljati.

Dovolj je, če povemo, da moja skupina to podpira in bo spoštovala svoj dogovor s poročevalcem o kompromisnem paketu ter lahko le upa, da bodo druge politične skupine storile enako. Vsi se moramo zavedati, da manjše, kratkoročne lokalne ali nacionalne koristi ne smejo zasenčiti velikih, dolgoročnih svetovnih koristi.

Končno, svojim španskim kolegom želim zagotoviti, da bomo imeli prebivalci okrožja Almadén mojo polno podporo pri njihovih pravičnih zahtevah, ki jih je po mojem mnenju mogoče v celoti doseči s kompromisnim paketom in se z nasprotovanjem temu paketu.

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE. – (SV) Gospod predsednik, gospodu Papadimoulisu se zahvaljujem, ker je olajšal dobro sodelovanje. Prav tako menim, da je sodelovanje s Svetom potekalo dobro, kljub nesoglasjem glede vsebine.

Najprej moramo omeniti, da je živo srebro strupena in nevarna težka kovina. Naj začnem z nekaj kritike. Zdi se mi nenavadno, da poskušamo, medtem ko prepovedujemo izvoz nevarnih snovi in smo sami praktično prenehali uporabljati živo srebro, odložiti prepoved izvoza, da lahko industrija porabi svoje zaloge, preden se te opredelijo kot odpadki. Gre za nevarno kemikalijo, za katero vemo, da se bo pri izpiranju zlata sproščala v naravo ter bo škodovala okolju v drugih državah. Dejansko sem želel veliko zgodnejši datum za začetek veljavnosti prepovedi.

Vendar kompromis je kompromis. Namesto tega sem lahko zadovoljen, da so prostovoljni ukrepi industrije zdaj vključeni v zakonodajo, da se bodo dejansko izvajali ter da bo prepoved izvoza zajemala vse potrebne dodatke, na primer cinober, okside in kalomel. Na ta način smo dobili vsaj celovito zakonodajo s tega področja.

Glede tega, kako moramo ravnati s takšnimi odpadki, je treba omeniti, da gre za dokaj majhne količine. Predstavljajte si 10 000 ton tekočega živega srebra. Ne bi zavzel veliko prostora, dejansko bi zadostoval prostor pred odrom – ustreza prostornini 10 kubičnih metrov. Ne več kot toliko. Vendar gre za veliko količino živega srebra. Veliko molekul. Niti ene od teh ne smemo izpustiti v okolje. Edini način za dejansko izvajanje zakonodaje EU o odpadkih je, da živega srebra ne trajno odlagamo v tekoči obliki. Zato je bil po mnenju moje skupine člen 7 bistven za rešitev tega vprašanja, z drugimi besedami gre za člen, v katerem se vračamo k vprašanju strjevanja odpadkov. Nobenega trajnega odlaganja ne moremo uresničiti, ne da bi ponovno preučili to metodo. Danes sem bil zadovoljen, da sem prejel elektronsko pošto švedske organizacije za odpadke (det svenska avfallsbolaget), v katerem je pisalo, da se gradi pilotni obrat, ki lahko predela 500 kg odpadkov in jih pretvori v netopno, trdno obliko. Ko se bomo vrnili k tej zadevi leta 2010, lahko zagotovim, da bo odlaganje v trdni obliki varna metoda, ki je v skladu z zakonodajo EU.

  Thomas Ulmer (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot je pravkar povedal gospod Schlyter, je 10 tisoč ton velika količina. Naj vam le povem, da je to dovolj za zastrupitev približno 4 milijonov ljudi na dan.

Pred približno letom dni smo razpravljali o tem dokumentu na prvi obravnavi. Dogovorili smo se za zadostno ureditev spojin kovinskega živega srebra in živega srebra. Zagotovili smo, da se ta material ne bo vračal v Evropsko unijo. Prav tako je bilo dovolj ovrednoteno varno shranjevanje. Dejanske omejitve so smiselne zaradi vse večje toksičnosti živega srebra, čeprav bi na več področjih želel bolj dolgoročne omejitve. Kompromis je zelo uspešen, na tej točki želim čestitati gospodu Papadimoulisu za njegovo delo. Ne izpolnjuje vseh pričakovanj, vendar dosega številna od njih.

Kot nekdanji lokalni in regionalni politik podpiram naše španske poslance, ki morajo poiskati rešitev za težavo okrožja Almadén, ki bo ustrezala vsem. Vendar je ta kompromis tako koristen, da ne smemo dopustiti, da propade zaradi tega vprašanja. Pred jutrišnjim glasovanjem mora biti na voljo dovolj časa, da Komisija pripravi ustrezno izjavo. Pomembno je, da zdaj sprejmemo kompromis, ker sicer obstaja nevarnost, da v tem mandatu parlamenta sporazuma ne bomo dosegli.

Omeniti želim še nekaj: strategija za živo srebro še ni zaključena. Dva strokovna odbora Komisije še naprej ocenjujeta varnost amalgama. S takšnim mnenjem se ne morem strinjati.

  Pilar Ayuso (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, skupina Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) in Evropskih demokratov je predložila nekaj predlogov sprememb, ki se nanašajo na okrožje Almadén, največji in najstarejši rudnik na svetu, ki so bili na prvi obravnavi sprejeti z veliko večino.

Rudnik v Almadénu je zaprt od leta 2003. Vendar je Almadén glavni izvoznik živega srebra v Evropski uniji in še naprej ohranja veliko gospodarskih dejavnosti, povezanih z živim srebrom, ker ga prodaja na podlagi pogodb, ki jih je podjetje Mayasa podpisalo z drugimi podjetji v kloralkalnem sektorju. Te pogodbe veljajo do maja 2011.

Almadén mora biti izrecno naveden v uredbi, ker je edino področje v Evropski uniji, na katerega neposredno in posredno vpliva prepoved izvoza, ter ker ima najboljše tehnike in strokovnjake za ravnanje z živim srebrom.

Rudnik ima prav tako zmogljivost za skladiščenje vsega utekočinjenega živega srebra v Evropski uniji, in sicer na globini 200 metrov v prostoru iz kremenčastih in vulkanskih kamenin z visoko stopnjo nepropustnosti, kar sta potrdila direktor za trajnostni razvoj in integracijo generalnega direktorata za okolje Evropske komisije, gospod Mäkelä, ter slovenski minister za okolje, ki sta območje obiskala marca 2007.

  Milan Gaľa (PPE-DE). - (SK) Gospod predsednik, hvala za besedo. Poročilo kolega poslanca gospoda Papadimoulisa omenja amalgam, ki se uporablja v zobozdravstvu, kot enega od virov zalog živega srebra v Evropi. Dovolite mi, da navedem nekaj zanimivih številk. Stomatologi v Evropski uniji vsako leto porabijo 125 ton živega srebra. Vsako leto naredijo več kot 200 milijonov zalivk iz živega srebra. Naši državljani hodijo naokrog z več kot 1 100 ton živega srebra v ustih. Odpadki amalgama vsebujejo 50 % živega srebra, ki nastane pri obdelavi amalgama za uporabo v zobozdravstvu in pri njegovi uporabi, pri odstranjevanju prvotnih zalivk ter pri upepeljevanju pokojnikov. Izpuljen zob in možno uhajanje v podtalnico po pokopu so prav tako viri živega srebra.

Živo srebro za uporabo v zobozdravstvu prav tako uhaja v ozračje med sežiganjem komunalnih odpadkov. Ob upoštevanju vsega zgoraj omenjenega so zobozdravstvene ambulante šele na drugem ali tretjem mestu po proizvodnji živosrebrovih odpadkov v Evropski uniji. Zadovoljen sem, da poročilo odraža tudi ta dejstva.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Moj kolega gospod Martínez Martínez je predstavil stališče skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu ter hkrati stališče Španije. Zato bi želel spregovoriti ne toliko o živem srebru, ampak o posebnem primeru regije, katere temeljna dejavnost se močno spreminja. Kot predstavnik nove države, ki je na začetku devetdesetih let 20. stoletja šla skozi obdobje transformacije, vem kako boleča je ta izkušnja za regije. Zato želim z največjim zadovoljstvom poudariti, da Evropska unija in tudi Parlament okrožja Almadén ne želita prepustiti usodi. Ali bosta 2 milijona EUR dovolj, pa je druga zgodba. Vendar je najpomembnejša stvar, da tako pristopimo k tej zadevi, to je zelo pomembno.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, vsem se zahvaljujem za prispevke. Ne razumem, zakaj je poročevalec ogrozil sporazum na drugi obravnavi ter sprejetje uredbe pred razpravami programa Združenih narodov za okolje oktobra 2008, kjer upamo, da bomo dobili pravno zavezujoč sporazum o tem pomembnem področju.

Sporazum je ogrožen zaradi pomanjkanja sodelovanja med tristranskimi pogovori in razpravami. Mogoče komisar razume, zakaj se prednosti razprav na tej stopnji niso razširile na vse poročevalce v senci ali vsaj na ključne poročevalce v senci, ki so pokazali zanimanje.

V postopkovnem smislu imam resne zadržke glede tega, kar se je zgodilo, ker je razdvojilo zelo pomembno razpravo in poročilo, ki bi se ga sicer zlahka zaključilo z jutrišnjim glasovanjem.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, gospe in gospodje, v skladu z dogovorjenim besedilom se bo živo srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji ali proizvaja v drugih industrijskih panogah, obravnavalo kot odpadno in se bo premestilo v varna skladišča takoj, ko začne veljati prepoved izvoza 15. marca 2011.

Najpozneje do 1. januarja 2010 bo Komisija organizirala izmenjavo informacij med državami članicami in drugimi interesnimi skupinami, da bi presodila, ali je treba sprejeti dodatne ukrepe. Najpozneje do 1. januarja 2010 bo Komisija na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov in tekočih raziskav o varnih možnostih za odlaganje živega srebra priporočila ustrezne zahteve, ki urejajo zmogljivosti in pogoje za sprejetje kovinskega živega srebra. Države članice bodo spremljale izvajanje uredbe in njen vpliv na trg ter bodo o tem obvestile Komisijo. Če se zdi smotrno, lahko Komisija predlaga pregled uredbe najpozneje do 15. marca 2013.

Nekatere ključne določbe so bile vključene v predlagani kompromisni paket. Najpomembnejša od teh prepovedi izvoza velja ne le za kovinsko živo srebro, ampak tudi za cinober in dve običajni spojini živega srebra, živosrebrov klorid in živosrebrov oksid. Kot je prej povedal gospod Papadimoulis, se prav tako prepoveduje izvoz zmesi z več kot 95 % vsebnostjo živega srebra v teži.

Mešanje kovinskega živega srebra z drugimi snovmi z namenom izvoza kovinskega živega srebra je izrecno prepovedano. Dogovorjen je bil spremenjen urnik, ki je dejansko natančnejši od tistega, ki je predviden v izvirnem predlogu, vendar hkrati zagotavlja dovolj časa za sprejetje ustreznih ukrepov na kateri koli stopnji. Sprejeta je bila določba za izključitev živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo pri raziskavah in razvoju ter za zdravstvene ali analitične namene.

Za podjetja, ki delujejo v kloralkalni industriji in industriji čiščenja plinov, se je določila obveznost, da morajo obveščati Komisijo in objavljati informacije o količinah živega srebra, ki ga skladiščijo ali namenjajo za odpad. Klavzula o pregledu zahteva, da Komisija ponovno preveri stanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tej zadevi najpozneje do 15. marca 2013. Klavzula vsebuje predloge za nadaljnje ukrepanje, če so ti smotrni. Komisija je v položaju, ko lahko Parlamentu zagotovi, da se bo izvajanje uredbe podrobno spremljalo ter da bodo pravočasno predlagani vsi potrebni dodatni ukrepi.

Istočasno Komisija izvaja druge postopke, ki jih zajema strategija za živo srebro. Odločno se pogaja za sprejetje mednarodnih ukrepov v okviru programa Združenih narodov za okolje. Sprejetje te uredbe pred razpravami o predlaganih mednarodnih ukrepih, ki so na sporedu oktobra 2008, bo pokazalo zavezanost in odločnost EU. To prihaja v primernem času in izboljšuje verodostojnost EU med njenimi partnerji. Zato je bistveno, da smo enotni glede tega kompromisnega besedila.

Naj zaključim gospod predsednik, Komisija je v položaju, ko lahko sprejme predlagane kompromisne predloge sprememb od 42 do 63, kot je bilo dogovorjeno med tristranskimi pogovori. Kot sem povedal, okrožje Almadén se lahko očitno obravnava kot področje za varno skladiščenje živega srebra, če izpolnjuje pogoje, ki bodo določeni, ter če pridobi ustrezna dovoljenja. Vendar Komisija ne more utemeljiti prednostnega položaja, dodeljenega le enemu območju, kar predlagajo predlogi spremembe od 37 do 41, zato teh predlogov spremembe ne more sprejeti.

  Dimitrios Papadimoulis, poročevalec. − (EL) Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem poročevalcem iz vseh političnih skupin. Brez njihovega učinkovitega sodelovanja na vsaki stopnji tega dolgoročnega prizadevanja in na vsaki stopnji uspešnega tristranskega pogovora (ter učinkovite razprave), ne bi mogli doseči tako zadovoljivega kompromisa, kot smo ga.

Prvotno stališče Komisije, gospe in gospodje, je vsebovalo le enega od predlogov spremembe Evropskega parlamenta. Kompromis, ki ga imamo pred sabo, nam kaže, da so bila v sporazum s Svetom vključena pomembna stališča, ki jih je sprejel Evropski parlament na prvi obravnavi, skupaj z konstruktivnim prispevkom Komisije. Ta dosežek moramo zaščititi. Lahko razumem skrbi in zahteve naših španskih kolegov, kar zadeva okrožje Almadén: naj vas opozorim, da smo to besedilo sprejeli na prvi obravnavi na moje priporočilo. Vendar moramo biti povsem realni. Ne Svet ne Komisija nista sprejela tega predloga, celo španska vlada ni predložila takšne zahteve Svetu. Če si bo Evropski parlament jutri preveč prizadeval glede vprašanja okrožja Almadén, tvegamo, da bomo izničili velik napredek, ki ga je dosegel Parlament ter ne bomo izkoristili prednosti zadovoljivega kompromisa. Prav tako bomo preložili sprejetje ukrepov za zaščito javnega zdravja in okolja, ko se prihodnje leto izteče mandat sedanjega Parlamenta. Obstaja velika nevarnost, da se bo Svet vrnil k prvotnemu stališču, ki je daleč stran od stališča, ki smo ga sprejeli na prvi obravnavi. Zato vas pozivam, da jutri glasujete za sprejetje tega sporazuma. Ponovno se zahvaljujem poročevalcem v senci, predstavnikom Sveta in Komisije za skupna prizadevanja, s katerimi smo dosegli ta sporazum.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, cenila bi, če bi moje vprašanje obravnavala Komisija ali poročevalec, vendar vidim, da se to ni zgodilo. Mogoče to samo po sebi predstavlja izjavo.

  Predsednik. − Mogoče bodo to storili v pisni obliki.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Živo srebro je ena od najbolj znanih in nevarnih težkih kovin. Poškoduje živčni in imunski sistem ter je zlasti škodljiv za dojenčke in otroke. Pozdravljam pobudo o prepovedi izvoza živega srebra, ker se kljub omejitvam, določenim v zadnjih letih, njegova uporaba ni bistveno zmanjšala. Namesto tega se je preselila iz razvitega sveta v države v razvoju. Evropska unija je največji svetovni izvoznik ter lahko zato upamo, da bomo, če ta uredba začne veljati, priča zmanjšanju uporabe živega srebra po vsem svetu.

Kadar se živo srebro uporablja, lahko tudi zaide v hrano, ki se nato pojavi na trgih Evropske unije. Iz tega razloga nimamo le svetovne odgovornosti za zmanjšanje onesnaževanja z živim srebrom v državah v razvoju, ampak je to tudi v našem interesu.

Zame je osebni uspeh in uspeh celotne skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, da prepoved izvoza zajema tudi živo srebro – kalomel, ker je živo srebro enostavno predelati v kalomel, poleg tega so stroški predelave kalomela nazaj v živo srebro zelo majhni. Če te določbe ne bi vključili, bi se izvozniki kovinskega živega srebra zlahka izognili skladnosti z uredbo.

22. Zelena knjiga o boljšem razstavljanju ladij (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Johannesa Bloklanda v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o zeleni knjigi o boljšem razstavljanju ladij (2007/2279(INI)) (A6-0156/2008).

  Johannes Blokland, poročevalec. − (NL) Na različnih obalah Južne Azije se razstavljajo velike morske ladje, namenjene za odpad, v pogojih, ki škodujejo okolju in ljudem. Socialni standardi tu ne veljajo. Samo v Bangladešu je v zadnjih par letih zaradi dela pri razstavljanju ladij umrlo 200 ljudi.

Za razstavljanje ladij se pogosto najamejo otroci, ker lahko brez težav vstopajo v majhne prostore. Od njih se pričakuje, da bodo odstranjevali strupene snovi, ne da bi se pri tem kakor koli zaščitili. Snovi nato končajo v okolju, kar ima katastrofalne posledice za ribištvo in turizem. Žal številne ladje iz Evrope na enak način končajo na obalah Indije, Pakistana in Bangladeša. Visoke cene jekla, nizke plače, slabi varnostni predpisi in odsotnost okoljskih ukrepov so očitno privlačni s finančnega vidika.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane jasno navaja, da so te prakse etično nesprejemljive ter da ne sme biti dovoljeno, da se človeku nevarni in okolju škodljivi pogoji, ki so prisotni pri razstavljanju ladij, nadaljujejo. Samo prizadevanja posameznih držav članic ali Evropske unije ne bodo dovolj za rešitev tega. Ne glede na to, kaj lahko storimo v prihodnjih letih, je svetovna rešitev težave razstavljanja ladij še vedno nujno potrebna. Žal moramo reči, da na svetovni ravni do zdaj ni bilo veliko doseženega.

To je resnično razlog, zakaj je Evropska komisija objavila zeleno knjigo. Glavni cilj, ki ga želimo doseči, je varovanje okolja in javnega zdravja, ne da bi težave prelagali v druge države. Ob upoštevanju dejstva, da bo treba številne evropske ladje, ki zdaj plujejo pod evropsko zastavo, v prihodnjih letih razgraditi, ne smemo več odlagati z ukrepanjem. Odbor za okolje predlaga zlasti naslednje. Da bi preprečili izogibanje določbam uredbe o pošiljkah odpadkov, je treba uvesti smernice, ki omogočajo razlikovanje med tem, kdaj je ladja resnično ladja in kdaj je le odpadek. Izvajanje in izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov je treba izboljšati z natančnejšimi kontrolami in nadzorom s strani pristaniških organov v državah članicah, poleg tega je treba razumeti, da morajo imeti pristaniške države pooblastila za razglasitev, da ladja ni več uporabna.

Pripraviti je treba seznam ladij, ki se bodo verjetno v prihodnjih letih razstavile. Znotraj Evropske unije je treba razviti konkurenčno in čisto industrijo razstavljanja ladij, na primer v ladjedelnicah, ki se zdaj ne uporabljajo. V okviru razvojne pomoči, je treba znanje in tehnologijo prenesti v delavnice za razstavljanje ladij v Južni Aziji, da se jim pomaga delati v skladu z varnostnimi in okoljskimi standardi. Po naključju je razstavljanje ladij v Bangladešu izjemno donosen posel, s katerim je mogoče zaslužiti dovolj denarja, da se nemoteno uvedejo delovni pogoji za razstavljanje.

Prav tako želim poudariti, da ostaja pomembno, da nadaljujemo z delom na dveh ravneh. Najprej moramo prevzeti odgovornost za lastno evropsko floto ter si prizadevati za vzpostavitev sporazuma po vsem svetu. Trenutno se ne moremo osredotočiti le na eno od teh vprašanj. Odgovor, ki sem ga pogosto prejel s strani ladijske industrije je, da bi zelena knjiga preprečila ali odložila razvoj pri konvenciji Mednarodne pomorske organizacije. S tem se ne strinjam. Namesto tega verjamem, da mi, Evropska unija, dejansko pričakujemo ta sporazum Mednarodne pomorske organizacije, ter bomo v ustreznem času bolje pripravljeni na njegovo izvajanje. Razen tega odločno verjamem, da bi se Evropska unija čim prej želela odmakniti stran od težkih pogojev, ki so prisotni v Južni Aziji.

Zadovoljen sem, da smo v odboru za okolje ter v obeh odborih, ki smo ju zaprosili za mnenje, dosegli visoko stopnjo soglasja glede tega vprašanja. To je v vsakem primeru dober začetek. Predvidevam, da lahko plenarno zasedanje podpre ta potek ukrepov. Prav tako se zdi, da so države članice zdaj sposobne ukrepati. Prejšnji četrtek je ladja Otopan iz Nizozemske odplula proti Turčiji, potem ko so oblasti odredile čiščenje ladje, pri čemer so se odstranili vsi nevarni odpadki. To je mogoče le z uredbo o pošiljkah odpadkov. Pred tem je bila zavrnjena licenca za izvoz, ker ti pogoji niso bili izpolnjeni. Isti četrtek sem prejel obisk delegacije nevladne organizacije, ki se zavzema za odgovorno razstavljanje ladij v Jugovzhodni Aziji. Jasno je treba povedati, da se ti ljudje že več let borijo za odgovorno industrijo razstavljanja ladij v njihovi državi, zato ne smemo pozabiti nanje.

Odvetnik iz Bangladeša, prebivalci Indije: več let se že posvečajo temu delu; menim, da jih moramo podpreti pri tem in sprejeti to resolucijo. Upam, da bom slišal, kaj načrtuje komisar Dimas v prihodnosti v zvezi z vzpostavitvijo odgovorne industrije za razstavljanje ladij v teh državah ter v zvezi z namenjanjem sredstev za uresničitev tega.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, pred približno dvema letoma je Komisija sprejela zeleno knjigo o boljšem razstavljanju ladij. Od takrat se je zgodilo veliko stvari, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), kjer se pripravlja osnutek konvencije o recikliranju ladij, ki naj bi bil po pričakovanjih odobren maja 2009. Vendar so nedavna poročila v medijih znova razkrila temno resničnost razstavljanja ladij v nekaterih delih Južne Azije. Zato sem posebej zadovoljen s podporo, ki jo je Evropski parlament namenil pobudi Komisije za izboljšanje razstavljanja ladij.

Približno 90 % vseh velikih ladij, ki so se v letu 2007 razstavile po vsem svetu, se je razstavilo na obalah Južne Azije, predvsem Indije in Bangladeša. Veliko teh ladij je bilo iz EU. Ocenjujemo, da ena četrtina vseh ladij po svetu pluje pod zastavo države članice EU, približno 40 % vseh plovil pa je v lasti podjetij s sedežem v EU.

Razstavljanje ladij na obalah Južne Azije se pogosto izvaja v zelo slabih pogojih: Poskrbljeno ni za nikakršno zaščito pred onesnaževanjem, poleg tega delavci živijo v nevarnosti. Nevarne snovi se odstranijo z zelo malo ladij, preden se te pošljejo v ladjedelnice za razstavljanje. Kar je gospod Blokland pravkar povedal o čiščenju ladij na Nizozemskem, je zelo pomembno. Ko ladje dosežejo svoj cilj, se zadevni odpadni materiali odstranijo na način, ki je nevaren in škodljiv za okolje. Da bi odpravili ta položaj, že veljajo mednarodna pravila in zakonodaja Skupnosti. Vendar si baselska konvencija in uredba o pošiljkah odpadkov pogosto nasprotujeta ter ju države, kjer razstavljanje poteka, le redko upoštevajo, saj se ladje tja pošljejo z izgovorom, da so na zadnji plovbi.

V skladu s številkami, ki so nam na voljo, se število ladij, ki se približujejo koncu časa uporabnosti, postopno povečuje, zato je treba v skladu s tem sprejeti zadevna pravila. Osnutek konvencije o recikliranju ladij Mednarodne pomorske organizacije kaže na določen napredek na tem področju. Konvencija bo verjetno odobrena leta 2009, mi pa bomo storili, kar lahko, da bo ta konvencija močna in učinkovita. Vendar ne bo veljala za vojaške ladje, plovila v lasti države ali druga plovila, ki služijo državi. Poleg tega lahko njeno izvajanje traja pet ali šest let. Razen tega bo konvencija učinkovita le, če jo bo spremljajo sprejetje ukrepov na nacionalni in regionalni ravni. Nekatere države članice so že začele sprejemati ukrepe, kot je povedal gospod Blokland, vendar številne druge še niso začele s pripravo strategije. Iz teh razlogov je bistveno, da se ukrepi sprejmejo pravočasno in na ravni Skupnosti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, ponovno se vama zahvaljujem za vaše poročilo in za podporo, ki jo dajete Komisiji v zvezi s predlaganimi ukrepi. Poročilo vsebuje zanimive in uporabne zamisli, ki jih bomo natančno preučili pri pripravi naše strategije.

Zlasti še zahvaljujem poročevalcu, gospodu Bloklandu, za njegovo prizadevanje ter gospodu Hammersteinu, gospodu Evansu in drugim članom odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter odbora za promet in turizem za njihove prispevke.

  David Hammerstein, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (ES) Gospod predsednik, hvala vam, komisar Dimas, in hvala vam gospod Blokland, za to zelo pomembno in nujno poročilo, ker lahko, čeprav Mednarodna pomorska organizacija že nekaj časa pripravlja novo zakonodajo o razstavljanju ladij, da bo ta postopek bolj ekološki in bo povzročal manj zdravstvenih težav delavcem v tretjem svetu, na jugu, traja več let, da se ta zakonodaja ratificira in upošteva po vsem svetu.

V vmesnem času lahko razstavljanje ladij doseže najvišjo raven v naslednjih desetih letih, zlasti ker nova pravila prepovedujejo plovila z enojnim trupom. Vedno več bo ladij, ki bodo namenjene za razstavljanje.

Evropska unija ne more počakati na spremembo v mednarodnih pravilih; ukrepati mora zdaj, da bo usmerjala spremembo, spodbujala zelene revizije razstavljanja ladij ter skupaj z industrijo ustvarila sklad za vračunanje okoljskih stroškov ter za pomoč skupnostim na jugu, ki so že veliko trpele zaradi okoljskih in zdravstvenih stroškov te težave.

Prav tako moramo izvajati previdnostno politiko prek načela obvezne menjave nevarnih materialov na ladjah, ker ladje, ki so namenjene za razstavljanje v Aziji, niso prevozno sredstvo. Ne, so nevarni odpadek in mi ta nevarni odpadek izvažamo, kar evropska zakonodaja prepoveduje. Čas je, da prevzamemo odgovornost ter ukrepamo etično in moralno.

  Robert Evans, pripravljavec mnenja odbora za promet in turizem. − Gospod predsednik, morda sem nocoj tu edina oseba, ki je dejansko prisostvovala pri postopku, o katerem tu govorimo. Kot predsednik delegacije za odnose z južnoazijskimi državami sem bil v Bangladešu ter si ogledal ladjedelnice.

Med ladjami, ki so se popravljale in razstavljanje – in povem vam, hrup je bil neznosen – so živele cele družine, spali so in kuhali v barakarskih naseljih. Otroci se igrajo okrog čolnov, iščejo žogice za kriket, ki so padle pod plovila, medtem ko se nad njimi uporabljajo svetilke s kisikovim acetilenom.

Za evropske ladje ni sprejemljivo – nobena izmed njih ne pluje pod evropsko zastavo; na tej stopnji se obravnavajo kot lokalne ladje ali ladje iz drugih delov sveta – razstavljajo v takšnih okoliščinah.

Odbor za promet in turizem verjame, da mora EU utreti pot in spodbujati ukrepanje na lokalni ravni z jasnim ciljem prekiniti sedanje prakse in načine, kako se ladje razstavljajo, zlasti v delih Južne Azije. Vendar se razstavljanja ne sme v celoti prekiniti, niti ne takoj, kot je povedal gospod Blokland, zaradi njegovega gospodarskega pomena v zadevnih državah.

Soglašam s poročevalcem, ko pravi, da si moramo prizadevati za svetovno strategijo, ki zagotavlja, da vsi, ki sodelujejo pri procesu recikliranja ladij, prevzamejo ustrezen del odgovornosti za način, kako se to izvaja – za varnost, pravice delavcev in varstvo okolja.

Končno, menim, da moramo prav tako podpreti razvoj konkurenčne in čiste evropske industrije za recikliranje ladij. Vendar se morajo v vmesnem času države članice obvezati politiki, da se bodo plovila v državni lasti in stare vojne ladje razstavljale na varen in okolju prijazen način.

  Françoise Grossetête, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, ali lahko sprejmemo, da je treba naša plovila razstaviti in z njimi onesnažiti plaže Južne Azije, ker ne želimo sprejeti odgovornosti za njihovo razstavljanje? Južna Azija, kjer se razstavlja največ naših plovil, žal prejme onesnaževala, kot so azbest, piraleni, olja in ogljikovodikovo blato, ki končajo v prsti, pesku in morju. To pa še ni vse!

Pri razstavljanju teh plovil delajo otroci, ker lahko brez težav vstopajo v majhne prostore in žal odstranjujejo strupene snovi brez kakršne koli zaščite. So poceni delovna sila in trpijo zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni.

Z etičnega vidika je to nesprejemljivo, zlasti ker plovila prihajajo iz Evrope in končajo na obalah Indije, Pakistana in Bangladeša. Evropska unija, ki je delno odgovorna za te socialne in okoljske težave, mora sprejeti prave ukrepe – v sodelovanju z mednarodno pomorsko organizacijo, da bo z gospodarskimi spodbudami ustavila socialni in okoljski damping.

To so ukrepi, ki jih je nujno treba sprejeti, da se določijo omejitev recikliranja plovil, poleg tega mora to vključevati zahteve za certifikacijo in obveščanje. Pri načrtovanju in gradnji plovil je treba upoštevati možnost za prihodnje recikliranje, poleg tega je treba zagotoviti zmogljivosti za recikliranje čolnov. Nujno moramo vzpostaviti zmogljivosti, za katere se zdi, da so najboljše njihove vrste v smislu človekovih pravic, zdravja in varnosti.

Nato moramo, ne da bi pri tem Južni Aziji odvzeli ta velik trg, zagotoviti zmogljivosti v evropskih ladjedelnicah, da lahko sami predelamo te odpadke ter nato razvijemo to, kar lahko imenujemo ekološko razumno razstavljanje, vse to pa lahko služi kot podlaga za mednarodni sporazum.

  Linda McAvan, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, zadovoljna sem, da je Komisija predložila predloge, poleg tega sem zadovoljna, da se EU končno ukvarja s tem vprašanjem, ker se tega zavedamo že dolgo časa. Pogoji, ki jih je Robert Evans pravkar opisal niso nič novega za ta parlament, prav tako niso nič novega za Komisijo. Vendar je zdaj konec maja 2008. Imamo zeleno knjigo in slišim, da bomo maja 2009 prejeli predlog Komisije za sprejetje, kar pomeni, da bo to ob koncu mandata te komisije in sredi evropske volilne kampanje.

Sprašujem se, kako bomo imeli vse urejeno, da obravnavamo sto ladij, ki jih je Komisija določila. Ve, da bo po letu 2010 treba razstaviti 800 tankerjev z enojim trupom. Gospod komisar, zanima me, ali lahko komentirate ta kratek čas, ki si ga puščamo na voljo za uvedbo zakonodaje. Prav tako bi bilo bolje, če bi EU lahko dokončala zakonodajo v tem parlamentu pred iztekom njegovega mandata.

Skupina socialdemokratov bo podprla gospoda Bloklanda. Podprli smo vse, kar je storil v tem postopku ter se mu zahvaljujemo za trdo delo. Prav tako bomo podprli predloge sprememb, ki krepijo ta predlog, vendar ne bomo podprli predlogov sprememb, ki so protekcionistični. Ne prizadevamo si za prekinitev razstavljanja ladij v azijskih državah, ker bi to – kot je poudaril Robert Evans – ogrozilo delovna mesta, poleg tega so kovine pomemben vir surovin za te države. Vendar želimo predhodno čiščenje, ki je, kot je poudaril gospod Blokland, povsem možno. Vlagati moramo v specializirano čiščenje v Evropi, da bomo zagotovili veliko varnejše okolje za ljudi, ki razstavljajo ladje v državah v razvoju.

Prav tako podpiramo ustanovitev sklada za razstavljanje ladij. Videl sem, da je skupina PPE-DE zaprosila za ločeno glasovanje. Upam, da jutri na plenarnem zasedanju ne bodo glasovali proti temu skladu.

Gospod komisar, upam, da lahko ukrepamo hitro ter da lahko v pravnem redu najdemo nekaj za obravnavo velikega povečanja števila ladij, namenjenih za razstavljanje v letu 2010.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, čestitke gospodu Bloklandu za njegovo – kot smo pričakovali – odlično poročilo ter za zelo dobro sodelovanje, ki ga je ponudil vsem poročevalcem v senci.

Tema te zelene knjige je zelo pomembna ter globoko zaskrbljujoča. Večji del razstavljanja ladij, kot se zdaj izvaja, se lahko upravičeno označi za kriminalno dejavnost, tako v smislu zdravja ljudi kot odnosa do okolja.

Večina razstavljanja, kot vsi vemo, poteka na plažah in bregovih rek na indijski podcelini, pri čemer se komajda ali nič ne upoštevajo osnovna pravila varstva ljudi in okolja pred okužbo ali onesnaženjem z različnimi strupenimi snovmi, vključno s številnimi rakotvornimi snovmi.

Poleg tega se delavce v takšnih obratih za razstavljanje obravnava brez kakršnega koli spoštovanja njihovih človekovih in delovnih pravic ter s popolnim nespoštovanjem njihovega dostojanstva, da ne omenjam otroškega dela v resnično grozljivih pogojih, ki se v nekaterih primerih le malo razlikujejo od otroškega suženjstva v njegovi najbolj sramotni obliki.

Predloženih je bilo majhno število predlogov sprememb, večina s podporo poročevalca. Upoštevali bomo njegovo stališče, razen predloga spremembe 1, za katerega ne moremo najti nobene razumne razlage, zakaj ne izpolnjuje odobritve gospoda Bloklanda, in za katero bomo glasovali pozitivno, poleg tega verjamemo, da bodo drugi storili enako.

Ob polni podpori tej zeleni knjigi, upajmo, da bo razstavljanje ladij, ki žal nujno potrebna dejavnost v ladijski industriji, v prihodnosti potekalo na okolju prijazen, družbeno sprejemljiv in higiensko varen način ter bo zagotovilo tako potreben, vendar ustrezno in varno zaslužen, prihodek za prebivalce držav v razvoju.

Upajmo, da se bodo zamisli v tem poročilu preoblikovale v zakonodajno obliko takoj, ko bo to mogoče, ter da se bo njihovo področje uporabe razširilo na vojaška in komercialna plovila.

Končno, naj vam povem, da soglašam s prejšnjimi govorniki, da mora biti naš končni cilj globalno sprejeta strategija za razstavljanje ladij.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Najprej se želim zahvaliti kolegu, gospodu Bloklandu, za njegovo odlično poročilo. Menim, da je zelo dobro začrtal izjemne težave, ki nastajajo v revnih državah zaradi razstavljanja evropskih ladij. Posledice za delovne pogoje in okolje so pogosto zelo resne, poleg tega EU ne sme bežati stran od svoje odgovornosti za to.

Med drugim je gospod Blokland izbral pot strožje mednarodne zakonodaje. Sama gotovo zagovarjam takšno zakonodajo, vendar se bojim, da bo trajalo predolgo, preden bomo na ta način dosegli oprijemljive rezultate. Evropa mora ukrepati zdaj in ne sme čakati na preostali svet. Določiti je treba učinkovite predpise za razstavljanje ladij. Te uredbe morajo vključevati določbo, ki določa, da se lahko evropske ladje razstavljajo zunaj EU le, če njihovi lastniki lahko dokažejo, da je to nemogoče izvesti v Evropi. Razen tega je treba ladje, ki vsebujejo azbest ali druge nevarne snovi, v vsakem primeru razstaviti na evropskem ozemlju.

Ne moremo dopustiti, da naši odpadki povzročajo velike težave tudi drugje po svetu. Ko ladja ni več primerna za uporabo, je ne smemo več obravnavati kot ladjo. Postane odpadek in jo je treba obravnavati kot tako. Ne dopuščamo, da bi drugi nevarni odpadki zapuščali EU brez jamstev glede tega, kako se bodo predelali, zato ni nobenega razloga, zakaj bi to storili z ladjami, namenjenimi za razstavljanje.

Razen tega je treba poudariti predelavo znotraj same Evropske unije, kot velja v primeru celotne evropske politike v zvezi z odpadki. Končno, politika žaljenja in sramotenja lastnikov ladij in držav članic, ki svoje ladje razstavljajo v skladu z metodami, ki niso prijazne do okolja in ljudi, bi bila učinkovit začetni korak, ki ga lahko začnemo izvajati jutri. Odgovornost za odgovorno razstavljanje ladij mora ostati v rokah lastnika, zato morajo države članice preveriti, ali se to izvaja na pravilen način.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala za odlično opravljeno delo, isto velja za gospoda Bloklanda.

Zelena knjiga o boljšem razstavljanju ladij, ki jo imamo pred sabo, je ob vsej svoji resnosti klasičen primer svetovnega neravnovesja, ki je posledica industrijskega razvoja in prizadevanj številnih različnih agencij, da bi navsezadnje storile nekaj glede negativnega vpliva razstavljanja. Odgovornost industrializiranih držav pride v ospredje v položajih, ko države v razvoju trpijo zaradi nedopustne socialne in okoljske škode, ker si nekateri prizadevajo za gospodarske koristi.

Negativen vpliv razstavljanja ladij je posebej opazen. Zaradi večjih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki jih morajo upoštevati industrializirane države, se večina svetovnih ladij razstavlja v Bangladešu, Pakistanu in Indiji, pogosto v zelo primitivnih pogojih. Obrati za razstavljanje ladij komaj izpolnjujejo zdravstvene in okoljske standarde, s strupenimi snovmi, kot je azbest, pa ravnajo ljudje, oblečeni v kratke hlače in sandale. Pogosto je tudi delo otrok.

Enačba je težka. Razstavljanje ladij je dobičkonosen posel za te države, ne le v smislu njegovega vpliva na zaposlovanje in finančne koristi, ampak tudi v smislu pridobivanja surovin. Na primer, Bangladeš pridobi 80–90 % jekla iz razstavljenih ladij. Hkrati je zaradi nizkih stroškov dela in pomanjkanja osnovnih standardov to gospodarsko privlačen posel, ki v praksi povzroča okoljski damping in ogromne človeške tragedije.

Vendar povečanje nedobičkonosnega razstavljanja v EU s finančno pomočjo ni trajnostna možnost. Namesto tega potrebujemo ukrepe neposredne pomoči za države v razvoju, ki sodelujejo pri razstavljanju, pri čemer zelo pomnožijo okoljske in socialne koristi. Potem ko so bila plovila delno razstavljena ali očiščena, v praksi niso prilagojena za plovbo, ko se odstrani azbest, na primer, pa večine ladij ni več mogoče premakniti.

Iz tega razloga se morajo ukrepi za pomoč osredotočati na ustanavljanje certificiranih ladjedelnic za razstavljanje ladij, kjer so uporabljene tehnike za razstavljanje v skladu z zahodnim pojmovanjem varnosti in okoljske sprejemljivosti. V mednarodnem okolju je treba ladijskim podjetjem dati na voljo seznam odobrenih ladjedelnic za razstavljanje ladij, pri njihovi certifikaciji mora imeti ključno vlogo Mednarodna pomorska organizacija, da bo ta sistem postal resnično mednaroden. S tem bi rešili to enačbo. Države v razvoju potrebujejo gospodarske in materialne koristi, ki izhajajo iz razstavljanja ladij, poleg tega se mora spremeniti tudi položaj ladijskih družb v industrializiranih državah, ki so pod vse večjim pritiskom.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, na začetku naj pohvalim poročevalca, gospoda Bloklanda, ki je kot vedno opravil izjemno delo. Gospod Evans je povedal, da je spremljal razstavljanje ladij v Bangladešu. Prek vzhodne poljske meje, ki je tudi evropska meja, sem videl primere nerazstavljenih ladij; z drugimi besedami, nekje na morski obali so ležale odvržene ribiške ladje, potniške ladje in trajekti, celo vojaške ladje; voda pa jih je odplavila na odprto morje. Tu govorimo o prvem koraku, ki je razstavljanje. Drugi korak je neke vrste dolžnost za razstavljanje. Nato je tu še tretji korak, recikliranje ali ugotovitev, kateri material se uporablja pri gradnji ladje, kako je ta material vgrajen v ladjo in kako je ta material mogoče odstraniti. To je postopek, ki ga začenjamo. Kot ekonomist in ne idealist verjamem, da je pred nami še dolga pot, vendar je zelo dobro, da smo stopili nanjo, in upajmo, da bomo po vsem svetu našli veliko posnemovalcev.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Tudi jaz želim čestitati gospodu Bloklandu za njegovo poročilo. Kot odgovor na nesreče, v katere so bili vpleteni naftni tankerji, kot sta Erika in Prestige, je Unija sprejela mednarodno zakonodajo in pravila za postopno odpravo naftnih tankerjev z enojnim trupom. Po ocenah bo do leta 2015 približno 1 300 naftnih tankerjev z enojnim trupom postopno umaknjenih iz obtoka ter poslanih na razstavljanje.

Stroški razstavljanja ladij so zelo visoki, zaradi česar je recikliranje ladij z gospodarskega vidika neizvedljivo. V številnih državah članicah še vedno najdemo ladje, ki so zelo stare in v slabem stanju, zasidrane ob obali ali celo nasedle na obalah notranjih voda. Zato verjamem, da je treba posebno pozornost nameniti območjem ob izlivih rek in rečnih ustjih, kjer bi lahko imele nasedle ladje negativen vpliv na okolje. Nasedle ladje pogosto ovirajo plovne poti in povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Od leta 2005 Mednarodna pomorska organizacija dela na področju vpeljave obveznega mednarodnega sistema za ekološko razstavljanje ladij, procesa h kateremu je prispevala tudi Evropska unija. Prihodnja mednarodna konvencija in odgovorno sodelovanje držav članic bosta bistvena za rešitev težav v zvezi z razstavljanjem ladij.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvala vam za nocojšnjo razpravo na visoki ravni. Vaše poročilo je izjemno spodbudno, kar zadeva predloge Komisije.

Naj omenim tri vprašanja, ki ste se jih dotaknili. Prvič, države članice in Komisijo pozivate k učinkovitejšemu izvajanju uredbe o pošiljkah odpadkov. Prav tako pozivate Komisijo, naj pripravi seznam ladij, ki se bodo v naslednjih letih verjetno odpeljale v ladjedelnice za razstavljanje. Preučili bomo možnost priprave takšnega seznama. Kot je predlagala gospa Grossetęte, moramo prav tako pripraviti seznam zmogljivosti, ki izpolnjujejo višje standarde. Razen tega se v zvezi z ladjami, ki se približujejo koncu njihovega obdobja uporabe, strinjamo, da je treba uveljaviti strožjo uredbo o pošiljkah odpadkov.

Komisija načrtuje zagotovitev potrebnih smernic. Pričakujem, da bodo organi držav članic zagotovili, da se nobeni ladji ne dovoli izplutje iz pristanišč EU, če je očitno, da je namenjena v države v razvoju za razstavljanje. Poleg tega je treba resnično uzakoniti zavezujoč mednarodni režim ob upoštevanju dejstva, da bo večina ladij evropskega porekla razstavljenih in pretvorjenih v odpadke zunaj voda Skupnosti.

Drugič, preučili bomo vprašanje razvoja konkurenčne industrije razstavljanja ladij in predhodnega čiščenja v EU, ne da bi pri tem ogrozili možnost za preživetje južnoazijskih ladjedelnic za razstavljanje ladij. Evropske ladjedelnice niso v položaju, da bi lahko bile konkurenčne južnoazijskim ladjedelnicam za razstavljanje ladij. Zato nikakor ni vprašljivo, ali lahko zadržimo ali v Evropo preselimo večji del trga razstavljanja ladij. Vendar lahko uresničimo zahtevo, da se vojaške ladje, druge ladje v državni lasti in ladje, ki prejemajo državno pomoč, razstavljajo izključno v zmogljivostih, ki so okolju prijazne, in sicer v Evropi ali v državah OECD. Morda lahko zahtevamo, da se ladje, ki plujejo pod zastavo držav članic, razstavljajo izključno v povsem pooblaščenih in certificiranih zmogljivostih. Predhodno čiščenje lahko postane skupna praksa, tako da postane izvedljivo.

Končno, vidim, da podpirate predlog za ustanovitev sklada za razstavljanje ladij. Zahtevate, da Komisija preveri možnost uvedbe obveznega zavarovanja kot jamstva za okolju prijazno recikliranje. Komisija bo preverila obstoječe možnosti. Odgovorni v ladjedelniškem sektorju so nas obvestili, da bo nova mednarodna konvencija o recikliranju ladij združila tržne sile za rešitev težave razstavljanja ladij. Gotovo ne želimo ustvariti nepotrebnih upravnih ali finančnih bremen. Za vsako ceno bomo tesno spremljali razvoj dogodkov; ne bomo okrevali pri sprejetju regulativnih ukrepov, če trg ne bo mogel zagotoviti rešitve za to težavo. Vaša neprekinjena podpora bo bistvena pri zagotavljanju spremembe pogojev pri razstavljanju ladij na bolje.

  Johannes Blokland, poročevalec. − (NL) Najprej se želim zahvaliti vsem govornikom za njihove spodbudne besede, zlasti komisarju Dimasu. Rad bi navedel še nekaj ugotovitev.

Verjamem, da je izjemno pomembno, da se ustanovi ta sklad za razstavljanje. Ta sklad je treba napolniti s prispevki lastnikov ladij in seveda ne z vladnimi subvencijami. Menim, da to ni potrebno. Na enak način kot zbiranje denarja za stare avtomobile, se bo to sčasoma začelo podpirati samo od sebe. Vesel sem, da tudi komisar razmišlja v skladu s tem. Biti moramo zelo hitri in zato je lahko dobra zamisel, da čim prej sklenemo dogovor z evropskimi lastniki ladij, da bodo v vsakem primeru poskrbeli za odgovorno razstavljanje ladij. Vem, da je ladjedelniška družba P&O Nedlloyd Maersk na Kitajskem odgovorno razstavila 20 ladij, zlasti z zagotovitvijo zmogljivosti tam, kjer je to mogoče.

Menim da moramo predvsem lastnike ladij seznaniti z njihovo družbeno odgovornostjo ter jim povedati, da tega resnično ne morejo več početi; to je prodati ladjo za veliko vsoto denarja. Nato se proda še 10-krat, preden se dokončno razstavi. Sprejeti moramo povsem drugačen pristop k razstavljanju; menim, da bomo lastnike ladij lahko prepričali v to, zlasti zaradi negativne publicitete, ki jo je bilo to vprašanje deležno v zadnjih letih.

Razstavljanje pogosto poteka v nasprotju z lokalno zakonodajo in proti željam ministrstev za socialne zadeve in okolje. Prav tako sem bil seznanjen, da v Bangladešu ni težava nacionalna zakonodaja, ampak njeno izvajanje. Zato menim, da je lahko na voljo dovolj zmogljivosti, vendar se ne uporabljajo.

Gospod Matsakis je vprašal tudi, kakšni so moji ugovori k temu predlogu spremembe. Težava je v tem, da ta predlog spremembe pomeni, da se okolju škodljivi pogoji, ki so del razstavljanja ladij, ne smejo več dopuščati v državah v razvoju. Vendar se ne sme dopustiti, da bi se nadaljevali kjer koli, vključno z Vzhodno Evropo, na primer, kjer občasno ladje še vedno razstavljajo po neodgovornih metodah. Zato ni primerno, da se to osredotoči le na države v razvoju, zlasti če je pozneje določeno, da se tega ne sme izvajati na območjih, kot je Daljni vzhod. Zato menim, da je ta dodatek nepotreben.

Žal ne morem podpreti predlogov sprememb gospe Liotard, ker so preveč protekcionistični. Gospod Liberadzki je odprl pomembno vprašanje, zlasti v zvezi z dejstvom, da so nekatere ladje zapuščene drugje, kjer rjavijo, ne da bi se kar koli storilo v zvezi s tem. Tudi to vprašanje moramo obravnavati. Ponovno se iskreno zahvaljujem vsem in pri tem bo tudi ostalo.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

23. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

24. Konec seje

(Seja se je zaključila ob 23.40.)