Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 21. maj 2008 - Strasbourg

18. Strategija za zdravstveno varstvo živali 2007–2013 (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0147/2008) gospoda Wojciechowskija, v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013) [2007/2260(INI)].

  Janusz Wojciechowski, poročevalec. (PL) Glavna ideja na kateri temelji strategija za zdravstveno varstvo živali je preprečevanje je boljše kot zdravljenje, kar je očitno res. Prepričan sem, da se vsi spominjamo težav, povezanih z BSE in ptičjo gripo, ko se je zakol milijonov živali izkazal kot nujen. To je bila najbolj neprijetna izkušnja in prepričan sem, da si nihče ne želi njene ponovitve. Vendar nam je pokazala, da moramo izboljšati sodelovanje na evropski ravni, da se izboljša zdravstveno varstvo živali. Slednje je zelo tesno povezano z zdravjem ljudi zaradi možnosti neposrednega ali posrednega prenosa nekaterih bolezni z živali na ljudi.

Izpostaviti želim nekaj točk iz poročila. Prvič, spodbujanje boljših standardov za zdravstveno varstvo živali. Poročilo močno poudarja tesno povezavo med obema. Upajmo, da bosta v prihodnji politiki obe očitni.

Drugo vprašanje, ki ga želim poudariti, je poštena konkurenca. Evropski proizvajalci morajo biti usklajeni z veliko veterinarskimi standardi in z določbami v zvezi z zdravstvenim varstvom in dobrim počutjem živali. Vendar enake zahteve ne veljajo za uvoznike. To je v poročilu močno poudarjeno. Za naše proizvajalce in izvoznike živalskih proizvodov na evropski trg morajo veljati enake zahteve. To pomeni velik izziv za naše pogajalce v okviru pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji.

Tretja točka zadeva močno podporo programu cepljenja. Menimo, da je pomemben instrument, s katerim se bo zmanjšalo število umrlih zaradi bolezni. Zahteva se tudi nov pristop. Proti proizvodom, ki izhajajo iz cepljenih živali, se na trgu ne sme izvajati diskriminacije. Veliko odstavkov v poročilu je namenjenih teh zadevi.

Četrta točka zadeva škodo in sistem nadomestil. Predvsem mora to spodbuditi prizadevanja za zmanjšanje tveganja za bolezni. Drugič, zajeti mora ne le izgubo, ki je neposredno povezana z odpravo virov bolezni, ampak tudi posredno škodo, ki je povezana s krizo na trgu.

Peta točka je boljši nadzor na zunanjimi mejami Unije. Tega se ne sme omejiti le na nadzor dokumentov. Vključevati mora temeljite preiskave za učinkovito preprečevanje nezakonitega vnosa živali iz neznanih virov na ozemlje Unije.

Šesta točka zadeva čas izvajanja te strategije. Verjamem, da ne moremo pričakovati vzpostavitve vseh teh zakonodajnih ureditev do leta 2013. Potrebno je daljše obdobje.

Sedma točka zadeva financiranje ciljev strategije. Osnutek poročila kritizira dejstvo, da je financiranje teh ambicioznih načrtov neustrezno. Načrte je treba ustrezno financirati iz proračuna Unije.

Na koncu, gospod predsednik, želim povedati nekaj besed v angleščini, da bom usklajen s citatom na katerega se bom skliceval.

(Govornik je nadaljeval v angleščini.)

  Androula Vassiliou , komisarka. − Gospod predsednik, strinjam se s pozitivnim odzivom in podporo Parlamenta novi strategiji za zdravstveno varstvo živali.

Vsi priznavamo, da ima lahko pojavljanje bolezni živali uničujoče posledice: resno lahko ogrozijo javno zdravje; škodujejo lahko javnemu zaupanju v kmetijstvo na splošno ter zlasti javnemu zaupanju v proizvode živalskega izvora; sprožijo lahko znatne gospodarske stroške, spomnite se, da je kriza slinavke in parkljevke leta 2001 samo v Združenem kraljestvu stala več kot 13 milijard EUR, pojavljanja bolezni živali pa lahko povzročijo tudi težave na področjih dobrega počutja živali in okolja.

Strategija se odziva na vrsto izzivov, pri čemer upošteva povratne informacije iz naših obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi.

Sedanja Evropska unija s svojimi 27 državami članicami je zelo drugačna od nerazvite Skupnosti precej let nazaj, v kateri smo oblikovali naš sedanji okvir o zdravstvenem varstvu živali. Zdaj se soočamo z novimi izzivi, kot je ptičja gripa, in s širjenjem bolezni, ki jih prenašajo živalski prenašalci, kot je bolezen modrikastega jezika, pri čemer se jih bo še več verjetno pojavilo v prihodnjih letih. Pogoji trgovanja so se zelo spremenili, količina trgovanja in uvoz živali ter proizvodov živalskega izvora so se znatno povečali.

Nova strategija priznava in se prilagaja obsežnim socialnim in gospodarskim vplivom, ki jih lahko povzročijo grožnje, povezane z živalmi – to pomeni, da pri tem ni pomemben le nadzor določenih nalezljivih bolezni živali. Strategija se močno osredotoča na zdravstveno varstvo živali, povezano z vidiki javnega zdravja, varnosti hrane, dobrega počutja živali, kmetijstva, trgovine, trajnostnega razvoja in raziskav. Ključno načelo strategije je bolje preprečiti kot zdraviti.

Nedavne izkušnje so pokazale vrednost in učinkovitost prednostnega ali preventivnega pristopa. Več je treba vlagati v učinkovite ukrepe za preprečevanje pojavljanj bolezni živali, ker s tem lahko zmanjšamo posledično širjenje bolezni in tako odpravimo ali vsaj zmanjšamo njihov vpliv. Izboljšati je treba biološko varnost na kmetijah in jo finančno podpreti; poostriti je treba izkoreninjenje bolezni in nadzor; okrepiti je treba stopnjo poznavanja bolezni in pripravljenosti v primeru nesreč. Bolj je treba poudarjati pomen cepljenja in ločevalnega testiranja.

Strategija predvideva nov zakonodajni okvir v obliki splošne zakonodaje o zdravju živali, ki ga bodo dopolnjevali večinoma tehnični ukrepi. Gledano celostno je treba našo zakonodajo nadgraditi ali razviti na bolj strateški in usklajen način: to pomeni razjasnitev vlog in odgovornosti; čim boljšo uskladitev z mednarodnimi standardi; upoštevanje znanstvenih nasvetov in načela previdnosti, kjer je to primerno.

Komisija sedaj obravnava najboljšo metodologijo za opredelitev prednostnih bolezni živali v EU v smislu njihovega vpliva na človeško zdravje, družbo in gospodarstvo. Letos se bo začela študija o razvoju sheme EU za usklajeno odgovornost in deljenje stroškov, ki se bo obravnavala v okviru pregleda finančnih instrumentov, ki so zdaj na voljo. Prav tako je treba spodbuditi inovacijo prek raziskav in razvoja ter prek primerno financiranih javno-zasebnih partnerstev.

Končno moram omeniti sedmi okvirni program za raziskave, ki poteka vzporedno z novo strategijo. Ta bo pomemben za podporo raziskav o vprašanjih zdravja živali in njihovega dobrega počutja.

Komisija bo v naslednjih tednih dokončno oblikovala akcijski načrt, ki bo upošteval predloge in mnenja Parlamenta, Sveta in ekonomsko-socialnega odbora. Komisija bo z veseljem sprejela dodatne prispevke Parlamenta v zvezi s tem, zlasti v okviru vmesnega pregleda proračuna za leto 2009.

Ponovno se vam zahvaljujem za zanimanje in navdušenje, ki ste ga pokazali v zvezi s to pobudo. Veselim se srečanja s številnimi poslanci ob tednu veterinarstva, dogodku, ki ga Komisija prireja s pomočjo vaše podpore kot začetni korak usmerjanja strategije od besed k dejanjem.

  Esther De Lange, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, mogoče smo lahko bolj radodarni s tema dvema minutama, ker moj predhodnik ne bo govoril. Zahvaljujem se Komisiji za izjavo in poročevalcu za poročilo. Zdaj je veliki izziv prenesti ambicije izjave in poročila v dejanske ukrepe.

Omenila bom zlasti nekaj točk, ki jih je po našem mnenju treba obravnavati. Seveda se strinjamo s Komisijo, da je pri boju z boleznimi živali bolje preprečiti kot zdraviti. Vendar, če vseeno pride do izbruha živalske bolezni, kot ste že omenili, mora biti cepljenje ključni dejavnik v boju proti njem. Preprečiti želimo razmere, kot so bile leta 2001 v moji državi članici, ko smo imeli 26 primerov bolezni norih krav in je bilo treba v zakol poslati 285 000 živali. Ker ne razločujemo med proizvodi iz cepljenih živali in proizvodi iz necepljenih živali, je treba prodajo takih izdelkov zagotoviti tako v in izven Evropske unije. Evropsko komisijo pozivam, da ta položaj nadzoruje, saj je v preteklosti na tem področju prihajalo do težav. V tem smislu morajo supermarketi, predelovalci in potrošniki izpolniti svoje odgovornosti.

Prav tako Komisijo pozivamo, da razjasni vlogo Evropske unije, držav članic in samega sektorja pri financiranju preprečevanja bolezni živali, zlasti zdaj, ko je to vprašanje del razprave o pregledu stanja skupne kmetijske politike. Države članice imajo še vedno zelo različne ureditve za financiranje in to lahko vpliva na konkurenčne položaje. Zato pozivamo k razjasnitvi teh točk.

Jasno je, da morajo države izvoznice upoštevati enake zahteve kot Evropski proizvajalci, na primer za opredelitev in preprečevanje bolezni živali. Končno me zanima, kdaj namerava Evropska komisija predstaviti svojo analizo sedanjih pravil za prevoz in kako lahko čim bolj omejimo mogoče širjenje bolezni živali na tem področju.

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, dejstvo je, da se vsi v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja strinjamo z novo strategijo za zdravstveno varstvo živali, ki ste nam jo predložili, kot smo tudi pokazali s številnimi prispevki k temu poročilu.

Moram poudariti, da je to največji in najbolj ambiciozen program, ki je bil do zdaj predložen v zvezi s tem vprašanjem in za to vam čestitam. Vendar sem po pravici povedano presenečena, da tem ambicioznim argumentom ni dodano potrebno načrtovanje proračuna, ker je jasno, da sedanji veterinarski skladi ne bodo zadostovali za obravnavanje teh novih in zelo nujnih politik preprečevanja.

Gospa komisarka, ravnokar smo prejeli predlog gospe Fischer Boel v zvezi s sistematskim pregledom SKP, pri čemer niti področje zdravstvenega varstva niti področje dobrega počutja živali nista prejemnika sredstev, ki se dodeljujejo razvoju podeželja za obravnavanje novih izzivov, kar je v nasprotju s storitvami, ki smo jih domnevno pričakovali, kot mi je bilo povedano.

To pomeni, da politika, o kateri razpravljamo, ne bo do nove finančne perspektive prejela nobenih dodatnih sredstev, vsaj ne kmetijskih sredstev, če vas prav razumem.

Gospa komisarka: proračun brez politike je neuporaben, vendar se politika brez proračuna lahko izkaže za sterilno. Če želimo doseči naše sedanje cilje, je treba v razpravo o proračunu vključiti nadaljnjo uporabo te strategije. Poleg tega bo očitno zelo težko doseči časovni načrt 2007–2013 sporočila. Zato me zanima, ali lahko navedete, kdaj bo akcijski načrt pripravljen in kdaj menite, da bodo začetna pravila sprejeta.

V zvezi s predlogi sprememb je moja skupina nekoliko spremenila odstavek 29. Kadar se ne izvajajo pravi ukrepi, se težave pojavijo ne glede na sistem živinoreje, ki ga uporablja posamezna država članica. Pomembno je, da se stvari primerno opravljajo.

Strinjamo se z razvojem zakonodajnih ukrepov za nadzor domačih živali, vendar menimo, da je sredstva treba nameniti živalim na kmetiji.

Tudi ne nameravamo podpreti predloga spremembe 29 skupine PPE-DE, katerega cilj je ponoviti razpravo, ki tu ni primerna. Dejansko je bil Svet tisti, ki je pred štirimi leti preložil sklep o prevozu živali do leta 2011 v korist sporazumu o nekaterih zelo pomembnih zadevah. Prav tako je to sporno vprašanje, ki zahteva postopek presoje vplivov in trdno znanstveno podlago, zato poudarjam, da je predlog spremembe popolnoma v nasprotju s tem vprašanjem in moja skupina bo zagotovo glasovala proti.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Tudi sam se zahvaljujem poročevalcu za zanos, ki ga je vložil v svoje delo. Menim, da bomo z naraščajočo globalizacijo morali bolj upoštevati pojavljanje nalezljivih bolezni živali. Ljudje vedno več potujejo in s sabo nosijo izdelke, ki jih ne bi smeli, to pa lahko povzroči pojavljanje bolezni živali. Vsi poudarjajo, da potrebujemo boljši nadzor meja, ker je bolje preprečiti kot zdraviti. Kadar prispem na primer v Združene države Amerike ali Avstralijo vedno ugotovim, da je tamkajšnji nadzor meje veliko strožji kot v Evropi. Zakaj Evropska unija nima sistema, podobnega sistemu Združenih držav Amerike, v katerem mora vsaka oseba navesti, če ima pri sebi proizvode živalskega izvora. Le tako bomo lahko primerno izvajali nadzor.

Kaj se bo zgodilo v primeru pojavljanja nalezljivih bolezni živali? Menim, da smo zdaj že vsi prepričani, da masovni zakol, s katerim smo ukrepali v preteklosti, zdaj ni več sprejemljiv. Morali bomo začeti s cepljenjem, nato se bodo proizvodi iz cepljenih živali lahko prodajali na evropskem trgu in tudi izven njega. Prav to je težava. Nisem navdušen nad dejanji Komisije, ki poskuša prepričati supermarkete, organizacije potrošnikov in tako naprej, da so proizvodi iz cepljenih živali prav tako dobri kot tisti iz necepljenih živali. Proizvode iz živali, ki so bile cepljene proti bolezni norih krav, je še vedno treba označiti in s tem obvestiti potrošnike. To se zdi v celoti nepotrebno. Zato potrebujemo aktivno stališče Komisije.

Vsako leto do zdaj in ponovno letos smo navajeni na velik presežek v proračunu za kmetijstvo. Do zdaj smo vsa pojavljanja nalezljivih bolezni živali lahko krili iz proračuna za kmetijstvo. V prihodnje se lahko te razmere spremenijo. Nove države se razvijajo in presežek proračuna za kmetijstvo se postopno zmanjšuje. Tudi v takšnih razmerah bo treba poiskati sredstva za obravnavanje pojavljanja bolezni živali. V okviru evropske zakonodaje je to treba storiti. Zato menim, da moramo čim prej oblikovati shemo za evropsko zavarovanje živali, sredstva za zdravstveno varstvo živali za vsako državo ali na evropski ravni in tako naprej. V okviru proračuna za leto 2004 sem v zvezi s to zadevo izvedel poskusni projekt. Vsi načrti so pripravljeni in Komisija se mora čim prej lotiti dela ter ukrepati v zvezi s tem.

Moja zadnja točka je prevoz živali. Nisem eden od tistih, ki menijo, da „če žival prevažaš določeno število ur, potem je to dobro“. Dvourni prevoz je lahko bolj naporen od devet urnega. Pomembni so pogoji, v katerih se prevaža živali in Komisija mora obravnavati te pogoje in ne le dolžino časa.

  Alyn Smith, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tudi sama čestitam poročevalcu. Vesela sem, da sem to poročilo podprla v odboru in tudi zdaj sem vesela, da ga lahko podprem skupaj z mojo skupino. Prav tako se strinjam z izjavo gospe komisarke in veseli me njena nocojšnja prisotnost, ker imata na področju zdravja živali Komisija in Parlament veliko skupnih stališč. Veselim se dela z njo in z njenimi službami v prihodnjih mesecih, ko se bo ta dokument sprejel.

Zadovoljna sem, da je gospa komisarka poudarila pomembnost skupne strategije za zdravstveno varstvo živali v EU. Jasno je, da v globaliziranem svetu bolezen modrikastega jezika ne spoštuje meja ali naših politik ali razlik med državami v Evropski uniji ali zlasti zunanjih meja EU. Ptičja gripa in številne ostale bolezni lahko v globaliziranem svetu potujejo okrog planeta zelo hitro. Skupaj moramo ukrepati in jih obravnavati ter oblikovati strategijo za njihovo odpravo.

Naše živali izvažamo, in mogoče s tem tudi njihove zdravstvene težave, zato je jasno, da smo v teh razmerah skupaj. Veselim se predložitve akcijskega načrta za zdravstveno varstvo, za katerega je gospa komisarka povedala, da bo dokončan v nekaj tednih. Parlament želim opozoriti zlasti na odstavek 46 poročila Parlamenta, ki priznava, da EU predstavlja simbol najboljše prakse za svet v zvezi z dobrim počutjem živali in se nanaša zlasti na pogajanja v STO. Gospo komisarko pozivam, da govori z gospodom komisarjem Mendelsonom in zagotovi, da pogajanja v STO ne bodo omilila ali ogrozila standardov EU, zlasti v zvezi s podstandardnimi uvozi v Evropsko unijo. Glede vprašanja uvoza brazilske govedine smo imeli v odboru številne nezgode, zato nisem prepričana, ali je sistem deloval tako dobro, kot bi lahko. Upam, da se te razmere ne bodo ponovile pri vprašanju ameriške perutnine.

Izpostaviti želim dodatno vprašanje dobrega počutja živali, in sicer označevanje ovc. Podpiramo obsežen pritisk tega ukrepa, vendar na splošno menimo, da je Komisija usmerjena v napačno smer in ne ukrepa sorazmerno z dejanskimi potrebami za zagotovitev vseh zahtevkov. To je zlasti res v primeru Britanskega otočja, ker imajo Škotska, Anglija, Severna Irska in Wales že sistem, ki deluje precej dobro in učinkovito varuje evropske živali in njihovo dobro počutje. Hvaležna bi bila za mnenje gospe komisarke v zvezi s tem, vendar sicer široko podpiram to poročilo in njen trud.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, v imenu Skupine združenje za Evropo narodov želim v zvezi z novo strategijo za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo poudariti dve vprašanji, za kateri menim, da sta pomembni.

Prvič, predlogi v zvezi z zdravjem živali iz poročila gospoda Wojciechowskega si zaslužijo našo podporo. Vendar ob tem ne smemo pozabiti na posledično višje proizvodne stroške, ki pomenijo, da bodo evropski proizvajalci manj konkurenčni. Zato je za Evropsko unijo ključno, da zahteva od proizvajalcev izven Evrope, ki bi radi svoje izdelke prodajali na trgu Unije, da morajo upoštevati podobne zahteve. Evropska unija mora pri tem vztrajati v okviru STO in pri dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami.

Drugič, pri obravnavanju zdravja živali je skupna kmetijska politika ena od najbolj celostnih področij politike Evropske unije. Zato menim, da to mora biti prednostna naloga pri dodeljevanju sredstev iz proračuna Skupnosti. Čeprav se Evropska komisija strinja z večino določb, navedenih v poročilu, jih žal ne želi podpreti s sredstvi proračuna Unije. Menimo, da je ključno zagotoviti dodatne finančne vire, ki bodo zagotovili, da se predlogi iz poročila lahko financirajo iz proračuna Evropske unije.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Skoraj lahko izjavim: kako nenavadno, strategija za zdravstveno varstvo živali Komisije s poudarkom na preprečevanju. To je zares grozno, kakšno razočaranje, da je dobro počutje živali le stranski produkt strategije Komisije. Znana nizozemska pesem se začne z besedami, „žival je več kot kos mesa in oseba je več kot potrošnik“. Žal Komisija ne poje te pesmi. Še vedno živali obravnava kot proizvajalke mesa, usnja, jajc, mleka in gnoja. Še vedno prevladuje gospodarski vidik, zato menim, da je strategija preveč enostranska.

Na srečo, in za to se zahvaljujem gospodu poročevalcu, je to poročilo znatno boljše, in sicer enostavno zaradi tega, ker v nasprotju s predlogom Komisije dejansko vključuje nekatere točke, ki obravnavajo dobro počutje živali. Omenila bom dve, ki se mi zdita pomembni. Priznavanje, da intenzivna živinoreja resno poveča tveganje za pojavljanja bolezni živali in epidemije. Z velikim obsegom evropske bioindustrije vprašanje ni več, ali bo izbruhnila še ena bolezen živali, ampak kdaj. Pravilno je bilo omenjeno, da prevoz živali predstavlja znatno tveganje za širjenje bolezni živali. Zato se moramo čim bolj izogibati prevozu živali, treba ga je skrajšati in izboljšati, tudi zaradi velikega stresa, ki ga povzroči pri živalih. Poročilo ne obravnava dobrega počutja živali v taki meri, kot bi si želela, vendar je vsak napredek dobrodošel in zato ga bom z veseljem podprla.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, veseli me, da se vedno bolj priznava potreba po pravilnem ravnanju in skrbi za živali. Dobra živinoreja je nekaj, kar irske kmečke družine izvajajo kot pravilo in za to jim čestitam. Vendar poudarjam potrebo, da se pri živalih in proizvodih živalskega izvora, ki prihajajo v EU, upošteva podobne standarde za dobro počutje, kot jih zahteva EU. Ni pravično, da proizvodi živalskega izvora, ki so proizvedeni na najcenejši in najokrutnejši način, prihajajo v EU in tekmujejo z našimi proizvodi živalskega porekla, ki so proizvedeni v skladu s standardi, ki se jih tesno nadzira; taka vrsta konkurenčnosti ni le gospodarsko nepravična, ampak ogroža tudi naše živali in državljane postavlja v nevarnost širjenja bolezni.

Ukrep, o katerem smo razpravljali v tem parlamentu in ki je za irske kmete nerealističen, je določitev omejitev za prevoz živali. Medtem, ko je omejitev devetih ur med postanki primerna za prevoz po kopnem, je dejansko nemogoče to omejitev upoštevati pri pomorskem prevozu iz Irske, ki je otočna država. Odvisni smo od pomorskega prevoza živali in taka omejitev bi na koncu preprečila prevoz živali irskim rejcem konj ter kmetom. Zato predlagam, da se bolj osredotočimo na kakovost prevoza teh živali in ne na čas prevoza, tako ne bomo ovirali prevoza živali iz ter na Irsko.

Končno, medtem ko sem vesela uvedbe nove strategije za zdravstveno varstvo živali za EU, si želim več obravnavanja nakupov in ravnanja z domačimi živalmi. Menim, da mnoge od njih v naših državah trpijo. Lastniki domačih živali so večinoma amaterji in ne vedo, kako ravnati in vzdrževati svoje domače živali, kar pogosto vodi k povečanju mučenja živali, ki je pogosto nenamerno. Zato smo med natančnim obravnavanjem pravil za živali, ki prihajajo v EU in prevoza živali itd., zanemarili stisko domačih in potepuških živali, kar je vprašanje, ki ga ljudje v mojem volilnem okrožju pogosto omenjajo ter izpostavljajo splošen pojav zlorabe živali.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod predsednik, menim, da je poročevalec predložil zelo objektivno in zanimivo poročilo.

Opozoril bi rad na nekatere pomembne vidike. Prvo je tole. Gospa komisarka, sami ste ugotovili, da se ta politika v EU razvija že nekaj časa. To novim državam članicam povzroča posebne težave. V Bolgariji je na primer proizvodnja razdrobljena, imajo številne majhne kmetijske proizvajalce in majhne kmetije, ki delujejo v težkih pogojih. Ljudje niso dobro obveščeni, ne razumejo v celoti svojih pravic in obveznosti ter se ne zavedajo obstoječih priložnosti. V tem primeru je spet očitna vrsta diskriminacije novih držav članic, ki imajo obveznost in priložnost ujeti ostale države na področjih, ki se razvijajo že dolgo časa prek konstruktivnih prizadevanj v Evropski uniji.

Te primere je treba obravnavati s posebno strpnostjo, da se lahko jasno uporabi načine, o katerih razpravljamo, vzpostavi zakonodajo in zagotovi izvajanje zakonskih določb. Ljudi je treba s temi vprašanji seznaniti.

V tem smislu je vprašanje, ki ga poročevalec izpostavlja o kodifikaciji pravne podlage zelo pomembno, ker običajni državljani težko razumejo zapletene podzakonske akte. Kodificirane in konsolidirane različice uredb in pravilnikov jim morajo omogočiti jasno razumevanje njihovih obvez v zvezi s spoštovanjem živali.

Dodatno vprašanje, ki je bilo izpostavljeno, je financiranje. Zaradi težavnega gospodarskega položaja Bolgarije zelo dvomim, da bodo številni kmetje lahko uspešno izvajali uredbe, če ne bodo od Komisije prejeli znatne podpore.

Ne želim ponavljati izjav, ki so bile v tem parlamentu izrečene že velikokrat, zato mora Komisija te zadeve natančno obravnavati, ker menim, da z določanjem visokih standardov diskriminiramo naše kmete. Komisija mora resno obravnavati standarde, ki se bodo uvedli za uvoz.

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Wojciechowskemu za njegovo poročilo in pozdravljam gospo komisarko. Poleg tega čestitam gospe De Lange za njeno prizadevanje v vlogi poročevalke v senci. Vsi se jasno zavedamo, da potrebujemo odločno strategijo za zdravstveno varstvo živali in strategijo za dobro počutje živali, kar dejansko zahtevajo tudi evropski potrošniki. Vendar moramo paziti, da so tudi uvoženo meso in mesni izdelki, ki prihajajo iz izven Evropske unije, v skladu z našimi standardi.

V perutninski industriji bi na primer zelo radi videli znatno višji standard za dobro počutje. Zagotoviti je treba več prostora za našo perutnino, zlasti za pitovne piščance, pri proizvodnji pitovnih piščancev je treba bolj upoštevati dobro počutje živali, vendar moramo biti hkrati previdni, da ne uvažamo proizvodov z nižjimi standardi proizvodnje. Prav tako imamo v primeru perutninske industrije prepoved zabojnikov za perutnino in inkubatorjev, poleg tega uvozimo veliko jajčnih proizvodov v prahu ali tekoči obliki – skoraj 70 % jajčnih proizvodov je uvoženih v tej obliki. Tudi ti proizvodi so lahko živalskega izvora, pri čemer ni znano, ali je bila proizvodnja v skladu s standardi dobrega počutja živali, zato moramo biti glede te točke prav tako previdni. Prav tako se strinjam z mojim škotskim kolegom, da je pri mogoči uvedbi sledljivosti in razmišljanju o elektronskem sistemu treba zagotoviti, da sistem ustrezno deluje, da je cenovno učinkovit in ga kmetje lahko dejansko uvedejo brez velikih stroškov.

Medtem ko na splošno sprejemam to poročilo menim, da moramo biti pri napredovanju na področju standardov v Evropi previdni, prav tako je treba določiti standarde za uvoz.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, gospodu Wojciechowskemu čestitam za odlično poročilo. Velika težava je, da sistem za zdravstveno varstvo živali ne deluje pravilno v zvezi s tretjimi državami. V STO bi si morali prizadevati za zagotovitev usklajenosti tretjih držav z našimi standardi na področju zdravstvenega varstva živali in njihovega dobrega počutja. To je v interesu evropskih potrošnikov in proizvajalcev.

Potrošnike Evropske unije moramo varovati pred uvoženim blagom, ki je bilo proizvedeno po nižjih standardih. Medtem se proizvajalci v EU soočajo z višjimi stroški, kar jih postavlja v nepravičen konkurenčni položaj. Zato je zlasti pomembno, da Urad za prehrano in veterinarstvo Evropske komisije izvede v tretjih državah večji del svojih pregledov na kraju samem. Leta 2008 jih je izvedel le 30 %.

Varnost hrane je prednostno vprašanje. Tudi režim za varnost hrane v Evropski uniji se zdaj sooča s težavami, medtem ko so izzivi in tveganje za epidemije vedno večji. Na številnih območjih ni dovolj ustrezno usposobljenih veterinarjev, ki bi učinkovito in redno nadzirali upoštevanje pravil. Orodja, ki so jim na voljo so zastarela in pogosto še vedno temeljijo na sistemih iz 19. stoletja. V številnih državah članicah sta poslovno usposabljanje in izobraževanje nezadostna, nedavni škandali, kot je bil škandal „M.E.G.A. Trade“ v moji državi, Madžarski, prav tako kažejo, da se multinacionalk v zvezi z varnostjo hrane ne nadzoruje primerno.

Navedene pomanjkljivosti je treba odpraviti. Strinjam se s strateškimi zamislimi Komisije in podpiram poročilo v celoti. Hvala za vašo pozornost.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, poročevalcu čestitam za odlično poročilo. Zdravje živali je pomembno, ne le zato, ker je tesno povezano z ravnovesjem med človeškim zdravjem in biotsko raznovrstnostjo, ampak tudi zato, ker je zelo pomembno za kmetijstvo in gospodarstvo, pri čemer je treba omeniti tudi socialno in športno pomembnost živali, zato ne bi pretiravali, če bi trdili, da je zdravje živali sinonim za človeško zdravje in dobrobit. Ob upoštevanju tega ni presenetljivo, da je nova strategija za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013) zelo pomembna.

Menim, da je poročilo dobro zamišljeno in uravnoteženo ter bo predstavljalo dobro, vendar precej obsežno podlago, na kateri bomo zgradili naše prihodnje zakonodajne in nezakonodajne uredbe v zvezi s to pomembno zadevo. Ob tej priložnosti izpostavljam dve pomembni področji, na katerih mora Komisija nekoliko razjasniti stvari.

Poročilo močno podpira cepljenje kot bistveni ukrep za preprečevanje bolezni. Kolikor vem, je to v nasprotju s sedanjo prakso glede vsaj ene pomembne bolezni živali, tj. slinavke in parkljevke. V primeru bolezni slinavke in parkljevke je cepljenje v državah članicah EU kot preventivni ukrep prepovedano zaradi posledičnih težav pri razločevanju okuženih živali od cepljenih živali pri uporabi presejalnih testov za ugotovitev prisotnosti protiteles te bolezni. Ali Komisija namerava kmalu spremeniti svojo politiko cepljenja za slinavko in parkljevko?

Nadaljnje, kakšno je stališče Komisije v zvezi z dejstvom, da v večini tretjih držav cepljenje živali proti slinavki in parkljevki ni le dovoljeno, ampak ga celo spodbujajo? Ali se bo uvoz živali iz takih držav prepovedal, če se politika cepljenja v EU za slinavko in parkljevko ne spremeni?

Drugo področje je pomanjkanje potrebnega izvajanja primernih zdravstvenih pregledov v vedno večji mednarodni trgovini živih ptic, zlasti papig iz tretjih držav. To je področje, ki ga je treba urediti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Vsaka nova strategija za zdravstveno varstvo živali mora posebno pozornost namenjati preprečevanju bolezni, živalski krmi, nadzoru meja in prevozu živali. Vse preprečevanje, testiranje, cepljenje in ostali ukrepi, ki lahko pomagajo pri izogibanju novim pojavljanjem bolezni živali, so pomembni v smislu preprečevanja resne škode, ki smo jo že utrpeli zaradi BSE, slinavke in parkljevke, virusa bolezni modrikastega jezika in ostalih bolezni, ker sta pri tem ogrožena varnost hrane in tudi javno zdravje.

Zato je pomembno tudi, da se ta načela upošteva v zvezi z uvoženimi živalmi, kot je bilo danes že omenjeno. Upamo, da se bo nov akcijski načrt, ki ga je ravnokar naznanila Komisija kmalu začel izvajati, da bo izboljšal obstoječe mehanizme s širjenjem tehnične in človeške pomoči ter zagotovil finančno podporo in povečal načrtovana proračunska sredstva. To vprašanje je treba rešiti danes.

  Bastiaan Belder (IND/DEM). – (NL) „Bolje preprečiti kot zdraviti“ je geslo Evropske komisije. S tem se strinjam v celoti. Njena strategija si zato zasluži mojo podporo. Načeli „sodelovanja“ in „sporazumevanja“ sta mi všeč. Prav tako menim, da je dobro prizadevati si za poenostavitev in razjasnitev zakonodaje.

Zlasti želim omeniti cepljenje. Tega podpiram v celoti. Masovnim preventivnim smrtim zdravih živali se je treba čim bolj izogibati. Nizozemski kmetje so v preteklosti izkusili vpliv takih ukrepov. Poudarjam poziv v poročilu gospoda Wojciechowskega za sprejetje ukrepov za preprečitev vzpostavitve trgovinskih ovir v tem smislu. Negotovosti glede prodajnih zastopstev za naše proizvode iz cepljenih živali se je treba izogniti. Zato je zelo pomembno, da vlade jasno sporočijo, da so proizvodi neškodljivi. Končno dobra politika cepljenja obstane ali propade glede na pripravljenost živinorejcev, da se udeležijo programov cepljenja.

Zdravje živali in dobro počutje živali sta za evropske državljane upravičeno pomembni vprašanji. Zato pozivam, da se ti vprašanji uvrstita na agendo STO. Ne smemo dopustiti, da bodo dobro strategijo ogrozili uvozi iz držav, ki nimajo enakih zahtev za zdravje živali kot Evropska unija. To škoduje zaupanju potrošnikov in ima slabe posledice za podporo med živinorejci ter ostalimi neposredno vpletenimi stranmi. S temi pripombami se lahko strinjam s predlagano strategijo in se iskreno zahvaljujem poročevalcu za poročilo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe komisarki in gospodu poročevalcu za opravljeno delo. Glede vprašanja uvoza hrane iz tretjih držav, ki je bilo omenjeno v skoraj vsakemu prispevku moram omeniti, da obstaja med proizvajalci v EU pravo prepričanje, da se izogibamo vprašanju standardov za hrano, ki je proizvedena izven naših mej. Če nam naši kmetje in proizvajalci ne bodo zaupali, da podpiramo njihove interese, potem menim, da tudi ne bodo v celoti podprli ukrepov, ki smo jih sprejeli v Evropski uniji. To je najbolj ključna točka. O njej smo že razpravljali. Vprašanje proizvodnje jajc za baterijsko rejo: preselili jo bomo izven Evrope, razen če lahko pridružimo standarde k pogajanjem v STO, pri čemer do zdaj v zvezi s tem nismo dosegli naših ciljev.

Glede ostalih vprašanj, ki jih izpostavlja to poročilo vemo, da zdravje živali vpliva na človeško zdravje. 60 % okužb pri ljudeh izvira iz živali in številne nove bolezni izvirajo iz živali. Težko je predvidevati, vendar moramo obravnavati in sprejeti celostno strategijo za zdravstveno varstvo živali v celotni Evropski uniji.

Vprašanje biološke varnosti je zelo pomembno in kmete je treba vključiti v prizadevanja za preprečevanje bolezni. Navedla bom primer: v skladu z Bernsko konvencijo so jazbeci zavarovana vrsta, kako naj potem kmet varuje sebe in svojo čredo pred jazbeci s tuberkulozo ter kdo bo kril stroške, ko se bodo v zvezi s tem pojavile težave? Zaskrbljena sem glede premikanja od deljenja stroškov k prelaganju stroškov, če obravnavamo proračun, ki ga je treba razporediti. Zato moramo obravnavati ta posebna vprašanja: za bolezen modrikastega jezika, ptičjo gripo ter slinavko in parkljevko potrebujemo poostren mejni nadzor ter primerne programe cepljenj. Prav tako moramo te ukrepe resno preučiti, ker je težav vedno več.

Glede prevoza živali moramo naše ukrepe prilagoditi znanosti, – dobri znanosti – da ne povzročimo dodatnih težav. Ne smemo se odzvati na čustveni del te razprave, znanost moramo uporabiti za barometer. Ne strinjam se z dejstvom, da je večje slabše od manjšega ali da je manjše boljše od velikega; menim, da moramo poskrbeti za vse živali, pa naj bodo v skupinah po deset glav ali sto glav.

  Pilar Ayuso (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, nova strategija za zdravstveno varstvo živali Komisije si prizadeva za poenostavitev zakonodaje z uvedbo splošnega zakona, ki bo obravnaval vse bolezni.

Poenostavitev je vedno dobra, če le ne ogrozi učinkovitosti. Vendar, ker Komisija predlaga, da vsi vpleteni sektorji delijo veterinarske stroške in da se pregleda sistem sofinanciranja Skupnosti za veterinarske ukrepe v smislu hierarhije bolezni glede na njihovo resnost, se zdi, da je komisija bolj zaskrbljena glede varčevanja denarja iz proračuna Skupnosti in ne toliko glede vpeljave resničnih izboljšanj v smislu izkoreninjenja bolezni živali.

Komisija bi si morala prizadevati za izvajanje primernega mejnega nadzora in oblikovanje ustreznega zagotavljanja veterinarskih sredstev, ker je zdravje živali, kot so pokazali nedavni dogodki, realen problem, ki gospodarsko ogroža države in živinorejce.

V zvezi z dobrim počutjem živali med prevozom menim, da je najpomembnejše vprašanje opreme vozil in ne toliko časa potovanja. Pri tem predpisi Skupnosti že določajo številne zahteve, med drugim glede prezračevanja, temperature, največje dovoljene gostote in časa počitka, da se zagotovijo primerni pogoji prevoza ter se čim bolj zmanjša stres živali.

V vsakem primeru pa moramo glede vprašanja časa trajanja potovanja in pogojev upoštevati vse živali, ne le tiste, ki se peljejo v zakol, ter za vse upoštevati enake predpise.

Končno poudarjam, da se ne strinjam s kloniranjem živali za pridobivanje mesa. Kloniranje je praksa, ki morala biti zdaj omejena na raziskave in poskuse.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, sporočilo Komisije navaja, da „koncept zdravstvenega varstva živali ne zajema samo odsotnosti bolezni pri živalih, temveč tudi pomembno razmerje med zdravjem in dobrim počutjem živali.“ Kot poročevalka za zakonodajo o mejnih vrednostih ostankov veterinarskih zdravil v hrani bi rada poudarila, da je v tem posebnem odnosu primerna dostopnost odobrenih veterinarskih zdravil ključna, zlasti v okviru posebnega zakona o zdravstvenem varstvu živali, ki manj pomembnim živalskim vrstam zagotavlja veterinarska zdravila, pomembnejšim živalskim vrstam pa zagotavlja zdravila za redke bolezni. Komisija mora nujno obravnavati to vprašanje.

Razpoložljivost primernega obsega veterinarskih zdravil za zdravljenje različnih živalskih vrst v Evropski skupnosti v zadnjih dveh desetletjih predstavlja vedno večji izziv. Med tem obdobjem so si različne zainteresirane strani zelo prizadevale za obravnavanje vprašanja razpoložljivosti zdravil. Kljub prizadevanjem so se razmere slabšale. Pomanjkanje odobrenih zdravil resno ogroža zdravje in dobro počutje živali ter varnost potrošnikov. Prav tako pomeni velike težave za lastnike živali, kmete, veterinarje in vlade.

Te posledice vključujejo težave v zdravju in dobrem počutju živali, če se živali ne zdravi ali se jo zdravi z neodobrenim ali neprimernim izdelkom in posledice zoonoze za lastnike živali ter potrošnike, ki nastanejo zaradi nezdravljenja ali neprimernega zdravljenja živali. Poleg tega so tu še finančne in pravne posledice ter posledice za trgovino za različne vpletene zainteresirane strani, medtem ko lahko pomanjkanje zdravil negativno vpliva na podeželske skupnosti in na kmetijstvo na splošno.

Prav tako imajo sedanje težave v zvezi z razpoložljivostjo v EU posledice za zdravje in dobro počutje naših živali, varnost oskrbe s hrano Skupnosti in javno zdravje, pri čemer tudi ogrožajo zmožnost EU glede usklajevanja z lizbonsko strategijo in njene koristi od evropskega kmetijstva in ribogojstva.

Zato gospo komisarko pozivam, da se obveže k vključitvi nujnega pregleda direktive o veterinarskih zdravilih in obravnava vprašanje razpoložljivosti zdravil v okviru strategije za zdravstveno varstvo živali. Ne smemo čakati, da nove bolezni dosežejo kritične razmere; čim prej je treba spremeniti našo zakonodajo o veterinarskih zdravilih, ker bi posledice in stroški pojavljanja visokoodporne bolezni v EU znatno presegli stroške sedanjih ukrepov za razvoj in primerno razpoložljiva ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka Vassiliou, gospe in gospodje, poleg izvajanja lizbonske strategije je eden od naših ciljev seveda živeti dolga in zdrava življenja, kar vključuje zdravo prehrano. Zato potrebujemo zdrave živali, ki nam omogočajo potrebno podlago za dolgo in zdravo življenje.

Zato menim, da je zelo pomembno razmisliti o tem, kako lahko uvedemo nova načela za prehrambno industrijo, ki bodo zagotavljala varnost hrane, dajala prednost trajnostni proizvodnji in zagotavljala potrošnikom prijazne cene. Kot vemo ima Evropa velike koristi od mednarodne trgovine. Povprečna družina v Evropi zaradi mednarodne trgovine prihrani 5 000 EUR na leto. To korist moramo seveda upoštevati.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, predlagana strategija za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo vključuje dobro pripravljene načrte. To je dobro besedilo in omenjanje načela, da je bolje preprečiti kot zdraviti, je zelo primerno. Strategija izpostavlja številna pomembna vprašanja. Ta vključujejo zagotavljanje visoke ravni javnega zdravja in varnosti hrane ter spodbujanje zdravstvenega varstva živali s preprečevanjem ali zmanjševanjem pojavljanja bolezni živali. Ostala vprašanja, ki jih poročilo obravnava, so spodbujanje živinoreje in prakse za dobro počutje živali, ki zmanjšujejo tveganja, povezana z zdravjem živali in zmanjšujejo škodljive vplive na okolje. Poleg tega navaja tudi izboljšano gospodarsko rast, kohezijo in konkurenčnost z zagotavljanjem prostega pretoka blaga ter sorazmernega premikanja živali. Poročilo obravnava tudi prevoz živali, povečano tveganje za bolezni in vlogo cepiv kot temeljnih sredstev za preprečevanje bolezni, kar je bilo pravilno poudarjeno.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, na hitro bom izpostavil tri točke. Prvič, zaskrbljen sem zaradi oblikovanja zakonodajnega okvira za shemo deljenja stroškov v zvezi z velikimi boleznimi. Za tako dober namen bi bilo bolje in bolj pravično uporabiti določen del naših tradicionalno neporabljenih sredstev iz proračuna. Prav tako priznam, da sem zaskrbljen, da bi zakonodajni okvir državam članicam omogočil znatna pooblastila glede stopnje deljenja stroškov, ki bi jo zahtevale od lokalnih kmetov. Zaskrbljen sem, da bi na podlagi preteklih praks to pomenilo kaznovanje za kmete v Združenem kraljestvu.

Drugič, strinjam se s pozivom k pomoči za kmete pri kupovanju nove opreme za elektronsko identifikacijo in se veselim, da bo to omogočeno v okviru programa za razvoj podeželja. Tretjič, strinjam se s poudarjanjem poročila, da standarde EU ogrožajo uvozi iz tretjih držav. Gospa komisarka, v zvezi s tem sem bil najbolj zaskrbljen, ko sem bil priča nepremišljenemu prizadevanju gospoda komisarja Mandelsona za sporazum v okviru STO za vsako ceno, pri čemer je nezadostno upošteval prihodnost naše avtohtone kmetijsko-živilske industrije.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, v Evropski uniji si zelo prizadevamo za zagotavljanje primerne kakovosti za hrano. Naši standardi kakovosti so zelo visoki, in to je prav, ker gre za zdravje ljudi. Evropa ima visoko razvit sistem za nadzor kakovosti, ki predvsem obravnava stanje zdravja živali.

Rejci živali izven Unije pogosto ne dosegajo standardov za dobro počutje živali, ki so določeni za evropske kmete. Velik del uvožene hrane je proizveden v pogojih, v katerih se teh standardov ne upošteva. To vpliva na konkurenčnost, kar je pogosto v škodo evropskim kmetom. Strinjam se s poročevalcem, da bi morala biti strategija za zdravstveno varstvo živali bolj dolgoročna ter da bi bilo treba zagotoviti primerna sredstva.

  Androula Vassiliou , komisarka. − Gospod predsednik, vsem se zahvaljujem za zelo zanimive predloge in prispevke. V omejenem času, ki mi je na voljo, ne bom uspela odgovoriti vsem, vendar bi rada odgovorila na nekatera vprašanja.

Prvič, časovne omejitve. Ugotovili ste, da imamo časovne omejitve, vendar poudarjam, da je prvi predlog, ki bo začel veljati, tj. splošna zakonodaja o zdravju živali, predviden za leto 2010 in ne 2013, kot je bilo omenjeno.

Druga točka, ki ste jo omenili številni poslanci, je dobro počutje med prevozom. Kot sem se že sama zavezala, izvajamo oceno učinka, za katero upam, da bo pripravljena v nekaj mesecih in takrat, odvisno od rezultata te ocene učinka, se bomo odločili, kako nadaljevati v zvezi z dobrim počutjem živali med prevozom.

Zdaj bom govorila o proračunih. Ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta mora Komisija pripraviti natančen proračun za odhodke, povezane z različnimi akcijskimi programi. Tega ne moremo izvesti v okviru tega akcijskega načrta, ker mora biti usklajeno z ustreznimi proračunskimi zagotovili. Namen je med vmesnim pregledom proračuna za leto 2009 razmisliti o predlogih, pri čemer bo Komisija raziskala možnosti za razširitev sedanjih veterinarskih sredstev in uporabo ostalih ustreznih sredstev za financiranje ukrepov, ki bodo pozitivno vplivali na zdravje živali.

Cepljenje zdaj izvajajo in financirajo Unija in številne države članice, tako za bolezen modrikastega jezika kot za steklino, vendar poudarjam, gospod Matsakis, da v zvezi s slinavko in parkljevko ne podpiramo preventivnega cepljenja, čeprav ga bomo v nujnih primerih seveda izvajali.

Končno, v odgovor gospe Doyle, problem posebnega zakona o zdravstvenem varstvu živali, ki manj pomembnim živalskim vrstam zagotavlja veterinarska zdravila, pomembnejšim živalskim vrstam pa zagotavlja zdravila za redke bolezni, se obravnava v okviru akcijskega načrta za zdravje živali prek projekta tehnološke platforme, ki se izvaja v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave. Prisluhnila sem številnim zanimivim komentarjem vseh vas in v bližnji prihodnosti bomo imeli priložnost temeljiteje obravnavati te točke. Najlepša hvala za vašo podporo.

  Janusz Wojciechowski, poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, zahvaljujem se vsem, ki so prispevali v tej razpravi in sprejeli to poročilo. Zdaj bom govoril o dveh vprašanjih.

Prvega ste omenili v večini vaših govorov. Povezano je z zahtevo, da morajo tisti, ki izvažajo proizvode živalskega izvora na evropski trg upoštevati enake standarde in uvesti enake pogoje, kot so določeni za evropske proizvajalce. To je smiselno. Devet od osemdesetih odstavkov poročila obravnava to vprašanje. To je velik izziv, zato si moramo za rešitev tega vprašanja kar najbolj prizadevati. Današnja razprava je to potrdila. Unija mora prednostno obravnavati reševanje tega vprašanja v okviru STO. Strinjam se z vsem, kar sem danes slišal v Parlamentu. Ne smemo opravičevati dvojnih meril. To je nesprejemljivo.

Drugo vprašanje, ki ga želim izpostaviti, je bilo danes prav tako pogosto omenjeno. Obravnava prevoz in je zlasti pomembno, ker bomo jutri glasovali o predlogu spremembe gospe De Lange. Rad bi povedal, da kot poročevalec v celoti podpiram predlog spremembe gospe De Lange, ki zahteva omejitev prevoza živih živali v klavnice za zakol na devet ur. O tem vprašanju v Parlamentu že dolgo časa razpravljamo. Omejitev podpiram iz humanitarnih razlogov. Veliko pretresljivih poročil govori o tem, kaj se dogaja med take vrste prevozom. Pri tem je treba upoštevati tudi vidik financiranja. Končno mora nekdo plačati za ta dolga potovanja. Če se živali prevaža na dolgih razdaljah, na primer iz Poljske do Italije ali iz Litve do Italije, to plačajo seveda potrošniki. Ponavadi plačajo tudi kmetje, ker je za donosen prevoz živali te od kmetov treba kupiti po nizki ceni. Kmetje se zato ne smejo bati te omejitve, ker bo predelovalno industrijo zavezala k preselitvi bliže območjem, na katerih se živali dejansko vzrejajo. Menim, da bi bilo to tudi v njihovem interesu. Razpravljamo o vedno višjih cenah hrane. Ta potovanja so zelo draga in to je eden od dejavnikov, ki prispeva k višjim cenam hrane. Vse to zahteva zelo natančno obravnavanje.

Gospod predsednik, gospa komisarka, ponovno se zahvaljujem vam in vsem, ki so sodelovali pri razpravi o tem poročilu.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek.

Pisne izjave (člen 142)

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Strinjam se s pobudo Evropskega parlamenta za predložitev natančnega mnenja o strategiji za zdravstveno varstvo živali Komisije (2007–2013). Jasna pričakovanja so pomembna tako za človeško zdravje in tudi za zdravje živali.

Geslo strategije za zdravstveno varstvo živali je „bolje preprečiti kot zdraviti“, pri čemer je preventivno cepljenje najboljša oblika prispevanja k dobremu počutju živali. Zato odločno pozivamo, da se v prihodnosti zagotovijo zadostna zaloga preventivnega cepiva in primerni pregledi ob pojavljanju bolezni živali.

Za zagotovitev preprečevanja bolezni živali moramo zagotoviti, da raziskave, znanost in inovacije prejmejo podporo ter se objavijo nova odkritja.

Strategija za zdravstveno varstvo živali mora vključevati vse živali v EU. Zato potrebujemo skupni zakonodajni okvir, ki bo enostavnejši, jasnejši in preglednejši od obstoječe zakonodaje.

Končno, biološka varnost je pomemben element v okviru strategije za zdravstveno varstvo živali, potreba po biološki varnosti se začne na zunanjih mejah EU ter zadeva vse zainteresirane strani. Tveganje za širjenje patogenov prek uvoza živali v Evropsko unijo je treba zmanjšati. Uvozniki, izletniki in potrošniki se morajo vsi zavedati svojih odgovornosti v tem smislu. EU ima pomembno nalogo izvajanja potrebnih pregledov za zagotovitev, da se tveganje za zdravje živali in s tem za človeško zdravje ohrani na čim manjši ravni.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Zdravje živali in človeško zdravje sta tesno povezana zaradi možnosti prenosa določenih bolezni. Živali so živa čuteča bitja in njihovo varovanje in primerno ravnanje z njimi je eden od najresnejših izzivov, s katerimi se soočajo evropske države. Zdravje živali je pomembno vprašanje, ker epidemija bolezni živali lahko povzroči težave, zlasti na podeželskih območjih. Za rešitev različnih težav tega sektorja so potrebni usklajeni ukrepi na evropski in svetovni ravni.

Globalno segrevanje, povečano povpraševanje po hrani, mobilnost ljudi, trgovina in odpiranje meja vse prispeva k povečani grožnji za zdravje živali. Veterinarji imajo pri tem zelo pomembno vlogo. Postati morajo strokovnjaki in zagotavljati strokovne storitve, kot je načrtovanje zdravstvenega varstva za živali. Zagotavljanje biološke varnosti na kmetijah, cepljenje in znanstvene raziskave so nadaljnji ukrepi za poostritev standardov za dobro počutje živali. Dodatno pomembno vprašanje, ki ga je treba izpostaviti je vpliv podjetij, ki se ukvarjajo z zakolom živali, njihovim prevozom in tudi s proizvodnjo krme, ker taka podjetja neposredno vplivajo na zdravje in dostojno ravnanje z živalmi.

Oblikovati je treba novo strategijo in politiko, ki bosta temeljili na enotnem zakonodajnem okviru Evropske unije o zdravju živali ter vključevali standarde in smernice, ki jih določa Svetovna organizacija za zdravstveno varstvo živali. Ključno vlogo pri nadzoru in spodbujanju zdravja živali imajo kmetje, rejci in lastniki živali.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Hvala, gospod predsednik.

Današnja razprava je pomembna, ker obravnava ne le zdravje živali, ampak tudi, kar je najpomembnejše, človeško zdravje. To vprašanje postaja vedno bolj resno zaradi vedno večjega uvoza mesa iz tretjih držav. Ni skrivnost, da se splošni standardi za varstvo in krmljenje živali v teh državah znatno razlikujejo od standardov v Evropi.

Sodobni potrošnik ima pravico vedeti, ali so bile živali, ki jih zaužije, krmljene z gensko spremenjenimi rastlinami ali ne. Meso bi moralo biti glede tega jasno označeno.

Najboljši način za preprečevanje širjenja nevarnih bolezni je zagotoviti samozadostnost pri reji živali v Evropski uniji in omejiti velikost kmetij. Reja mora biti dejansko kmetijska dejavnost in ne industrijska dejavnost.

Gospodu Wojciechowskemu čestitam za poročilo.