Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0241/2008

Razprave :

PV 22/05/2008 - 14.3
CRE 22/05/2008 - 14.3

Glasovanja :

PV 22/05/2008 - 16.3

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 22. maj 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14.3. Naraščajoča napetost v Burundiju (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednica. Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o naraščajoči napetosti v Burundiju(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Hutchinson , avtor.(FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej nismo želeli, da bi Parlament zdaj obravnaval položaj v Burundiju, saj se, kot veste, burundijski organi oblasti zdaj pogajajo s FNL, narodnoosvobodilnimi silami; dosegli so kritično točko, ki končno kaže možnosti pozitivnega razpleta in ki bi morala, tako upamo, voditi k praktični izvedbi sporazumov, ki so bili doseženi v Dar es Salaamu ter si prizadevajo za končanje vojskovanja, nasilja in nevarnosti, ki vladajo v državi. Kot vemo zdaj, lahko zamah s krili metulja v Strasbourgu včasih povzroči orkan več tisoč kilometrov stran.

Po drugi strani si ne moremo predstavljati, da ne bi govorili o položaju te male države, ki je bila oropana lastnega razvoja, odvzeti so ji bili njeni bogati naravni viri, privlačni za vlagatelje. Zato smo v dogovoru z drugimi političnimi skupinami želeli to resolucijo razumeti kot poziv k pozitivnim ukrepom glede te pridružene države, ki se nahaja v nemirni regiji Velikih jezer. Želeli smo ponovno izraziti odločenost EU, zlasti odločenost Parlamenta in vas, gospod komisar, da poišče nove rešitve za razvojno pomoč, rešitve, ki so učinkovitejše v državah, oslabljenih zaradi kriznih razmer, v tem primeru državljanske vojne, v državah, v katerih bi se na vprašanja, kot so proces demokratične obnove, ponovna vzpostavitev javnih služb in politike o temeljnih zadevah, kot sta zdravstvo in šolstvo, učinkoviteje in hitreje odzivali ter jih podpirali. Hoteli smo, da je ta resolucija sestavni del akcijskega načrta, ki ga mora za Burundi razviti Nizozemska. Burundi je bil izbran, in tega smo veseli, kot ena od treh pilotnih držav za ta novi pristop. Zato smo jasno izrazili svoje želje. Želimo, da Burundi postane model razvoja, in da bi to dosegli, želimo organom oblasti v tej mali državi zagotoviti finančna sredstva in podporo, ki ju potrebujejo za civilno, politično in gospodarsko preoblikovanje.

Parlament bo budno spremljal razvoj, vendar želi burundijske poslance iz vseh političnih skupin pozvati k nujnemu iskanju načinov in sredstev za ponovno oživitev dejavnosti njihovih institucij, potem ko jim je bilo nekaj mesecev preprečeno opravljanje njihovega dela, z namenom razpravljanja in glasovanja ter tudi dopuščanja burundijski vladi, da izvaja projekte, katerih cilj je preoblikovanje, kot je na primer dolgo pričakovana reforma sodnega in zdravstvenega sistema, ki med drugimi področji zahtevata nujno posredovanje.

Nazadnje bi radi izpostavili, da Burundi, ena od najrevnejših držav na svetu, prejme sorazmerno najmanj razvojne pomoči na prebivalca. To se ne sme nadaljevati. Zahtevamo, da se hitro sprostijo dodatni finančni viri za financiranje prednostnih razvojnih programov in zlasti obnove uničene infrastrukture. Poleg EU je v Burundiju, državi, v kateri je treba še vse narediti, zastopanih le pet držav članic. Upamo, da bodo te države učinkovito uskladile svoja prizadevanja pred kakršnim koli odločanjem v evropskih prestolnicah in da bodo delegacije na burundijskih tleh, ki jim je bilo zaupano izvajanje razvojnih politik, še naprej delovale skupaj ter da se bo povečalo število njihovih uslužbencev.

Na koncu bi rad poudaril odstavek v naši resoluciji, ki se nanaša na vzdrževanje in mogoče povečanje zelo potrebne humanitarne pomoči. Prav tako pozivam, da dogovori o umiku te pomoči potekajo ob upoštevanju krepitve razvojnih politik, katerih izvajanje je bolj zapleteno. V zvezi s tem smo želeli izpostaviti ustrezno priznavanje vidnosti ukrepov, ki jih burundijski organi oblasti izvajajo lokalno s podporo iz Evropske unije in držav članic. Poleg reševanja konfliktov s FNL in ponovne vzpostavitve večje varnosti morajo Burundijci čim prej videti izboljšave v razvoju njihove države, ki bi se kazal tudi v njihovem težavnem vsakdanjiku.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, avtor. – (ES) Gospa predsednica, ponovno nasilje v Burundiju predstavlja korak nazaj v že tako nestabilnem procesu.

Številne smrti in več tisoč razseljenih ljudi kažejo, da prizadevanja za doseganje miru vsaj za zdaj očitno ne zadostujejo. Za tak položaj mora biti odgovornih več strani.

Obžalovanja vredno je, da so FNL ponovno uporabile orožje, vendar moramo povedati, da je bilo veliko omemb kršitev človekovih pravic, ki so jih storile burundijske oborožene sile in policija.

Jasno je tudi, da lahko ima nestabilnost v Burundiju pomembne in resne posledice v regiji, zlasti v Demokratični republiki Kongo in Ruandi.

Strinjam se, da je v Burundiju več stabilnosti, odkar velja nova ustava, ki so ji sledile splošne volitve. Vendar to tudi okrepi potrebo po ustanovitvi komisije za mir in spravo kot ukrepa za graditev zaupanja. Evropska unija mora tako pobudo podpreti finančno in logistično.

V tem okviru menim, da si ta resolucija zasluži posebno obravnavo, zlasti ob upoštevanju dejstva, kot je bilo rečeno, da je Evropska unija izbrala Burundi za pilotno državo za izvajanje prednostnega akcijskega načrta, namenjenega povečanju hitrosti in učinkovitosti pomoči. Zasluži si posebno obravnavo ne le Evropske komisije, ampak tudi in zlasti držav članic, zlasti dva predloga te resolucije.

Prvi je predlog o povečanju finančnih sredstev, ki jih Evropska unija namenja Burundiju, zlasti ob vmesnem pregledu desetega evropskega razvojnega sklada.

Drugi predlog je, da se v okviru nujno potrebnega akcijskega načrta pomoč prednostno nameni programom za boljše ravnanje in demokratično upravljanje države; zdravstveni politiki z oblikovanjem zdravstvenih centrov in nujno obnovo bolnišničnega omrežja; sklepu burundijske vlade, da zagotovi brezplačno osnovno šolstvo; in stalnim prizadevanjem za obnovo državne infrastrukture.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, avtor. (NL) Gospa predsednica, tako kot Sudan, o katerem smo razpravljali to popoldne, je Burundi etnično razdeljena država z dolgoletnimi nesoglasji med različnimi skupinami prebivalstva.

Težave, ki izhajajo iz teh nesoglasij, je veliko teže razrešiti v Burundiju kot v drugih afriških državah. Težko je zarisati geografske meje med območji, ki so navadno ozemlje različnih etničnih skupin. Položaj je bolj podoben kastnemu sistemu, ki je včasih obstajal v Indiji. Še pred nemško in belgijsko kolonizacijo so bili v Burundiju in Ruandi večinsko prebivalstvo predstavniki plemena Hutu in manjšinsko predstavniki plemena Tutsi. Predstavniki plemena Tutsi, ki so prepoznavno drugačnega videza kot predstavniki plemena Hutu, so bili vladarji. Predstavniki plemena Hutu so bili pod njihovim nadzorom.

V dobi evropske kolonizacije so poskušali spremeniti ta položaj, vendar ne z namenom enakosti in enakih pravic za predstavnike plemena Hutu. Hkrati je bil glavni cilj, da se spodbuja medsebojno nesoglasje etničnih skupin in se tako krepi nizozemska ali belgijska oblast. Tudi po neodvisnosti se ni našla trajna rešitev starih težav. Burundija ni prizadela obsežna kampanja hutujske večine v njeni severni sosedi Ruandi, ki je poskušala izbrisati odvečno manjšino Tutsi. Vendar se je to morda zgodilo zaradi dejstva, da je emancipacija med Hutuji manj razširjena.

Ko v resoluciji govorimo o 14 letih državljanske vojne, mirovnih pogajanjih, opozicijskem gibanju FNL, razoroževanju upornikov in ponovnih spopadih, ki so izbruhnili 17. aprila, se moramo zavedati ozadja in nerešenih težav. Glavni namen resolucije je prekinitev nasilja in doseganje sporazuma. S tem se strinjam, vendar prav v tej točki ne vidim veliko razlogov za optimizem. Resolucija poziva tudi k evropski podpori demokratične vlade, šolstva in zdravstva. K temu lahko prispevamo sami.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek, avtor. − (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, veseli smo zaradi novice o ponovnem začetku pogajanj in mirovnih pogovorov med narodnoosvobodilnimi silami in vlado v Burundiju. To ni prvi poskus upornikov in vlade za doseganje sporazuma. Upamo, da se bo s sporazumom krvavi konflikt končal.

Ta konflikt ni prinesel le nedolžnih žrtev, ampak ima predvsem destabilizacijski učinek na občutljivo ravnotežje ter povečuje napetost v državi, ki je že doživela pozitivne rezultate po mirovnem sporazumu leta 2003. Po številnih letih konflikta v Burundiju se poskuša država ponovno postaviti na noge in se vrniti na mednarodno prizorišče ter je pri tem nekaj že dosegla.

Še bolj protislovno je dejstvo, da sedanje težave v Burundiju ne izhajajo iz plemenskega konflikta med Hutuji in Tutsiji, ampak jih povzroča zelo radikalno krilo FNL iz predstavnikov plemena Hutu, ki niso sprejeli mirovnega sporazuma in se še vedno poskušajo boriti proti koalicijski vladi, ki jo sestavljajo tudi Hutuji. Mednarodna skupnost bi morala podpreti mirovni sporazum in prispevati h koncu konflikta.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki, avtor. − (PL) Spet razpravljamo o zločinih v številnih državah po svetu in še naprej bomo razpravljali o tem, dokler Evropska unija ne sprejme skupne zunanje politike. Ob tem je skupna zunanja politika lahko učinkovita le, če ima Evropska unija vojaško silo. Lizbonska pogodba, ki določa nekakšno zunanje ministrstvo, ne bo rešila težave, saj ne določa vojaške sile.

Predsednik Lech Kaczyński je nekoč rekel, da bi morala Evropska unija imeti lastno vojsko. Predsednik Sarkozy je tudi govoril o tem. Menim, da bi moralo biti to vprašanje uvrščeno na dnevni red javne razprave v Evropski uniji. Morali bi obstajati konkretni predlogi za politične rešitve in posledično pravne rešitve. Brez vojaške sile ne moremo imeti zunanje politike. Če sta nam celovitost in moč EU pomembni, potem mora imeti Evropska unija lastno vojsko, da bo lahko posredovala v razmerah, kot so v Burundiju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis, avtor. Gospa predsednica, Burundi je v negotovem stanju že veliko let. Prizori barbarstva, ki so se zgodili v 90. letih med pripadniki plemena Hutu in Tutsi, bodo za vedno ostali globoko v našem spominu in vedno vznemirjali našo vest. Številni poskusi mednarodne skupnosti in tudi regionalnih akterjev še niso prinesli zelo zaželenega trajnega miru in stabilnosti na območju, čeprav moramo priznati, da je bilo doseženega veliko napredka.

Nedavni vojaški spopadi med silami za nacionalno obrambo in narodnoosvobodilnimi silami so zahtevali nedolžna življenja ter so zelo moteči. Obe strani se morata zavedati, da morata medsebojne razlike usklajevati za pogajalsko mizo in ne na bojnem polju. Obe strani se morata zavedati, da bo nasilje sprožilo le še več nasilja. Uporniška skupina se mora odreči nasilju in odložiti orožje, vendar mora hkrati burundijska vlada prenehati z nekaznovanjem in ščitenjem zločincev, ki so del varnostnih sil in izvajajo mučenja ter nezakonite pripore.

Upajmo, da bo končno prevladal zdrav razum ter da bo glavnim vpletenim stranem v tem brutalnem notranjem boju v Burundiju uspelo mirno uskladiti medsebojne razlike v korist varnosti in dobrobit ljudi v njihovi državi.

 
  
MPphoto
 
 

  John Bowis, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, v mislih vidim čudovito državo. Vidim ljudi, ki se poskušajo rešiti iz razmer, ki so jih povzročila grozodejstva državljanske vojne. Vidim spomine na nasilje. Vidim revne ljudi, ki se spopadajo s težavami. Vidim ponoči zaprto Bujumburo, ko se nekdo poskuša vrniti pred policijsko uro zaradi nasilja. Vidim zdravstvene težave, malarijo, dihalne in higienske težave. Vidim begunske tabore, ljudi, ki se vračajo, ne da bi vedeli, kje so stali njihovi domovi, ljudi, ki se vračajo iz Tanzanije, in ljudi, ki čez prihajajo iz Kivuja v Kongu.

In zdaj dejansko spet vidimo nasilje, FNL, ki krši sporazume. Spet vidimo mučenje in grobo ravnanje. Burundi potrebuje našo pomoč. Potrebuje tudi samoomejevanje, če ne želi spet zdrsniti v nestrpnost in nečlovečnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, obžalujemo nedavne spore med silami za nacionalno obrambo in narodnoosvobodilnimi silami v Burundiju. Obe strani pozivamo k spoštovanju prekinitve ognja, ki je bila podpisana 7. septembra lani, in zlasti od voditelja FNL Agathona Rwase zahtevamo, da se celostno vključi v mirovni proces. Komisijo pozivamo k zagotavljanju sredstev za pospešitev ponovne vključitve sil FNL v družbo, k zagotavljanju pomoči beguncem in zlasti k demobilizaciji otrok vojakov v tej državi.

Od burundijske vlade moramo zahtevati spoštovanje pravne države, prekinitev prakse nekaznovanja in zagotovitev, da se krivce čim prej privede pred sodišče. To pričakujemo od Komisije in vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospa predsednica, kot smo slišali, so posledice 14-letne vojne v Burundiju zelo veliko beguncev v državi, pomanjkanje hrane in grozovito nasilje, ki ga povzročajo celo tisti, ki bi morali ljudi ščititi.

Čeprav so nedavni spopadi ponovno ogrozili doseganje skladnosti in sprožili dvome o tem, ali je med obema stranema še dovolj zaupanja in politične volje za mirovne pogovore, so bili storjeni tudi pomembni koraki v pravo smer. Po dolgih in težkih pogajanjih med številnimi stranmi so uporniške sile privolile, da bodo v začetku maja izpustile znatno število otrok vojakov.

Burundi pri svoji humanitarni krizi nujno potrebuje pomoč držav članic EU, k čemur pozivamo v resoluciji, zato spodbujam vse, da jo podprejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospa predsednica, povečana napetost v Burundiju, državljanska vojna med etničnimi skupinami in tamkajšnje nasilje se morajo takoj končati. Več sto mrtvih in ranjenih je cena, ki jo morajo za ta konflikt plačati neoboroženi civilisti. Spoštovanje prekinitve ognja je ključno, vpletenost mirovnikov je nujna. Finančna podpora, ki jo mora Evropska unija zagotoviti Burundiju, se mora skrbno spremljati in nameniti prvotno za humanitarne namene, zlasti za zdravstvo, varnost in šolanje otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel , komisar. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje. Prvič, Evropska unija je pozvala k ponovni vzpostavitvi dialoga med stranema kot edinega načina za doseganje napredka na poti k miru in spravi, ki sta temeljno pričakovanje Burundijcev. Evropska komisija je zato zadovoljna, da se je 16. maja 2008 delegacija stranke Palipehutu-FNL, to je oboroženo krilo narodnoosvobodilnih sil, vrnila v Bujumburo, in upam, da se bosta obe strani vključili v dejavne pogovore.

Odgovor, ki sem ga pripravil, bom raje odložil, saj sem slišal številne komentarje in menim, da je moja dolžnost, da navedem nekaj dejstev.

Rad bi bil kratek in se izognil ponavljanju odličnih govorov, ki sem jih slišal, zlasti govorov gospoda Hutchinsona, gospoda Kaczmarka in gospoda Bowisa; najprej bi vam rad povedal, da današnji položaj v Burundiju nima nič skupnega z etničnimi težavami in namigovanje na to, da gre za etnično krizo, pomeni, da na težavo gledamo iz drugačne in zelo nevarne perspektive. Zato se strinjam z mnenjem gospoda Hutchinsona, čeprav nekako obžalujem, da ta razprava poteka tukaj in zdaj. Odvija se v precej neprimernem trenutku, saj menim, da moramo zdaj dati možnost političnemu dialogu. Govoriti o etničnem vzroku, kot ste storili vi, gospod Meijer, je zelo nevarno ugibanje.

Drugič, gospod Hutchinson je izpostavil naslednje dejstvo: mednarodna skupnost je zapletena, to velja za Svetovno banko in o tej temi sem govoril z njenim predsednikom Bobom Zoellickom, in tudi za Komisijo, ki zaradi svojih zapletenih postopkov ne more, ko v neki državi obstaja formalna demokracija, sprostiti finančnih sredstev in pokazati, da obstaja možnost za mir; to je eden od razlogov, zakaj se Burundi tako težko ponovno premika, enako se dogaja na primer v Liberiji in Demokratični republiki Kongo, enako se dogaja v vsaki državi, ki je razvrščena med pokonfliktne države. Ujeti smo v lastne zapletene postopke, nismo prilagodljivi, tako tem državam pri njihovih potrebah po ponovni izgradnji ne moremo ponuditi hitrega odziva, zato je to pravi razlog za težave Burundija.

Izognil se bom komentiranju govora, ki je pozval k razporeditvi evropskih vojaških sil. Ne trdim, da je to ločena tema, vendar je očitno tema, ki presega področje te razprave. Še naprej podpiramo Burundi, politično in finančno, pri gradnji miru in prizadevanjih za družbeno-gospodarsko obnovo. Poudarjam, da naše obveze do sodelovanja za obdobje med letoma 2008 in 2013 zdaj znašajo 188 milijonov EUR, pri čemer se lahko ta znesek pri vmesnem pregledu še poveča. V zvezi s tem vam moram povedati, da je po pravilu finančna sredstva mogoče povečati le, če je Burundi ustrezno izkoristil sredstva, ki so mu bila dodeljena v prvotnem paketu pomoči. Takšno je pravilo in upam, da bo država sposobna izkoristiti ta vmesni pregled.

Sprejeta strategija za novo obdobje vključuje povečanje naše proračunske podpore in prepoznava področja, na katera je treba usmeriti pozornost: prvič, obnova in razvoj podeželja, kar je dejansko ključno za zagotavljanje preživetja prebivalstva, in drugič, zdravstveni sektor. Naša prizadevanja za pomoč tej državi pri njeni družbeno-gospodarski obnovi Burundijcem kažejo, kaj lahko pričakujejo od izkupička miru za izboljšanje lastnega položaja. Burundi je bil izbran kot pilotna država z namenom izvajanja sklepa Sveta iz novembra 2007, to je bilo že omenjeno in vesel sem zaradi takšne izbire. Prav tako smo se skupaj s svetovnim programom za hrano Združenih narodov strinjali o izvajanju pilotne naloge v Burundiju, zlasti na področju izobrazbe in zagotavljanja menz za šolske otroke, saj je jasno, da če otrokom zagotovimo brezplačne obroke, se bodo želeli vračati v šolo. Izvedli bomo tudi pilotno študijo, ki bo vključevala Burundi.

Poleg tega bom kmalu obiskal Burundi, saj Komisija tesno sodeluje pri vseh prizadevanjih za posredovanje. Dodajam, da sem, ko sem bil zunanji minister, neposredno sodeloval pri pogajanjih v Aruši skupaj s predsednikom Mandelo, zato temo precej dobro poznam, in lahko vam povem, gospod Meijer, da burundijski ustava, zakonodajni sistem ter parlament, nacionalna skupščina in senat zagotavljajo vse institucionalne rešitve, ki so potrebne za obvladovanje etničnega problema. Zato to ni etnično vprašanje, to je vprašanje strahu v sami etnični skupini in ne nasprotja med dvema etničnima skupinama, kar je očitno drugačna težava od tiste, ki zadeva FNL. FNL mora zdaj sesti za pogajalsko mizo, se pretvoriti v pravo politično stranko ter sodelovati pri okrevanju in obnovi države.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov