Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 21. maj 2008 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

− Časovni razpored delnih zasedanj za leto 2009

  Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, v zvezi s časovnim razporedom Parlamenta za naslednje leto imam samo eno kratko pripombo. Čeprav bodo parlamentarne volitve potekale od 4. do 7. junija, zaradi česar bo moj petletni mandat skrajšan za en teden, sem vesel, da ne bodo potekale od 11. do 14. junija. Volitve v Estoniji tradicionalno potekajo ob nedeljah, vendar če bi evropske volitve potekale 14. junija, na nacionalni dan žalovanja, ko se spominjamo množične deportacije, ki so jo leta 1941 izvedli sovjetski organi, bi bile zastave spuščene na pol droga po vsej Estoniji. To ne bi bil primeren dan za organiziranje volitev v Evropski parlament.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, to je bilo zadnje glasovanje o časovnem razporedu v tem zakonodajnem mandatu, pri čemer smo preprečili pet poskusov izpodbijanja Strasbourga kot sedeža Parlamenta in kot edinega sedeža Parlamenta na podlagi predlog sprememb.

Kljub temu menim, da bomo imeli celovito reformo, ker gre nenazadnje za vprašanje denarja in emisij CO2. Če se bomo osredotočili na 12 tednov plenarnih zasedanj na leto in v celoti izkoristili ta čas, bomo lahko odpravili draga in nepotrebna mini plenarna zasedanja v Bruslju ter jih nadomestili s tedni, namenjenimi delu v volilnih okrožjih. Tako bi se približali državljanom in imeli več časa za opravljanje resničnega dela. Bilo bi tudi veliko ceneje in zmanjšali bi emisije CO2, pri čemer lahko vse to dosežemo sami brez spreminjanja pogodb. Dokler pogodba ni spremenjena, moramo sedanje pogodbe uporabljati čim bolj razumno in učinkovito. Zato menim, da moramo sprejeti pristop, ki sem ga predlagal.

− Poročilo: Dimitrios Papadimoulis (A6-0102/2008)

  Fiona Hall (ALDE). - Gospod predsednik, na prvem branju v Parlamentu sem bila proti temu, da bi dovolili shranjevanje živega srebra v rudnikih soli in podzemnih objektih, namenjenih odlaganju odpadkov. V razširjeno opredelitev so bili vključeni tudi rudniki anhidrida, kar je bilo zelo zaskrbljujoče za prebivalce mesta Billingham v mojem volilnem okrožju, ki nasprotujejo načrtom, da bi se v nekdanjih rudnikih anhidrida pod njihovimi domovi uredilo odlagališče smeti. Na žalost besedilo, o katerem smo glasovali danes, prepoveduje shranjevanje živega srebra v rudnikih soli, vendar dovoljuje shranjevanje na drugih lokacijah, zlasti v globokih, podzemnih formacijah iz trdnih kamnin. Ker bi lahko ta nova opredelitev dovoljenih lokacij zajemala tudi rudnike anhidrida v Billinghamu, se bom vzdržala glasovanja o kompromisnem paketu, ker na drugem branju ne bo končnega glasovanja. Glasovanja se bom vzdržala kljub temu, da se strinjam s prepovedjo izvoza živega srebra iz Evrope.

  Alojz Peterle (PPE-DE). - Jaz sem z veseljem podprl to poročilo, ker je imelo vse tiste elemente, ki so potrebni za hitro reševanje te problematike. Vesel sem, da so Parlament, Komisija in Svet lahko prišli do kompromisnega stališča in s tem smo dejansko prispevali k dinamiki. Drugačna rešitev bi pomenila lahko dolgotrajno odložitev rešitve tega vprašanja.

Hvala.

− Poročilo: Hartmut Nassauer (A6-0154/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Resnih kaznivih dejanj v zvezi z okoljem in javnim zdravjem ni več sprejemljivo obravnavati le kot kršitev, kot so to do zdaj počele nekatere države, na primer Italija in Ciper. Zato sem kljub nasprotovanju evroskeptikov podprla direktivo, ki vse države zavezuje, da zadevne kazenske sankcije v dveh letih vključijo v svojo zakonodajo. Češka republika ter tudi druge države bodo morale uvesti kazensko odgovornost pravnih oseb, kar nekdanje socialistične države ne poznajo. Odločiti se bomo morali med nemškim modelom, v skladu s katerim o kršitvah pravnih oseb odločajo upravni organi, in modelom, ki je značilen za Francijo, Združeno kraljestvo in zdaj Slovenijo, v skladu s katerem o kršitvah odločajo pravosodni organi. Prav tako se moramo odločiti, ali bo odgovorna pravna oseba v celoti ali samo uprava. Bojim se, da dve leti za končanje izvajanja ne bosta dovolj.

  Roger Helmer (NI). - Gospod predsednik, glasoval sem proti temu ukrepu. Zdi se, da je zaskrbljenost zaradi podnebja in okolja vedno bolj podobna veroizpovedi. Temelji na zaupanju in ne dejstvih. Možnost nadomestila emisij ogljika so ustrezno primerjali s srednjeveškimi cerkvenimi odpustki. Zdaj je gospod Nassauer predložil nekakšen okoljski bogokleten zakon.

Imam velike pomisleke v zvezi s tem, da okoljska vprašanja ureja kazensko in ne civilno pravo. Vendar je dejanski problem v razširitvi evropske zakonodaje. Ljudje, ki jih zastopam, se zavzemajo za trgovino in sodelovanje v Evropi, medtem ko nasprotujejo politični uniji in evropskemu pravnemu sistemu. Zavrniti moramo nadaljnje ukrepe za vzpostavitev evropskih odgovornosti in pristojnosti na tem področju.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, čeprav se poročilo ne sklicuje več na posamezne sankcije, določa, katere dejavnosti morajo države članice obravnavati kot kazniva dejanja. Na primer, če nekdo v mojem volilnem okrožju, Londonu, najboljšemu mestu na svetu, prestolnici najboljše države na svetu, naredi prekršek, ki v skladu z britanskim pravom, ki se je izoblikovalo na podlagi anglosaškega prava in razuma, ni kaznivo dejanje, se zdaj zaradi uvedbe te zakonodaje EU od zgoraj, brez razuma in brez vednosti državljanov mojega volilnega okrožja, v skladu z zakonodajo EU obravnava kot kaznivo dejanje.

Kakšne bodo posledice? Kako se bodo odzvali moji volivci? Povedal vam bom, kako se bodo odzvali. Rekli bodo: „Kakšen nesmisel je to? Kako je lahko neko dejanje, ki v skladu z razumnim britanskim pravom ni kaznivo dejanje, kaznivo dejanje v skladu s pravom EU? Čas je, da izstopimo iz Evropske unije.“ Zato moramo biti previdni, da ne bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU.

  Giuseppe Gargani (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsednika sem prosil za besedo, potem ko je bilo poročilo gospoda Nassauerja o predlogu direktive Evropskega parlamenta o kazenskopravnem varstvu okolja sprejeto.

Čestitam zlasti poročevalcu, ker je to poročilo zelo pomembno. Kljub burni razpravi smo v odboru s posredovanjem Monice Frassoni dosegli zelo razumen in kakovosten kompromis. Poudariti želim to delo odbora, pri čemer čestitam zlasti poročevalcu, gospodu Nassauerju.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Nassauerja. Čeprav so vse države članice sprejele iste predpise, se ti izvajajo na različne načine. To spodbuja neželeno obnašanje, pri čemer neodgovorni podjetniki preselijo svojo gospodarsko dejavnost v države, v katerih so kazenske sankcije za okoljska kazniva dejanja manj stroge. To vpliva predvsem na nove države članice Unije. Poudariti je treba, da kazniva dejanja, ki se zagrešijo v okviru kriminalnih organizacij, postajajo vse bolj obsežna ter da so okoljska kazniva dejanja vse bolj čezmejne narave.

Strinjam se s stališčem poročevalca, da predstavlja pravni okvir iz predloga direktive pomemben prispevek k učinkovitemu varstvu okolja ter lahko zagotovi enotno in odgovorno izvajanje zakonodaje o varstvu okolja v Skupnosti. Ustrezno usposobljeni uradniki so osnovni pogoj za učinkovito izvajanje zakonodaje in dejansko zmanjšanje okoljskih kaznivih dejanj. Predlog o določitvi obveznosti držav članic je v tem smislu zato popolnoma primeren.

Poslancu iz Združenega kraljestva, ki ima zmotno predstavo, želim povedati naslednje. Nove zakonodaje Skupnosti ne oblikujemo zato, da bi uvedli sankcije. To se je izkazalo za nemogoče. Namesto tega vztrajamo, da vsaka država članica izvaja potrebno zakonodajo v okviru svojega pravnega sistema, da se v Evropi zagotovi enotna uporaba kazni za podobna kazniva dejanja.

− Poročilo: Fiona Hall (A6-0077/2008)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Danes, 21. maja, so evroskeptiki znova doživeli poraz, saj smo skupaj s Svetom glasovali za skupno odločitev, ki bo omogočila, da bodo pravice v zvezi s telekomunikacijskim spektrom delno prenesene iz 27. držav članic na Evropsko unijo. To dokazuje, kako pomembna je Evropska unija. Če države članice določene zadeve ne morejo uspešno upravljati same, jo v interesu evropskih državljanov zaupajo Uniji. Tokrat gre za odpravo zakonodajnih ovir, da se zagotovi nadaljnji razvoj mobilnih satelitskih storitev za komunikacije v nujnih primerih ter reševanje življenj, zdravja in lastnine pol milijarde državljanov. Ladje in letala že uporabljajo ta sistem, ki zahvaljujoč sodobni tehnologiji omogoča dodatne storitve, kot so dvosmerne multimedijske storitve, oddajanje satelitske televizije in širokopasovni internetni dostop. Vendar ta odločitev ne sme postati standard na področju telekomunikacij. Izključne pravice do preostalega spektra bodo še naprej imeli nacionalni regulatorji. Upam, da bodo mediji v evroskeptičnih državah, kot sta Češka republika in Britanija, namenili dovolj pozornosti temu vprašanju, ki je dobra novica za državljane.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, z veseljem podpiram to poročilo, ker je primer sodelovanja in ne prisile. Prej sem delal na tem področju. Podjetjem sem svetoval glede mobilnih satelitskih storitev.

Podjetja so se morala soočiti z dejstvom, da ne razumejo trga. Približno pet obratovalcev je v poznih devetdesetih letih začelo zagotavljati svetovne satelitske storitve. Kljub najboljšim načrtom so popolnoma napačno ocenili trg, ker so mislili, da trg predstavljajo mednarodni poslovni potniki, vendar je tehnologijo na tem trgu izpodrinil razvoj mobilne tehnologije.

Vesel sem, da smo tem podjetjem zagotovili možnost, da lahko znova poskusijo oblikovati trg svetovnih mobilnih satelitskih storitev, ki bi zelo koristil zlasti ljudem v državah v razvoju, ki niso pokrite s prizemnimi omrežji. Zato sem glasoval za to poročilo.

− Poročilo: Karl-Heinz Florenz (A6-0136/2008)

  Miroslav Ouzký (PPE-DE). – (CS) Pojasnil bom svojo odločitev v zvezi s glasovanjem o poročilu gospoda Karl-Heinza Florenza. Na končnem glasovanju sem glasoval proti temu poročilu, pri čemer kot predsednik odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane poudarjam, da se zavedam resnosti tega vprašanja ter da moj namen ni bil zavrniti delo poročevalca ali vanj dvomiti. Nisem se strinjal z nekaterimi izjavami in stavki, za katere menim, da so politično nepravilni in neresnični. Prav tako menim, da je odločitev vložišča v zvezi z nesprejemljivostjo predloga brez navedbe razlogov sramotna in napačna. Hvala za razumevanje.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Tudi jaz nisem glasoval za poročilo kolega Florenza. Vse, kar je označeno kot znanstveno dejstvo in kot takšno predstavljeno, mora pojasniti znanstvena mnenja obeh skupin znanstvenikov, tj. tistih, ki se s tem strinjajo, in tistih, ki temu nasprotujejo. Izjave v poročilu so predstavljene kot jasno soglasje znanstvenikov. Vendar to ne drži. Nasprotna mnenja so prav tako pomembna. Med razpravo je bilo večkrat poudarjeno načelo previdnosti. Ali ga ne bi bilo mogoče uporabiti tudi v zvezi s prestrogimi in enostranskimi rezultati glede politike o podnebnih spremembah? Kot geolog vam lahko zagotovim, da se je v preteklosti zemlja že večkrat segrela za več kot 2°C, pri čemer se ni zgodilo nič tragičnega. Ne nazadnje so podnebne spremembe del zgodovine človeštva.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Glasoval sem za poročilo poročevalca Karl-Heinza Florenza, v katerem imajo znanstvena spoznanja pomembno vlogo. Hkrati obžalujem, da nekateri predlogi sprememb mojega kolega Březine in 40 drugih poslancev, zlasti predlog spremembe 15, niso bili sprejeti v tem poročilu. Ti predlogi sprememb bi okrepili besedilo. Znanstveniki nenehno spreminjajo svoje teze, kar pomeni, da moramo biti tudi mi pripravljeni sprejeti nove zamisli.

Posledice podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, so v nekaterih regijah vidne zlasti v obliki odvajanja vode. Zato je zbiranje deževnice in odvajanje le presežka vode pogoj za zagotavljanje okoljske varnosti in globalne stabilnosti ter ohranjanje gospodarske rasti. Verjamem, da bo nova paradigma v zvezi z vodo v naslednjih nekaj desetletjih postala uporabna zamisel ter smernica človeštva za prihodnost civilizacije.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, danes smo sprejelo zelo pomembno poročilo o boju proti podnebnim spremembam. Podnebne spremembe so tesno povezane s problemi v zvezi z energijo. Vedno pogosteje se spopadamo s sušami, poplavami, dezertifikacijo in taljenjem ledenikov. Zagotovo je zdaj že vsem jasno, da se naše podnebje spreminja. Vedno višje temperature povzročajo družbene, okoljske in finančne probleme.

Če želimo dejansko zaščititi naš planet, moramo vsi, vse države in družbe na svetu, zmanjšati ali preprečiti naraščanje emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov. Spodbujati je treba okolju prijazne naložbe, čisto energijo in energetsko varčne objekte. Zlasti je treba prednost nameniti ozaveščanju, izobraževanju in prepričevanju ljudi, da naj varčujejo z energijo. Tako bomo najverjetneje najhitreje dosegli rezultate.

Najti moramo kompromisno rešitev v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v Uniji. Nove države članice je treba obravnavati drugače kot razvitejše države. Nove države članice bi tako imele priložnost dohiteti ostale ter odpraviti razlike v ravni gospodarskega razvoja.

  Kurt Joachim Lauk (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, govoril bom o poročilu gospoda Florenza, za katerega menim, da je zelo dobro povzelo sedanje soglasje znanstvenikov. Kljub temu sem glasoval proti poročilu. Podnebje je pomembno vprašanje, pri čemer se strinjam, da moramo ukrepati. Vendar je to soglasje znanstvenikov le začasno, prav tako kot so se v zadnjih stotih letih hitro spreminjala vsa soglasja znanstvenikov. S tem smo zdaj končali.

Predloženo poročilo ne zagotavlja dovolj možnosti. Poleg tega so določeni navedeni ukrepi enostranski. Zagotoviti moramo, da se gospodarska zmogljivost Evrope ne bo zmanjšala. Evropa ne more sama rešiti sveta. Pri reševanju tega svetovnega problema morajo nujno sodelovati tudi druge države. To je edini način za izvajanje soglasja znanstvenikov. Sami ne moremo nositi tega bremena.

Zato menim, da bi moralo to poročilo vključevati seznam ukrepov, potrebnih za ublažitev podnebnih sprememb. Verjetno podnebnih sprememb ni mogoče povsem ustaviti. Zato menim, da na podlagi začasnega soglasja znanstvenikov ne moremo sprejeti ukrepov, ki bodo za vedno spremenili naše industrijske strukture.

  Roger Helmer (NI). - Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Florenza. Eden od največjih mitov v zvezi z zaskrbljenostjo zaradi okolja je, da so vsi znanstveniki enakega mnenja ter da obstaja soglasje znanstvenikov. Kot član začasnega odbora za podnebne spremembe vem, zakaj je poročilo gospoda Florenza takšno, kot je: poslušali so samo eno stran razprave in sklepali, da obstaja soglasje.

Na današnji razpravi nas je gospod Booth spomnil na deklaracijo iz Oregona, ki jo je podpisalo 30 000 pomembnih znanstvenikov in z njo zanikalo celoten koncept zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Soglasja med znanstveniki ni; vse več znanstvenikov zavzema nasprotno stališče. Medtem bomo z jalovim in neuspešnim reševanjem domnevnega problema, ki po mnenju veliko ljudi ne obstaja, povzročili ogromno gospodarsko škodo ljudem, ki jih zastopamo.

Pogubila nas bo gospodarska škoda, ki jo bo utrpela zlasti Evropa, ker imajo države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, preveč zdrave pameti, da bi pri tem sodelovale.

− Poročilo: Ria Oomen-Ruijten (A6-0168/2008)

  Dimitar Stoyanov (NI). - (BG) Delegacija iz stranke Ataka je glasovala proti tako imenovanemu poročilu o napredku Turčije, ker nismo opazili nobenega napredka.

Opazili smo le, da je Turčija država, ki jo vodi islamistična stranka, pri čemer je na čelu države islamističen predsednik. To je država, ki ne spoštuje človekovih pravic, zatira celoten narod in vodi vojno, celo v tem trenutku, proti celotnemu narodu, da bi ga uničila, pri čemer so ta narod Kurdi. To je zelo militarizirana država, v kateri je turška politika pod nadzorom prikrite vojaške hunte. Država, ki še vedno okupira ozemlje države članice EU.

Takšna država ni upravičena do kakršnih koli pogajanj, dokler te resne težave ne bodo dejansko odpravljene.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Menim, da je poročilo gospe Oomen-Ruijten še ena zamujena priložnost glede dejanske preučitve možnega pristopa Turčije k Evropski uniji. Menim, da se poročilo osredotoča na številna stranska vprašanja, medtem ko je bistvo turškega vprašanja še vedno, da Turčija ni in nikoli ne bo evropska država, zato ne moremo razpravljati o pristopu neevropske države k Evropski uniji.

Vendar naj povem, da sem bil presenečen nad izjavo socialdemokratskega kolega Swobode, da je popolnoma nesprejemljivo, da je Turčija prepovedala določene stranke. Naj vas spomnim, da je bila v moji državi leta 2004 prepovedana in razpuščena največja stranka v državi, Vlaams Blok, ki je na volitvah dobila 24 % glasov. Ne spomnim se, da bi takrat socialdemokrati temu nasprotovali. Ravno nasprotno, njihova solidarnost je namenjena le islamskim fundamentalistom, kar je treba upoštevati.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, že veliko let trdim, da bi bilo privilegirano partnerstvo med Unijo in Turčijo veliko koristneje kot obljubljeni pristop Turčije k Evropski uniji. Poročilo o napredku na žalost potrjuje, da kljub začetku pristopnih pogajanj Turčija še ni izpolnila københavnskih meril na več področjih. Ta področja vključujejo versko svobodo, pravice manjšin, enake možnosti (zlasti za ženske), korupcijo, kurdsko in ciprsko vprašanje ter seveda vpliv vojske na vladne politike. Tako kot poročevalka tudi jaz podpiram prizadevanja vlade za zagotovitev napredka, vendar ta napredek ni viden. Ravno nasprotno: Turčija je prepovedala politično stranko, uvedla nov člen 301 za pregon pisateljev in intelektualcev, ki žalijo turškost, pri čemer se povečujeta tudi politična in verska nestrpnost ter politično in versko nasilje. Umori Hranta Dinka in drugih še vedno niso rešeni. Kljub povedanemu priznavam, da je poročilo uravnoteženo in odkrito.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sprejeli smo pomembno poročilo. Ustrezno moramo priznati in podpreti spremembe v Turčiji, izvedene v skladu s pristopnimi pogajanji. Kar zadeva pogajanja Unije z državami v črnomorski regiji, Srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, je Turčija zaradi svojega posebnega geopolitičnega položaja strateška partnerica Unije. Turčija ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo v Evropi, ker poteka dobava energetskih virov iz kaspijske in črnomorske regije v Evropo prek turškega ozemlja. Poleg tega ima Turčija ogromen gospodarski potencial. Ima dinamično gospodarstvo, ogromen notranji trg ter delovno sposobno prebivalstvo. Prepričan sem, da bo to prispevalo k razvoju evropskega gospodarstva v prihodnosti.

Omeniti je treba še en vidik pristopa Turčije. Kot islamska država članica Unije bo imela pomembno vlogo pri razvijanju odnosov med Zahodom in islamskim svetom.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Oomen-Ruijten, čeprav vsebuje veliko kompromisnih izjav. Za poročilo sem glasoval zato, ker je na začetku poročila ključna poved, in sicer, da je začetek pogajanj izhodišče za dolgotrajen in odprt proces. To je edini razlog, da sem glasoval za to poročilo. Naj pojasnim, da je moja stranka krščansko socialna unija že od nekdaj naklonjena Turčiji. Trdo smo si prizadevali za vzpostavitev carinske unije, ki jo je ta parlament sprejel z večino, o kateri je odločal le en glas. Lahko bi rekli, da je bil odločilen prav moj glas. Podprli smo pristop Turčije k Natu ter veliko drugih vprašanj.

Prav tako poudarjam, da Turčija ni evropska država, pri čemer se strinjam s stališčem gospe Roithove, da je privilegirano partnerstvo, tj. prilagojen poseben status, prava rešitev. To je rešitev, ki bo nenazadnje dosežena. Ne smemo si več na vsak način prizadevati za pristop. Tega pristopa ne bo, zato bi bolj pošteno in bolje za obe strani, če bi se lahko čim prej dogovorili o novi usmeritvi k enakovrednemu partnerstvu brez skupnih institucij, vendar s skupnimi interesi ter dejansko določenim programom sodelovanja.

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, čeprav poročilo gospe Oomen-Ruijten kritizira Turčijo, sem glasoval proti, ker menim, da polnopravno članstvo Turčije ne more biti cilj pristopnih pogajanj. Gospod Posselt je to že povedal. Menim, da moramo Turčiji čim prej ponuditi to privilegirano partnerstvo. Turčija ni del Evrope in ne povezuje Evrope z islamskim svetom.

V Darfurju v Sudanu že več let preganjajo kristjane. Turčija je imela več let priložnost, da bi si prizadevala za končanje teh zločinov proti kristjanom v Sudanu. Vendar do zdaj tega ni naredila. Zato sem glasoval proti poročilu, saj Turčija ne sodi v Evropsko unijo kot polnopravna članica.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, podprla sem poročilo o napredku Turčije, čeprav je v zvezi s pristopom te države k Evropski uniji povezanih še veliko tveganj.

Tako sem se odločila zato, ker poročilo obravnava varstvo človekovih pravic in pravic žensk na dveh pomembnih področjih: reproduktivno zdravje in enake možnosti, zlasti v smislu dostopa do izobraževanja.

Druga točka, ki jo bom izpostavila, zadeva nadzorne ukrepe v zvezi s sosedsko politiko, navedene v poročilu. Treba je rešiti odprta vprašanja v zvezi s sosednjimi državami, pri čemer eno od teh vprašanj zadeva bolgarske begunce iz Thraca. To vprašanje je povezano tudi s temeljnimi človekovimi pravicami. Vključuje več kot vprašanje lastnine in financ. Pomembno so zlasti moralni vidiki tega vprašanja. Ne smemo se ukvarjati s preteklostjo, ampak si moramo prizadevati za jasne ukrepe v prihodnosti in upoštevanje sporazuma, ki sta ga podpisali naši dve državi; zato sem podprla poročilo.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Časovni razpored delnih zasedanj za leto 2009

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podprl sem vse predloge sprememb k časovnemu razporedu, v skladu s katerimi se bo zmanjšal obseg našega dela v Strasbourgu in povečal obseg dela v Bruslju. Sedanji položaj je nenavaden, saj se selimo iz Bruslja v Strasbourg in znova nazaj, pri čemer porabimo ogromno denarja in časa. Zasedati bi morali na eni lokaciji.

Vendar zavračam pripombo gospoda Stevensona v zvezi s sedanjimi stavkami v prometu. Priznavamo in podpiramo pravico do stavkanja. Zasedanjem v Strasbourgu ne nasprotujemo zaradi stavkanja francoskih delavcev, ampak zaradi škode, ki jo povzroča naša sedanja institucionalna ureditev.

Glasoval sem proti predlogu spremembe v zvezi s pravoslavnim velikonočnim ponedeljkom, ker tudi za 14. julij ne bomo naredili izjeme. Posvetne praznike je treba obravnavati enako kot verske.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zavzemamo se, da bi vse seje Evropskega parlamenta potekale v Bruslju, pri čemer se zavzemamo, da se ne bi več selili med Brusljem in Strasbourgom.

Zato smo glasovali za predloge, da je treba ponedeljkove seje in četrtkove popoldanske seje med delnimi zasedanji v Strasbourgu ukiniti, pri čemer upamo, da bodo seje v Strasbourgu ukinjene v celoti.

Evropski parlament mora imeti en sedež, pri čemer mora delo potekati le na eni lokaciji. Obžalovanja vredno je, da se imajo politični voditelji nekaterih držav članic za vnete zagovornike evropske zamisli, vendar ne želijo niti malo popustiti, kadar gre za njihove nacionalne interese.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno podpiram predloge v zvezi s časovnim razporedom delnih zasedanj za leto 2009. Vendar menim, da predlogi sprememb v zvezi s povečanjem obsega dela v Strasbourgu, ne bi prispevali k učinkovitejšem delovanju Parlamenta. Učinkoviteje in bolj smiselno bi bilo, če bi Parlament imel le en sedež v Bruslju. Moji vidiki se odražajo v mojem glasovanju.

− Poročilo: Dimitrios Papadimoulis (A6-0102/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da je priznavanje okoljskih in družbenih problemov zaradi zaprtja rudnikov živega srebra v Skupnosti pozitivno. Prav tako odobravamo zavedanje, da je treba na podlagi razpoložljivih finančnih instrumentov še naprej podpirati projekte in druge pobude, da bodo lahko prizadeta območja našla učinkovite rešitve za lokalno okolje, zaposlovanje in gospodarsko dejavnost.

Prav tako je bilo dogovorjeno, da mora prosilec za dovoljenje sprejeti potrebne ukrepe v obliki finančne garancije ali ustreznih mehanizmov, da zagotovi, da bodo obveznosti, povezane z dovoljenjem (vključno z vzdrževalnimi deli po zaprtju), izpolnjene ter da bo izveden postopek zaprtja.

Potrjeno je bilo tudi, da morajo industrijski sektorji, ki živo srebro pridobijo pri čiščenju zemeljskega plina ali kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, morajo ustrezne podatke predložiti Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic. Komisija mora poskrbeti, da so te informacije dostopne javnosti.

Prav tako menimo, da je prav, da se spodbuja zagotavljanje tehnične pomoči državam v razvoju in državam, katerih gospodarstvo je v prehodu, zlasti takšne, ki spodbuja prehod na nadomestne tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in postopno opuščanje uporabe ter izpustov živega srebra in spojin živega srebra.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, katerega namen je, da bo prepoved izvoza živega srebra začela veljati 15. marca 2011, tri mesece prej, kot je predlagal Svet. Živo srebro se lahko pridobi pri recikliranju odpadkov (na primer fluorescenčne cevi ali baterije), čiščenju zemeljskega plina ali industrijski predelavi barvnih kovin.

Veseli me, da je poleg kovinskega živega srebra prepovedano izvažati tudi cinabaritne rude, spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, pri čemer je te proizvode prepovedano prodajati in distribuirati v Evropski uniji.

Prav tako je zelo pomembno, da prepoved ne vključuje, spojin, ki se uporabljajo za raziskave in razvoj, v zdravilih ali pri analitičnih postopkih, kot to določa poročilo.

Zagotoviti je treba varno skladiščenje, kot določata poročilo in Svet. Odpadke živega srebra, ki se začasno skladiščijo za več kot eno leto, je treba v globokih, podzemnih formacijah iz trdnih kamnin ali v nadzemnih objektih skladiščiti tako, da pred predelavo ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno podpiram poročilo gospoda Dimitrosa Papadimoulisa o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra. Če bomo to prepoved uvedli že prej, tj. leta 2010, bo s tem zagotovljena večja skladnost s splošno strategijo EU za živo srebro. Prav tako podpiram dejstvo, da je prepovedanih več vrst živega srebra. Poleg tega menim, da je treba pred začetkom veljavnosti prepovedi izvesti več raziskav v zvezi z varnim odlaganjem živega srebra. Glasoval sem za to poročilo.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ali hinavščina ne pozna meja? Evropska komisija ustrezno predlaga prepoved uporabe živega srebra ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture za njegovo skladiščenje, saj je strupen in ogroža javno zdravje. Kljub temu Komisija vztraja pri spodbujanju uporabe fluorescenčnih žarnic za varčevanje z energijo, čeprav ve, da vsaka žarnica vsebujejo vsaj 5 mg živega srebra, kar je glede na število žarnic v vsakem gospodinjstvu in na delovnem mestu neverna količina.

Vse za dobiček. Zaščititi je treba naložbe in dobiček monopolov, čeprav je jasno, da ogrožajo javno zdravje. EU prepoveduje uporabo živega srebra, medtem ko podjetjem dovoli, da za spodbujanje svoje prodaje ponujajo brezplačne žarnice, ki vsebujejo živo srebro.

Podjetja so odgovorna za javno zdravje. Poskrbeti morajo za zbiranje odpadkov, čeprav je znano, da bodo odpadki odvrženi na smetišča in v zabojnike za odpadke. Zaradi onesnaževanja bo ogrožena celotna družba in ne le tisti, ki uporabljajo žarnice. Zato jih je na splošno mogoče odlagati na odlagališčih. V strahu pred protesti, ki bi ogrozili prodajo, se ne sprejemajo niti osnovni ukrepi za obveščanje javnosti o nevarnostih zaradi odtekanja vsebin teh žarnic v okolje.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM) , v pisni obliki. – (PL) Živo srebro je eden od najbolj škodljivih strupov za okolje. V normalnih razmerah je ta kovina tekoča z visoko stisljivostjo hlapov. Ta kovina ni biološko razgradljiva, zato je v okolju prisotna zelo dolgo. Živo srebro se kopiči v prehranjevalni verigi, zato ga lahko ljudje zaužijemo v velikih količinah.

Živo srebro se je začelo uporabljati z razvojem industrije, ker ima posebne lastnosti in je njegovo pridobivanje poceni. Težko je odpraviti uporabo živega srebra pri proizvajanju nizkoenergetskih žarnic. Za takšne odpadke je treba razviti učinkovite zbiralne sisteme ter zagotoviti varno tehnologijo na njihovo recikliranje, da se prepreči nadaljnje poslabšanje naravnega okolja.

Eden od najhujših primerov zastrupitve s spojinami živega srebra se je zgodil na Japonskem med 1953 in 1960. Številni oboleli prebivalci zaliva Minamata so imeli simptome poškodb živčevja, pri čemer jih je večina umrla.

Evropska unija si mora čim bolj prizadevati za zagotovitev varnega skladiščenja živega srebra. Prepovedati je treba izvoz kovinskega živega srebra.

− Poročilo: Hartmut Nassauer (A6-0154/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo mojega nemškega kolega Hartmuta Nassauera o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja, ki je bilo sestavljeno na prvi obravnavi postopka soodločanja. Podpiram stališče, da je treba ta mehanizem uvrstiti med izključno pristojnost prava Skupnosti, pri čemer je treba učinke direktive omejiti na primere kršitve zakonodaje Skupnosti v zvezi z okoljskimi vprašanji ter s tem omogočiti državam članicam, da določijo kazni za kakršne koli kršitve teh predpisov. To smiselno stališče je v skladu s stališčem Sodišča Evropskih skupnosti, ki je dosodilo, da je EU pristojna za sprejemanje kazenskih ukrepov le v „utemeljenih“ primerih, tj. v primerih, ki zadevajo skupno prometno in okoljsko politiko. Poudariti je treba, da je namen direktive države članice zavezati, da v okviru svoje zakonodaje za resne kršitve zakonodaje Skupnosti v zvezi z varstvom okolja določijo kazenske sankcije, pri čemer ne smejo postaviti nobenih zahtev glede uporabe teh kazni, na katere bi se bilo mogoče v posameznih primerih sklicevati.

  Hanne Dahl (IND/DEM), v pisni obliki. − Glede na čezmejno naravo okoljskega kriminala menimo, da bi bil sklop minimalnih standardov in sankcij v zvezi z okoljskim kriminalom na mednarodni ravni koristen instrument pri ohranjanju celovite in učinkovite strategije za varstvo okolja. Vendar menimo, da EU ne sme biti pristojna za sprejemanje kazenskih ukrepov za zadeve iz prvega stebra. Zato sem danes glasovala proti temu poročilu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pomembno je priznanje poročevalca, da v skladu s sodbo Sodišča, z dne 23. oktobra 2007, v zadevi C-440/05 kazensko pravo in pravila kazenskega postopka nista v pristojnosti Skupnosti ter se zato vrsta in stopnja kazenskih sankcij, ki bi se uporabile, ne moreta določiti. Predložili so se predlogi sprememb predloga direktive Evropske komisije, ki ni bil sprejemljiv.

Prav tako je pomembno, da sta Komisija in Svet sprejela te predlagane predloge sprememb. Kljub temu se vztraja pri možnosti, da bi bil zakonodajalec Skupnosti sposoben zahtevati od držav članic, da poskrbijo za tovrstne sankcije za zagotovitev popolne učinkovitosti zakonov, ki se sprejmejo na področju varstva okolja.

Ker se vloga držav članic v celotnem procesu ni dovolj pojasnila, se bomo pri končnem glasovanju vzdržali.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo, ker se bo omogočilo kazenske sankcije za resna okoljska kazniva dejanja. Države članice morajo zavzeti odločno stališče glede varstva okolja in zagotoviti dosledno izvajanje te direktive.

Zlasti glasujem za vključitev priloge k direktivi, ki pojasnjuje, katera zakonodaja je predmet kazenskih sankcij. Priloga je ključna za večjo pravno jasnost o tem, katera zakonodaja Skupnosti je prizadeta. Vključevati mora obstoječo zakonodajo, na katerem področju bo ta direktiva pristojna za izvajanje kazenskih sankcij, in omogočiti vključenost prihodnje zakonodaje.

Poleg tega se bo s prilogo zagotovilo, da se direktiva omeji le na izvajanje zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje ter ne vpliva na to, kar je izključno nacionalno pravo.

  Bruno Gollnisch (NI) , v pisni obliki. – (FR) Sprejetje splošnega kazenskega prava v EU, kar države članice prikrajša za suvereno izključno pravico do samostojne določitve, katere vrste obnašanja se štejejo za kršitve, in možnosti opredelitve omejitev kazenskih sankcij, se počasi uresničuje.

Izrazita igra moči Sodišča Evropskih Skupnosti je v sodbi z dne 13. septembra 2005 o zadevi, znani kot „varstvo okolja“, podelila pravico držav članic do vmešavanja v kazensko pravo v primeru kršitev okoljske zakonodaje.

Zamisel nove faze je priprava usklajenega niza kršitev, ki jih sankcionira kazensko pravo v vseh državah članicah, in uskladitev kazenskih sankcij v primeru okoljskih kršitev.

Sodišče je prevzelo pristojnosti in jih predalo Komisiji, pri čemer so bile popolnoma zavrnjene države, nacionalne ustanove, parlamenti in dobro izvajanje zakonodaje.

Tisti, ki podpiramo suverenost ter zagovarjamo svoboščine in pravice držav do samoodločanja, te metode zavračamo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Nassauerja o kazenskopravnem varstvu okolja. Medtem ko je in mora bistveno kazensko pravo ostati stvar držav članic, je prav tako jasno, da je varstvo okolja nekaj, kar se najbolje usklajuje na ravni EU. Zadovoljen sem, da bo kompromisni paket Evropski uniji dopuščal urejanje varstva okolja, pri čemer se spoštuje integriteta nacionalnih pravnih sistemov.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predlagana direktiva odpira pot uvedbi enotnega kazenskega prava EU za države članice. Varstvo okolja in zaskrbljenost delavcev glede okoljskih težav izrablja za spodbujanje sprejetja splošnega kazenskega prava EU. Ukinja celo pravilo o soglasju držav članic, ki se je za kazenske zadeve uporabljajo do zdaj. To utira pot pravnemu redu Skupnosti, pri čemer daje EU pravico in pristojnost do oblikovanja in uvedbe kazenskih sankcij, kjer je to potrebno. V končni analizi se ponovno vključijo določbe evropske ustave. Od zdaj naprej se njihova uporaba pojavlja pod imenom „lizbonska pogodba“, preden se je sploh ratificirala ali začela veljati. To je nevaren razvoj na račun narodov Evrope.

Podelitev pristojnosti EU za sprejetje enotnega kazenskega prava brez soglasnega sporazuma držav članic se enači z odpravo ene od temeljnih suverenih pravic narodov, tj. odločitev, katera dejanja predstavljajo kaznivo dejanje, ter določitev vrste in stopnje sankcij. Primarnost zakonodaje Skupnosti se tako oblikuje na podlagi nacionalne zakonodaje in celo nacionalnih ustavnih določb. Cilj tega je, da se narodom Evrope neposredno naloži volja pravno sankcioniranega evropskega kapitalskega monopola. Hkrati se bodo osebne pravice in demokratične svoboščine narodov zelo zmanjšale.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. (PL) Skrb za okolje je dolžnost nas vseh. Svet te dolžnosti kljub temu ne opravlja prav dobro. Obstaja težnja po nepriznavanju te pomembnosti in odlaganju na poznejši čas.

Evropski svet je leta 1998 sprejel odločbo o kazenskopravnem varstvu okolja. Sprejetje nove direktive pomeni, da je niz kaznivih dejanj, s katerimi so pogojene kazenske sankcije v vseh državah, zdaj jasno opredeljen. Menim, da je tudi potrebno poudariti odgovornost proizvajalcev, izvoznikov, uvoznikov in prevoznikov izdelkov in storitev, ki jih zagotavljajo, tako da ni zakonskih vrzeli ali priložnosti za izogibanje odgovornosti.

Vseeno so potrebna sredstva za zagotovitev potrebne opreme in usposabljanje osebja, tako da se nova načela lahko ustrezno izvedejo, okoljska kazniva dejanja pa zmanjšajo. Menim, da bi se sredstva morala zagotoviti iz proračuna Evropske unije, vsaj za nove države članice. To so tiste z veliko dela, ki ga morajo dokončati v kratkem času.

Določene cilje bo mogoče doseči le, če bodo države članice delovale solidarno. Če take solidarnosti ne bo, bodo regionalne razlike enostavno postale še izrazitejše.

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazensko pravnem varstvu okolja (KOM(2007)0051), ker bo uvedba novih pravnih določb in oblikovanje splošnega seznama okoljskih kaznivih dejanj za celotno Skupnost zagotovila učinkovitejše izvajanje zakonodaje Skupnosti.

V vseh državah članicah Unije obstajajo enake določbe, vendar se njihov način izvajanja zelo razlikuje. To spodbuja neželeno obnašanje, pri čemer neodgovorni podjetniki preselijo svojo gospodarsko dejavnost v države, v katerih so kazenske sankcije za kazniva dejanja manj stroge. To vpliva predvsem na nove države članice. Poudariti je treba, da kazniva dejanja, ki se zagrešijo v okviru kriminalnih organizacij, postajajo vse bolj obsežna ter da so okoljska kazniva dejanja vse bolj čezmejne narave.

Strinjam se s stališčem poročevalca, da predstavlja pravni okvir iz predloga direktive pomemben prispevek k učinkovitemu varstvu okolja ter lahko zagotovi enotno in odgovorno izvajanje zakonodaje o varstvu okolja v Evropski uniji. Ustrezno usposobljeni uradniki so osnovni pogoj za učinkovito izvajanje zakonodaje in dejansko zmanjšanje okoljskih kaznivih dejanj. Predlog o določitvi obveznosti držav članic je v tem smislu zato jasno popolnoma primerno. Sprejetje niza okoljskih kaznivih dejanj in s tem povezanih sankcij bo predstavljalo zelo koristen instrument za splošno izvajanje zakonodaje o varstvu okolja v Evropski uniji.

– Poročilo: Gábor Harangozó (A6-0061/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo madžarskega kolega Gáborja Harangoze, ki na prvi obravnavi postopka soodločanja spreminja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih o strukturi kmetij in raziskovanju o metodah kmetijske proizvodnje. Podpiram zamisel o dopustitvi odstopanj za države članice, ki želijo opravljati raziskovanje o strukturi kmetij v letu 2009 namesto v letu 2010 zaradi desetletnega popisa prebivalstva leta 2011. Prav tako podpiram vse predvidene poenostavitve.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Predlog uredbe je upravičen z novim političnim pristopom Komisije, ki vključuje poenostavitev zakonodaje in boljše urejanje.

Strinjam se s predlogom Komisije, katerega cilj je poenostavitev postopkov na podlagi zmanjšanja števila notranjih inšpekcijskih pregledov, medtem ko se hkrati ohranja potrebna stopnja natančnosti, ki jo uvaja prejšnja zakonodaja o opravljanju raziskovanj o strukturi proizvodnje posevkov in živali, kmetijstvu in uporabljene opreme.

Poleg tega z namenom poenostavitve predlog uvaja le eno vrsto inšpekcijskega pregleda in od držav članic nikakor ne zahteva, da spremenijo svoje upravne sisteme.

  Gábor Harangozó (PSE) , v pisni obliki. − (PT) Ker kmetijske subvencije izhajajo iz javnih sredstev, je bistveno zagotoviti njihovo pošteno razdelitev na podlagi objektivnih meril. Zato se strinjamo s potrebo po izvedbi pregledov za ugotovitev razmer na kmetijskih gospodarstvih. Vendar se uporaba teh načel ne more uporabiti za uvedbo dodatne birokratske obremenitve za kmete, zlasti za manjše in srednje velike kmetije, katerih sredstva so omejena ali pa ne obstajajo. Prav tako se s tem ne more preprečiti, da zaradi tehničnih ali drugih napak, katerih se kmetje ne zavedajo, ti ne bi dobili pomoči, do katere so upravičeni, kot se je včasih zgodilo na Portugalskem na podlagi satelitskega prepoznavanja in identifikacije.

Zato menimo, da je pozitivno, da poročilo priznava velike metodološke in tehnične težave v več državah članicah ter tudi da vztraja pri tem, da mora Komisija kmetom zagotoviti potrebno tehnično pomoč in svetovanje v zvezi s satelitskim prepoznavanjem kmetijskih gospodarstev. V zvezi s tem želimo ponovno opozoriti na to, da morajo organi držav članic zagotoviti dostop in uporabo podatkov, ki se pridobijo med satelitskim prepoznavanjem izključno za določene namene.

– Poročilo: Sylvia-Adriana Ţicău (A6-0087/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo romunske kolegice Silvia-Adriane Ţicău o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

Prejšnja direktiva 96/26/ES o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in štiri uredbe o dostopu na trg prevoznih storitev so skupaj z deregulacijo cen mednarodnega cestnega prevoza, do katere je prišlo nekaj let prej, oblikovale notranji trg cestnega prevoza, čeprav z najmanjšo kakovostjo prevoza, medtem ko je odprtje trga, ki ga urejajo uredbe, spodbudilo večjo konkurenco.

Izkušnje so pokazale, da se ti ukrepi napačno ali neprimerno uporabljajo, ker so dvomljivi ali nepopolni ali se jih ne more več uporabiti zaradi sprememb v sektorju. Družbe so še naprej predmet neenakega nadzora in spremljanja, kar je odvisno od držav članic z zelo različnimi stopnjami strokovne usposobljenosti in finančne solventnosti. Zato je bila nujna potreba po zakonodaji, ki zahteva pogoje, ki se nanašajo na dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost ter izvajanje medsebojnega priznavanja nekaterih dokumentov, potrebnih za pridobitev dovoljenja za delovanje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poleg pripomb za nekatere vidike, vključene v ta predlog uredbe, se njihova vsebina ne bi smela oceniti brez upoštevanja „vloge“ pri vse večji liberalizaciji mednarodnega cestnega prevoza in potniškega prometa, kot to spodbujajo Evropska komisija in institucije Evropske unije s pristojnostjo soodločanja, tj. Evropski parlament in Svet.

Dejansko to osrednjo zamisel poudarja sama Evropska komisija v svojem predlogu: „Direktiva 96/26/ES o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in štiri uredbe o dostopu na trg prevoznih storitev so skupaj z deregulacijo cen mednarodnega cestnega prevoza, do katere je prišlo nekaj let prej, oblikovale notranji trg cestnega prevoza.“ Z drugimi besedami, so bile predpisane „skupne zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti“, medtem ko je „odprtje trga, ki ga urejajo uredbe, spodbudilo večjo konkurenco“.

Kot se je poudarilo v zvezi s predlogom uredbe o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga, je cilj tega predloga večja liberalizacija mednarodnega cestnega prevoza prek spodbujanja večje konkurence med prevozniki v sektorju, ki je že preplavljen s številnimi velikimi stroški za delavce.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Usklajevanje obstoječih pravil na tem področju je pomembno kot sredstvo za izboljšanje cestnega prevoza v Evropi. Poleg tega je uredba v tem okviru koristnejša od direktive.

Pravila, ki urejajo dejavnost cestnega prevoznika, morajo natančno izpolnjevati opredeljena merila, če želimo doseči najvišjo mogočo raven varnosti na naših cestah. Ta pravila morajo vsebovati zahteve in sankcije.

Ključni element je spremljanje in preverjanje podatkov, ki se mora izvesti z upoštevanjem zasebnosti. Zelo je pomembno, da so nacionalne elektronske evidence s podatki medsebojno povezane, tako da je mogoče podatke primerjati, uredba pa tako služi svojemu namenu.

Nasprotujem predlogu spremembe 7 in 102, ki poskuša omejiti šestdnevno pravilo. Ponovna uvedba dvanajstdnevnega pravila, ki je že bilo zavrnjeno, bi bila neskladna z vsebino tega poročila.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo gospe Ţicău je del svežnja ukrepov, katerega cilj je skupaj s še dvema poročiloma ureditev dejavnosti cestnega prometa.

Ta dejavnost je zelo pomembna znotraj evropskega gospodarskega prostora, ker omogoča odprt in konkurenčen trg, na katerega smo danes tako ponosni.

Ob upoštevanju tega novega predloga morajo družbe najeti upravljavca prevoza z opravljenim uradnim usposabljanjem, ki je odgovoren za upravljanje prevozne dejavnosti družbe. Pogoji, že določeni za dostop do dejavnosti, in sicer dober ugled, finančni položaj in strokovna usposobljenost, se ohranijo.

Ta prenova je namenjena bolj razumljivi in zahtevnejši obstoječi zakonodaji v smislu varnosti in učinkovitosti na tem področju.

Zato podpiram delo poročevalke glede povečanja odgovornosti v smislu varnosti in garancij za zavezanost v tem sektorju ter tudi ukrepov pri strokovni usposobljenosti, ki vključujejo visokokakovostno usposabljanje in medsebojno priznavanje diplom ter dovoljenj.

– Poročilo: Mathieu Grosch (A6-0038/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo cenjenega kolega Mathieuja Groscha o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga, katerega cilj je združiti dokumente, ki urejajo dostop do mednarodnega trga cestnega in kabotažnega prevoza, kar zdaj urejajo prejšnje uredbe in direktive. Na notranjem trgu se je mednarodni promet med državami članicami popolnoma liberaliziral, čeprav obstajajo številne omejitve pri kabotaži. Te navedbe in poenostavitve podpiram kot tudi povišanje kazni za kršitve, storjene v državah članicah, razen v državi ustanovitve.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je še en korak naprej in še en instrument, katerega cilj je večja liberalizacija mednarodnega cestnega prevoza prek spodbujanja večje konkurence med prevozniki v sektorju, ki je že preplavljen s številnimi velikimi stroški za delavce.

Eden od zdajšnjih ciljev je poiskati način za lažjo vključitev dejavnosti kabotaže na podlagi cestnega prometa – z drugimi besedami, izvajanje do treh prevozov po opravljeni mednarodni poti ob upoštevanju, da se te opravijo v sedmih dneh – na trgu, ki je že tako liberaliziran, da bo to močno vplivalo na finance in preživetje nacionalnih prevoznikov.

Ta odločba bo imela škodljive posledice za prevoznike. To se opazi na primer v predlogu večine tega parlamenta za črtanje sklica na „delovni čas“ in ohranitev izrazov „čas vožnje“ in „obdobje počitka“, kar pomeni dopustitev daljšega delovnega časa, to pa bo negativno vplivalo na delovne pogoje in varnost delavca. Ob upoštevanju nedavne sodbe Sodišča o napotitvi delavcev, pri čemer se sklic na direktivo 96/71/ES niti ne upošteva, bo ta varovala delavske pravice številnih delavcev v tem sektorju.

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (KOM(2007)0265 – C6-0146/2007 – 2007/0099(COD)).

Strinjam se s poročevalcem, da bo sprejetje predloga Komisije koristno po poenostavljanju in pojasnjevanju načel, ki se uporabljajo za cestni prevoz.

Podpiram poročilo gospoda Groscha, katerega cilj je zagotavljanje možnosti sosednjim državam članicam, da svoje trge odprejo še dejavnostim kabotaže.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo Mathieuja Groscha o dostopu do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Združitev obstoječih uredb in direktive 2006/94/ES bo poenostavila in izboljšala dostop do trga cestnega prevoza blaga.

Podpiram stališče poročevalca, da je treba omejitve za kabotažo ublažiti in da morajo biti pravila, ki urejajo kabotažo, v skladu s tistimi pravili, ki se uporabljajo za čezmejni prevoz na notranjem trgu. Zato je pomembno jasno opredeliti kabotažo, da se zagotovi enoten pristop.

Čeprav je treba preprečiti prazne vožnje v korist okolju in učinkovitosti in čeprav je treba podpreti tudi kabotažo na poti domov iz drugih držav ob upoštevanju omejitev iz poročila, se ne sme pozabiti, da taki ukrepi slabijo tudi položaj železnic.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasujemo proti poročilu o dostopu do cestnega prometa. Ta liberalizira trg cestnega prometa Skupnosti in odpira mednarodnim prevoznikom nacionalni prevoz. Mednarodni in notranji cestni prevoz blaga in potnikov se tako preda monopolu družb. Posledice so uničujoče za mala in srednja prevozna podjetja in zlasti za delavce ter voznike, ki jih bodo monopolne skupine še bolj izkoristile.

Predlog Evropskega parlamenta omejuje vse bolj nazadnjaško pot, kot je pot Komisije. Odpravlja celo predlaganje najmanjše omejitve in zahteva popolno liberalizacijo trga za mednarodni in nacionalni prevoz.

Možnost neomejenih dejavnosti natovarjanja in raztovarjanja v državah članicah ter neomejenega časa, ki ga porabijo vozila in osebje v drugih državah članicah po opravljenem izključno mednarodnem prevozu, naj bi znižala stroške dela. Kršila se bo pravica do varstva plač, dela in zavarovanja mednarodnih prevoznikov ter spodbujalo usmerjanje dejavnosti v velikih multinacionalkah, kar bo uničilo sektor, če ne bo pod nadzorom, in oslabilo kakovost storitev.

Gibanje delovnega razreda mora temu ostro nasprotovati z nepokorščino in neupoštevanjem protidelavske in nepriljubljene politike EU.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ta predlog je del svežnja ukrepov v sektorju cestnega prometa. Cilj tega predloga je izboljšati skladnost zakonodaje Skupnosti na področju mednarodnega cestnega prevoza z združitvijo obstoječih uredb, tako da se s tem zagotovi večja učinkovitost pri uporabi pravil ter pojasnitvi in olajšanju uporabe pojma kabotaže. Prav tako določa ukrepe za poenostavitev in standardizacijo licence Skupnosti in potrdila za voznike, s čimer se zmanjšajo upravni stroški in zamude v primeru cestnih kontrol.

Države članice bodo lahko tudi pospešile svoje komunikacijske sisteme, ki bodo pripomogli k beleženju kršitev prevoznega podjetja v državi članici, v kateri je ustanovljeno. Menim, da je to besedilo izjemno pomembno za razvoj tega sektorja na evropskem trgu in s tem se bo pridobila potrebna učinkovitost, ureditev in struktura, ugodna za odprt, urejen in pošten trg.

– Poročilo: Fiona Hall (A6-0077/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo britanske kolegice Fione Hall, ki je opravila odlično delo, poročilo pa je na prvi obravnavi postopka soodločanja spremenilo predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS). Kot poročevalec za svojo skupino PPE-DE sem se boril za najboljšo geografsko pokritost storitev na ozemlju EU. Vesel sem, da sem prispeval k zahtevi, da morajo zahtevki vključevati garancijo, da predlagani mobilni sistemi zagotavljajo storitve na najmanj 60 % skupnih zemljišč držav članic od takrat, ko se storitev začne izvajati. Poleg tega se mora predlagana storitev zagotoviti v vseh državah članicah za najmanj 50 % prebivalstva in najmanj 60 % skupnih zemljišč za vsako državo članico do takrat, ko določi vlagatelj, vendar ne pozneje kot sedem let od datuma objave besedila. Nazadnje, zahtevki bodo vsebovali zavezo vlagatelja, da je predlagani mobilni satelitski sistem na voljo službam civilne zaščite in pomoči pri nesrečah.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V tem poročilu so pozitivne točke, s katerimi se strinjamo, zlasti s predlogi o pomembnosti mobilnih satelitskih storitev, ki zajemajo območja zunaj mestnih središč držav članic, in zagotavljanju najboljših storitev z namenom zapolnitve digitalne vrzeli, ter tudi argument, da se prvotno območje pokrivanja storitev predlagane mobilne satelitske storitve določi na zadostno stopnjo, zato da se spodbuja zmogljivost pokrivanja takih sistemov.

Vendar ne moremo spregledati okvira, v katerem so ti predlogi oblikovani, in sicer to zadeva liberalizacijo in napredek notranjega trga telekomunikacij. Zato smo glasovali proti temu poročilu.

Prav tako se ne strinjamo, da se morajo države članice odpovedati svojim nacionalnim pravicam do dodelitve spektra, ker imajo mobilne satelitske storitve široko satelitsko sled, kar otežuje izogibanje motnjam preko nacionalnih meja. Dejansko pa odločba Komisije iz februarja 2007 ni priznala, da morajo države članice ohraniti pravico do podelitve dovoljenja za delovanje dodatnih talnih sestavnih delov.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve, govori o tem, kako bomo zagotovili skupni evropski sistem satelitskih storitev, tj. pomemben dejavnik pri krepitvi nadaljnje konkurenčnosti Evrope na področju tehnoloških raziskav in industrije. Poročilo je dobro in se usmerja na to, kako se to delo lahko izboljša. Vendar ključno vprašanje glede pokrivanja te storitve predstavljajo težave v primeru Švedske, ker je sporazum določil 60 %zemlje EU. To pomeni, da deli Švedske ne bodo zajeti, kar je negativno s stališča razvoja tehnologije in raziskav. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje te odločbe je odločilen korak proti krepitvi notranjega trga elektronskih komunikacij.

Cilj je preprost: vsem omogočiti dostop do visokohitrostnega interneta in zagotoviti mobilne multimedijske storitve ter storitve civilne zaščite v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek.

Izvedeni načini ustrezajo pričakovanjem naših sodržavljanov, zlasti v smislu internetnega dostopa: storitev za 50 % prebivalstva in najmanj 60 % vsake države članice predstavlja učinkovit način zapolnitve digitalne vrzeli in lahko ga uporabljajo tudi podeželska območja.

Ta odločitev je zelo uspešna, ker predstavlja veliko boljšo usklajenost radijskega spektra na evropski ravni, ki je zelo redek vir, kot da bi na to morali opozoriti.

To je tudi rezultat želja vseh držav članic, da se telekomunikacijski industriji zagotovijo sredstva za oblikovanje trga storitev na evropski ravni, ki je bil predhodno preveč razdrobljen.

Na kratko, mobilne satelitske storitve (MSS) bodo uspešne v industrijskem smislu in tudi kot okrepitev kulturne raznolikosti in pluralizma v medijih.

– Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0101/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo nemškega kolega Klaus-Heinerja Lehneja o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja kot odgovor na sporočilo Evropske komisije o tej zadevi.

Tako kot kolegi podpiram splošni cilj Komisije, tj. zmanjšanje upravne obremenitve za podjetja v Evropi. To zmanjšanje se vseeno ne more izvesti za ceno pravne ali računovodske negotovosti, kadar začnejo na notranji trg prodirati mala in srednja podjetja. Zadovoljen sem, da Parlament ni sprejel predloga o povišanju pragov iz sporočila za mikro podjetja, pod katerimi so podjetja izvzeta iz zahtev glede računovodstva, revidiranja in razkritij v skladu z evropsko zakonodajo. Vesel sem tudi, da je Parlament glasoval za predlog spremembe, ki sem ga predlagal v odboru in ki na tisti stopnji ni bil sprejet. S tem se priporoča, da se opravijo posvetovanja v zvezi s potrebo in izvedljivostjo oblikovanja evropskega regulatorja storitev računovodstva in revidiranja.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo Klaus-Heinerja Lehneja o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja, ker sem bil prepričan v potrebo po novih reformah na področju prava družb, računovodstva in revidiranja. Na pravo družb zdaj izrazito in po mojem mnenju pozitivno vplivajo evropska pravila. To moramo odvrniti od uvajanja nepotrebnih, čezmerno birokratskih zahtev, kadar preprečujemo prekrivanje z obremenitvami, ki so že uvedene v skladu z nacionalnimi predpisi.

Cilj teh reform bo moralo biti lažje branje veljavnih pravil in zmanjšanje birokratske in upravne obremenitve, zlasti pri računovodstvu. Poenostavitev bo v veliko korist podjetjem, zlasti MSP, ki na splošno nimajo velikih pravnih in računovodskih oddelkov. Prepričan sem, da bodo razumljiva pravila, ki jih je enostavno uporabiti, najprej in predvsem utrdila skladnost z zakonodajo. Na podlagi jasnih pravil, ki jih je enostavno določiti, se bo hkrati okrepilo oblikovanje pozitivnega, dejavnega gospodarskega okolja.

Menim, da je bil rezultat dela odbora in poročevalca, gospoda Lehneja, pošten sporazum med zahtevami v skladu z načelom subsidiarnosti in oblikovanjem usklajene poti za države članice, ki si skupno prizadevajo za poenostavitev pravil za družbe na evropski ravni.

Preprečiti moramo nastanek birokratskih ovir, ki ovirajo dinamičnost in podjetništvo do te mere, da ju uničijo.

  Sharon Bowles (ALDE), v pisni obliki. − Predlog spremembe 11d zahteva črtanje odstavka 26. Obstajata dva načina razlage odstavka 26. Nekateri so zaskrbljeni, da bi lahko šlo za „eno delnico, en glas“, zato so zaradi tega glasovali za črtanje odstavka. To ni moja razlaga. Odstavek se zlasti nanaša na „zasebne ovire pri prostem pretoku kapitala“ in posebno sodbo v zvezi z družbo Volkswagen. Po mojem mnenju ta odstavek poziva Komisijo, naj izboljša posebne in pretirano zaščitne ukrepe. Zaradi tega sem glasovala proti predlogu spremembe in za ohranitev odstavka kot izjavo proti protekcionizmu.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. – (PL) Podpiram poenostavitev postopkov poročanja in metod komunikacije med javnimi upravami in podjetniki. Zdaj so birokratski postopki, ki veljajo za podjetnike, po nepotrebnem zapleteni. Poročilo želi izboljšati komunikacijo in tudi predlaga uvedbo standarda XBRL. To je odprti standard, kar pomeni, da je enostavno dostopen tudi najmanjšim družbam.

Zato to poročilo podpiram.

  Jonathan Evans (PPE-DE), v pisni obliki. − Z britanskimi konzervativnimi kolegi želimo pojasniti, da močno nasprotujemo odstavku 23 tega poročila, ki podpira vzpostavitev „skupn[e] konsolidiran[e] davčn[e] osnov[e] za pravne osebe“ v EU.

Ob številnih priložnostih smo našo politiko pojasnili, ostali del poročila v zvezi s spodbujanjem poenostavitve pravil za podjetja pa ima našo podporo ob upoštevanju te pojasnitve.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo na splošno želi poenostaviti in omejiti zakonodajo Skupnosti na podlagi tega, da bo to zlasti v korist MSP. Res je, da se ob poenostavitvi pojavljajo nekateri pozitivni vidiki in poenostavitev ukrepov v zvezi z zakonodajo podjetij podpiramo ob upoštevanju, da se zaradi tega odpravi birokracija. Vendar ne moremo glasovati za poročilo, ki na eni strani zahteva poenostavitev, na drugi pa oblikovanje novih pravnih okvirov Skupnosti.

Zaradi naslednjih predlogov v poročilu se bomo vzdržali, ker so negotovi in negativni: zakonodaja o morebitnem usklajevanju med davčnimi organi držav članic, da se uskladijo informacije, ki se zahtevajo od podjetij; pregled statuta evropske družbe, da bo skladnejši s preostalo zakonodajo Skupnosti; oblikovanje novega pravnega okvira za podjetja in vzpostavitev skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe na podlagi tega, da bi bil statut evropske družbe uspešnejši in učinkovitejši.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE) , v pisni obliki. – (PL) Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja določa ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje upravne obremenitve za evropske družbe in zagotavljanje, da lahko učinkovito tekmujejo na svetovni ravni. Ne le da države članice neuspešno izkoriščajo neobvezne ukrepe za zmanjšanje birokracije, ampak nasprotujejo tudi popuščanju Skupnosti na podlagi strožjih nacionalnih določb, s čimer prikrajšajo lokalne družbe za možnost poenostavitve postopkov v skladu z zakonodajo Unije.

Komisija se mora zato usmeriti na spodbujanje držav članic, da uskladijo razvrstitev zahtev v zvezi s poročanjem na področju finančnih informacij. Prav tako jih mora spodbujati k sprejetji nove tehnologije z namenom zmanjšanja stroškov. Poleg tega bi bil z rešitvijo, ki vključuje vzpostavitev skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe, statut evropske družbe uspešnejši in učinkovitejši. Predlog o izključitvi tako imenovanih mikro podjetij s področja uporabe direktiv o računovodstvu se prav tako podpira. V praksi bi to pomenilo izvzetje iz zahteve po ohranitvi računov, predložitvi letnega finančnega poročila in objavi poročil, ki se zahtevajo v skladu z evropsko zakonodajo.

Predlagane spremembe so gotovo priporočljive. Vendar dodatna poenostavitev pravnega reda Unije na področju prava družb in njegovo učinkovito izvajanje v državah članicah se bi zdelo bistveno, če želijo evropske družbe uspešno tekmovati na vse bolj zahtevnem svetovnem trgu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo gospoda Lehneja o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja. EU ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da podjetja delujejo v konkurenčnem okolju, čeprav prezapletena pravila pogosto ovirajo podjetja in države članice. Premiki za poenostavitev poslovnega okolja so zato dobrodošli.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo, vendar menim, da moramo izvajati obsežnejši sveženj ukrepov za zagotovitev poenostavitve evropskega poslovnega okolja.

Sklicujem se zlasti na težave pri ustanovitvi podjetja. Podatki Eurostata kažejo, da v državah članicah EU traja obdobje, ki je potrebno za izpolnitev upravnih formalnosti pri ustanavljanju podjetja, od enega dne do več mesecev. Poleg tega so se nekatere države članice uvrstile daleč pod povprečjem OECD glede na razvrstitev enostavnosti poslovanja v različnih svetovnih državah. Nenazadnje, različna pravila v 27 državah članicah, kar zadeva pravo družb, preprečujejo nadnacionalno gibanje kapitala in ustanavljanje novih podjetij v državi članici, ki ni država izvora.

Menim, da sta ta dva elementa bistvena za doseganje cilja gospodarske rasti za lizbonsko strategijo, zato ju je treba bolj spodbujati prek zakonodaje evropske družbe.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, Evropska unija se ne obravnava kot območje, na katerem so določbe o vodenju podjetij še zlasti enostavne v smislu lažje uporabe. Dejansko je splošno mnenje, da je to s svetovnimi standardi preveč urejeno območje, kar ustvarja posebne težave malim podjetjem. Vsak korak proti poenostavitvi določb, kot navaja sporočilo Komisije z dne 10. julija 2007, je treba zato podpreti. Najpomembnejši in najbolj zaželen učinek poenostavitve je spodbujanje malih podjetij k delovanju na skupnem evropskem trgu. Do zdaj to ni bilo preveč dostopno novim podjetjem iz srednje in vzhodne Evrope.

Če se ta cilj želi doseči, je treba uskladiti nacionalne določbe poleg razveljavitve nepotrebnih določb glede na dve možnosti, ki jih predlaga Komisija. S tem se vseeno ne zahteva uskladitev obdavčevanja, kot to predlaga odstavek 23 iz poročila gospoda Lehneja, tako imenovane enostavne formule za konsolidacijo davčne osnove za pravne osebe. Poročevalec podpira drugo možnost, ki jo predlaga Komisija, vendar je manj daljnosežna. Vendar na podlagi zdajšnje težnje Evropske unije po urejanju bi to gotovo pomenilo spremembo neugodnega gibanja, ki gotovo omejuje možnosti evropskih podjetij pri tekmovanju na svetovnem trgu.

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. − (NL) Sporočilo Komisije postavlja temeljna vprašanja, ki določajo evropsko politiko o pravu družb in računovodstvu. Poročilo gospoda Lehneja predlaga dobre odgovore na ta vprašanja, ki jih tudi podpiram. Vendar obstaja težavna točka, s katero Komisija predlaga uvedbo kategorije „mikro podjetij“. Gre za manjša podjetja pod določenim pragom, ki so izvzeta iz evropskega finančnega poročanja in obveznosti računovodskih izkazov. Poročilo podpira ta pristop in celo predlaga povišanje pragov. V Belgiji bi bilo 75 % podjetij oproščenih zdajšnjih zahtev po preglednosti. Na prvi pogled se odprava računovodskega sistema zdi glavna poenostavitev birokracije, vendar ob upoštevanju pomembnosti finančnih podatkov za vse zadevne stranke (npr. tisti, ki omogočajo kredite) lahko to povzroči še večjo birokracijo in višje stroške. Ker ne bo splošno sprejetega finančnega poročanja, bodo podjetja morala predložiti poljubne podatke na različne načine. Poleg tega bodo sama sebe prikrajšala za koristno orodje za notranje spremljanje družbe, ki je gotovo pomembno za MSP. Zato sem se vzdržala končnega glasovanja.

– Poročilo: Britta Thomsen (A6-0165/2008)

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, višja izobrazba je postala bolj dostopna in vse več žensk pridobiva univerzitetne diplome. Vendar so ženske še vedno slabo zastopane v najvišjih akademskih krogih. Čeprav je večina predavateljev žensk (več kot 50 %), zavzemajo manj vodilnih položajev.

Podpiram zamisel o spodbujanju družini prijaznih ukrepov na podlagi zagotovitve uvedbe prilagodljivega delovnega časa in boljših storitev otroškega varstva. Prav tako podpiram zagotovitev dostopa do socialnega zavarovanja v tujini in uvedbo pogojev za starševski dopust, ki bi moškim in ženskam omogočili svobodo izbire. Prekinitev kariere znanstvenic zaradi družinskih razlogov ne bi smela negativno vplivati na njihove nadaljnje poklicne možnosti, kar daje moškim neupravičeno prednost v zvezi z nadaljevanjem njihove znanstvene kariere.

Poročilo gospe Thomsen sem podprl, ker menim, da pravilno obravnava vprašanja v zvezi s spolnimi stereotipi. Ti še vedno obstajajo v številnih državah članicah Evropske unije.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo Britte Thomsen o ženskah in znanosti, ker menim, da je bistveno spodbujati enak dostop do znanstvene kariere obeh spolov. Dejavniki, kot so stereotipi, povezani z naravoslovno znanostjo ali ovirami zaradi težjega usklajevanja osebnega in družinskega življenja s poklicnim življenjem, kažejo na številne pomanjkljivosti in težave za znanstvenice in raziskovalke, kar izključuje veliko žensk s področja znanstvenega raziskovanja.

Razlike med moškimi in ženskami v zvezi z njihovo prisotnostjo na položajih v akademskih in znanstvenih krogih, plačami in zahtevami po osebnem življenju zahtevajo ukrepe za preprečevanje teh spolnih stereotipov v znanosti, privabljanje žensk v znanstvene kariere in odpravo obstoječih neenakosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Vemo, da je v visokem šolstvu več žensk kot moških, ko pa gre za raziskovalne kariere, prevladujejo moški. Veliko povečanje žensk v visokem šolstvu ni povzročilo ustrezne spremembe v razmerju žensk in moških na posebnih področjih študija ali poklicev niti ni odpravilo razlike v plačah glede na spol.

Kot poudarja poročevalka, so raziskovalke še vedno v manjšini v vladnem sektorju in visokem šolstvu – v obeh sektorjih je v EU povprečno 35 % žensk. Vendar pa je v vseh državah višji delež žensk v sektorju raziskav kot v poslovnem sektorju, kjer je njihov delež v EU povprečno 18 %, vendar so razlike med posameznimi državami precejšnje. Države z najmanj ženskami na področju raziskav v poslovnem okolju so Nemčija (11,8 %), Avstrija (10,4 %) in Nizozemska (8,7 %), v Latviji, Bolgariji in Romuniji pa je delež žensk povsod višji od 40 %. Porazdelitev raziskovalcev po številnih znanstvenih področjih kaže različne vzorce za moške in ženske. Med raziskovalci na področju visokega šolstva jih 54 % dela v naravoslovnih znanostih in inženirstvu v primerjavi z deležem znanstvenic, ki znaša 37 %.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Boljši dostop za ženske do dejavnosti na znanstvenem področju je ključnega pomena, kot navaja poročevalka. Kako lahko to dosežemo v vsaki posamezni državi, je nekaj, kar je odvisno od kulture države in drugih značilnosti. Težava se kaže različno v 27 državah članicah EU, zato so tudi rešitve različne. Posploševanje položaja žensk v vseh 27 državah članicah ni mogoče. Junijska lista je prepričana, da je treba pot do enakosti v praksi določiti na nacionalni ravni.

Zato sva se odločila glasovati proti poročilu.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot profesorica z več leti izkušenj na univerzi na Poljskem se zavedam obsega izzivov in zato podpiram poročilo gospe Thomsen. Poročilo zavzema zanimivo stališče do težave v zvezi s spolno diskriminacijo v znanstvenem svetu, pri čemer opredeljuje socialne, kulturne in finančne ovire, zaradi česar so ženske premalo zastopane.

V državnem sektorju in sektorju visokega šolstva nas je le 35 %, v zasebnem sektorju pa le 18 %. Kako bomo oblikovali družbo, ki temelji na znanju, razvili znanost in gospodarstvo Evrope, se srečevali z izzivi lizbonske strategije in izpolnili pričakovanja Evrope na pragu 21. stoletja brez žensk v znanosti? Ustvariti moramo pogoje, ki bodo ženskam omogočili, da bodo bolj vključene v znanstveni svet in da se jim bodo odprla vrata univerzitetnih laboratorijev. Ženskam je tudi treba omogočiti, da težijo k najvišjim akademskim položajem. Napredovanje v znanstvenem svetu je odvisno od akademskih dosežkov in možnost ženske, da jo imenujejo na položaj predsednice, je trikrat manjša kot pri moškem. To je obžalovanja vredno in se ne more razlagati izključno na podlagi večjih družinskih obveznosti ženske.

Zelo malo žensk je članic organov odločanja evropskih visokošolskih ustanov, zato je v teh institucijah težko izvajati politiko enakopravnosti med spoloma. Sklicevati se moramo le na sramoten primer Znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta. Le pet od 22 članov je žensk.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. (PL) Sodelovanje žensk na trgu dela sistematično narašča po Evropski uniji. Poljska ni izjema, čeprav je vključenost žensk na trgu dela na Poljskem še naprej pod povprečjem Unije. Želim vseeno poudariti, da je več Poljakinj na odgovornih mestih v primerjavi z njihovimi kolegicami iz zahodne Evrope.

Menim, da je vse večja poklicna dejavnost žensk pomembno vprašanje. V tem okviru je pomembno obravnavati položaj znanstvenic, ker obstajajo podobnosti s položajem vseh žensk, ki se srečujejo s potrebo po usklajevanju poklicnih dolžnosti z družinskim življenjem.

Kljub temu ne menim, da bi bila uvedba enakopravnosti način za večjo vključenost žensk na trgu dela. Odločitve o zaposlovanju je treba sprejeti predvsem na podlagi kvalifikacij in usposobljenosti, ki jih ženska pridobi z ustreznim izobraževanjem. Predlog, katerega cilj je večja preglednost postopkov zaposlovanja, razpisov za vodilne položaje in podelitev nagrad za znanstvene položaje, se zdi ustrezen. Te spremembe morajo kljub temu spremljati reforme trga dela.

Znanost Evropske unije zahteva podporo. Znanstveni in tehnični študij je treba spodbujati kot privlačen študij za oba spola, če se upošteva pomembnost znanosti za gospodarski razvoj. Zato moramo spodbujati mlade ljudi, da se odločijo za te visokošolske študije.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo Britte Thomsen o ženskah in znanosti, ker so ženske premalo zastopane v svetu znanosti. Poročilo poudarja pomembne korake proti ravnovesju med moškimi in ženskami v akademskih krogih.

Spodbujanje akademskih karier žensk mora imeti ključno vlogo. Velik pomen se pripisuje odpravi spolnih stereotipov. Zdajšnja težnja po pripisovanju moških in ženskih lastnosti posameznim akademskim disciplinam škoduje poštenemu ravnovesju med spoloma.

S pomočjo novih programov in postopkov zaposlovanja je mogoče zagotoviti, da se na prvem mestu upoštevata znanje in usposobljenost ter ne spol. Enako mora veljati za spodbujanje možnosti in raven plačila. Nezavezujoča ciljna kvota najmanj 40 % žensk in najmanj 40 % moških na seznamu je en način za zgladitev neravnovesij med spoloma v akademskih poklicih, vendar je najprej treba upoštevati znanje in usposobljenost prosilca.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo o položaju žensk v znanosti, za katerega menim, da je ključno pri doseganju ciljev lizbonske strategije, kar zadeva rast in zaposlovanje.

V novih državah članicah je približno 40 % raziskovalk v primerjavi z zahodnimi državami, kjer jih je približno 11 %, vendar je velik delež raziskovalk zaposlenih na področjih, na katerih so raziskovalni in razvojni stroški med najnižjimi.

Opozarjam na pomen člena o vključevanju družinskega vidika na podlagi možnosti za prilagodljiv delavnik in ustanovitev otroškega varstva, za uskladitev družinskega življenja ter poklicne kariere.

Menim, da bo hitro izvajanje določb tega poročila zagotovilo bistveno podporo za 25 % delež žensk na vodilnih položajih na področju raziskav. Gospe Britti Thomsen čestitam za njeno poročilo.

  Teresa Riera Madurell (PSE) , v pisni obliki. − (ES) Ker se nisem mogla udeležiti razprave in pri njej sodelovati iz zdravstvenih razlogov, želim pojasniti podporo poročilu. Je odlično in izčrpno delo, ki zajema vsa glavna vprašanja za zagotovitev uravnoteženega zastopanja žensk in moških v znanosti in tehnologiji.

Je tudi zelo pravočasno poročilo, ker je pravi čas za Komisijo in države članice, da izvedejo posebne ukrepe iz poročila za popravek te izjemnosti, saj EU potrebuje 700 000 dodatnih raziskovalcev za izpolnitev svojih ciljev do leta 2010.

Usposobljenost in odlike se enakovredno porazdelijo med moške in ženske. Dejansko je na univerzah zdaj več žensk kot moških, dosegajo pa tudi boljše rezultate. Za vse to obstajajo objektivni podatki.

Poleg tega so vlade bolj naklonjene ženskam v znanosti in tehnologiji, ker uporaba le polovice možganov ni razumna ali učinkovita.

Vesela sem, da je Parlament končno začel s podrobno proučitvijo tega vprašanja.

  Lydia Schenardi (NI) , v pisni obliki. – (FR) Izkrivljena pravica, napačne izjave in seksistične pripombe, ki zaznamujejo predvsem moške, predstavlja v nekaj besedah vsebino tega poročila.

Enakost med moškimi in ženskami in boljša vključenost žensk v poklicne kariere se ne more razumeti na avtoritativen in represiven način. To lahko povzroči le negativne in neučinkovite rezultate.

Gotovo drži, da se pri ženskah pogosto pojavljajo odlašanje v smislu vključevanja, razlike v plačah ali pomanjkanje kariernih profilov, zlasti na področju znanosti in raziskav.

Ponovno gre za dialog, izvajanje neomejevalnih ukrepov za dolgoročno spodbujanje deklet k študiju znanosti in dejavno podporo ženskam v njihovih karierah, s čimer bodo napredovale v družbi.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo Britte Thomsen ugotavlja, da so raziskovalke v EU v manjšini. Finančno so manj varne v poklicnih karierah in „kaznovane“ z velikimi družinskimi odgovornostmi. To je resno na podlagi načela in kar zadeva praktične posledice. Moderna gospodarstva in demokracije si ne morejo privoščiti negativne obravnave oseb akademskega ugleda. Zato sem glasoval za poročilo.

Kljub temu poudarjam, da se o nekaterih delih poročila ni glasovalo in težko razumem, kako je to upravičeno. Odstavek 7 poziva, da se pri odličnosti kot merilo upošteva starost hkrati z družinskimi razmerami, vključno s tem, koliko vzdrževanih oseb ima raziskovalec. Menim, da bi bilo to težko uporabiti v praksi in bi lahko imelo celo nasproten učinek. Vedno obstaja tveganje pri poenostavljanju vlog spolov in govorjenju o „kvalitet[ah], ki so navadno bolj prisotne pri raziskovalkah,“ ali oblikovanju absolutnih standardov za ugotavljanje učinkovitosti raziskovalcev.

Po drugi strani iskreno podpiram priporočilo o uvedbi nezavezujočih ciljev, ki zahtevajo, da sta oba spola zastopana vsak najmanj 40 % v znanstvenih odborih različnih vrst. Prav tako se strinjam s kritiko, da si EU včasih nezadostno prizadeva, ko gre za enakost. Politika prisotnosti se ne sme podcenjevati – čeprav se je ne sme spremeniti v vero.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM) , v pisni obliki. – (PL) Ženske bistveno prispevajo k razvoju znanosti. Poljska Nobelova nagrajenka za fiziko in kemijo Marie Skłodowska-Curie je odličen primer. Po tej znani znanstvenici so se poimenovale ulice, bolnice in univerza.

Pri odločanju za kariero na področju znanosti se ženske srečujejo z večjimi izzivi kot moški. To je deloma zaradi njihove vloge pri rojstvu otrok in vzgoji družine. Znanstvenice je treba zato podpirati z izboljšanjem pogojev prednostnega porodniškega dopusta za ženske, ki vzgajajo otroke, medtem ko opravljajo znanstveno kariero.

Nasprotno s tem, kar se zagovarja v predlogu resolucije, uvedba deležev za žensko zastopanost v akademskih krogih ali različnih odborih, da bi se zagotovila enakost spolov, ni zaželena. Odločitve glede služb in kariere na področju znanosti se ne smejo sprejemati na podlagi spola. Namesto tega jih je treba sprejeti na podlagi posamezne odločitve osebe, sposobnosti in znanja.

  Anna Záborská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Zahvaljujem se gospe Thomsen za njeno poročilo, ki poudarja določeno vrsto diskriminacije proti ženskam na področju znanosti in raziskav. Čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk, te zasedajo le 15 % vodilnih akademskih položajev na področju znanosti in raziskav.

Univerzitetni študij le redko spremlja rezultat, ki ustreza velikim količinam časa in finančnih sredstev, vloženih vanj. Po večletnem študiju ženske pogosto žrtvujejo svoje osebno in delovno življenje ali pa ju morajo uskladiti. Podpora in sodelovanje z državljani z visokim intelektualnim potencialom morata biti v interesu družbe ter je treba omogočiti, da se ta potencial izraža v kulturni, duhovni, zgodovinski in znanstveni dediščini naroda. Zlasti materinstvo vpliva na poklicne možnosti žensk, kar jih presenetljivo kaznuje v smislu možnosti za imenovanje na najvišje položaje, osebnostni razvoj in pravično nagrajevanje, ter jim ne ponuja ustreznega nadomestila za socialno naložbo rojevanja in vzgajanja otrok, ki bodo odgovorni za prihodnost.

Menim, da to lahko reši reforma na področju preučitve pogojev za mlade ženske, študija in dela na daljavo, vseživljenjskega učenja ter spodbujanja očetov k podpori materam, ki želijo postati znanstvenice. Tudi država je odgovorna za podpiranje žensk, ki so vključene v znanstveno delo: podpora v času njihovega študija, pomoč pri usklajevanju družinskega in delovnega življenja, pravične nagrade za njihovo delo, zagotavljanje neposrednih socialnih nadomestil in pomoč pri varstvu otrok od rojstva naprej.

– Poročilo: Johannes Blokland (A6-0156/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razstavljanje ladij ima še vedno velik družbeni in ekološki vpliv zaradi načina, na katerega se to opravlja, kar je lahko škodljivo za okolje in ker število ladij v gradnji že leta narašča. S tem se razlaga nadaljnja pomembnost inovacij in razvoja v ladjedelniški industriji v državah članicah z namenom izboljšanja ladij tudi v smislu manjše škodljivosti za okolje.

Mednarodna pomorska organizacija od leta 2005 sodeluje z Mednarodno organizacijo dela in Programom ZN za okolje z namenom priprave zavezujočih mednarodnih pravil o čistem razstavljanju ladij. Zdaj potekajo pogajanja o osnutku konvencije, ki se bo morala sprejeti do leta 2009, vendar bi začela veljati nekaj let pozneje.

Glede na zdajšnji osnutek se konvencija ne bi uporabljala za vojne ladje ali druge ladje, ki so last države. Glede standardov se ni dosegel še noben sporazum zunaj okvira Mednarodne pomorske organizacije in tudi kar zadeva osnovne standarde za podjetja za recikliranje ladij, obveznosti poročanja (vključno z meddržavnim obveščanjem) in instrumente za izvrševanje.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospoda Bloklanda o Zeleni knjigi o boljšem razstavljanju ladij. Razstavljanje ladij je nevarno delo, ki ima visoko ceno tako za človeško življenje kot za okolje. Za EU je nesprejemljivo, da si zatiska oči pred izvozom ladij v države v razvoju z namenom razstavljanja. Te ladje so dejansko nevaren odpadek in ključno je, da EU ukrepa za preprečitev tega izvoza. Pozdravljam podporo Parlamenta predlogom spremembe moje skupine, ki poudarjajo nujnost ukrepanja na tem področju.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo Johannesa Bloklanda o Zeleni knjigi o boljšem razstavljanju ladij poskuša doseči okoljsko in družbeno trajno razstavljanje ladij. Poročilo želi obravnavati težave, s katerimi se trenutno srečuje ta sektor, zlasti kar zadeva glavne zdravstvene in varnostne skrbi za delavce v ladjedelnicah v Bangladešu in Indiji. Zato sem glasoval za priporočila iz tega poročila.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Evropska zaskrbljenost glede okolja in delovnih pogojev v tretjih državah si zasluži našo soglasnost. Izvoz nadležnih okoliščin, pa naj gre za okoljski, delovni ali kakršen koli drug vidik, ne more nikoli postati del naše vizije svetovne trgovine in izmenjave. Kljub temu je ključno, da ne zagovarjamo takega absolutnega in sodobnega pogleda na naš položaj glede na nekatere vrednote, pri čemer naša usmeritev na en sam del zasenči širši pogled.

Sprejetje temeljitih ukrepov za preprečitev praks, ki so dejansko socialno ali okoljsko dampinške in bi tudi povzročile uničenje gospodarskega sektorja v tretji državi ter bi zato povzročile še večjo revščino izjemno občutljivega dela prebivalstva, ni v skladu s tem, kar zagovarjamo. Postopne reforme in določitev prilagojenih standardov, ki spodbujajo razvoj, so učinkovitejša in bolj zaželena rešitev. Revščine in propada človeštva ne moremo ustaviti, če lahko kot drugo možnost ponudimo le revščino in propad človeštva.

– Poročilo: Karl-Heinz Florenz (A6-0136/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Podprl sem vmesno poročilo o znanstvenih dejstvih v zvezi s podnebnimi spremembami svojega nemškega kolega Karl-Heinza Florenza, ki ga je obravnaval začasni odbor Parlamenta.

Soglasje znanstvenikov o nastanku podnebnih sprememb in vzrokih zanje je že uveljavljeno in priznano po vsem svetu. Na podlagi znanstvenih dokazov v zvezi z vsemi celinami in večino oceanov je jasno, da so regionalne podnebne spremembe zaradi preteklega izpusta emisij ogljika iz industrializiranih držav prizadele že veliko naravnih sistemov. Prav tako je bilo znanstveno dokazano, da je za temeljne vzroke za globalno segrevanje pretežno kriv človek.

Strinjam se z dejstvom, da poročilo poudarja potrebo po nadaljnjih analizah in raziskavah posledic podnebnih sprememb, kot so vplivi na gospodarsko konkurenčnost, stroške energije in socialni razvoj v Evropi, vlogo rabe tal in gozdov ter krčenje gozdov, vlogo morskega okolja in izračun zunanjih stroškov podnebnih sprememb v industrijskem sektorju ter nenazadnje v prometnem sektorju, vključno z ovrednotenjem posledic onesnaževanja z letalskim prometom.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Zadnja medvladna konferenca o podnebnih spremembah ter več konferenc v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah so pokazale, da so vzrok podnebnih sprememb toplogredni plini, ki jih proizvajamo ljudje, ter da je treba dvig povprečne temperature v svetu omejiti na največ 2°C v primerjavi z ravnmi pred industrializacijo.

Zato se strinjam z začasnim odborom za podnebne spremembe in poročevalcem v zvezi s potrebo po več nujnih, večjih študijah o učinkih podnebnih sprememb, ki spremljajo pojave kot je dezertifikacija, topljenje ledenikov, spremembe morskega okolja, katastrofalne atmosferske nesreče in tako dalje. Zadnja poročila Evropske agencije za okolje izpostavljajo potrebo, da je treba storiti veliko več za uskladitev s kjotskim protokolom in drugimi cilji za zmanjšanje emisij, ki jih je določil Svet EU marca leta 2007.

Z vidika paketa o energiji in podnebju v sporočilu o „omejevanju globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija“ sem kljub temu prepričan, da lahko sprejmemo še nadaljnje ukrepe za izboljšanje „energetske učinkovitosti“, ki bi znatno znižali emisije toplogrednih plinov. To bi vključevalo sistem označevanja sledi toplogrednih plinov. Menim, da bi morali biti posamezniki, evropski državljani in narodi tretjih držav bolj neposredno vključeni v spodbujanje ozaveščenosti ter dejavno sodelovanje v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam z majhnimi ukrepi za varčevanje z energijo.

  Daniel Caspary (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podnebne spremembe so resno vprašanje in predstavljajo za človeštvo velik izziv. Vendar je popolnoma nejasno v kolikšnem obsegu je to posledica človeške dejavnosti. Zadnjih znanstvenih ugotovitev še zagotovo ne moremo obravnavati kot neizpodbitna in trdna dejstva, ker se še vedno spreminjajo in niso bistven dejavnik. Poleg tega poročilo navaja nekatera domnevna dejstva, ki so dejansko napačna.

Predpostavke in napačne trditve vendar ne morejo biti podlaga za razvoj kakršnih koli racionalnih, učinkovitih, cenovno ugodnih in družbeno sprejemljivih ukrepov. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo podprli vmesno poročilo o znanstvenih dejstvih v zvezi s podnebnimi spremembami. Potrebna je izrazita podpora in odločnost, da se dosežejo najboljši možni rezultati pri izpolnjevanju političnih izzivov v zvezi s podnebnimi spremembami. V zvezi s tem poudarjamo, da je pomembno zagotoviti, da je raziskovanje neodvisno ter da sta kritika in dvom ključni pogoj za napredek in razvoj vsega raziskovanja. Omejevanje te možnosti ogroža samo raziskavo ter omejuje pravico vsakega posameznika, da izrazi svoje mnenje.

Revščina je največji onesnaževalec, pri čemer želja po ublažitvi podnebnih sprememb ni v nasprotju z rastjo in modernizacijo. Bistven pogoj, da revne države dosežejo blaginjo ter s tem tudi razvoj virov in možnosti za vlaganje v sodobnejšo in čistejšo tehnologijo, je možnost svobodnega trgovanja s svojimi blagom. Zato kakršne koli tarife za emisije ogljikovega dioksida ali podobno pri uvozu predstavljajo neustrezno rešitev, za katero obstaja tveganje, da bo delovala v nasprotju s svojim namenom.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Podprla sem vmesno poročilo začasnega odbora o znanstvenih dejstvih v zvezi s podnebnimi spremembami (ugotovitve in priporočila za sprejem odločitev), ker sem prepričana, da splošno znanstveno soglasje o človeškem izvoru podnebnih sprememb zahteva takojšnje povečanje ukrepanja političnih sil zlasti s poudarkom na zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter prihodnjem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah.

Zaradi večanja in širjenja znanstvenega razumevanja pojava podnebnih sprememb se bodo ljudje bolj zavedali, da je treba spremeniti svoj način življenja ter bodo sprejemali odločitve bolj odgovorno, ozaveščeno in učinkovito. Spodbujanje raziskovanja gospodarskih in socialnih učinkov podnebnih sprememb mora biti prednostna naloga.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je še eno poročilo, ki kljub temu, da na začetku navede nekaj pravilnih trditev o sedanjih razmerah, zelo malo ali sploh ne prispeva ničesar naprednega glede potrebnih rešitev. Poročilo je nejasno glede priporočljivih ukrepov ter se omeji na naštevanje nekaj neopredeljivih predlogov in obrazložitev. Zdi se, da je bolj namenjeno spodbujanju odprtja novih podjetij, ki želijo od novih dejavnosti na področju okolja in energije na račun podnebnih sprememb še več zaslužiti.

Zato menim, da bi bilo dobro pokazati enako prizadevanje in vztrajnost ter zaskrbljenost v zvezi z drugimi globalnimi težavami, ki se jim načeloma izogiba ali se jih omejuje na seznam ponavljajočih težav: odprava ozdravljivih bolezni, zaščita tal in habitatov, izčrpavanje omejenih virov zlasti ogljikovodikov in tako dalje.

V zaključku poročevalec meni, da je znanstvena podlaga o podnebnih spremembah celovita, ter predlaga, da izredni odbor Evropskega parlamenta nadaljuje svoje delo ter na koncu svojega mandata pripravi poročilo za Parlament, ki bo vsebovalo, kot je primerno, priporočila o ukrepih in pobudah v zvezi s prihodnjo celostno politiko EU o podnebnih spremembah. Počakali bomo na navedeno prihodnje poročilo.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) O znanstvenih dejstvih, predstavljenih v tem poročilu, se je podrobno razpravljalo s svetovnimi strokovnjaki na zasedanju začasnega odbora o podnebnih spremembah, zato je vanj težko dvomiti.

Pozitivno sprejemam poročilo gospoda Florenza ter četrto poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah kot najbolj izčrpno študijo o podnebnih spremembah. Strinjam se, da se je treba nujno izogniti dvigu povprečne temperature na svetu za več kot 2°C, da se izognemo najbolj katastrofalnemu poteku dogodkov, pri čemer je treba ohranjati visoko zastavljene cilje EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Ker je to najbolj verodostojna zdaj razpoložljiva zbirka informacij, ki ovrže navedene ponavljajoče zamisli nekaterih posameznih ekstremistov, ki še vedno dvomijo, ali je človekova dejavnost dejansko glavni vzrok globalnega segrevanja, poročilo gospoda Florenza jasno sporoči, da bo Evropski parlament ohranjal svoje ostro in visoko zastavljeno stališče v boju proti podnebnim spremembam. Zato ga podpiram.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je francoski parlament dogovarjal o prednostih načrtovanja, je vsako leto glasoval o stopnji gospodarske rasti z namenom, da se na podlagi tega sprejmejo odločitve, ker se je v več zaporednih letih izkazalo, da je bila dejanska rast natančno enaka izglasovani. Ob branju poročila gospoda Florenza sem dobil enak vtis, tj. da ta parlament želi glasovati o povprečni svetovni temperaturi.

Naj pojasnim: ne kritiziram človekove potrebe, da zavaruje svoje okolje, ohrani brezmejno raznovrstnost narave ali v gospodarskem smislu poišče načine za boljše izkoriščanje naravnih virov, da bi jih ohranil. Kritiziram obredno žrtvovanje za novo vero o podnebju in njene nove guruje, te delno zavzete znanstvenike, ki izobčijo vse tiste, katerih delo nasprotuje njihovim nedotakljivim ugotovitvam.

To je sistematska stigmatizacija človeka kot domnevno zlobnega bitja zlasti v zahodni in evropski različici. To je institucionalna spokornost. To je industrijski in gospodarski samomor Evrope na oltarju tako imenovanega globalnega segrevanja brez koristi za okolje po svetu, vendar z najhujšimi človeškimi in socialnimi posledicami za narode Evrope. Zato sem glasoval proti poročilu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo gospoda Florenza o podnebnih spremembah, pri čemer menim, da je prav, da Parlament to vprašanje obravnava s takšno resnostjo. Prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam zahteva ukrepe na vseh ravneh, pri čemer morajo institucije EU ter narodi Evrope sodelovati, da dosežemo gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

Glasovanje o poročilu poteka na isti dan kot pomembna konferenca o energiji v Aberdeenu. Škotska vlada je sporočila svoj namen, da bo Škotska v energijskem smislu postala zeleno glavno mesto Evrope. Navedena vlada v celoti podpira cilje EU o obnovljivih virih energije ter je zavezana Škotski brez jedrskih energetskih virov s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, ki pokrije 50 % svojih potreb. Upam, da se drugi narodi v Evropi v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam lahko zgledujejo po Škotski.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Znanstvene ugotovitve dokazujejo vpliv človeka na sedanji trend globalnega segrevanja, pri čemer poročilo gospoda Florenza te rezultate poudarja. Ukrepanje na ravni EU za boj proti podnebnim spremembam in omejitev povprečne globalne temperature na največ 2°C v primerjavi z ravnmi pred industrializacijo je nujno potrebno. Za razliko od nekaterih članov konzervativne stranke v celoti sprejemam ta dejstva in podpiram poročilo gospoda Florenza „Znanstvena dejstva o podnebnih spremembah: ugotovitve in priporočila za sprejem odločitev“.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kadar v Evropi vlagamo v okolju prijazno tehnologijo in obnovljive vire energije ne glede na višino stroškov, medtem ko ima država, kot je Kitajska, vsak teden novo termoelektrarno na premog, je naše najboljše prizadevanje zanemarljivo majhno.

Smo v nesmiselnem položaju, v katerem navedeni narodi, ki pospešujejo podnebne spremembe z neomejeno industrializacijo in prevelikim izkoriščanjem naravnih virov in niso pripravljeni uvajati omejitev, pričakujejo od zahoda in zlasti Evrope, da jim pomagajo, kadar jih prizadenejo nesreče. Pogosto bi morali v škodo svoje industrije ter uvozne trgovine varovati okolje ter hkrati celo onesnaževalcem zagotavljati humanitarno pomoč v primeru nesreče.

Če nismo v celoti zadovoljni z globalnimi razmerami, v katerih bo kakršno koli upanje na izboljšanje vedno le neresničnost, moramo odločno povečati pritisk na navedenih šest držav, ki so odgovorne za skoraj 50 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vmesno poročilo začasnega odbora o podnebnih spremembah ne vsebuje nikakršnih novih zamisli, mnenj ali priporočil, uporabnih za narode Evrope v zvezi z varovanjem okolja. Ohranja znano nepriljubljeno politiko EU zagotavljanja „zelenega“ opravičila za pretirano kopičenje kapitala. Omeji se na ponavljanje ugotovitev medvladnega foruma o podnebnih spremembah.

Poročilo navaja, da je mejna vrednost 2˚C v zvezi z globalnim segrevanjem „strateški cilj“ EU, čeprav priznava, da bi „takšna raven segrevanja znatno vplivala na našo družbo in način življenja posameznika“.

Ne omenja se odgovornosti, ki jo imajo kapitalisti zaradi pretiranega izkoriščanja naravnih virov. Namesto, da bi se pozivalo k ukrepom, da bi vsaj monopoli prevzeli odgovornost, se v celoti sprejema mednarodna propaganda, da smo za poslabšanje podnebnih razmer krivi vsi, pri čemer poudarja, da so „v posameznikovem načinu življenja potrebne spremembe“.

Sporazumi, sprejeti v Kjotu, na Baliju itd., so se izkazali kot neučinkoviti: osnovni cilj ni zaščita okolja, ampak zaščita kapitala in njegovih dobičkov. Tržijo okolje in razvijajo nov, dobičkonosen gospodarski sektor, tj. zeleno gospodarstvo. Multinacionalke in monopoli, odgovorni za sedanje razmere, rešitve za okoljske težave ne bodo zagotovili, ampak jo bodo zagotovili ljudje, ki morajo te učinke prenašati.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Zgodovina nas uči, da nove znanstvene ugotovitve lahko dokažejo, da prej splošno veljavne teorije nimajo dejanske podlage. Menim, da se za znanost v zvezi s podnebnimi spremembami, ki potrjuje globalno segrevanje, še ni dokazalo, da je zadostno utemeljena. Zagotovo še ni bila dokazana do te mere, da bi lahko s čisto vestjo oblikovali zakonodajo, ki sankcionira določeno vedenje v državah članicah Evropske unije.

Znano nam je, da je povprečna temperatura globalne atmosfere višja. Vendar se še ni pojavil odgovor na vprašanje, do kakšne mere je za to odgovorna človekova dejavnost.

Znanstveni svet ima o tem deljeno mnenje. Nekateri znanstveniki menijo, da so velike podnebne spremembe naraven cikličen pojav, ki vpliva na svet že milijone let. Trdijo, da tisti znanstveniki, ki opozarjajo v zvezi v vplivom ljudi na podnebne spremembe, to počnejo, da bi pridobili sredstva za raziskovanje in širili preplah med prebivalstvom.

Drugi znanstveniki trdijo, da je zmožnost ljudi, da bi napovedali dolgoročne podnebne spremembe zelo omejena. Trdijo, da medvladni forum o podnebnih spremembah vodi politika in ne znanost. Poleg tega je trditev, da večina znanstvenikov podpira stališče, da so vzrok za podnebne spremembe dejavnosti ljudi, dvomljiva.

Prej navedeni nasprotni argumenti so zelo dostopni. Prav tako so nesporni, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je mogoče oblikovati kakšno skladnejšo politiko na podlagi negotovih znanstvenih argumentov, ki jih predlagajo lobisti.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram poročilo gospoda Florenza v imenu začasnega odbora za podnebne spremembe, ker analizira nesreče in učinke podnebnih sprememb, ki jih potrjujejo znanstveni dokazi.

Zato nas mora trditev, da bi leta 2050 letni stroški zaradi podnebnih sprememb znašali od 5 % do 20 % BDP, če ne sprejmemo zelo visoko zastavljenih ukrepov, skrbeti.

Čeprav so do zdaj vse države članice napredovale, moramo kljub temu bolj ambiciozno zastaviti prizadevanje za zmanjšanje emisij.

Prav tako moramo ostati previdni glede možnih škodljivih učinkih zaradi večjega spodbujanja biogoriv kot svetovnih zalog hrane ter krčenja gozdov.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Znanstvene razprave ne smejo vključevati debat o prepričanjih, pri čemer dvomi v točnost večinskega mnenja ne smejo biti sprejeti kot negativizem ali politična izbira. Poleg tega zadnji dogodki, kot je razprava o neželenih ali nepričakovanih posledicah spodbude za večjo proizvodnjo biogoriva, jasno dokazujejo, da je stalen dvom edina znanstvena gotovost, ki jo moramo sprejeti brez obotavljanja.

Po drugi strani smo v razpravah o možnostih glede na znanstvena dejstva gotovo na področju politične izbire. Čeprav menim, da z znanstvenega vidika nisem pristojen za izražanje mnenja v zvezi s prvim vprašanjem, sem na drugo vprašanjem dolžen odgovarjati. Trdim in poudarjam, da moramo, ker se bo zaradi pozitivnih vplivov globalizacije z velikim številom povečala poraba (zlasti energije), poiskati znanstvene odgovore in tehnološke rešitve. Nekatere spremembe v vedenju posameznika in družbe so zagotovo dobrodošle. Vendar bomo v znanosti našli temeljne rešitve, ki jih potrebujemo.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) V končnem glasovanju sem glasoval proti poročilu, ker boj proti podnebnim spremembam obravnavam resno, pri čemer ne odobravam dogmatskih in apokaliptičnih izjav, ki širijo preplah med prebivalci Evrope. Poročilo navaja znanstvene ugotovitve, ki so od 60 do 70 % verjetne, kot dokazana dejstva.

Če bi bil sam eden od štirih jezdecev apokalipse iz Janezovega Razodetja, bi raje jahal belega konja kot bledega. Podnebne spremembe so občutljivo vprašanje, ki se ga ne da omejiti na slogane.

– Poročilo: Ria Oomen-Ruijten (A6-0168/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o samoiniciativnem poročilu o napredku Turčije v letu 2007 v zvezi z njenim pristopom svoje nizozemske kolegice Rie Oomen-Ruijten, čeprav tako kot naš odbor za zunanje zadeve pozitivno sprejemam zavezo predsednika vlade Erdogana, da bo leto 2008 leto reform ter da bo Turčija postala sodobna in uspešna demokracija, ki temelji na posvetni državi in pluralistični družbi.

Vendar bi bilo dobro ponovno pozvati k turški zavezi, da bi zagotovili dobre sosedske odnose z Grčijo in Bolgarijo ter zajamčili celostno rešitev ciprskega vprašanja na podlagi načel EU.

Poleg tega Turčija ne odgovarja na poziv k preklicu gospodarske blokade Armenije ter začetku procesa sprave, ki omogoča iskreno in odprto razpravo o preteklih dogodkih. Navedena pogajanja so pomembna za EU in Turčijo, ker slednja prevzema pravni red Skupnosti. Vendar pogajanja v nobenem primeru ne morejo vnaprej določiti končne politične odločitve o pristopu Turčije k EU.

  Colm Burke, Jim Higgins, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − Delegacija stranke Fine Gael skupine EPP-ED je v celoti glasovala za poročilo gospe Oomen-Ruijten o napredku Turčije v letu 2007. Podpiramo reforme, h katerim se je Turčija zavezala, za uresničevanje demokracije, dobrega vodenja in pravne države. Ti ukrepi so pozitivni za Turčijo in EU, pri čemer podpiramo prizadevanje Turčije v zvezi z reformo.

Vendar smo spodaj podpisani glasovali proti predlogu spremembe 14 odstavka 16 v poročilu, ki vključuje besede „spolne in reproduktivne pravice“. Proti temu delu predloga spremembe smo glasovali zaradi razlogov, ki so navedeni v naši skupni izjavi za Parlament na plenarnem zasedanju dne 13. marca 2008.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Oomen-Ruijten o napredku Turčije v letu 2007 na poti do članstva v EU. Menim, da bi bila Turčija sposobna pridružiti se Uniji. Zdaj se pojavljajo težave v zvezi z vprašanji o sindikatih in človekovih pravicah ter pravicah manjšin, kot so Kurdi in kristjani. Vendar moramo priznati, da se je dosegel napredek, čeprav je bil počasen.

Podprl sem predloge sprememb, ki obravnavajo armenski genocid. Vem, da se je to zgodilo pred veliko leti, vendar se mora narod sprijazniti s svojo zgodovino, pri čemer Turčiji do zdaj še ni uspelo priznati krvavega madeža v svoji zgodovini. Morda to ni zadnja pregrada do članstva v EU, vendar tega ne moremo brezbrižno pomesti pod pripravno turško preprogo.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Čeprav dodatni dokazi niso potrebni, pripombe gospe Oomen-Ruijten v njenem poročilu o napredku Turčije v zvezi s pristopom kažejo, da Turčija v smislu svoje civilizacije, mišljenja in tradicije, čeprav so dejansko v celoti sprejemljivi, ni evropska država. Poleg tega ni potrebno iskati naprej, da se razkrijejo razlogi za velike težave, s katerimi se srečujemo med pogajanji o pristopu.

Francosko predsedovanje, ki se začne 1. julija, je lahko priložnost za rešitev te bistvene nejasnosti: neresničnost turške pripadnosti Evropi, navedene v pogodbi iz leta 1963. Po izdaji svojih volilnih obljub gospod Sarkozy zdaj trdi, da želi pogajanja nadaljevati, čeprav dejansko želi začeti nova pogajanja v zvezi s področji, ki „niso neposredno povezana s pristopom“, po formuli, ki je demagoška in hinavska ter ne reši nobene težave. Kdo verjame, da razprave zadevajo le „navidezen pristop“?

Bojim se, da je edini namen ohranitve obveznega posvetovalnega postopka z ljudmi glede novega pristopa v EU v skladu s francosko zakonodajo le, da morajo državljani sami prevzeti odgovornost za 45 let politične strahopetnosti, ki ni lastnost same Turčije, ampak le njenih vlad.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kljub nekaterim protislovjem velja dejstvo, da je zlasti ob upoštevanju sedanje vedno večje krize kapitalističnega sistema Turčija strateško pomembna za ambicije EU.

Medtem ko njen končni položaj kot polnopravne članice EU ali prihodnje Sredozemske unije ostaja dvomljiv, se zdi gotovo, da EU poskuša najti rešitve, ki najbolj koristijo velikim gospodarskim in finančnim skupinam v glavnih državah zlasti Nemčiji.

Turčija nudi velik trg, ki vzbuja različna zanimanja. To je velika država z veliko poceni delovne sile in dovolj potrošniki, ki jim ni dovoljeno praznovanje prvega maja, kot smo nedavno videli, da so turške varnostne sile nasilno zatrle člane sindikata in demonstrante. To je ogromno ozemlje, ki zaseda pomemben geostrateški položaj med Evropo, Azijo in Srednjim Vzhodom, je osrednje v sporu za lastništvo energetskih virov Srednje Azije in dostop do njih (kot je projekt Nabucco) ter ključno za partnerstvo med Združenimi državami, zvezo Nato in EU.

Prav tako je Turčija država, katere organi vojaško in nezakonito zasedajo del območja države članice EU, tj.Cipra.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Čeprav predlog resolucije Evropskega parlamenta navaja veliko dokumentov, bistvena informacija manjka. Ta država je država kandidatka že od leta 1963. O pogojih za začetna pogajanja se je stalno razpravljalo. Tako imenovanih københavnskih meril, sprejetih leta 1993, v začetnih preambulah besedila ni.

Ko začnemo natančno brati poročilo Evropske komisije o napredku Turčije za leto 2007, ugotovimo, da kljub temu, da je napredovala, se zakonodaja, sprejeta v zvezi z nacionalnimi manjšinami, še ne izvaja zadovoljivo. Dejstvo, da je približno 10 % turškega prebivalstva, sposobnega za delo, zaposlenega v državah EU, je pokazatelj, kako globoki so dolgoletni odnosi med Turčijo in EU. Presenetilo nas bo izvajanje predpisov na gospodarskem področju, ki je bilo do zdaj precej sporno. Čeprav so navedeni predpisi uradno vključeni v turško zakonodajo, pogosto zaznamo zelo „neevropski pristop“ obravnavanja posameznih zadev.

Rečemo lahko, da se kljub znatnemu napredku Turčije na več področjih nesoglasja med Turčijo in večino držav EU (vključno z balkanskimi državami)do zdaj niso znatno zmanjšala. Vpliv vojske na politični sistem države ter vpliven položaj sunitskega islama sta najbolj očitni značilnosti turške družbe, ki jo razlikujeta od držav EU. Poročilo predstavi sedanje razmere družbe precej točno. Čeprav odstavek 12 resolucije ni uravnotežen, skupina GUE/NGL ne bo glasovala proti.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Oomen-Ruijten zaradi zanikanja dokazov prikaže avtistično stran vodij bruseljske Evrope. Turčija je azijska država.

Zaradi svoje slepote zanikajo predvidljive posledice njenega pristopa. Zaradi prebivalstva, ki bo do leta 2020 preseglo 100 milijonov, bo Turčija imela največje prebivalstvo v EU, zato bo glavna država v evropskih institucijah. To pomeni, da našemu Parlamentu ne bo vladala skupina PPE-DE ali socialdemokrati, ampak se tvega vladanje islamske Stranke za pravičnost in razvoj. Turčija bo prav tako država, ki bo prejemala največ pomoči: turške regije bodo porabile veliko večino strukturnih skladov, pri čemer bo njenih deset milijonov kmetov uničilo skupno kmetijsko politiko.

Zaradi tega zavračanja resničnosti naše vlade ne upoštevajo želja narodov Evrope. Ker se je Franciji evropska ustavna pogodba, ki jo je država zavrnila leta 2005, vsilila, gospod Sarkozy namerava ukiniti člen 88.5 ustave in odločati o pristopu novih držav k EU na referendumu.

Če bi Bruslju uspelo vsiliti pristop Turčije, bi morali predlagati, da naši narodi takšen načrt, ki je evropski samo v nazivu, preprečijo, da se oblikuje drugačna Evropa, tj. evropska Evropa, Evropa narodov.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podprla sem poročilo o napredku Turčije na poti do članstva v EU v letu 2007.

Vendar moram izraziti svoje neodobravanje, saj sem v nemškem časopisu Die Welt prebrala, da je Turčija, ki želi biti prikazana kot zmerna islamska država, sprejela zakon, ki prepoveduje nakup in javno streženje vina v kozarcih.

Vino je evropska kulturna pridobitev, ki se zakonito proizvaja v večini držav članic EU ter se lahko prodaja in uživa v vseh državah članicah.

Takšen zakon je nezdružljiv s polnopravnim članstvom EU. Vsi zakonito proizvedeni proizvodi, kar vključuje vino, so blago, za katerega je treba na notranjem trgu zagotoviti prosti pretok. Takšna prepoved prav tako krši protidiskriminacijske zakone EU. Država, ki omejuje prosti pretok katerega koli zakonito proizvedenega blaga drugih držav članic, ne more biti polnopravna članica EU.

Predsednik vlade, gospod Erdogan, je prisegel, da bo leto 2008 leto reform, ki bodo Turčijo spremenile v sodobno demokracijo, ki temelji na posvetni državi in pluralistični družbi.

Zaradi turške prepovedi prodaje in uživanja vina v kozarcih moram vprašati, ali navedena prisega predstavlja samo prazne besede.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poročilo o napredku Turčije gospe Rie Oomen-Ruijten je celovita in spodbudna analiza napredka države na poti k pristopu. Zdi se, da je Turčija napredovala na področjih, kot je svoboda govora in sodne reforme. Tudi predlogi vlade za spremembo člena 301, ovira za popolno demokracijo v državi, bodo dobrodošli. Dejansko bo nadaljnjo prizadevanje še potrebno na področjih, ki zadevajo pravice manjšinskih skupin v državi, pri čemer je sedanja zadeva na ustavnem sodišču zaskrbljujoča. Podpiram priporočila iz tega poročila, zato sem glasoval za to poročilo.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Pozitivno sprejemam poročilo o napredku Turčije za leto 2007 svoje kolegice, gospe Oomen-Ruijten, ki poziva turško vlado, da izpolni obljube o uresničevanju reform in modernizaciji države. Prav tako želim izraziti moje dolgoletno mnenje, ki je mnenje tudi večine Evropejcev, da EU Turčiji ne sme ponuditi možnosti polnopravnega članstva. Geografsko, kulturno in duhovno je Turčija zunaj koncepta evropske identitete. Poleg tega proračun Unije ne more in ne bo mogel prenesti obremenitve, ki ga prinaša turško polnopravno članstvo. Poleg povedanega podpiram vizijo tesnega sodelovanja, tako imenovanega „strateškega partnerstva“ med EU in Turčijo. V tem smislu prav tako razumem pomembnost poročila.

Pozitivno sprejemam dejstvo, da je Turčija v letu 2007 napredovala na več področjih. Kljub temu se slabe razmere na področju človekovih pravic še niso izboljšale. V zvezi s tem poročilom bi morali bolj vztrajati pri izboljšanju položaja nacionalnih manjšin (zlasti kurdske manjšine) ter uvedbi popolne svobode govora in vere. Prav tako podpiram poziv k ukinitvi člena 301 kazenskega zakonika ter ponovno odprtje grškega pravoslavnega semenišča Halki. Od Turčije moramo zahtevati, da se ozre na svojo preteklost ter sprejme dejstva v zvezi z armenskim genocidom ter nezakonitostjo vojaške intervencije na Cipru.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zaradi zatiranja svojih manjšin, letalskih napadov na sosednje države ter nedavnega veta na obisk vodje avstrijske arheološke skupine za izkopanine v Efezu, domnevno zaradi protiturških pripomb člana njene družine, Turčija vedno znova dokazuje, da ni pripravljena na članstvo EU. Lepotni popravki člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje žalitev Turčije in turškosti, odvračajo pozornost Bruslja od uporabe nasilja proti demonstrantom ter dejanj vojaške agresije nad severnim Irakom.

Zaradi turške nepripravljenosti na članstvo EU je edina možnost takojšnja ustavitev pristopnih pogajanj; nadomestna možnost bi lahko bili pogovori o privilegiranem partnerstvu.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vsako poročilo o Turčiji je izraz imperialističnih tekmovalnih načrtov EU v zvezi s to državo. Zadevno poročilo s pretiranim poudarjanjem napredka turške države na različnih področjih, ki je v nasprotju z resničnostjo, podpira turško vlado. Kot običajno, poročilo hvali demokratične pravice kljub znani avtokratski in represivni politiki turške vlade, kot je pred kratkim dokazalo nasilno zatrtje prvomajskih demonstracij. Poročilo dovoljuje turško protikurdsko politiko.

Poročilo posredno podpira turške napade na iraško ozemlje. Medtem ko obsoja „nasilje“, za katerega so odgovorne Kurdska delavska stranka in druge „teroristične skupine“, turški vojski svetuje le, naj ne sodeluje v nobenih „nesorazmernih vojaških dejavnostih“.

Poročilo samo omeni stalno turško okupacijo Cipra, pri čemer se kategorično in brezpogojno izogne zahtevi po umiku turških vojaških sil.

Poročilo pozitivno sprejema turško dejavno sodelovanje v imperialističnih misijah in intervencijah EU in zveze Nato. Zaradi položaja Turčije v imperialističnem sistemu in njene konkurenčnosti na širšem prizorišču EU namerava izkoristiti pristopni proces v svojo prednost, da bi pridobila nadzor nad energijskimi in geostrateškimi viri na istem prizorišču.

Zaradi teh razlogov smo glasovali proti temu poročilu.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Oomen Ruijten je zelo uravnoteženo: odobrava zakonodajne pobude turških organov za nadaljevanje procesa reformiranja, vendar prav tako od Turčije zahteva pospešitev reformiranja, da zagotovi spoštovanje načel pravne države.

Tudi kurdsko vprašanje, vključno s kulturnimi in gospodarskimi vidiki, mora biti obravnavano.

Na enak način je treba v nov osnutek zakonodaje vključiti enake možnosti za ženske.

Od turške vlade se v posvetni demokratični državi prav tako zahteva spoštovanje pluralizma in verske raznolikosti.

Pogajanja se lahko nadaljujejo samo s popolno zavezanostjo načelom in vrednotam Evropske unije.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Napredek na različnih področjih družbe, gospodarstva in politike v zadnjih letih je dober razlog, da se opazi, kako se zaradi želje po pristopu k Evropski uniji v državah, v katerih ta možnost obstaja, uspešno uvedejo pomembne reforme. Tako je v primeru Turčije in ker so bila ta pogajanja vedno odprta, ni več potrebe po poudarjanju, da je pomembno v celoti izkoristiti to priložnost ne glede na izid pogajanj za spodbujanje najbolj celovitih in bistvenih reform v Turčiji.

Kljub priznanju, izkazanem v tem poročilu, ter tudi izjavam visokih uradnikov EU zlasti predsednika Komisije smo zaskrbljeni glede sodnih postopkov proti Stranki za pravičnost in razvoj. Čeprav je dejstvo, da ni bilo vojaških intervencij, ugodnejše, še vedno obžalujemo, da je treba poskušati zadeve reševati prek sodišča, ker ni uspelo z volitvami. Po drugi strani so tudi dolgotrajni dvomi o pravih namenih Stranke za pravičnost in razvoj zaskrbljujoči. Obramba verske svobode, kot jo razumemo v Evropski uniji, si zasluži naše soglasje. Splošno vsiljevanje enega verskega stališča celotni družbi bi bilo nesprejemljivo.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Poleg podpori poročila vas opominjam, da sem v svojem prvem govoru v tem parlamentu 13. decembra 2004 v zvezi z Turčijo na poti k pristopu vztrajal, da mora Turčija, preden sploh razmišljamo o njenem članstvu, priznati zakonito grško-ciprsko vlado, potrditi armenski genocid iz leta 1915 ter izboljšati položaj največjega naroda brez države na svetu, Kurdov.

V štirih letih ni bilo rešeno nobeno od teh vprašanj. V turških odnosih s Ciprom ni bilo nobenega pomembnega napredka ali znamenja pripravljenosti glede priznanja preteklih zločinov. Namesto tega izvaja turška vlada s pooblastili turškega parlamenta genocid proti Kurdom. Evropska unija mora zavzeti odločnejše stališče glede Turčije ter ustaviti pogajanja dokler se prej navedena vprašanja ne rešijo.

  Jacques Toubon (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Z glasovanjem proti poročilu odbora za zunanje zadeve v zvezi z razmerami v Turčiji želi francoska delegacija Unije za ljudsko gibanje povedati, da Komisija, vlade držav članic in Evropski parlament zmotno ohranjajo iluzijo o pristopu Turčije.

Unija za ljudsko gibanje ne nasprotuje poročilu gospe Rie Oomen-Ruijten, ki je odlično delo, ampak neupoštevanju turške resničnosti in njene politike, ki ni v skladu z našim projektom evropskega združevanja.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Nasprotujem poročilu in predlagani resoluciji, zato da ponovno izrazim svoje nasprotovanje načelu pristopa Turčije k EU. Evropska komisija, vlade držav članic in Evropski parlament zmotno ohranjajo to iluzijo, ki slepi turške in evropske državljane. Zavračam sodelovanje v politični drži, ki ne upošteva turške resničnosti in njene politike, ki ni v skladu z našim projektom evropskega združevanja.

Če je Evropa prostor skupnih vrednot, ne moremo spregledati zaskrbljujočih teženj turških organov v zvezi z načeli pravne države, svobodo izražanja in mišljenja ali spoštovanjem pravic manjšin. Popuščanje turškim organom v zvezi z njihovo odgovornostjo je strateška napaka, ki jih oddaljuje od napredka, ki ga je treba doseči, ne na poti do pristopa k EU, ampak na poti, ki Turkom omogoča, da izkoristijo prednosti svojih osnovnih pravic ter socialnega in gospodarskega napredka v Turčiji.

Privilegirano partnerstvo s Turčijo bo omogočilo uresničitev teh ciljev s spoštovanjem integritete obeh strank.