Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 22. maj 2008 - Strasbourg

14.2. Pridržanje političnih nasprotnikov v Belorusiji (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o pridržanju političnih zapornikov v Belorusiji⁽¹⁾.

  Marcin Libicki, avtor. − (PL) Danes znova razpravljamo o kršitvah temeljnih človekovih pravic v Belorusiji. Kot je običajno pri takšnih zadevah, ugotavljamo, kaj počnejo diktatorji. Diktatorji se očitno vedno bojujejo z organizirano religijo, ker je to pogosto največji glas, ki ga ima prebivalstvo. Prav tako so vedno v boju s sindikati. Sindikati v Belorusiji so precej šibki, zato se lahko s tega vidika zdi Lukašenko precej pozitivna oseba, pri čemer se nima proti kom bojevati, ker tam sindikati še niso ustanovljeni. Poleg tega se diktatorji vedno borijo proti opoziciji, ki hoče demokracijo.

Vendar ne smemo zanemariti naslednjega: ne smemo pozabiti, da je Belorusija pomembna soseda Evropske unije na vzhodu, pri čemer jo moramo tako tudi obravnavati. Imamo neko težnjo po obravnavanju Rusije kot edine sosede na vzhodu in pozabljamo na dejstvo, da mora biti tudi Belorusija partnerica EU na vzhodu, ker je velika država, ki veliko obljublja.

  Věra Flasarová, avtorica. − (CS) Gospe in gospodje, Lukašenkov režim v Belorusiji si zasluži kritiko zaradi uporabe nasilnih metod, priprtja političnih nasprotnikov, uporabe avtoritativnih načinov vladanja, cenzure in izolacije države. Poleg tega zavrnitev vstopnih vizumov poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov preprečuje, da bi si položaj sami ogledali. Vse to je izpostavljeno v predlogu moje skupine. Vendar menim, da moramo svojo kritiko kršitev človekovih pravic ocenjevati po absolutnih merilih, namesto da sledimo politični lestvici, kdo na svetu zdaj igra prvo violino. To ni prav. Vrtimo se v krogu; ni nam uspelo storiti koraka naprej proti nepristranskosti za novo tisočletje. Rimljani so imeli vedno prav in njihovi letopisci so opisali kot napačno ravnanje, ko je bil napadeni nasprotnik dovolj pogumen, da se je branil.

Vendar naj se vrnem k Belorusiji. Lukašenkov režim je najprej in predvsem poskus nespoštovanja smeri, v katere se razvijajo evroatlantske pobude. Gospod Lukašenko se igra v svojem lastnem ozkem polju in ne upošteva dejstva, da se srednje velike države ne morejo tako obnašati, saj nadnacionalni kapital tega ne bo dopuščal. Če ne ubogaš, boš izoliran in mednarodna skupnost bo podpirala opozicijo v državi. Tako to poteka in tega se vsi zavedamo. Prej ko slej bodo gospod Lukašenko in njegovi privrženci drago plačali za takšno obnašanje. Belorusija je na območju, ki je strateško pomembno za Združene države in Nato. Sedanja vlada Združenih držav in vlade nekaterih drugih držav bi rade, da se Belorusija pridruži Natu skupaj z Ukrajino in Gruzijo ter s tem škoduje Rusiji.

Glede človekovih pravic v Belorusiji ne bi bili tako zelo zaskrbljeni, če prava težava dejansko ne bi bila Rusija. Vendar ostaja vprašljivo, ali poskusi oslabitve Rusije pomagajo svetovni varnosti. Bojim se, da bodo takšni poskusi sprostili moč, ki je ne bo mogel nihče nadzorovati. Rusija jo je zatirala več tisočletij.

  Jacek Protasiewicz, avtor. − (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, poslanci Evropskega parlamenta, ki jih skrbi vprašanje Belorusije in ki spremljajo položaj v Belorusiji, se srečujejo z nasprotujočimi si informacijami. Po eni strani obstaja javno in uradno izražena želja po ureditvi odnosov z Evropsko unijo. Odprtje predstavništva Evropske komisije v Minsku je izraz te želje.

Po drugi strani je istega meseca policija brutalno napadla demonstrante, ki so želeli proslaviti devetnajsto obletnico neodvisnosti države. Naslednji dan so organi oblasti nad neodvisne novinarje poslali posebne sile KGB. Mesec dni pozneje so bile aktivistom izrečene daljše zaporne kazni, vendar ti aktivisti niso opozicija, to so le ljudje, ki so si drznili demonstrirati za zaščito pravic državljanov in pravic malih podjetij, kot sta Andrej Kim ali Sergej Parsijukevič. Pred kratkim smo slišali tudi, da je bil priprt in denarno kaznovan Aleksander Milinkevič, ker se je srečal z beloruskimi državljani in z njimi razpravljal o javnih vprašanjih. Aleksander Kazulin, najpomembnejši politični zapornik, zapornik vesti v sodobni Evropi, je še vedno v zaporu.

Kot predsednik beloruske delegacije bi rad doživel dan, ko bomo lahko Evropskemu parlamentu predložili resolucijo, v kateri bo z zadovoljstvom izraženo, da so se v Belorusiji zgodile spremembe, zaradi katerih bo ta država postala del civilizirane Evropske skupnosti.

To se na žalost ne bo zgodilo danes. Brez kakršnih koli zagotovil temeljnih pravic do svobodnih in demokratičnih volitev, izražanja političnih mnenj, svobode tiska in vere ne obstaja možnost, da bi Evropska unija kdaj priznala beloruski režim kot državo, s katero je vredno sodelovati, ali kot državo, ki ji je vredno pomagati. Politike, ki jo izvaja Aleksander Lukašenko, ne bomo nikdar podprli. Vendar bomo podpirali neodvisne skupine državljanov iz Belorusije pri njihovih stikih z Evropsko unijo v upanju, da se bo položaj v državi nekega dne spet uredil.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospa predsednica, Belorusija je čudovita in pomembna država z velikim potencialom za napredek, zaradi katerega lahko njeni državljani živijo v blaginji. Na žalost so v tej državi pomembna pravila demokracije zdaj vprašljiva. To se dogaja predvsem zaradi nezmožnosti vladnih organov oblasti, da se sprijaznijo s potrebo po spoštovanju svobode izražanja in drugih načel demokracije. Takšno spoštovanje je nujna zahteva vsake vlade, ki ni diktatorska.

Poročila iz Belorusije o samovoljnih aretacijah članov civilne družbe in opozicijskih aktivistov, uporabi čezmerne sile proti mirnim demonstrantom in zatiranju neodvisnih novinarjev so dokazi praks, ki se morajo takoj končati. Belorusko vlado pozivamo k spametovanju, spremembi njene taktike ter izbiri poti svobode in demokracije namesto zatiranja in totalitarizma, ki lahko konflikt z lastnimi ljudmi in mednarodno skupnostjo le poslabšata.

  Milan Horáček, avtor. − (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, uporaba sile proti nevladnim organizacijam, opozicijskim aktivistom in neodvisnim novinarjem v Minsku in drugih beloruskih mestih konec marca predstavlja resno poslabšanje političnega položaja v državi, ki jo je že zajel avtoritativen in diktatorski režim.

Edina nemška politična ustanova, ki je smela delovati v Minsku, se je morala zapreti. V časopisnih uredništvih se dogajajo racije, da bi zastrašili kritične glasove v tisku. Svobodne volitve ter svoboda zbiranja in izražanja so zelo omejene. Opozicijske politike sistematično preganjajo in jim nalagajo daljše zaporne kazni. Organi oblasti zatirajo gibanja v civilni družbi na podlagi nepreglednih zakonov, ki jih vsiljujejo nevladnim organizacijam, na podlagi zakonodaje proti skrajnežem ali z uporabo sile na mirnih zborovanjih.

Tudi mi moramo ukrepati, da bi spodbujali kulturo političnega pluralizma v Belorusiji. Srečanje s strukturami demokracije, zlasti za mlade ljudi, je zelo pomembno za prihodnost države. Ponovno odprtje evropske humanistične univerze v Vilni, beloruske univerze v izgnanstvu, ki ponuja zatočišče študentom, ki so žrtve političnega preganjanja, je bila pametna poteza.

Naslednji korak mora biti enostavnejša pridobitev vizuma, k čemur je ta parlament že večkrat pozval. Ni prav, da EU še naprej omejuje pravico ljudi do prostega gibanja z zaračunavanjem 60 EUR za izdajo vizuma. To je skoraj tretjina mesečnega prihodka v Belorusiji, zato je to nedostopno za številne ljudi. Kar nam je uspelo z Ukrajino, Moldavijo in Rusijo, bi nam moralo tudi z Belorusijo.

(Ploskanje.)

  Eija-Riitta Korhola, v imenu skupine PPE-DE. – (FI) Gospa predsednica, Belorusija je edina evropska država, ki ima še vedno totalitarno upravo in v kateri je smrtna kazen še vedno dopustna. Predsednik Lukašenko še naprej budno spremlja civilno družbo in države ne želi izpustiti iz svojega tesnega prijema.

Kljub vsemu je beloruska vlada dejala, da si želi vzpostaviti tesnejše odnose z Evropsko unijo. Spet je čas, da Belorusiji jasno razložimo pogoje sodelovanja.

Kot navaja resolucija, so osnovni predpogoji za tesno sodelovanje v okviru evropske sosedske politike odprava smrtne kazni, svobodni mediji, svoboda govora in zbiranja, verska svoboda, spoštovanje demokratičnih vrednot in takojšnja izpustitev političnih zapornikov. Ta resolucija poziva k takojšnji izpustitvi priprtih članov opozicije ter je hkrati izkaz podpore in solidarnosti z vsemi tistimi, ki trpijo pod sedanjim beloruskim režimom.

Naslednji teden bodo v ta parlament prišli člani beloruske politične opozicije, da bi EU pozvali k podpori peticije, ki jo je Lukašenko zavrnil, o spremembi zakona, ki omejuje versko svobodo in je začel veljati leta 2002. Upam, da bosta ta resolucija in skupna razprava naslednji teden prepričala belorusko vlado, da je to v njenem lastnem interesu in interesu državljanov.

  Marianne Mikko, v imenu skupine PSE. – (ET) Kolegi, na dan človekovih pravic, 10. decembra, je začela na Poljskem delovati televizijska postaja Belsat, pri čemer je njen cilj Belorusom posredovati neodvisne informacije o dogajanju v Belorusiji, Evropi in drugod po svetu. Kanal, ki večinoma oddaja v beloruščini, zdaj doseže približno 10 % Belorusov prek satelita.

Postaja deluje pod stalnim pritiskom. Konec marca sta KGB in policija v Belorusiji izvedli racijo proti lokalnim poročevalcem postaje Belsat. Zasegli so njihova osnovna orodja, prenosne računalnike in pripomočke za oddajanje. Neodvisni poročevalci živijo v stalnem strahu pred zaslišanji in priprtjem. Položaj v Belorusiji, neposredni sosedi Evropske unije, je tako slab, kot je bil v času železne zavese. Kot predsednica moldavske delegacije in kot Estonka tukaj izjavljam, da državljani Belorusije, ki je tudi bila del Sovjetske zveze, danes potrebujejo neodvisne informacije tako, kot potrebujejo kisik. Belsat je odličen začetek, vendar dobra televizija ni poceni.

Novinarji beloruskega Belsata se borijo za demokracijo; marca so nas obiskali v Evropskem parlamentu in potrebujejo našo celovito podporo. Evropsko komisijo in vse države članice pozivam, da finančno in moralno podprejo Belsat. Ne smemo pozabiti, da je svobodni tisk temelj demokracije.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Pred nekaj meseci je gospod Lukašenko osvobodil vse politične zapornike z izjemo gospoda Kazulina, ki mu je bila ponujena možnost, da zapusti državo. To spominja na metode, ki so jih komunistični organi oblasti uporabljali proti opoziciji na Poljskem. Zato se je zdelo, da se položaj izboljšuje, vendar če oblast izpušča politične zapornike, pomeni to, da bodo zaprli druge nasprotnike režima, kot je dejal junak znane zgodbe Ilje Erenburga. Danes so zapori spet polni zapornikov, ki so tam zaradi političnih prepričanj, ki so jih izrazili na številnih demonstracijah.

Menim, da za to obstaja samo en pravi odgovor, in to je podaljšanje seznama oseb, ki jim je vstop v države Evropske unije prepovedan. Ta seznam že obstaja, vendar dejstvo, da sam gospod Lukašenko ne sme priti v Evropsko unijo, ni preveč prepričljivo. Seznam moramo znatno razširiti.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, spet se pogovarjamo o položaju v Belorusiji. Gospod Kazulin, tekmec gospoda Lukašenka za položaj predsednika Belorusije, je še vedno v zaporu, čeprav je bolan. Demonstranti, ki so želeli proslaviti devetnajsto obletnico kratke neodvisnosti Belorusije in so bili priprti 25. marca 2008, so še vedno v priporu. Proti opoziciji se uporablja nasilje in novinarjem se zasega njihova lastnina, pretepa se jih ter izganja.

Pred kratkim je gospod Lukašenko izrazil željo po ponovni kandidaturi za predsednika. Poleg tega je prvič poskušal izsiljevati Evropsko unijo tako, da nas je spomnil, da v Evropsko unijo skozi Belorusijo pride 50 % nafte, 50 % izdelkov iz nafte in 30 % plina. S tem namiguje na plinovod Jamal–Evropa in naftovod „Prijateljstvo“. Kljub temu in dejansko prav zaradi tega Evropska unija ne more prenehati z varovanjem človekovih pravic. Razvijajoči se civilni družbi v Belorusiji moramo zagotoviti podporo, ki bo vključevala materialno podporo in dostop do neodvisnih informacij.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospa predsednica, po sedemnajstih letih od razpada Sovjetske zveze in odcepitve svobodnih neodvisnih držav ostaja Belorusija zadnja diktatura v Srednji in Vzhodni Evropi. Zdi se, da je v tej državi spoštovanje človekovih pravic oddaljen pojem. Poneverba volilnih izidov, odprava politične opozicije, aretacije, pretepanja, omejitve svobode govora in tiska, omejitve zbiranja in predvsem množični nadzor prebivalstva z visoko razvitimi varnostnimi napravami so vsakdanjik, ki ga živijo državljani Belorusije.

Opozarjam tudi na poslabšan položaj številnih ljudi, ki živijo blizu meje, skupaj s tam živečimi predstavniki poljskih manjšin, ki so jim po pridružitvi Poljske k schengenskemu območju zelo oteženi stiki z družinami na Poljskem, zlasti zaradi visokih cen vizumov. Ta težavni položaj od evropskih držav zahteva odločne ukrepe. Razmisliti bi morali tudi o najboljših metodah za ustrezno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

  Urszula Gacek (PPE-DE). - Gospa predsednica, režim v Belorusiji kaže stalno nespoštovanje institucionalnih zagotovil, ki so bistvena za demokracijo. Omejuje svobodo oblikovanja političnih strank in pridruževanja tem strankam, svobodo izražanja, pravico do drugih virov informacij ter pravico do svobodnih in pravičnih volitev.

Priprtje političnih nasprotnikov v Belorusiji krši vse te temeljne svoboščine. Benjamin Disraeli, britanski politik iz 19. stoletja, je nekoč dejal: „Nobena vlada ne more biti dolgo časa trdna brez strašne opozicije.“ Medtem ko Lukašenko zatira vsako opozicijo, upajmo, da se bodo Disraelijeve besede izkazale za prerokbo beloruskemu režimu ter da bo zatiranje opozicije vzrok za zadnji padec režima.

(Ploskanje.)

  Józef Pinior (PSE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, tu v Evropskem parlamentu se kar naprej vračamo k vprašanju Belorusije, države, ki dejansko leži v središču Evrope, če gledamo geografsko, in meji na Evropsko unijo. To je izjemna država glede na evropske standarde; izjemna v tem smislu, da nima liberalne demokracije ali vladavine prava ter ima cenzuro. Današnja razprava poteka na obletnico praške pomladi leta 1968, obletnico trenutka, ko so ljudje v Evropi končno rekli „dovolj“ cenzuri in nadzoru tiska.

Danes sem svoj govor želel nameniti samo temu vprašanju v Belorusiji. Zgodil se je nenavaden hekerski napad na neodvisne spletne medije: na spletne strani Charter 97, Radio Liberty in Belarus Partisan. Kar je bilo pri tem tako nenavadno, je dejstvo, da se je hekerski napad začel dan pred demonstracijami opozicije, ki naj bi se zgodile na obletnico černobilske katastrofe.

Spletni mediji v Belorusiji so res edini neodvisni mediji, saj je večina drugih pod popolnim nadzorom beloruskega režima. Spletno stran Charter 97 obišče okrog 9 000 uporabnikov na dan, pri čemer ima v Belorusiji čez tri milijone družin povezavo z internetom, kar je več kot 30 % vsega prebivalstva. To kaže na dinamičnost in vitalnost družbe v Belorusiji.

Gospod komisar, Evropska unija mora resno razmisliti o ukrepih za pomoč običajnim ljudem v Belorusiji.

  Eugenijus Gentvilas (ALDE). – (LT) Ko je Aleksander Lukašenko začutil pritisk Vladimirja Putina glede plina, je izrazil svojo željo po tesnejših stikih z EU. Vendar lahko danes vidimo, da je šlo pri tem le za prazne besede, ki jim ni sledilo spoštovanje človekovih pravic, svobode tiska in drugih evropskih vrednot. Na neuradni dokument o tem, kaj lahko EU prinese Belorusiji, ni bilo odziva. Politične aretacije in nasilje se nadaljujejo.

EU bi morala takoj poslati strokovnjake za opazovanje priprav na jesenske parlamentarne volitve, da bi ugotovili, ali so volilni zakoni spremenjeni in ali ima opozicija možnost delovanja. Ne smemo se omejiti le na opazovanje volitev. To bi bila ogromna napaka. Dejansko moramo najprej zagotoviti, da bo diplomatom in poslancem EU dovoljen prost vstop v Belorusijo. Evropska komisija in države članice EU bi morale storiti vse, kar lahko, za doseganje tega.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospa predsednica, Belorusija nam je kot naša soseda zlasti blizu, zlasti tam živi veliko Poljakov. Za nas Poljake in tudi za prebivalce drugih sosednjih držav Belorusije je pomembno, da na območju prevladuje stabilen politični in gospodarski položaj, saj to zagotavlja temelje za razvoj in napredek kakovosti življenja naših prebivalcev. Spomniti se moramo tudi, da je bila Belorusija tako kot Poljska po drugi svetovni vojni pozabljena in predana sovjetski nadvladi ter ni mogla računati na kakršno koli pomoč od drugje. Vendar je tej državi uspelo doseči neodvisnost in danes se lahko pohvali z več kot osemodstotno rastjo BDP in celo 9,9-odstotno rastjo BDP v letih 2003–2006.

Predsedniku Lukašenku ne odrekamo pravice do izbire, v katero politično smer se bo razvijala njegova država. Vendar nas skrbi, da vse pogosteje slišimo za kršitve človekovih pravic v Belorusiji, kar pomeni kršitev demokracije. To zadeva ne le beloruske državljane, ampak tudi ostale, skupaj s Poljaki. Zato je ta resolucija smiselna in ima podporo skupine združenje za Evropo narodov.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, v Evropi smo se približali nekaterim nekdanjim državam Sovjetske zveze na naši vzhodni meji. Vendar se je Belorusija upirala vsem poskusom dialoga.

Ker v Belorusiji vlada diktatura, državljani, ki si želijo bolj odprtega in celo zahodno usmerjenega dialoga, ne morejo izkoristiti nobene zakonite poti, da bi se slišala njihova mnenja. Ko ljudje pozivajo k demokraciji in izpostavljajo zlorabe režima, jih odpeljejo v zapor.

Še naprej moramo beloruski režim rotiti, da državljane izpusti iz svojega železnega prijema. To lahko storimo tudi tako, da javnost opozarjamo na cilje, za katere se borijo politični, socialni in verski zaporniki. Ko se bo zgodovina ozirala v preteklost, bodo ti zaporniki postali junaki beloruske svobode, ko bo ta končno dosežena.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, mislim, da je to že deveto zasedanje, na katerem se ukvarjamo z Belorusijo, in tako bomo morali nadaljevati, dokler z nami v Evropskem parlamentu v Strasbourgu sedijo poslanci, ki jo predstavljajo.

Nujno potrebujemo tri ključne prednosti. Prvič, odločno pozivamo belorusko vlado, da končno izpusti politične zapornike, ne le političnih zapornikov, ki so že dalj časa v priporu, kot gospod Kazulin, ampak tudi številne nove zapornike, ki so bili zaprti zaradi uveljavljanja osnovnih temeljnih pravic, kot so svoboda opravljanja novinarskega poklica, svoboda izražanja ali pravica do udeleževanja demonstracij.

Drugič, pozivamo k spremembi zakona o veri in k popolni verski svobodi. Evropski kristjani so zatirani tu v osrčju Evrope in tega v Evropskem parlamentu ne dopuščamo. Zato se moramo temu upreti z vsemi močmi.

Tretjič, nujno moramo zagotoviti, da se Belorusija končno odpre nam, poslancem Evropskega parlamenta in evropskim državljanom, da se podre zid izolacije, s katerim je beloruski režim sistematično ogradil svoje ljudi, da bomo lahko tam prisotni in razpravljali o vprašanjih ter da lahko pomagamo pri spodbujanju neke vrste beloruske pomladi, ki bi se zgodila 40 let po praški pomladi.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospa predsednica, naše sporočilo gospodu Lukašenku in tudi mednarodni skupnosti je, da je Evropski parlament zaskrbljen in bo še naprej zaskrbljen zaradi položaja v Belorusiji, zadnji diktaturi v Evropi.

To se nanaša zlasti na aretacije miroljubnih državljanov iz političnih vzrokov. Iz Minska so pred kratkim sporočili, da si želijo izboljšanja odnosov z Evropsko unijo. Vendar postavljamo začetku kakršnega koli smiselnega dialoga zelo običajne predpogoje: izpustitev vseh političnih zapornikov, prenehanje samovoljnih aretacij, zagotavljanje svobode izražanja in neodvisnost sodnega sistema ter dopuščanje običajnega sodelovanja opozicije v političnem življenju.

Nazadnje bi se rad pridružil pozivu gospe Mikko o razširitvi politične in materialne podpore EU za delovanje neodvisne televizijske postaje Belsat. Ta televizijska postaja je pravi način za spreminjanje položaja v Belorusiji in ne nujno naša resolucija.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Dragi kolegi, zelo me žalosti, da se položaj glede demokracije, človekovih pravic in pravne države v Belorusiji ni izboljšal. Predrznost moči Aleksandra Lukašenka ne pozna meja. Izjava beloruske vlade o njenih namenih izboljšanja odnosov z Evropsko unijo popolnoma podcenjuje svet demokracije.

Menim, da bo simbolni datum 25. marec 2008, ko je gospod Lukašenko poslal policijo nad miroljubne državljane Belorusije, pomenil konec totalitarnega režima v Belorusiji podobno kot zgodovinska manifestacija s svečami 25. marca 1988 na Slovaškem. Rada bi izrazila solidarnost z združeno demokratsko opozicijo v Belorusiji in vsemi državljani Belorusije.

Svet in Komisijo pozivam, da pregleda možnosti znižanja taks za schengenski vizum za državljane Belorusije. To je edini način za preprečitev še večje osamitve državljanov Belorusije.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, za doseganje demokratizacije in gospodarskega preoblikovanja morajo organi oblasti v Belorusiji začeti dialog z vsemi političnimi silami, tudi z opozicijo, in organizirati svobodne volitve. Države Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi Poljska, so lahko zgled.

Da bi spremenili zavest ljudi v Belorusiji in jim pokazali načela demokracije ter prostega trga, je ključno poenostaviti in okrepiti stike med belorusko družbo in državami EU. To zahteva znatno poenostavljenje in liberalizacijo postopka za pridobitev vizuma, skupaj z zmanjšanjem takse za vizume za državljane Belorusije.

Države Evropske unije bi morale svoje univerze in druge visokošolske ustanove odpreti za študente iz Belorusije ter jim zagotoviti štipendije iz skladov EU, nacionalnih in zasebnih skladov. EU bi se morala odpreti Belorusiji, čeprav sedanji organi oblasti tega ne želijo.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, rad bi dodal eno točko tej zaskrbljenosti v zvezi s političnim in gospodarskim položajem. Ker komisar Michel razume pomembnost izobrazbe v Evropi in zunaj njenih meja ter ker se sam ukvarjam s študenti iz Belorusije, saj se jih veliko izobražuje na katoliški univerzi v Lublinu, bi rad povedal naslednje: gospod komisar, predlagam povečanje, kolikor je le mogoče, finančne in druge pomoči za ta namen, saj bo vlaganje v izobrazbo beloruskih študentov pomagalo Belorusiji ter se bo izkazalo za dobro naložbo za Evropo.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, Belorusija leta 2008 je črni madež na vesti vseh nas. Sramotno je, da na začetku 21. stoletja v Evropi obstaja totalitarna država. Na četrtkovih zasedanjih v Strasbourgu razpravljamo o kršitvah človekovih pravic po svetu. Vendar je Belorusija najbližja soseda Evropske unije.

Zdi se mi, da so do leta 1989 zahodne demokracije storile vse, kar so lahko, da so osvobodile številne zatirane države izpod sovjetske okupacije. V Belorusiji se do danes ni nič spremenilo. Zdi se mi, da čeprav ni ostalo več veliko držav, ampak samo ena, naredimo manj. Zagotovo ne naredimo dovolj. Jasno je, da ne moremo imeti neposrednega političnega in gospodarskega vpliva na dogajanje v Belorusiji, vendar lahko vplivamo na to, ali se bodo tam oddajale neodvisne informacije, ki bodo spodbudile ljudi v Belorusiji k boju za neodvisnost.

  Louis Michel , komisar. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzpodbuden trenutek v Belorusiji, ki se je zgodil ob izpustitvi petih od šestih političnih zapornikov, se je, kot kaže, zaustavil. Na žalost so to vzpodbudno ozračje uničili obnovljeni pritiski na civilno družbo ter številne stroge in nesorazmerne kazni. Še naprej obsojamo politične aretacije in način ravnanja s civilno družbo in neodvisnimi mediji.

Hkrati moramo zagotoviti, da se Belorusija zaveda resnosti izjav o predlaganem partnerstvu, ki je pogojeno z doseženim napredkom glede spoštovanja demokracije, človekovih pravic in pravne države. Vendar mora Belorusija za doseganje takšnega napredka uvesti ukrepe, ki so za nas temeljni. Ti ukrepi vključujejo izpustitev vseh političnih zapornikov, tudi Aleksandra Kazulina.

Vključujejo tudi izvedbo parlamentarnih volitev, razpisanih za september, ki morajo biti v skladu z demokratičnimi načeli. Glede tega pozivamo, da se mednarodnim opazovalcem misije OVSE/ODIHR zagotovi neoviran dostop. Beloruski organi oblasti so nas obvestili o svoji nameri dopustitve opazovalcev volitev za kratko in dolgo obdobje; gotovo jih bomo držali za besedo. Prisotnost opazovalcev iz Evropskega parlamenta bi bil dodaten vir dragocenega strokovnega znanja in izkušenj. Ključno je tudi, da pri teh volitvah pravično sodelujejo tudi opozicijske stranke. Upoštevali bomo vsak predlog Parlamenta v zvezi s tem.

Vendar bi bil nesporen dokaz o doseženem napredku prisotnost opozicije v beloruskem parlamentu, vendar zdaj ni tako. V tem primeru bi bila Evropska unija pripravljena, da se odzove pozitivno, kot je potrdila komaj prejšnji mesec v izjavi glede sankcij in napredka, ki bi nas vzpodbudil k popuščanju pri teh sankcijah.

Zdaj bom obravnaval vprašanje, ki nas zelo zadeva: vprašanje stikov s prebivalci Belorusije. Naj bo položaj v Belorusiji še takšnega obžalovanja vreden, moramo svoje stike razširiti. Omejitve stikov z beloruskimi oblastmi na ministrski ravni se seveda še naprej ohranjajo. Kljub temu menim, da je treba razlikovati med političnimi in tehničnimi ravnmi. V skladu s tem Komisija izvaja srečanja, na katerih se s strokovnjaki iz beloruske vlade razpravlja o vprašanjih, kot so energija, promet in okolje. Ti stiki so sredstvo prenosa številnih sporočil glede vprašanj, ki nas zelo zadevajo.

Dejstvo, da imamo zdaj delegacijo v Minsku, nam bo tudi pomagalo pri ustvarjanju tesnejših stikov z belorusko vlado in civilno družbo, lokalnimi nevladnimi organizacijami, neodvisnimi mediji in študenti, pri čemer moramo vsem naštetim pomagati, kot ste upravičeno izpostavili v svojem poročilu in kot so povedali številni govorniki. Poleg tega zagotavljamo finančno pomoč evropski humanistični univerzi, ki je zdaj v izgnanstvu v Vilni in bo tam še naprej delovala, dokler se ne bo mogla vrniti v Belorusijo.

Nazadnje bi rad omenil temo, ki se vedno znova pojavlja: vizumi. Vsi se zavedamo, da zdaj ne moremo začeti pogajanj z Belorusijo o manj strogih omejitvah za pridobitev vizuma. Tako je določil Svet. Vendar nam to dejstvo ne preprečuje, da ne bi koristno uporabili pooblastil, ki jih države članice imajo v okviru schengenskih pravil kot del posebnih pravic.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

Pisna izjava (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Hvala, gospa predsednica. Na žalost smo že večkrat razpravljali o nekritičnih aretacijah vseh, ki nasprotujejo sistemu. V tem parlamentu se je že prevečkrat razpravljalo o Belorusiji: preveč je besed in premalo pomembnih dejanj.

Zavedati se moramo dejstva, da je Lukašenkov režim odkrito sovražen do Evropske unije ter da naše zahteve glede človekovih pravic in demokratizacije v Belorusiji naletijo na gluha ušesa. Krepimo stike s civilno družbo in notranjimi gibanji v iskanju spremembe. Nagrada Saharova je prvi konkreten dokaz tega.

Vendar je pri tem potreben dodaten napredek. Pred kratkim sem bil v Belorusiji in opazil, da se med državljani širi ozaveščanje o koristnosti sprememb, ki bodo zagotavljale svobodo, pravico, enakost in demokracijo. Komisijo pozivam, naj posebno pozornost posveti Belorusiji, državi, ki ima strateški položaj za zagotavljanje miru in varnosti celotne evropske celine.

(1) Glej zapisnik.