Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 21. maj 2008 - Strasbourg

12. Sporazum o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o:

vprašanju za ustni odgovor (O-0029/2008/rev), ki so ga vložili Elly de Groen-Kouwenhoven, Angelika Beer in Carolina Lucas v imenu skupine Verts/ALE, Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL, Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE, Ana Maria Gomes v imenu skupine PSE, Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN, Karl von Wogau in Stefano Zappalà v imenu skupine PPE-DE za Svet: Sporazum o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran (B6-0153/2008),

ter

vprašanju za ustni odgovor (O-0030/2008/rev), ki so ga vložili Elly de Groen-Kouwenhoven, Angelika Beer in Carolina Lucas v imenu skupine Verts/ALE, Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL, Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE, Ana Maria Gomes v imenu skupine PSE, Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN, Karl von Wogau in Stefano Zappalà v imenu skupine PPE-DE za Komisijo: Sporazum o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran (B6-0154/2008).

  Elly de Groen-Kouwenhoven, avtorica. − Gospa predsednica, decembra 2007 je Generalna skupščina Združenih narodov z veliko večino sprejela resolucijo, ki poziva k preiskavam učinka uporabe orožja, ki vsebuje uran, na zdravje civilistov in vojaškega osebja.

Čestitamo Nemčiji, Irski in Italiji, ki so edine države članice Nata, ki so podprle resolucijo ZN. Razlog za njihovo podporo je lahko tudi dejstvo, da so se mnogi njihovi vojaki vrnili s smrtno nevarnimi boleznimi in/ali kasneje imeli otroke z resnimi okvarami. Zato pozivamo druge države EU, naj sledijo njihovemu zgledu in predložijo poročila v skladu z zahtevo ZN.

Osiromašen uran se je uporabljal na Balkanu ter v Iraku in Afganistanu. Osiromašen uran je odpaden material in je zelo poceni za izdelavo orožja. Svetovne zaloge so ocenjene na 1,3 milijona ton. Že veliko manj kot en mikrogram v telesu lahko povzroči smrt. Poleg tega, da seva, je osiromašeni uran toksična kemična spojina. Vojaških enot ali prebivalstva v državah, kjer se uporablja orožje, ki vsebuje osiromašeni uran, nihče ne obvesti. Zadnje ugotovitve strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije o škodljivih učinkih osiromašenega urana so bile cenzurirane.

Pozivamo EU, da obvesti svoje državljane in prebivalstvo ciljnih držav. Pozivamo Komisijo in Svet, da zagotovita čimprejšnje oblikovanje mednarodnega sporazuma.

Da se omogoči podroben vpogled v zadevo, je skrajni čas, da Komisija in Svet zagotovita dostop do vseh obstoječih poročil ter začneta nadaljnje preiskave, h katerim Parlament poziva že od leta 2001. Medtem znova pozivamo k prepovedi osiromašenega urana na podlagi previdnostnega načela.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, avtorica. − (NL) Boj za svetovno prepoved osiromašenega urana v orožju in strelivu je del našega splošnega boja za nadzor nad orožjem in razorožitev. Posebno pozornost namenjamo zlasti orožju in strelivu, ki je izredno nevarno in škodljivo za civiliste ter ostane nevarno dolgo po tem, ko je spopad končan, kot so mine, kasetne bombe in orožje, ki vsebuje osiromašen uran. Vem, da je malo ironično govoriti o orožju, ki je bolj nevarno in bolj škodljivo kot drugo, ampak tako to je. Zato se osredotočamo na tisto orožje, ki imajo najhujše učinke na civilno prebivalstvo.

Novembra 2006 je ta parlament pozval k moratoriju na tako vrsto orožja, tj. orožja, ki vsebuje osiromašen uran. Lani je Belgija sprejela zakon ne samo o moratoriju, ampak o dejanski prepovedi kakršne koli uporabe orožja, ki vsebuje uran, in mislim, da sem lahko na to ponosna. Zdaj bi Komisijo in Svet rada vprašala, kakšne ukrepe nameravata sprejeti, da bo ta moratorij bolj splošen in da se bo podprla splošna prepoved.

Poleg tega ima orožje, ki vsebuje uran, škodljive učinke tudi na vojake, ki ga uporabljajo ali so mu bili izpostavljeni, kot je podrobno razložila že prejšnja govornica. Čeprav to morda še ni popolnoma potrjeno, je priporočljivo, da Svet zagotovi, da vojaki in drugo osebje, ki sodelujejo v operacijah v okviru evropske varnostne in obrambne politike, niso izpostavljeni tej vrsti tveganj. Zato sprašujem Svet, kateri konkretni ukrepi se sprejemajo za zagotovitev, da vojaki in osebje, ki sodelujejo v takšnih operacijah, niso izpostavljeni takšnim tveganjem ter da jim tudi prebivalstvo na območjih, na katerih take operacije potekajo, ni izpostavljeno. Hvaležna vam bom za odgovor.

  Ana Maria Gomes, avtorica. − (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, v nedavnem pismu časopisu The Times v Londonu je devet nekdanjih britanskih vojaških poveljnikov pozvalo vlado Združenega kraljestva, da se pridruži tistim, ki se zavzemajo za prepoved kasetnega streliva. Njihov argument je bil enak kot argument, povezan s protipehotnimi minami: ne glede na to, kako uporabno je lahko orožje kratkoročno, je z vojaškega stališča dejstvo, da dolgoročno povzroča veliko vsesplošno škodo, za odgovorne oborožene sile zadosten razlog za opustitev uporabe takega orožja.

Enako stališče velja v povezavi s strelivom, ki vsebuje osiromašen uran. Evropska organizacija vojaških združenj EUROMIL pozorno spremlja to vprašanje, njeno stališče, ki temelji na informacijah, ki jih prejema od vojaškega osebja v Evropi, pa je odločno: strelivo, ki vsebuje osiromašen uran, je treba čim prej nehati uporabljati.

Evropski parlament je že podprl popolno prepoved tega orožja, resolucija Generalne skupščine Združenih narodov, ki je bila sprejeta decembra lani in je vključila vprašanje oborožitve in streliva, ki vsebujeta osiromašen uran, na dnevni red 63. zasedanja generalne skupščine, pa je potrdila, da ima Evropski parlament prav, ko prevzema vodilno vlogo v tej razpravi o razorožitvi in humanitarnem pravu ter ko k temu poziva Svet.

Protiargumenti skeptikov med nami so nesprejemljivi. Najosnovnejše previdnostno načelo zahteva stigmatizacijo tega orožja, še preden obsežne posredne dokaze o njihovem vsesplošnem in rakotvornem učinku zamenjajo nesporni znanstveni dokazi.

Kaj bodo o nas politikih rekli ljudje in celo današnji skeptiki čez deset let, ko bodo postali škodljivi učinki tega orožja jasni in nesporni, če medtem ne bomo storili ničesar, da bi ga umaknili iz prometa. Ali bodo govorili enako, kot govorijo zdaj o protipehotnih minah: kako so lahko čakali tako dolgo.

  Ģirts Valdis Kristovskis, avtor. − (LV) Gospe in gospodje, najprej bi rad poudaril, da sem svojo državo Latvijo pozval, da podpre resolucijo ZN iz decembra 2007. Pozivam tudi visokega predstavnika, da predloži obrazloženo mnenje o pobudi, ki jo vsebuje ta resolucija. Poleg tega pozivam Evropsko unijo, da zagotovi, da države članice prejmejo informacije o različnih vrstah streliva, za katerega se lahko pričakuje, da se bo uporabilo v operacijah. V zvezi z osiromašenim uranom imam osebno izkušnjo. Pet let in pol sem bil latvijski obrambni minister. Ravno v obdobju moje odgovornosti se je Latvija pridružila ameriškim silam v vojni v Iraku. Hkrati so se večkrat pojavili sumi v zvezi z uporabo osiromašenega urana v Iraku. Mednarodna skupnost se je v zvezi s tem vprašanjem ostro odzvala. Latvijske enote niso uporabljale streliva, ki vsebuje osiromašen uran. Kljub temu so v Latviji več mesecev od mene zahtevali, da kot minister koalicije sprejmem politično odgovornost za te dogodke. Žal kot minister koalicije nisem bil obveščen o uporabi osiromašenega urana. To je nesprejemljivo. Ne samo, da morajo države članice resno oceniti potrebo po strelivu te vrste v svojih zalogah orožja, ampak mora tudi Evropska unija zagotoviti, da je izmenjava informacij o mogoči uporabi osiromašenega urana v operacijah obvezna. Hvala za vašo pozornost.

  Predsednica. − Gospod Kristovskis, nisem vas prekinila, ker je bilo vaše mnenje kot mnenje latvijskega ministra zelo pomembno, vendar bi opozorila, da ste precej prekoračili dovoljeni čas.

  Stefano Zappalà, avtor. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v preteklosti je bilo veliko povedanega o tej temi in žal menim, da bo treba še veliko povedati, preden se bo sprejela dokončna odločitev; to so povedali že moji kolegi in to dobro razložili.

Nekatere države članice so uvedle ukrepe, s katerimi prepovedujejo proizvodnjo in vsako uporabo te vrste oborožitve v komercialne ali vojne namene. Ta parlament je podal več zahtev, obstajajo dokumenti v obliki slik in pričanj, obstajajo razlogi za utemeljen sum, da je italijansko vojaško osebje umrlo zaradi izpostavljenosti tem vrstam orožja.

Resolucija ZN izraža obsežno zaskrbljenost in bile so podane različne zahteve za poglobljene študije o tem vprašanju. Previdnostno načelo bi moralo v skladu z zakonodajo Evropske unije narekovati splošni moratorij, vsaj dokler se ne pridobijo konkretni znanstveni podatki.

Vendar do zdaj nič od tega ni pripeljalo do pričakovanih rezultatov. Osiromašen uran se še naprej uporablja na bojiščih na podeželju ali v mestih. Ni dvoma, da kemična snov prodre v zemljo, vodne vire in poljščine ter da se delci osiromašenega urana, ki so v stiku z zemljo, razpršijo po podtalju, kontaminirajo podzemno vodo in kmetijske proizvode, kar seveda povzroči širjenje bolezni med izpostavljenim prebivalstvom ter prek vodnega cikla in kroženja elementov v manjši meri po svetu, zlasti v okviru vse obsežnejšega svetovnega tržnega sistema.

Ni dokončnih študij, ki bi že dokazovale nevarnost, vendar ne moremo zanikati, da parametri, ki se jih danes zavedamo, ne izključujejo tveganja. Že to mora napredne demokracije prisiliti k podrobnejši preučitvi te zadeve in sprejetju odločitve.

Zlasti Evropska unija po mojem mnenju ne more nadaljevati tako, da ničesar ne stori. Unije ima jasne dolžnosti do svojih držav članic, do ostalega sveta in do svojih državljanov. Unija ima gospodarska sredstva, ki jih lahko uporabi, ter nima omejitev na ravni znanosti in razpoložljivih laboratorijev. Neukrepanje je nedvomno stvar odločitve ter ne pomanjkanja razpoložljivih virov in sredstev.

V tem smislu je jasno, da Svet in Komisija ne moreta preprečiti pošiljanja svojih državljanov, civilistov ali vojaškega osebja, na območja sveta, kjer so se te vrste streliva uporabljale in se še uporabljajo. Prav tako se ne moreta izogibati sprejetju vseh mogočih pobud na zgodnji stopnji, da svojo proizvodnjo in uporabo prilagodita glede na znanstvene podatke ter da se pripravita na dokončno prepoved in uničenje.

Za to si prizadevamo v upanju, da bosta Svet in Komisija v svoji praksi pokazala občutek za odgovornost glede na to, da to ni popolnoma politično vprašanje, ampak vprašanje javnega zdravja.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Zahvalil bi se tudi za poslansko vprašanje. V imenu Sveta bi se zahvalil za to vprašanje o svetovni prepovedi oziroma sporazumu o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran.

Seveda se spoštovane poslanke in poslanci nedvomno zavedajo dejstva, da takšnega sporazuma doslej še ni. Ni sporazuma, ki bi urejal strelivo z osiromašenim uranom na multilateralni ravni. Ve pa se tudi, da prav tako ni soglasja znotraj Sveta.

Razprava o učinkih orožja z osiromašenim uranom je nedavno potekala v Združenih narodih. Tam je prvi odbor generalne skupščine Združenih narodov konec lanskega leta sprejel resolucijo z naslovom „Učinki uporabe orožja in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran“, in bilo je že omenjeno, da so države članice EU v tej resoluciji glasovale različno, rekel bi zelo različno. Pet jih je glasovalo za, štiri proti, ostale so se vzdržale. To je zdaj stanje v Svetu, dokaj nazorno bi rekel.

Dovolite mi, da sedaj poskušam na kratko odgovoriti na vprašanja, ki so bila konkretno postavljena.

Glede prvega vprašanja, v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta glede biološkega orožja in nekaterih vrst konvencionalnega orožja, bi želel izpostaviti, da je Evropska unija bila, je in tudi bo še naprej zelo dejavna v mednarodnih prizadevanjih za izvajanje konvencije o biološkem in toksičnem orožju. Med drugim je odigrala ključno vlogo na drugi pregledni konferenci leta 2006, dejavna pa bo tudi v času trajanja izvedenskega programa do naslednje pregledne konference, ki je predvidena leta 2011.

Kar zadeva konvencijo o konvencionalnem orožju, Evropska unija in njene države članice prav tako dejavno sodelujejo pri trenutnih pogajanjih, kjer poteka razprava o humanitarnih posledicah kasetnega streliva. Države članice so se zavezale, da bodo do konca letošnjega leta s pogajanji dosegle pravno zavezujoč instrument, ki bo obravnaval vse vidike kasetnega streliva.

Glede drugega vprašanja naj pojasnim, da strelivo z osiromašenim uranom doslej ni bilo uvrščeno v strategijo Evropske unije o orožju za množično uničevanje. Trenutno še poteka razprava, ali je takšno strelivo sploh mogoče uvrstiti med orožje za množično uničevanje. Nekateri namreč menijo, da osiromašeni uran zajema že konvencija o konvencionalnem orožju, drugi so mnenja, da bi morali razširiti protokol številka 3 k tej konvenciji, ki bi zajel tudi vprašanje izstrelkov in bojnih glav z osiromašenih uranom. Razprave skratka še potekajo.

Glede tretjega vprašanja naj pojasnim, da je opredelitev vojaške opreme, vključno s strelivom, ki se uporablja v operacijah Evropske unije, v pristojnosti držav članic in glede na to, da nimamo večstranskega sporazuma v zvezi s tem vprašanjem, ne morem postreči z dodatnimi informacijami glede uporabe osiromašenega urana.

Četrto vprašanje glede zagotavljanja varnosti vojakov in civilistov, ki so udeleženi v operacijah Evropske unije, naj poudarim, da poveljnik operacije v okviru operativnega načrta, ki ga odobri Svet Evropske unije, nosi odgovornost za zagotavljanje te varnosti in mora sprejeti ukrepe za katere meni, da so potrebni, pri tem mora seveda upoštevati operativne omejitve.

Pri civilnih misijah Evropske unije pa ima takšno odgovornost vodja misije pod vodstvom poveljnika civilnih operacij.

Zadnje vprašanje glede dialoga med Svetom Evropske unije in ZDA, nevladnimi organizacijami in posamezniki; zaenkrat lahko rečem le, da doslej to vprašanje v pogovorih z Združenimi državami ni bilo izpostavljeno. Prav tako pa o tem vprašanju doslej še ni potekal dialog z drugimi akterji, ki jih omenja vprašanje. Vsekakor pa bom z zanimanjem prisluhnil nadaljnji razpravi o tej zadevi.

Hvala lepa.

  Louis Michel, komisar. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, resolucija Parlamenta, sprejeta novembra 2006, v poskusu zmanjšanja uporabe orožja, ki vsebuje osiromašen uran, poziva Evropsko unijo in države članice, da se zavežejo k razširitvi protokola III konvencije o določenem konvencionalnem orožju. Parlament bi rad opozoril, da poziva k ukrepom, ki, kot veste, presegajo pooblastila Komisije, ker Skupnost ni podpisnica konvencije. Poleg tega v skladu s pogodbami institucije Skupnosti v vojaških zadevah nimajo pooblastil. Kljub temu ne želim dajati vtisa, da je Komisija brezbrižna do problemov, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in uporabo orožja iz konvencije o določenem konvencionalnem orožju (KKO), ali vprašanja nečloveškega orožja na splošno. Pravzaprav je njeno stališče ravno nasprotno.

Komisija v celoti sodeluje pri izvajanju skupnih ukrepov, ki jih je lani sprejel Svet in ki podpirajo splošno naravo KKO in njenih protokolov. Letos so potekali trije seminarji; seminar za Latinsko Ameriko in Karibe je potekal marca v Santo Domingu, prejšnji mesec pa sta bila v Loméju dva za afriške države. Po teh seminarjih je Dominikanska republika razglasila, da je pripravljena v kratkem ratificirati konvencijo, Surinam pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti potrebne ukrepe za ratifikacijo. Komisija prav tako podpira izvajanje konvencije o biološkem orožju in spremlja pobude za oblikovanje novega instrumenta kot odziva na humanitarne probleme, ki jih povzročajo kasetne bombe, v okviru KKO in mirovnega procesa iz Osla.

Komisija je sprejela tudi ukrepe zaradi problemov, ki jih povzročajo eksplozivna sredstva. Leta 2006 je bilo na primer pet milijonov EUR dodeljenih odstranjevanju eksplozivnih ostankov vojne v Libanonu.

Kar zadeva drugo vprašanje, znanstveni rezultati, ki so nam na voljo, ne morejo potrditi, da strelivo, ki vsebuje osiromašen uran, povzroča znatno tveganje za zdravje civilnega prebivalstva na zadevnih območjih bojevanja ali vojaškega osebja, ki služi ali je služilo na teh območjih. To je mnenje, navedeno v raziskavah ZN, SZO in IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) ter skupine strokovnjakov, ki jo je v skladu s členom 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ustanovila Evropska komisija in ki navaja, da se na podlagi razpoložljivih informacij sklepa, da izpostavljenost osiromašenemu uranu ne more povzročiti zaznavnih učinkov na zdravje glede na realne predpostavke doz, ki bi jih prejeli. Komisija je pripravljena ponovno preučiti zadevo. Prav tako bo še naprej zagotavljala zdravje svojega osebja in bo v primeru namestitve pod pogoji, ki vključujejo možno izpostavljenost osiromašenemu uranu, ravnala v skladu z direktivami SZO.

Kar zadeva dialog z organizacijo EUROMIL, je Komisija seveda pripravljena govoriti z vsakim predstavnikom civilne družbe.

V povezavi z zadnjimi tremi vprašanji Komisija trenutno ne namerava sprejeti finančnih obveznosti na teh področjih.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Jana Hybášková, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Orožje, ki vsebuje osiromašen uran, predstavlja veliko obremenitev okolja. Argument, da njegovi škodljivi učinki niso dokazani, se vsakomur, ki je kdaj videl posledice njegove uporabe, zdi popolnoma nesmiseln. Radiološke razpršilne naprave bodo na koščke razbile tudi več centimetrov debele oklepne plošče najsodobnejših tankov. Njihova uničevalna moč je ogromna. Vplivajo na zdravje ljudi. Ubijajo brez usmiljenja. Ni dvoma, da je treba prenehati trgovati z njimi ter ustaviti njihovo proizvodnjo, uporabo in skladiščenje. Parlament in Unija postopoma oblikujeta evropske oborožene sile in evropsko obrambo. Mi bomo prihodnji partnerji Nata in Združenih držav. Zato moramo biti verodostojen partner. Komično je, da stojimo in kričimo, da pozivamo k moratoriju na osiromašen uran. Prav tako je komično, da se Svet poziva k pripravi študije o vplivu. Najprej je treba doseči politično soglasje med državami članicami, kot so Francija, Velika Britanija in morda Češka republika. Nato moramo začeti sodelovati z ZN, da se določijo temelji za sporazum o svetovni prepovedi osiromašenega urana. To bo vključevalo pripravo načrta za postopno prepoved proizvodnje, ki bo sprejemljiva za vse države članice, ter skladiščenja urana in trgovanja z njim, določil pa se bo tudi datum dokončne prepovedi uporabe. Potem moramo imeti konferenco, ki bo sprejela ta načrt in začela postopek za dokončno prepoved tega orožja.

Potrebujemo natančno analitično študijo, ki bo ocenila stranske učinke. Vendar najprej potrebujemo politično sodelovanje, s katerim se bo začel postopen proces iskanja politične volje ter doseganja mednarodnega priznanja, soglasja in odločitve. Ta proces bo trajal leta. Čudovito bi bilo, če bi bila Evropska unija podpisnica novega sporazuma o prepovedi kakršne koli vojaške uporabe osiromašenega urana. Zato moramo ravnati odgovorno. Ne dopuščajmo nesmiselnega kričanja, strokovne nevednosti in nedokončanega dela, ki škodijo verodostojnosti EU. Še naprej moramo biti partnerji v tej pomembni igri.

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – V Združenem kraljestvu več sto veteranov verjame, da so zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu med prvo zalivsko vojno kronično bolni in invalidni, v Iraku pa obstajajo dokazi, da se je zaradi uporabe osiromašenega urana povečalo število otrok, ki se rodijo samo z enim očesom ali brez obeh očes. Očetje sedmih od osmih otrok, rojenih brez obeh očes, so bili izpostavljeni osiromašenemu uranu med vojno v Iraku leta 1991.

Vsaj 17 držav ima v oborožitvi še vedno orožje z osiromašenim uranom, vključno s tremi državami članicami: Francijo, Grčijo in Združenim kraljestvom. Zdaj nujno potrebujemo mednarodni sporazum, ki uvaja takojšen moratorij na uporabo, razvoj, proizvodnjo, skladiščenje, prenos in testiranje orožja, ki vsebuje osiromašen uran, ter predelavo in uničenje obstoječih zalog. Upam, da bodo to resolucijo vsi podprli.

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, previdnost je zadosten razlog za prizadevanje za učinkovito odpravo orožja, ki uporablja osiromašen uran. Nedvomno je treba pospešiti delo v zvezi s strokovnimi študijami o učinkih uporabe takega orožja na ljudi in naravno okolje. Vendar bi lahko bil moratorij na uporabo orožja te vrste uveden takoj in to vprašanje bi se lahko obravnavalo v okviru nove evropske varnostne strategije. Izziv, ki je zdaj pred nami, je začeti delo v zvezi z mednarodnim sporazumom na podlagi sistema ZN. Tak sporazum bi urejal uporabo, proizvodnjo, skladiščenje in testiranje te vrste orožja.

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, ta razprava bila morala potekati že zdavnaj. Vesel sem, da poteka danes. Mnoge države, zlasti zahodne, uporabljajo osiromašen uran kot strelivo v svojih vojnah zaradi njegove velike prodorne moči, zlasti proti oklepnim vozilom. Vendar strelivo z osiromašenim uranom vsebuje zelo strupene kemične snovi, z drugimi besedami, je toksično in radioaktivno. Osiromašen uran je stranski produkt jedrske industrije, ki izhaja iz bogatitve urana ali proizvodnje jedrskega orožja. Skratka, tudi uporaba jedrske energije je del problema.

Strelivo z osiromašenim uranom ima dolgoročne učinke. Ko je cilj zadet, se osiromašen uran pri visokih temperaturah sprosti in zgori v oksid osiromašenega urana, ki se pojavi v obliki finega alfa radioaktivnega strupenega prahu, ki se ga lahko vdihuje ter se širi z vetrom in vodo. Ta prah se težko odstrani iz okolja in pride v pljuča z vdihavanjem. Poznamo sindrom zalivske vojne in balkanski sindrom; vedno znova opažamo ta pojav, ko vojaki očitno zaradi izpostavljenosti oksidu osiromašenega urana zbolevajo za oblikami raka, kot je pljučni rak. Povečalo se je tudi število primerov te oblike raka med prebivalstvom na območjih, kjer se je tako strelivo uporabljalo.

Zanimivo je, da je vojaška učinkovitost streliva z osiromašenim uranom pravzaprav zelo omejena, medtem ko njegova uporaba predstavlja številna nepredvidljiva tveganja. Nato je uporabljal strelivo z osiromašenim uranom v vojnem nasilju proti Jugoslaviji. V Iraku so ameriške sile uporabile skupno 300 ton streliva z osiromašenim uranom. V tej državi, zlasti v Bagdadu, se je povečal odstotek deformiranih otrok. Afganistanska vlada je zdaj pozvala k preiskavi uporabe streliva z osiromašenim uranom v Afganistanu in pravi, da jih vojska Združenih držav ni obvestila, da uporablja strelivo z osiromašenim uranom, zlasti v vzhodnem delu države. Strelivo z osiromašenim uranom so uporabljali v Libanonu, zlasti Izrael, prav tako so ga zelo veliko uporabljali tudi med prvo zalivsko vojno. Število zastrupljenih vojakov znaša 66 000.

Problem je jasen. Veteranom, kot je Kenny Duncan iz Združenega kraljestva, so bile podeljene prve vojne pokojnine zaradi učinkov osiromašenega urana. Če bi bil prah osiromašenega urana kozmetični proizvod ali snov, ki se uporablja v proizvodnji živil, bi bil že dolgo prepovedan. Vojaške enote morajo nositi varovalne obleke, ko ravnajo s strelivom z osiromašenim uranom. EUROMIL, evropska organizacija vojaških združenj, poziva k prepovedi orožja, ki strelja tako strelivo. Belgija je prepovedala strelivo z osiromašenim uranom in za to ji čestitamo. Odbor ZN za razorožitev in mednarodno varnost je s 122 glasovi za, 6 proti in 35 vzdržanimi glasovi glasoval o pozivu k poročilu o škodljivih učinkih uporabe oborožitve in streliva, ki vsebuje osiromašen uran. Šest glasov proti je vključevalo glasove Češke republike, Francije, Nizozemske in Združenega kraljestva. Potrebujemo prepoved proizvodnje in uporabe streliva z osiromašenim uranom.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, uporaba osiromašenega urana v vojne namene je v nasprotju z mednarodnim pravom; obstajajo nesporni dokazi o njegovi resnični strupenosti za človeka in okolje. Strinjam se, da je treba obravnavati zadevo v okviru evropske varnostne strategije, ter menim, da mora biti prepoved takega orožja v državah članicah Evropske unije popolna in brezpogojna.

Obe vprašanji navajata ocene in izpostavljata primerne skupne točke, o katerih obstaja obsežna dokumentacija; ob tem bi izkoristil priložnost, da opozorim na primer italijanskih vojakov, ki so bili napoteni na Balkan in ki še vedno čakajo na pravično odškodnino, za katero se bojim, da je ne bodo nikoli prejeli. Ker Unija ne more odpraviti škode, ki je bila povzročena v preteklosti, mora vsaj za prihodnost poslati odločno in močno sporočilo, tako da prepove proizvodnjo, skladiščenje in dajanje te vrste orožja v promet v državah članicah Unije.

  Luisa Morgantini, avtorica. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je real politik, h kateri poziva Jana Hybášková, neustrezna in v celoti cinična. Brezbrižnost ali malomarnost, kot so državne skrivnosti, je nesprejemljiva, kadar gre za zdravje ljudi.

Uporaba orožja, ki vsebuje uran, ima usodne in nepopravljive posledice. Ko ga raznese, uranovi izstrelki oddajajo fin radioaktiven prah; kontaminira zrak, zemljo in vodo, prodre v dihalni sistem ter poveča verjetnost tumorjev, levkemije in okvar. Vsak, ki ga uporablja, očitno krši mednarodno humanitarno pravo. Od zalivske vojne leta 1991 so združenja sorodnikov žrtev iz vrst vojaškega osebja izračunala, da je bilo samo v Italiji 50 smrtnih primerov. Nedavno je minister za obrambo dejal, da je bilo 77 smrtnih primerov ter da število bolnih ljudi znaša med več sto in približno dva tisoč.

Med letoma 1991 in 2003 je bilo uporabljenih več kot 2 000 ton osiromašenega urana. Okoli 70 % iraškega ozemlja je kontaminiranega in celo danes ne vemo, kolikšen je človeški davek zaradi osiromašenega urana. V bolnišnici v Basri v Iraku smo videli telesa deformiranih otrok; videla sem grozno škodo, ki je bila povzročena na njihovih malih telesih. Na tisoče civilistov, o katerih se ne govori in ki se ne zavedajo svoje usode, še vedno živi in umira na ozemljih, ki so kontaminirana zaradi sevanja: v Iraku in Afganistanu, na Kosovu ter v Bosni in Somaliji.

Od leta 2001 si kot Evropski parlament prizadevamo za uvedbo moratorija. To smo leta 2006 potrdili s sprejetjem resolucije o biološkem orožju in nehumanem konvencionalnem orožju. Resolucija, ki je bila z veliko večino sprejeta leta 2007 v ZN, poziva države članice Združenih narodov, naj preučijo škodo za zdravje. Šest držav je glasovalo proti: Združene države in Izrael ter žal več držav članic Evropske unije, in sicer Francija, Združeno kraljestvo, Češka republika in Nizozemska. Namesto tega bi morale slediti zgledu Belgije, ki je bila marca 2007 prva država na svetu, ki se je odločila za popolno prepoved osiromašenega urana zaradi njegove strupenosti.

Skupaj z drugimi kolegi, pri čemer lahko z veseljem rečem, da so vseh političnih prepričanj, sem si močno prizadevala za to razpravo, ker je nujno treba ukrepati zoper kršitve mednarodnega, humanitarnega in okoljskega prava ter zagotoviti, da vojaške hierarhije, države in vojna industrija v celoti prevzamejo svojo odgovornost. Opustitve in vojaške skrivnosti ter nespoštovanje pravil o zaščiti in previdnostnega načela lahko prikrijejo nevarnost urana in s tem možnost, da se prepreči veliko število smrti.

Na podlagi tega ponovno poudarjam pozive v naši resoluciji, zlasti da se zagotovi čim večja preglednost z označevanjem kontaminiranih območij in predvsem nadaljnjim prizadevanjem za takojšnji moratorij, da se kmalu doseže popolna prepoved orožja z osiromašenim uranom in kasetnih bomb, ki še vedno terjajo žrtve. V Libanonu je na primer izraelska vojska v zadnjih nekaj urah pred umikom na vasi in domove odvrgla več kot milijon kasetnih bomb.

Ukrepajte. Zahvaljujem se Svetu in Komisiji za njune odgovore in za to, kar bosta kljub omejitvam, ki jih je omenil komisar Michel, storila, da se doseže odpravo orožja z uranom in kasetnih bomb.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Osiromašen uran je za 70 % težji od svinca. Zaradi njegove kinetične energije lahko že zelo majhen izstrelek predre oklepno ploščo tanka. Zato je vojska uporabljala osiromašen uran. Na svetu je približno 1,5 milijona ton osiromašenega urana. Lahko je razumeti skušnjavo, da bi se ga uporabilo. Vendar se je izkazalo, da to orožje še zdaleč ni tako učinkovito, kot se je pričakovalo. Sedemdeset odstotkov poškodovanih iraških tankov je poškodovalo orožje drugih vrst.

Jasno je, da je vprašanje posledice uporabe takega orožja še vedno zelo pomembno. Jasno je treba povedati, da še ni končnega odgovora. Navsezadnje na tisoče posameznikov že leta dela v rudnikih urana brez očitnih škodljivih učinkov. Kljub temu glede tega vprašanja še vedno obstaja dvom in zato je treba razglasiti moratorij, da se omogoči dokončno razrešitev težave.

  Roberto Fiore (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, narava in razsežnost škode, ki izhaja iz uporabe osiromašenega urana, sta taki, da se zdi neprimerno, da se jo opisuje kot stransko. Škoda nastaja v zaporednih valovih na sovražnikovi strani in na osebju, ki uporablja to orožje: na primer sindrom zalivske vojne in balkanski sindrom.

Posledice nato desetletja pozneje nosijo civilno prebivalstvo in prebivalci na bojiščih, ki vdihavajo in uživajo osiromašen uran, ker ta kontaminira vodonosnike in živilsko verigo, ter čutijo učinke sevanja. Najvišjo ceno pri običajni škodi, ki jo povzroči izpostavljenost sevanju težkih kovin in ki se je vsi zavedamo, plačujejo otroci in njihova razvijajoča se telesa, zlasti nerojeni otroci. Dokaz za to je zelo hitra rast genetskih okvar in otroških tumorjev na območjih, na katerih so uporabljali uran.

Nedavna študija britanske televizije BBC je pokazala, da je bila 24 ur po obsežnem obstreljevanju Balkana na severu Anglije zaznana najvišja zabeležena stopnja radioaktivnosti v atmosferi. Zato predlagamo, da se prepove osiromašen uran ter zaradi vojnih zločinov sodno preganja tiste, ki ga uporabljajo ob polnem poznavanju njegovih posledic, in tiste, ki ga bodo uporabljali po uvedbi prepovedi.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, medtem ko razpravljamo o radioaktivnem orožju, ta parlament ni izrazil nobenega mnenja o britanskem državljanu in žal posledično tudi državljanu EU, ki ga je decembra 2006 v Londonu ubilo radioaktivno orožje.

Seveda govorim o primeru gospoda Alexandra Litvinenka, ki je bil s polonijem 210 umorjen v terorističnem dejanju, ki ga je podprla država.

Glavni osumljenec kaznivega dejanja je gospod Andrei Lugovoi, ki je zdaj poslanec ruskega parlamenta in se ga v skladu rusko ustavo ne more izročiti. Medtem so na britanskih sodiščih vdovi gospoda Litvinenka zavrnili preiskavo moževe smrti, ki bi lahko preučila dokaze o njegovem umoru v primeru, da ne bo sojenja osebam, osumljenim umora.

Ta umor je bil vojni napad Rusije na Združeno kraljestvo. Britanska vlada se noče soočiti s tem dejstvom. Zakaj ne bi imeli razprave o umoru gospoda Litvinenka in njegovih daljnosežnih posledic, če želite razpravljati o radioaktivnem orožju.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo na kratko. Rad bi se zahvalil za to razpravo. Rad bi ponovil, da Svet ostaja zelo dejaven na vprašanjih zunanje varnosti v skladu z evropsko varnostno strategijo, v skladu z evropsko strategijo proti širjenju orožja za množično uničevanje. V okviru teh strategij se stalno posodabljajo prednostne naloge Sveta in se upoštevajo vselej novi premiki na teh področjih, in to se potem vnaša tudi v prenovljene dokumente.

Tak primer je recimo ukrep, ki ga je Svet sprejel v podporo univerzalizaciji konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst konvencionalnega orožja.

Zanimivo je, da je namen protokola 5 v tej konvenciji kar najbolj zmanjšati nastanek eksplozivnih ostankov vojne po končanju konfliktov. In zanimivo je, da so recimo največji proizvajalci in uporabniki orožja, ki vsebuje osiromašeni uran, že podpisniki omenjene konvencije.

Za kaj več je sedaj še prezgodaj napovedovati. Omenil sem stanje v Svetu, ki je razvidno iz glasovanja o resoluciji prvega odbora generalne skupščine, ki je bila danes večkrat omenjena. Upati pa je, da bodo razprave, kakršna je bila sedanja v Evropskem parlamentu, prispevale k vzpostavljanju soglasja v Svetu – o tem vprašanju v bližnji prihodnosti.

Hvala lepa.

  Louis Michel , komisar. − (FR) Zelo kratek bom; gospod predsednik, seveda bom upošteval odlične pripombe in posamezne predloge, ki ste jih tukaj podali, ter jih bom posredoval kolegici Beniti Ferrero-Waldner in Komisiji.

Vendar moram Parlament opozoriti, da so možnosti Komisije za ukrepanje zelo omejene. Jasno je, da lahko govori o tem in k temu poziva; lahko predstavi predloge, drugih pooblastil pa nima. To mora biti jasno.

Ne glede na to pa bom upošteval zelo jasno sporočilo, da je treba zagotoviti preglednost, kot je dejala gospa Morgantini. To točko zelo podpiram. Gospa Morgantini predlaga moratorij in ta predlog bom posredoval. Opazil sem tudi potrebo ali možnost po ponovni posodobitvi raziskav, izvedenih do danes. Ni razloga, da teh raziskav ne bi ponovno posodobili.

V vsakem primeru morate vedeti, da bom Komisiji poročal o vseh dobrih govorih in argumentih, ki sem jih tukaj slišal, in ne dvomim, da bodo pobude pravočasno sprejete. V vsakem primeru bodo zamisli posredovane in verjemite mi, da bo voluntarističen duh del procesa, ker je jasno, da moramo upati, da bodo vse druge evropske države lahko naredile to, kar je naredila Belgija. Tega ne govorim le zato, ker gre za Belgijo, sem pa seveda ponosen, da je to naredila moja država. Morda ste si prizadevali za to. Gotovo je nekaj uporabnih in zanimivih virov navdiha, vendar vedite, da bom prepričljivo in odkrito posredoval vse predloge, pripombe in zahteve, ki so bili tukaj podani.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾ v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek.

(Seja je bila prekinjena ob 17.35 in se je nadaljevala ob 18.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

(1) Glej zapisnik.