Stenograma dezbaterilor

Miercuri, 21 mai 2008 - Strasbourg

13. Timpul afectat întrebărilor (întrebări adresate Consiliului)

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-0156/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

Pergunta n.º 1 do Manuel Medina Ortega (H-0267/08)

Assunto: Discriminação a nível dos passaportes na União Europeia

Na União Europeia, alguns Estados-Membros emitem passaportes e outros documentos utilizados na travessia das fronteiras que se destinam não só aos nacionais desses países, mas também a apátridas que neles residem de forma permanente. Dado que a grande maioria dessas pessoas pertencem a minorias étnicas, não tenciona o Conselho adoptar ou propor modelos de passaportes e outros documentos similares que não contenham referências negativas, tais como "estrangeiros" (aliens), pondo assim termo a uma forma de discriminação com base na origem étnica?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Imam precej kratek odgovor. Namreč, izdaja potnih listov ali potovalnih dokumentov osebam brez državljanstva, ki stalno prebivajo v državi članici, ne sodi v pristojnost Skupnosti.

Zato niti Evropska komisija niti Svet nista pristojna, da bi predlagala kakršnokoli spremembo v zvezi s tovrstnimi potnimi listi oziroma drugimi potovalnimi dokumenti.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – Señor Presidente, la contestación del Presidente del Consejo ha sido contundente: no entra a discutir este tipo de cuestiones. Quizás debería formular la pregunta en otros términos. ¿Puede el Consejo prever una armonización eventual de la Unión Europea en materia de pasaportes y de identificación de pasaportes o cree que esta es una cuestión que va a quedar permanentemente en la esfera de competencia de los Estados miembros?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospod Medina Ortega za dodatno vprašanje.

Ta čas so edini skupni standardi oziroma skupna merila sprejeti na področju varnostnih elementov, potnih listin oziroma drugih potovalnih dokumentov.

Kvečjemu na tem področju bi osebno lahko predvidel nadaljnje ukrepanje, na drugih pa bi težko špekuliral, ali bo prišlo do prenosa pristojnosti.

Ne gre za vprašanje, ali je ta zadeva pomembno vprašanje ali ne, gre za vprašanje pristojnosti. Ta čas je pristojnost za izdajo dokumentov osebam brez državljanstva izključna pristojnost držav članic, in Svet in Komisija nimata pristojnosti.

Hvala lepa.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Ich möchte eine Frage zu einer Diskriminierung anderer Art stellen. Ihr Land Slowenien plant ab dem kommenden Juli Autobahnvignetten und will zwei Varianten ausgeben, für ein halbes Jahr und für ein Jahr. Das ist eine Diskriminierung von zig Millionen EU-Europäern auf dem Weg zum Sommerurlaub am Mittelmeer. Was gedenkt die slowenische Präsidentschaft der slowenischen Regierung in diesem Punkt vorzuschlagen?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospod Rack za to vprašanje. Moram pa opozoriti, da to vprašanje ni vprašanje Svetu, gre za vprašanje, naslovljeno na posamezno državo članico, ki je v tem svojstvu ne zastopa.

Dodam pa naj, da, ker imam pač to prednost, da to državo članico nekoliko bolje poznam, da gre za začasni ukrep do uveljavitve satelitskega cestninjenja in, da so bili o tem ukrepu obveščene tudi, oziroma s tem ukrepom seznanjene tudi pristojne institucije Evropske unije, ki niso ocenile, da gre za diskriminacijo.

  Presidente. − Pergunta n.º 2 do Avril Doyle (H-0270/08)

Assunto: Ratificação do Tratado de Lisboa

Poderia a Presidência eslovena informar em que fase se encontra actualmente o processo de ratificação do Tratado de Lisboa? Que medidas tomou o Conselho até à data para garantir que o processo de ratificação seja positivamente concluído?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Spoštovano poslanko gospo Doyle bi želel obvestiti, da je bila do danes, 21. maja 2008, lizbonska pogodba ratificirana s strani trinajstih držav članic.

Lahko jih morda naštejem: Madžarska je bila prva, že lani, sledile so ji Slovenija in Malta, Romunija, Francija, Bolgarija, Poljska, Slovaška, Danska, Avstrija, Latvija, Litva in Portugalska – se pravi trinajst držav, skoraj polovica.

Slovensko predsedstvo je že v svojem šestmesečnem programu predsedovanja izpostavilo željo, da bi v času našega predsedstva postopek ratifikacije potekal tekoče in nemoteno, se nadaljeval enako tudi v času prihodnjega francoskega predsedstva s ciljem, da bi lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009, tako kot je predvideno.

Poudariti pa moram, da ratifikacija ni v domeni ne predsedstva in tudi ne Sveta, temveč je v pristojnosti držav članic, podpisnic pogodbe, v vsaki v skladu z njenimi ustavnimi pravili.

Hvala lepa.

  Avril Doyle (PPE-DE). – My thanks to the Presidency. I welcome the fact that 13 Member States to date have ratified the Lisbon Treaty. You will be aware that Ireland is the only country that will be ratifying it through the referendum process.

We have major difficulty at home at the moment in trying to counteract the various different groups on the ‘no’ side. These groups spread fear and confusion in relation to the Lisbon Treaty, deliberately or not, often on issues that are very important but have nothing to do with the Treaty. Can you then confirm for me, Mr President-in-Office, that Ireland’s right to veto future direct taxation proposals will in no way be compromised by the ratification of the Lisbon Treaty, and that there is no connection between the WTO negotiations and the ratification of the Lisbon Treaty at all?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa spoštovana gospa Doyle za ti dve dodatni vprašanji.

Lahko potrdim, da prvič: odločanje na področju davkov ostaja odločanje s soglasjem. Z drugimi besedami, Irska in tudi vsaka druga država članica bo tudi po uveljavitvi lizbonske pogodbe, če jo bodo ratificirale vse države članice, ohranila veto v zadevah, ki se tičejo davkov.

Glede drugega vprašanja, se pravi pogajanj, ki ta čas tečejo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, prav tako lahko potrdim, da ta pogajanja nimajo nobene neposredne zveze z ratifikacijo lizbonske pogodbe.

Tako, da odgovor na vaši dve dodatni vprašanji je da.

  Marian Harkin (ALDE). – Mr President, I too want to ask the Minister a question with regard to the Treaties and the ratification process in Ireland at the moment.

One of the arguments that is raging at the moment is that, after the ratification of the Lisbon Treaty, countries may lose their veto in the ratification of international trade agreements – WTO agreements, for example.

As it stands, there is a veto, and the ‘no’ side are maintaining that after Lisbon this will change. I would like the confirmation of the Slovenian presidency as to whether this is the case or not.

  Jim Allister (NI). – W ith the luck of the Irish, the electors of Ireland alone are to be allowed to decide on a Treaty which fundamentally affects the future of us all. Will you, on behalf of the Council, pledge to accept their democratic verdict or, like the voters of France and Holland, will they be treated with contempt if they dare to vote ‘no’, very much in the disreputable tradition of ‘Croppy, lie down!’ and Nice II?

  Presidente. − Senhores Deputados, infelizmente não posso dar a palavra a mais nenhum orador, uma vez que o Regimento não o permite. Julgo que é do conhecimento de todos que estamos a estudar a alteração deste período de perguntas, tornando-o mais flexível e também mais proveitoso. Eu próprio estou a colaborar com o grupo de trabalho e, seguramente que dentro de algum tempo, teremos novidades positivas. Para já, as regras são estas e não posso dar a palavra ao Senhor Deputado Higgins, apesar de a ter pedido, porque foi o terceiro a fazê-lo.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej glede vprašanja spoštovane poslanke Harkin.

Prišlo bo do sprememb pri sklepanju pogodb s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. O tem govori člen 207 bodoče lizbonske pogodbe, vendar prav ta člen obenem zelo jasno našteva številna področja, kjer bodo države članice ohranile veto, kajti člen našteva precej zadev in področij, kjer se bo še naprej odločalo v Svetu po načelu soglasja.

To je ta četrti odstavek 207 člena. Naj omenim, da je teh področij precej. Gre za področja storitev, za komercialne vidike intelektualne lastnine, za področje neposrednih tujih investicij, gre za področje kulturnih in avdio-vizualnih storitev, storitev na področju sociale, izobraževanja, zdravja in tako dalje. Vse to so področja, kjer bo tudi po uveljavitvi lizbonske pogodbe veljalo načelo soglasja pri odločanju v Svetu, kar pomeni soglasja vseh in vsake države članice.

Na vprašanje gospoda Allisterja pa bi odgovoril naslednje. Kot sem že dejal v prvem odgovoru na postavljeno vprašanje. Ratifikacija pogodbe o Evropski uniji je v domeni držav članic. Države članice so se s podpisom te pogodbe decembra lani zavezale, da bodo storile vse v svoji moči, da bodo podpisano besedilo tudi ratificirale v skladu s svojimi notranjimi pravili, ustavnimi in drugimi pravnimi pravili.

Predsedstvo tu nima vloge. Predsedstvo je storilo recimo to, da je Slovenija, ki je trenutno v funkciji predsedstva Evropske unije, to nalogo opravila med prvimi. Če pride do spodletele ratifikacije, kar upamo, da se ne bo zgodilo, bi to bilo izključno odgovornost države, kjer se to zgodi. Ne predsedstva, ne Sveta in tudi ne koga drugega.

Hvala lepa.

  Presidente. − Pergunta n.º 3 do Colm Burke (H-0272/08)

Assunto: Negociações com a ARJ da Macedónia

Poderá o Conselho pronunciar-se sobre a situação em que se encontram as negociações com a República Federal da Jugoslávia?

Em que áreas considera o Conselho que se registaram mais progressos? Quais são actualmente as áreas mais controversas para o desenrolar dos debates?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Moj odgovor je nekoliko daljši, ker je vprašanje zastavljeno precej široko.

Torej, pogajanja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o članstvu v Evropski uniji se še niso začela. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je trenutno poglavitni okvir za evropsko pot Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije vse do njenega vstopa v Evropsko unijo.

Napredek države k članstvu v Evropski uniji, v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v partnerstvu za pristop, je ocenjen v poročilu Komisije o napredku. To poročilo se praviloma objavi konec oktobra ali v začetku novembra. Svet z veseljem pričakuje naslednjo oceno Komisije letos jeseni.

V svojih sklepih z dne 10. decembra 2007 se je Svet seznanil z napredkom Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in izrazil obžalovanje zaradi zamud pri izvajanju reform. Do zamud prihaja zaradi notranjepolitičnih napetosti, ki so pozornost nacionalnih političnih institucij odvrnile od prednostnih nalog evropskega povezovanja.

Trenutno lahko navedemo nekatere pozitivne primere, ki kažejo na prizadevanja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za odpravo teh zamud. Med političnimi kriteriji je država dosegla napredek na področju decentralizacije, protikorupcijske politike, sodelovanja z mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in tudi pri medetničnih odnosih ter izvajanju ohridskega sporazuma.

Po objavi novembrskega poročila Evropske komisije o napredku, je država sprejela zakon o javnih tožilcih, zakon o svetu javnih tožilcev, zakonodajo o odboru za medetnična vprašanja in imenovan je bil tudi manjkajoči član sodnega sveta. Napredek je dosegla tudi na področju varnosti dokumentov, nadzora na mejah in migracij.

Svet še naprej spodbuja vse politične stranke, naj poglobijo dialog in sodelovanje, tudi med različnimi etničnimi skupinami, da bi država napredovala v pridružitvenem procesu.

Svet bo prav tako še naprej spodbujal obe strani, da s konstruktivnim pristopom obnovita prizadevanja, da bi glede vprašanja imena, s pogajanji pod okriljem Združenih narodov, dosegli obojestransko sprejemljivo rešitev. To bi izboljšalo regionalno sodelovanje in pripomoglo k dobrim sosedskim odnosom.

Glavne reforme, ki jih mora država še izvesti, v skladu s priporočili iz pridružitvenega partnerstva so:

– v okviru Ohridskega sporazuma mora nadaljevati decentralizacijo, dve tretjini občin je že v drugi fazi fiskalne decentralizacije,

– izboljšati mora enakopravno zastopanje manjšin v javni upravi, pri čemer je dober primer področje notranjih zadev.

Sledi policijska reforma, reforma pravosodja in pa glavni nerešeni vprašanji, iz tako imenovanega majskega dogovora, ki zahtevata širši politični konsenz, to sta: zakon o jezikih ter dogovor o ureditvi statusa žrtev spopadov iz leta 2001.

18. februarja 2008 je Svet sprejel odločitev o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop k Evropski uniji z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Svet je posodobil sedanje partnerstvo z opredelitvijo prenovljenih prednostnih nalog za nadaljnje delo na podlagi ugotovitev iz poročila Komisije o napredku za leto 2007.

  Colm Burke (PPE-DE). – Thank you very much for your response. I am just wondering: are you satisfied that the tensions have now eased enough to allow progress to be made? And if they have eased sufficiently, what sort of timescale are you talking about for the necessary reforms to be implemented in full so that the full negotiation process can get back on track?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot je znano, so v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji razpisane volitve 1. junija. Upamo, da to obdobje ne bo povzročilo zastoja pri izvajanju potrebnih reform. Upamo tudi, da se bodo te reforme nadaljevale v času pred in tudi po volitvah.

Predsedstvo si prizadeva, kar je znano, doseči napredek pri vključevanju držav zahodnega Balkana, torej tudi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, na njihovi poti proti članstvu v Evropski uniji.

Želeli bi, da bi bil ta napredek dosežen čim prej, med drugim tudi s tem, da država dobi datum za začetek pogajanj o članstvu.

Je pa to v prvi vrsti odvisno seveda od nje same, od hitrosti in kvalitete reform, ki jih je potrebno še opraviti in o katerih sem govoril v svojem odgovoru.

  Presidente. − Por não se encontrar presente o seu autor, a pergunta nº 4 caduca.

Pergunta n.º 5 do Gay Mitchell (H-0276/08)

Assunto: Alterações climáticas e segurança internacional

Na sua recente comunicação sobre o tema das alterações climáticas e da segurança internacional, Javier Solana chama a atenção do Conselho para algumas grandes questões que se colocam a este nível, abordando, em particular, as implicações das reivindicações territoriais, das zonas económicas exclusivas e do acesso a novas rotas comerciais, que adquirem maior relevância face às consequências das alterações climáticas. O destaque que confere à segurança e às oportunidades de influência geopolítica rompem com a abordagem tradicionalmente defendida pela União Europeia, que visa sobretudo reduzir as emissões e preparar melhor a União Europeia e o mundo para enfrentar as mudanças do clima. Tenciona o Conselho preparar uma posição e uma estratégia sobre estes temas importantes?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot je znano, je Evropski svet junija 2007 pozval generalnega sekretarja, visokega predstavnika Javierja Solano in Evropsko komisijo, da predstavita skupni dokument o vplivu podnebnih sprememb na mednarodno varnost.

To skupno poročilo je bilo predstavljeno na Evropskem svetu marca letos. V njem so prepoznane možne grožnje in oblike sporov, ki bi se lahko kot posledica podnebnih sprememb pojavili v različnih delih sveta.

Naj naštejem nekatere kot primer: spori zaradi pomanjkanja virov, zlasti kadar se dostop do virov izrablja v politične namene; povečanje migracij, katerih posledica je dodatni pritisk na tranzitne in ciljne države, kar bi lahko povzročilo politične in etnične napetosti; ter verjetne politične napetosti zaradi spreminjanja na obalnih področjih, izginjanja otokov ali dostopa do novih prometnih poti in virov.

Omenjeno poročilo poleg tega vsebuje tudi nekaj priporočil, ki bi jih bilo treba dopolniti z nadaljnjimi raziskavami in nato začeti izpolnjevati skladno z akcijskimi načrti Evropske unije.

Evropski svet je zato pozval Svet, naj skupni dokument preuči in najpozneje do decembra letos predloži priporočila o ustreznem nadaljnjem ukrepanju. Ti ukrepi bi bili med drugim usmerjeni v okrepitev sodelovanja s tretjimi državami in regijami v luči podnebnih sprememb in mednarodne varnosti.

Naj poudarim, da se Evropska unija s tem dokumentom ne oddaljuje od znanega skupnega pristopa k podnebnim spremembam. Nasprotno, z dokumentom izpostavlja nov, izredno pomemben vidik podnebnih sprememb, ki se mu v prihodnjih razpravah na različnih ravneh ne bomo mogli izogniti.

Kot je spoštovanemu poslancu Mitchellu verjetno znano, je Evropski svet na spomladanskem zasedanju leta 2007 odobril cilje Evropske unije glede zmanjšanja toplogrednih izpustov, toplogrednih plinov do leta 2020. To naj bi bil prispevek Unije h globalnemu in celovitemu sporazumu za obdobje po letu 2012.

Evropski svet je tudi poudaril, da je Evropska unija zavezana k preoblikovanju Evrope v energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Sprejel je odločitev, da si bo Evropska unija do sklenitve globalnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 prizadevala, da sama enostransko zmanjša svoje izpuste toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

V okviru podnebnega in energetskega svežnja Parlament in Svet trenutno razpravljata o prispevku vsake države članice za doseganje omenjenega cilja Skupnosti. V mednarodnih pogajanjih o podnebju bo poleg ublažitve posledic podnebnih sprememb posebna pozornost namenjena tudi prilagajanju spremembam, novim tehnologijam in zagotavljanju finančnih sredstev.

Evropska komisija je junija 2007 objavila zeleno knjigo z naslovom "Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi - možnosti za ukrepanje Evropske unije". Letos pa bo po intenzivnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi skupinami predstavila tudi svojo belo knjigo o prilagajanju, ta pa bo predstavljala podlago za nadaljnje razprave o politiki Evropske unije na tem področju.

Hvala lepa.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – I thank the Minister for his reply, but I wonder if the institutions are to some extent at cross purposes here.

On the one side we are staring environmental catastrophe in the face, with Europe and the world continuing as normal, while on the other side we move to engage with the problem of climate change and take the hard decisions that our future generations are dependent upon.

As the Minister has said, in its Spring conclusions the Council did undertake to move towards tackling the serious problem of climate change and to take the serious decisions needed.

But is Mr Solana singing from the same hymn sheet? He has been saying different things: talking of the need for fossil fuel exploration rights in one of the last environmentally pristine places on earth, and calling this an opportunity. Does that not fly in the face of what the European Council is saying? Could we please co-ordinate our messages?

We do have the rapporteur on the climate here, Mrs Doyle, who will be listening to all of this.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Lahko vam zagotovim, da je generalni sekretar, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko prav gotovo na isti poziciji kot Svet. Svoje priporočilo je pripravil po naročilu Sveta. Svet je to poročilo pozdravil in v njem ni našel nesoglasij ali nasprotij v odnosu na ostale odločitve Sveta, vključno z odločitvami na področju varovanja podnebja in energetske politike.

Tako, da mislim, da ne drži ocena, da je kakršnakoli diskrepanca med delovanjem visokega predstavnika in odločitvami oziroma ambicijami Sveta.

  Carlos Carnero González (PSE). – Señor Presidente, me gustaría aprovechar la respuesta del Consejo a la atinada pregunta de nuestro colega para sugerir que, precisamente en el marco de la Unión por el Mediterráneo, también abordemos la cuestión del cambio climático.

Una de las propuestas de la comunicación presentada por la Comisión Europea tiene que ver con el reforzamiento de la iniciativa Horizonte 2020 de descontaminación de la región mediterránea, víctima y a su vez causante del cambio climático, y a través de esa propuesta, sin duda alguna, se puede actuar de manera muy pragmática. ¿No cree el Consejo que ésta es una prioridad regional en la lucha contra el cambio climático dentro del marco de la agenda global que se ha marcado la Unión Europea?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospodu Carneru Gonzálezu za to dodatno vprašanje. Lahko se strinjamo s to pobudo. Namreč, eno od območij, ki jih je v svojem poročilu posebej izpostavil visoki predstavnik Solana, je prav Sredozemlje. Območja, ki lahko postanejo bolj problematična zaradi podnebnih sprememb, vključno z migracijskimi pritiski in podobnim.

Prav gotovo lahko pričakujemo, da bo varovanje podnebja in okolja nasploh ena od poglavitnih tem v okviru barcelonskega procesa, ki, kot je znano, naj bi kmalu dobil nadgradnjo v smislu predlogov za oblikovanje unije za Sredozemlje. Ponavljam, to bo nadgradnja obstoječega barcelonskega procesa.

Znano vam je, dokument Evropske komisije, ki je bil predstavljen pred kratkim in ki omenja tudi ta vprašanja, omogoča tudi načenjanje vprašanj, ki jih je omenil spoštovani poslanec, čeprav v njem zaenkrat še ni konkretnih projektov. Lahko pa pričakujemo, da bo to prav gotovo ena od pomembnejših tem našega okrepljenega dialoga z državami ob Sredozemlju.

  Presidente. − Pergunta n.º 6 de Jim Higgins (H-0278/08)

Assunto: Protecção eficaz das fronteiras externas da União Europeia

Poderá o Conselho indicar que progressos foram efectuados sob a actual Presidência com vista a uma protecção mais eficaz das fronteiras externas da União, e se o problema do tráfico de droga nas zonas costeiras foi debatido ao nível do Conselho?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Verjamem, da je spoštovanemu poslancu Higginsu znano, da Svet pripisuje velik pomen učinkovitemu upravljanju zunanjih meja. Ob prostem gibanju oseb znotraj Evropske unije je ustrezno varovanje in upravljanje zunanjih meja ključnega pomena za zagotavljanje notranje varnosti držav članic, za učinkovit boj proti terorizmu, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi.

Svet je v tej smeri izvedel že več pomembnih ukrepov. Med drugim je sprejel pravne instrumente, kot so na primer Zakonik o schengenskih mejah, Sklad za zunanje meje, Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic, skrajšano Frontex. Sprejel pa je tudi ukrepe v zvezi s skupinami za hitro posredovanje na mejah.

Ob tem bi želel opozoriti tudi na tri sporočila, ki jih je Komisija posredovala 13. februarja letos. Ta sporočila vsebujejo predloge in priporočila glede možnega poteka upravljanja meja na ravni Evropske unije, glede prihodnjega razvoja agencije Frontex, glede možnega oblikovanja evropskega sistema za nadzorovanje meja imenovanega Eurosur in sistema vstopa-izstopa na zunanjih mejah.

Razprava o predlogih in priporočilih Komisije iz navedenih sporočil je potekala 12. marca na ministrski konferenci v Sloveniji. Svet za pravosodje in notranje zadeve bo junija predvidoma sprejel sklepe Sveta o upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije. Ti sklepi bodo predvidoma vsebovali kratkoročne in dolgoročne prioritete nadaljnjega razvoja agencije Frontex, nadaljnja priporočila glede dela Evropske komisije pri uporabi moderne tehnologije z namenom zagotavljanja varnosti ter boljšega upravljanja zunanjih meja in smernice za nadaljnje delo pri vzpostavljanju evropskega sistema za nadzorovanje meja Eurosur.

Poleg tega pozorno spremljamo delovanje agencije Frontex, zlasti kar zadeva izvajanje skupnih operacij, evropsko mrežo obalnih patrulj, nadaljnjo nadgradnjo in uporabo nabora opreme iz centralne evidence, tako imenovane CRATE, ter možno razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah.

Ustanovitev pomorskega analitičnega in operacijskega centra za narkotike septembra lani je bila pomemben korak naprej na področju zaščite meja. Gre za center za kazenski pregon z vojaško podporo, ki ga je vzpostavilo sedem držav članic: Združeno kraljestvo, Francija, Španija, Irska, Nizozemska, Italija in Portugalska. Je pa na voljo tudi vsem drugim državam članicam.

Cilj centra je izkoreninjenje nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami, ki po morju oziroma po zraku poteka preko Atlantika v smeri proti Evropi in zahodno afriški obali.

Ta cilj pa naj bi dosegli s pospeševanjem zbiranja, izmenjave in analize podatkov ter s čim boljšo uporabo pomorskih in zračnih sredstev svojih članic.

Med prednostne naloge Sveta štejemo še okrepljen mejni nadzor ter zbiranje in izmenjavo obveščevalnih podatkov na poti, po kateri poteka trgovina z drogami.

  Jim Higgins (PPE-DE). – A Uachtaráin, ós rud é go bhfuil úsáid drugaí ag méadú agus ós rud é go bhfuil níos mó drugaí ar fáil, is léir nach bhfuil na h-údaráis slándála in ann an soláthar drugaí a stopadh ag teacht isteach, go mór mór ó mhór-roinn Mheiriceá Theas.

A Uachtaráin-in-Oifig na Comhairle, rinne tú tagairt do phatról cósta; ach an bhfuil a fhios agat, agus an bhfuil a fhios ag an gComhairle, nach bhfuil ach corr-sheiceálaí ag na calaí agus ag na haerfoirt ar chósta Atlantach Iarthar na hÉireann? Níl ach bád amháin ann. Agus tá sé thar a bheith soiléir, gur dócha go bhfuil Éire á húsáid mar gheata oscailte chun drugaí a easpórtáil go dtí na Ballstáit eile – go dtí do thír féin agus go dtí tíortha eile san Aontas Eorpach. An bhfuil imní ort, nó an bhfuil imní ar an gComhairle féin faoin staid seo?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa spoštovanemu gospodu Higginsu za to dodatno vprašanje. Naj poudarim, da Svet vsekakor je zaskrbljen in bo zaskrbljen vse dokler bo obstajala trgovina z drogami.

Kar se tiče Irske, naj poudarim, kot sem omenil, da Irska je ena od teh držav, ki so lani septembra ustanovile pomorski analitični in operacijski center za narkotike, katerega naloga je prav izkoreninjenje nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami, ki poteka na tej relaciji, se pravi, bodisi po morju ali po zraku, preko Atlantika v smeri proti Evropi oziroma zahodni obali Afrike.

Tako, da glede na nedavno vzpostavitev tega centra pričakujem, da bo se njegovo delovanje v prihodnosti še krepilo in seveda predsedstvo takšen razvoj spodbuja, oziroma bo spodbujalo z vzvodi, ki so nam na razpolago.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Minister, die Erweiterung des Schengen-Raums im Dezember vergangenen Jahres hat bei einer Reihe von Bürgern zu der Besorgnis geführt, dass sie durch die Verschiebung der Schengen-Grenzen nun nicht mehr jenes Ausmaß an Sicherheit genießen wie zuvor. Lässt sich nach dem Verschieben der Schengen-Grenze nach außen sagen, dass die Zusammenarbeit der Polizeibehörden der Mitgliedstaaten hier zu entsprechenden Erfolgen geführt hat?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje, spoštovani gospod Rack.

Rad bi poudaril naslednje. Širitev schengenskega prostora se ni zgodila avtomatično ali po kakšni inerciji ali kar sama od sebe. Zgodila se je šele potem, ko so bile opravljene obsežne priprave v vseh državah članicah, ki so hotele vstopiti v schengenski prostor. Zgodila se je potem, ko so bile te priprave predmet temeljitih evalvacij pristojnih organov in institucij Evropske unije.

In šele, ko je bilo ugotovljeno, da je na bodočih zunanjih mejah razširjenega schengenskega prostora vzpostavljen ustrezen nadzor, je lahko do te razširitve prišlo.

To bi želel posebej poudariti, da, ker resno jemljemo zaskrbljenost državljanov, ki jim je treba seveda sporočiti, da za njihovo zaskrbljenost ni objektivnih razlogov.

Ponavljam, širitev schengenskega prostora se ni zgodila kar tako, zgodila se je po temeljitih pripravah in po temeljiti preveritvi, ali so za to izpolnjeni vsi tehnični in varnostni pogoji. In ti so bili izpolnjeni, tako da lahko danes zatrdimo, da je varnost zunanjih meja razširjenega schengenskega prostora v dobrih rokah.

  Presidente. − Pergunta n.º 7 de Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0281/08)

Assunto: Combate à pobreza

Como vê o Conselho a evolução da garantia de condições mínimas de sobrevivência e pleno trabalho produtivo para os cidadãos europeus e os residentes na EU por forma a combater a pobreza, em particular a das crianças?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospe Panayotopoulos-Cassiotou za to vprašanje.

Zaposlovanje ter boj proti revščini in socialni izključenosti sodita med največje izzive Evropske unije in njenih držav članic. Vendar je pa treba poudariti, da sta tako politika zaposlovanja kot socialna politika v pristojnosti držav članic. Skupnost pa jih pri njihovih dejavnostih podpira in dopolnjuje.

Države članice morajo zato razviti kombinacijo politik, takšnih, ki so ob upoštevanju njihovega gospodarskega in družbenega položaja ter položaja na področju zaposlovanja, najustreznejše.

Dovolite mi, da navedem nekatere ukrepe Skupnosti na tem področju, ki pa so, kot rečeno, namenjeni podpori in dopolnjevanju politik, ki so v pristojnosti, oziroma jih vodijo države članice.

Prvič, zakonodaja Skupnosti ureja precejšnje število zadev, ki se nanašajo na delo, vključno s prostim pretokom delavcev, informacijami in posvetovanjem, delovnimi pogoji in protidiskriminacijskimi ukrepi.

Drugič, orodja kot so smernice za zaposlovanje, integrirana priporočila in skupna načela o prožni varnosti, politično usmerjajo države članice pri preoblikovanju in izvajanju njihovih politik.

Tretjič, države članice so tudi v okviru odprte metode koordinacije pokazale močno politično zavezanost k izmenjavi informacij in medsebojnemu učenju. Odprta metoda koordinacije je k temu prispevala z opredelitvijo skupnih kazalnikov, spodbujanjem študij in medsebojnih pregledov ter s krepitvijo sodelovanja na ravni Evropske unije.

V zvezi s pravicami delavcev in izboljšanjem delovnih razmer pravo Skupnosti med drugim ureja prosti pretok delavcev, informacije in posvetovanje, delovne pogoje, vključno z delovnim časom, zdravje in varnost pri delu ter proti diskriminacijske ukrepe. Ti se nanašajo tudi na ukrepe za spodbujanje enakosti med spoloma.

Dovolite mi, da ob tem poudarim, da je v členu 137 pogodbe navedeno, da se določbe tega člena ne uporabljajo za plače. To pomeni, da Evropska unija ni pooblaščena za ukrepanje pri določanju minimalne plače. Prav tako ni pooblaščena za usklajevanje minimalnih plač med državami članicami.

V okviru že omenjene odprte metode koordinacije se države članice sicer spodbuja k zagotavljanju ustreznih minimalnih standardov. Odločitev o standardih, se pravi vrstah in višini pravic, pa je izključna domena držav članic.

Zaradi raznolikosti stanja v državah članicah ocenjujemo, da ni smotrno vsiljevati skupnega standarda. Zavedati se je treba, da se v evropskem prostoru, prostoru Evropske unije, mnoge države članice srečujejo s problemi razpoložljivih javnih sredstev, z zadolženostjo in vzdržnostjo sistemov socialne zaščite. Zato je postavljanje, oziroma vsiljevanje enotnih standardov na teh področjih vprašljivo.

Vse navedeno pa kaže na nujnost, da države članice previdno načrtujejo in obravnavajo razmere na področju minimalnih standardov, in s tem prispevajo k odpravljanju revščine.

Spoštovana poslanka Panayotopoulos-Cassiotou v svojem vprašanju še posebej izpostavlja revščino otrok. Otroci so z revščino soočeni v gospodinjstvih, kjer so starši brez zaposlitve. V gospodinjstvih z nizko intenzivnostjo dela, zaradi nezadostnih dohodkov v družini ali v primeru, da dohodkovna podpora ne zadostuje za odpravo revščine.

Izvajanje uravnoteženih in celovitih strategij ter strategij aktivne vključenosti zato vsaj posredno, vendar bistveno prispeva k vzpodbujanju blaginje otrok in mladih.

Hvala.

  Μαρία Παναγιωτοπούλουτων -Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θα ήθελα να ευχαριστήσω τον εκπρόσωπο του Συμβουλίου για την απάντησή του· η ερώτησή μου, ήταν για την κατοχύρωση των ελαχίστων συνθηκών αξιοπρεπούς διαβίωσης και εργασίας. Η αξιοπρεπής εργασία αποτελεί στόχο τόσο της παγκόσμιας κοινότητας -του Οργανισμού Ηνωμένων Εθνών- μέσω της Διεθνούς Οργάνωσης Εργασίας, όσο και της Ευρωπαϊκής Ενώσεως. Έχουμε ψηφίσει άλλωστε και σχετικό ψήφισμα.

Με ποιo τρόπο σκέπτεται το Συμβούλιο να υλοποιήσει αυτές τις συνθήκες αξιοπρεπούς εργασίας και διαβίωσης για τους πολίτες και κυρίως τα παιδιά;

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje.

Naj poudarim, da tudi pri tej resoluciji je treba upoštevati, da gre za tematiko, za materijo, ki je v pristojnosti držav članic. Svet lahko reče samo na splošno, seveda spodbuja države članice pri izpolnjevanju določil, kakršna so vsebovana v omenjeni resoluciji, oziroma kakršna so vsebovana v standardih, ki jih razvija Mednarodna organizacija dela. Vse države Evropske unije so tudi države članice Mednarodne organizacije dela.

Hvala lepa.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – Nós dizemos "sim" aos objectivos das energias alternativas, mas é óbvio que o problema alimentar e a fome que parece crescente leva muitas pessoas a pensar se os biocombustíveis são uma medida certa. A pergunta que faço, e concordando que é preciso avançar nas energias alternativas, é se está em condições de assegurar e dizer publicamente, garantir aos cidadãos que esta via não é um prejuízo para o custo dos produtos alimentares e para aumentar a fome no mundo.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje.

Problem višjih cen hrane je zagotovo velik problem in tudi v tem cenjenem zboru je bila zato že organizirana razprava na to temo. Svet je odločen storiti vse, da se za učinkovito soočanje s problemom višjih cen hrane. Za učinkovito soočanje s tem problemom pa je seveda treba najprej ugotoviti razloge za višanje cen hrane, in razlogi so gotovo številni.

Dejavnikov višjih cen hrane je precej, so zelo različni, zato se z njimi ukvarja Svet v svojih raznih formacijah. Nedavno je Svet za kmetijstvo in ribištvo o tem razpravljal in sprejel določene usmeritve, ki naj bi pripomogle k zmanjšanju pritiska na višanje cen hrane.

Pred časom so bila prav tu, v tej dvorani, omenjena tudi biogoriva kot eden tistih dejavnikov, ki naj bi prispevali k višjim cenam hrane. Svet se zaveda potencialnega vpliva biogoriv, zato intenzivno razvija tako imenovane trajnostne kriterije za pridobivanje biogoriv. Med trajnostnimi kriteriji je vsekakor tudi kriterij socialnega učinka, ki ga bomo skušali upoštevati.

Delo še ni končano, se pa nadaljuje intenzivno. Poudaril pa bi, da je vpliv biogoriv oziroma, da so biogoriva kot dejavnik pri vplivu na višje cene hrane prav gotovo med manj pomembnimi dejavniki, in je kar nekaj drugih dejavnikov, ki so pomembnejši, s katerimi pa se prav tako Svet intenzivno in sproti ukvarja.

Hvala lepa.

  Presidente. − Pergunta n.º 8 de Robert Evans (H-0283/08)

Assunto: Direitos Humanos em Cuba

Em Fevereiro de 2008, o Governo cubano assinou dois pactos legais da Declaração Universal dos Direitos Humanos na sede das Nações Unidas, em Nova Iorque. Estes pactos, juridicamente vinculativos, obrigam Cuba a respeitar o direito das pessoas à liberdade de expressão e de associação e o direito de viajarem.

Tendo em conta esta acção positiva por parte de Cuba e a recente visita construtiva que o Comissário Louis Michel realizou em Março a Cuba, que medidas está o Conselho a tomar para normalizar as relações com o Governo cubano? Que tipo de pressão tenciona o Conselho exercer sobre Cuba para que cumpra os seus compromissos internacionais?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede vprašanja spoštovanega gospoda Evansa bi želel povedati naslednje.

Evropska unija je pozdravila dejstvo, da je Kuba podpisala pakt Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah in pakt Združenih narodov o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.

Predsedstvo je v svoji izjavi z dne 4. marca letos pozitivno ocenilo kubanski podpis teh paktov. Ko je Kuba postala podpisnica teh pravnozavezujočih mednarodnih instrumentov, je seveda prevzela iz njih izhajajoče obveznosti.

Predsedstvo je Kubo spodbudilo, naj nadaljuje s takšnimi pozitivnimi dejanji in še bolj okrepi sodelovanje z mednarodnimi strukturami na področju varstva človekovih pravic. Evropska unija bo skrbno spremljala izvajanje teh pravnozavezujočih obvez, ki jih je Kuba prevzela na področju človekovih pravic.

V sklepih o Kubi iz junija 2007 je Svet pozval kubansko vlado, naj izvede politične in gospodarske reforme, ki so potrebne za izboljšanje vsakdanjega življenja kubanskega ljudstva. Evropska unija priznava pravico Kubancev, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Unija je še naprej pripravljena tvorno prispevati k prihodnjemu razvoju vseh sektorjev kubanske družbe, tudi z ukrepi v okviru razvojnega sodelovanja.

Vendar pa Evropska unija še naprej opozarja kubanske oblasti na posebne obveznosti spodbujanja in spoštovanja človekovih pravic in svoboščin njenih državljanov. Ta vidik je pomemben tudi zaradi članstva Kube v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

V Svetu Evropske unije še naprej potekajo razprave o možnostih za ponovno vzpostavitev celovitega in odprtega dialoga s Kubo v skladu s sklepi Sveta iz junija lani. Vendar je to, ali bo do tega prišlo, odvisno tudi od pripravljenosti Kube, da se strinja s predlogom za politični dialog.

Predsedstvo poziva Kubo, da naredi pomemben naslednji korak ratifikacije paktov Združenih narodov in to brez rezervacij, ki bi spodkopale njuno naravo in učinkovitost.

Hvala lepa.

  Richard Howitt (PSE). – My thanks to the President-in-Office for the further call he has made tonight. I wonder, given the changes in government in Cuba, whether he and the Council have detected any change and increase in the enthusiasm of Cubans to enter into the open political dialogue he mentioned? I wonder also if he could reflect on the current debate taking place in the United States and the debate that no doubt takes place between the Council and the United States in our transatlantic relations. Does he detect any change of policy there which may incentivise further improvements in human rights in Cuba?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospodu Howittu za to dodatno vprašanje.

Ne morem, ne bi mogel reči, da zaznavamo že konkretne spremembe, zaznavamo pa potencial za spremembe in potencial za novo poglavje v odnosih med Evropsko unijo in Kubo, o čemer bo govora tudi na enem od naslednjih zasedanj Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose.

Upamo, da bo ta potencial izkoriščen, da se bo to lahko uresničilo. Vendar ponavljam, to je tudi, oziroma predvsem odvisno od kubanske strani.

Hvala lepa.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – Vítam prepustenie štyroch väzňov svedomia, rovnako ako podpis Kuby pod dve medzinárodné dohody o ľudských právach OSN z 28. februára 2008. V kubánskych väzniciach však stále zostáva minimálne 58 ľudí výhradne za uplatňovanie ich základných práv. Čo môže Rada urobiť pre väzňov svedomia z marcovej sedemdesiatpäťky v zmysle týchto dvoch dohovorov o ľudských právach OSN? Verím, že Rada vyzve predstaviteľov Kuby na preskúmanie všetkých prípadov disidentov nezávislým a nestranným súdom a pokúsi sa o ich prepustenie.

  David Martin (PSE). – I was slightly disappointed by your reply because I think the Cubans are indicating a real willingness to move and that the change in government is a change in emphasis in terms of the Cuban approach to the outside world. It would be a great pity if the EU did not use this opportunity and grasp the chance to have a serious dialogue with Cuba. So let us not keep putting more pressure on Cuba to make concessions, let us start with the EU engaging with the Cubans.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej glede vprašanja gospe Pleštinske.

Dejstvo je, da je političnih zapornikov, da se je število političnih zapornikov zmanjšalo in EU to odobrava. Ampak Evropska unija bo od kubanskih oblasti še naprej zahtevala izpustitev vseh političnih zapornikov. Tudi oziroma predvsem zato, ker je ta država članica Sveta za človekove pravice in iz tega seveda izhajajo določene obveznosti. Prav gotovo bo vprašanje, bodo vprašanja človekovih pravic ena od temeljnih vprašanj v našem dialogu s Kubo.

In tukaj naj preidem na komentar gospoda Martina. Zagotavljam mu, da predsedstvo oziroma Svet ne bodo, ne bo spustil priložnosti, ki se, če se, če in ko se bo pokazala za ponovno vzpostavitev dialoga. Bo pa seveda predmet tega dialoga vsekakor moralo biti tudi stanje na področju človekovih pravic in seveda upamo, da bo Kuba takšen predlog za vzpostavitev dialoga sprejela.

Hvala lepa.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Herr Präsident! Ich habe überhaupt kein Verständnis dafür, dass der Rat so ruhig gehen kann. Ich bin schon lange hier im Haus. Früher fand die Fragestunde mit dem Rat um 21.00 Uhr statt, der Rat war hier bis 22.30 Uhr. Dann hat der Rat darum gebeten, man möge die Fragestunde vorziehen auf 18.00 oder 19.00 Uhr. Das haben wir mit Rücksicht auf den Rat getan. Das war schon der erste Fehler. Seitdem beginnt die Fragestunde immer verspätet, und der Rat muss pünktlich wie ein Maurer um 19.00 Uhr weg. Die slowenische Präsidentschaft kann nichts dafür, das ist ein generelles Problem, das wir wirklich mit dem Rat besprechen müssen. Der Rat kann durchaus für ein halbes Jahr bis Donnerstag in dieser schönen Stadt Straßburg bleiben und uns auch am Abend zur Verfügung stehen.

  Presidente. − Fica registada a sua observação. No caso concreto de hoje, começámos pontualmente às 18 horas. Portanto, a sessão não começou mais tarde. De todo o modo, o Conselho pediu a palavra e vai intervir.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za besedo gospod predsednik.

Rad bi samo prinesel, spoštovanemu gospodu Posseltu, da Svet spoštuje in se prilagaja odločitvam, ki so sprejete na strani Evropskega parlamenta, tudi v posvetovanju s Svetom seveda, vendar odločeno je, da čas za vprašanja Svetu traja eno uro – danes se je začel pravočasno. Odločeno je tudi, da je praviloma ta ura med šesto in sedmo ob sredah popoldan in Svet se temu prilagaja in Svet to spoštuje in bo tako tudi v prihodnje.

Hvala lepa.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Herr Präsident! Ich darf den Rat darüber informieren, dass die Fragestunde normalerweise eineinhalb Stunden dauert und dass uns vom Präsidium, wenn wir uns beschweren, immer gesagt wird: Es ist eine Ausnahme, dass die Fragestunde nur eine Stunde dauert. Diese Ausnahme haben wir jetzt jedes Mal.

  Presidente. − Senhor Deputado, posso informá-lo de que se trata de uma decisão da Conferência dos Presidentes. Não está em causa se eu próprio concordo com ela ou não. Gostaria que tivéssemos mais tempo, mas temos de respeitar a decisão da Conferência dos Presidentes. De qualquer maneira o seu reparo fica feito e será transmitido à Conferência dos Presidentes.

As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão, suspensa às 19h05, é retomada às 21 horas)

PRZEWODNICZY: MAREK SIWIEC
Wiceprzewodniczący