Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj

20. Vrh EU-ZDA

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o vrhu EU-Združene države.

  Dimitrij Rupel, predsedujoči Svetu. − Gospod predsednik, naj povem nekaj o prihajajočem srečanju na vrhu EU-ZDA. Če dovolite, bom govoril kar v svojem maternem jeziku.

predsedujoči Svetu. − Čeprav je odnos med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v svojem bistvu bilateralen, rezultati tega odnosa učinkujejo globalno. Transatlantsko partnerstvo je že zdavnaj preseglo zgolj gospodarski vidik. Evropska unija in Združene države Amerike tesno sodelujejo tako bilateralno kot tudi v okviru mednarodnih organizacij in pri reševanju odprtih, tudi najbolj žgočih regionalnih vprašanj, kot so Afganistan, Bližnji vzhod, Zahodni Balkan.

Kot v vsakem odnosu seveda tudi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike včasih obstajajo različni pogledi, vendar jih s konstruktivnim pristopom in medsebojnim razumevanjem uspešno rešujemo. Evropska unija in Združene države Amerike sta dva pomembna, najpomembnejša sistema, ki bistveno vplivata na mednarodne odnose. Med nami so razlike, vendar smo večinoma skupaj, zavezniki, prijatelji, imamo skupne mnoge enake vrednote, zgodovinsko povezanost, pravzaprav ves čas dvajsetega stoletja, in nazadnje smo bili skupaj, tesno skupaj, ob koncu hladne vojne ob širitvi evro-atlantskih povezav.

Glede na to, da Evropska unija težje doseže soglasje kot ZDA, seveda odnosi niso preprosti. Vendar tudi v Združenih državah Amerike ni vedno lahko doseči soglasja. Če gledamo poročila iz predvolilne kampanje, vidimo, da se soglasje težko doseže celo v isti stranki. Evropska unija je enotna glede raznolikosti, naj rečem, ponosni smo nanjo in to je tudi izhodišče lizbonske pogodbe, ki bo, upam, veljala od začetka prihodnjega leta naprej.

V času našega predsedovanja Svetu Evropske unije Slovenija veliko pozornosti namenja krepitvi transatlantskih odnosov, še posebej njihove strateške razsežnosti. Naj spomnim, da smo izvedli že več pomembnih srečanj kot so srečanje trojke zunanjih ministrov Evropske unije in ZDA, srečanje političnih direktorjev, zasedanje ministrov Evropske unije in Združenih držav Amerike za pravosodje in notranje zadeve, v maju pa je v Ljubljani potekalo tudi srečanje med evropskimi in ameriškimi zakonodajalci. Najpomembnejši dogodek v okviru transatlantskih odnosov pa bo gotovo vrh Evropska unija – ZDA, ki ga bo gostila Slovenija 10. junija na Brdu pri Kranju.

Veseli me, da lahko povem, da dogodek pričakujemo primerno pripravljeni, veliko dela smo že opravili, na vrhu bomo imeli priložnosti tudi širši javnosti predstaviti pomen partnerstva med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in prikazati skupne vrednote, produktiven dialog, kompatibilne interese, ko se spopadamo s perečimi regionalnimi in globalnimi vprašanji.

Vrh bo razdeljen na štiri sklope, in sicer na srečanje voditeljev, na plenarno zasedanje in na kosilo, ki mu bo sledila tiskovna konferenca. Voditelji bodo v ožjem krogu razpravljali o najbolj aktualnih regionalnih temah, kot so recimo Bližnji vzhod, Balkan, Srednja Azija in tako naprej, Kavkaz, Iran, ostala regionalna vprašanja pa bodo predmet razprave na plenarnem zasedanju ter na kosilu. Pogovori se bodo dotaknili tudi globalnih tem kot so podnebne spremembe, energetika, pogajanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije, razvoj, zdravje, varnost, prost pretok trgovine in oseb.

Na plenarnem zasedanju bo tudi prvič na vrhu predstavljeno poročilo o delu transatlantskega ekonomskega sveta, ki je bil ustanovljen na vrhu Evropska unija – Združene države Amerike leta 2007 v Washingtonu, in v katerem ima tudi Evropski parlament preko transatlantskega zakonodajnega dialoga pomembno vlogo kot svetovalno telo.

Poročilo o napredku z zasedanja transatlantskega ekonomskega sveta 13. maja v Bruslju bosta predstavila sopredsedujoča Daniel Price, pomočnik predsednika Združenih držav za mednarodne gospodarske zadeve, in evropski komisar za podjetništvo – tu navzoči podpredsednik Evropske komisije Günter Verheugen. Tiskovna konferenca, ki bo sledila pogovorom, bo pomemben del vrha, saj bo to priložnost za pozitivno sporočilo evropski in svetovni javnosti o napredku v transatlantskih odnosih ter načrtovanih skupnih projektih.

Dokument, ki bo sprejet na vrhu, je že predmet večmesečnih pogovorov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Pripravljamo deklaracijo, v tej deklaraciji bo vključena celotna paleta transatlantskega sodelovanja, med drugim se bo dotaknila regionalnih vprašanj, globalne varnosti, transatlantskega gospodarskega partnerstva, svetovnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko. Naš namen, cilj predsedstva, je pripraviti kratek, jedrnat dokument z močnimi politični sporočili in upam, da nam bo to uspelo.

Tudi pri poglavju o podnebnih spremembah, kjer so stališča različna, smo našli, upam reči, kompromisno rešitev. Predlagano kratko in stvarno besedilo o podnebnih spremembah ohranja najpomembnejše cilje Evropske unije in hkrati upošteva tudi stališča Združenih držav – ne bom ponavljal zadev, ki so temu parlamentu dobro znane. Deklaracija se med državami članicami usklajuje na delovni skupini Sveta Evropske unije za transatlantske odnose – COTRA – potek pogajanj pa je bil tudi predstavljen tudi na politično-varnostnem odboru PSC 20. maja na zasedanju stalnih predstavnikov držav članic pri Evropski uniji, na Coreperju 21. maja ter na svetu za splošne in zunanje zadeve na GAERC-u prejšnji teden 26. maja.

Prizadevamo si za določitev datuma za podpis sporazuma o varnosti v letalskem prometu – usklajevanje je že v zaključni fazi – želimo si, da bi sporazum lahko podpisali vsaj do konca našega predsedovanja, se pravi do konca junija. Potem podpiramo tudi čimprejšnjo vzpostavitev „odprtega neba“, ki bo pomenilo nadaljevanje liberalizacije transatlantskega letalskega prometa in novo stopnjo v odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, kar bo v korist ljudi na obeh straneh Atlantika.

Slovensko predsedstvo se zaveda, da nekatere države članice še vedno niso vključene v program Visa Waiver, ki omogoča potovanje v Združene države Amerike brez vizuma. Tej temi smo namenili precej pozornosti v vseh stikih z Združenimi državami Amerike, enako tudi pri pripravah na vrh. Slovensko predsedstvo je doseglo kompromis, da se države Evropske unije dogovorijo bilateralno, razen, ko gre za zadeve, za katere je pristojna Komisija.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zagotavljam vam, da predsedujoča Slovenija v pripravo vrhunskega srečanja vlaga veliko energije, zato sem prepričan, da bomo vrh v Sloveniji lahko označili kot uspešno srečanje.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, Evropska unija je danes pomembna in cenjena partnerica mnogih držav. V vse bolj večpolarnem svetu smo sklenili strateška partnerstva s svojimi najpomembnejšimi partnericami. Vendar imamo z Združenimi državami več skupnega kot s katero koli drugo strateško partnerico EU. Skupaj nosimo velik del odgovornosti za bolj pošten svet, kjer vsi občutimo blaginjo in napredek ter kjer je naša varnost v političnem, gospodarskem, družbenem, ekološkem in tudi vojaškem smislu zagotovljena.

To partnerstvo je ambiciozno in zahteva naporno delo. Evropejci moramo zaradi njega v mednarodnem prostoru delovati bolj solidarno, naši ameriški prijatelji pa morajo sprejeti dejstvo, da ne morejo sami voditi sveta. V takih razmerah je potrebna odprtost, ki presega le preprosto podporo ali nasprotovanje Evropi in Ameriki.

Potrebno je splošno zavedanje, da nas malo stvari ločuje, a zelo veliko povezuje. Na srečanju na vrhu med EU in ZDA bodo obravnavana številna pomembna vprašanja. Na področju zunanje politike bo v ospredju razprava o sodelovanju med EU in Združenimi državami na zahodnem Balkanu, zlasti na Kosovu, in na Bližnjem vzhodu. Na dnevnem redu je tudi razprava o tem, kako se bomo skupaj soočili s podnebnimi spremembami. To je težko vprašanje, glede katerega se EU in Združene države še niso uspele sporazumeti.

Vendar se je politična razprava v Združenih državah znatno spremenila in njihova stališča se približujejo našim. Naš evropski cilj je doseči ambiciozen in vsebinski dogovor za obdobje po letu 2012 v okviru globalnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov. Dogovor mora biti sprejemljiv tudi za Združene države Amerike, najpomembnejšo industrijsko državo na svetu.

Na dnevnem redu je tudi energetska politika. Želimo nadaljevati s sodelovanjem na področju znanosti in tehnologije, obenem pa potrebujemo konstruktiven in odprt dialog z našimi tradicionalnimi in možnimi dobavitelji energije. Smiselno bi bilo, da si v transatlantskem okviru izmenjamo izkušnje.

Sodelovanje v boju proti terorizmu je postalo naša skupna skrb 11. septembra 2001, če ne prej. Želimo izboljšati možnosti izmenjave osebnih podatkov za namene zasledovanja iskanih oseb. Vendar moramo za ta namen oblikovati in spoštovati skupna načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Na tem srečanju se ne moremo izogniti vprašanju vizumov. Reforma ameriškega programa opustitve vizumov je lansko leto omogočila iskanje novih rešitev. Z veseljem povem, da države članice in Komisija sodelujejo na tem področju, pri čemer se Komisija osredotoča na pristojnosti Skupnosti.

Jasno mora biti, da je s političnega stališča nerazumljivo, da Evropejce, združene v sistemu Schengna, ob vstopu na ozemlje naše najpomembnejše partnerice obravnavajo različno. Zato bomo predsednika Združenih držav opozorili na njegovo obljubo, da bo ukinil vizumsko obveznost.

Zdaj naj omenim še ekonomske odnose, o katerih je govoril predsedujoči Svetu. Z ustanovitvijo Čezatlantskega ekonomskega sveta je bil lansko leto ustvarjen politični instrument za spodbujanje čezatlantskega ekonomskega povezovanja. Ta ekonomska rast ima ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Je središče trgovine in naložb, kar bo ostala tudi v prihodnje. Zato bomo na podlagi sodelovanja v okviru Čezatlantskega ekonomskega sveta iskali odgovore na vprašanja, ki ostajajo nerešena že 10, 15 ali celo 20 let in znatno ovirajo čezatlantsko trgovino.

Po enem letu so rezultati dobri. Uspešno smo se soočili s prvim, težkim vprašanjem. Predvsem smo uspeli vzpostaviti sodelovanje in medsebojno zaupanje, kakršnega prej ni bilo. Veseli me, da lahko računamo na odločno podporo Evropskega parlamenta, ki je vključen v vsako fazo tega sodelovanja. Imamo dobre delovne odnose z vsemi obstoječimi čezatlantskimi partnerji, hvaležen pa sem tudi za podporo Sveta, ki bo tudi v prihodnosti pomembna.

Obstaja veliko oprijemljivih rezultatov. Napredovali smo na področju zagotavljanja varnosti uvoženih izdelkov, Združene države so odobrile evropske standarde v zvezi s finančnim poročanjem, oblikovali smo skupno stališče o spodbujanju odprtega okolja za svetovne naložbe, o katerem bomo pripravili tudi izjavo na srečanju na vrhu. Že zdaj tesneje sodelujemo na področju predlagane zakonodaje in želimo oblikovati skupne evropsko-ameriške standarde, da nam na svetovnem trgu ne bo treba tekmovati med seboj.

Znatno bliže smo medsebojnemu priznavanju varnostnih predpisov za električne naprave, k čemur Evropa Američane poziva že dolgo. Američani so ponovno odprli to poglavje, čeprav tega od njih nismo pričakovali tako kmalu. Začeli smo usklajevati naše ekonomsko-politične interese v odnosu do tretjih držav in v mednarodnem okviru.

Doslej še nismo dosegli napredka v zvezi s 100-odstotnim pregledovanjem tovornih zabojnikov. To je zelo zaskrbljujoče. Zato vas pozivam, gospe in gospodje, da izkoristite svoje povezave v kongresu, ker je to odločitev sprejel kongres in ne ameriška vlada, torej bomo težko našli rešitve v pogovorih z vlado. Vlada ne more ukrepati; ukrepati mora kongres. Upam, da nam bodo pri tem pomagale vaše povezave v kongresu.

Komisija je predstavila dva predloga v zvezi z delom Čezatlantskega ekonomskega sveta, kar se tiče prepovedi uvoza ameriške perutnine. Predlagamo odpravo te prepovedi uvoza perutnine. Ta prepoved ni pravno ali znanstveno utemeljena. Vem, da je bila razprava o tem včasih zelo čustvena, a dejansko brez celovitega poznavanja ozadja in okoliščin. Vse, ki želijo razpravljati o tej temi, prosim, da se najprej podučijo o njej.

Poleg tega sem ugotovil, da je bilo vprašanje dolga leta samovoljno izključeno iz parlamentarnih razprav. Ne smemo dopustiti, da zmaga protekcionizem, in ne smemo vzvišeno meniti, da so le naše rešitve dobre za potrošnika, pristopi drugih pa so avtomatično nepravilni. Čisto mogoče je, da delati drugače ne pomeni nujno delati slabše od nas. Preučiti je treba vsak posamezen primer. Drugačno ni nujno slabše.

Če ne rešimo tega problema, ki je v bistvu majhen, a zelo pomemben za Američane, ne bomo imeli niti najmanjše možnosti za pogajanja z Američani v zvezi s pomembnimi kmetijskimi politikami, o katerih želimo razpravljati. Ne bomo mogli na primer uresničiti svojih zahtev na področju kmetijstva, ki jih želimo predstaviti Američanom. Pri tem je ta moja pripomba namenjena evropskim kmetijskim ministrom, ki so se odločili zavrniti to pobudo, brez da bi sploh razmislili o njej. S tem so si močno škodovali.

Ne delam si utvar: vsa vprašanja na dnevnem redu Čezatlantskega ekonomskega sveta so težka in ničesar ne bomo dosegli hitro. Vendar z modrostjo in dolgoročnim pristopom na obeh straneh ta vprašanja lahko rešimo. Ta instrument je preveč pomemben in dragocen, da bi ga preprosto zavrgli. Poleg tega pomena Čezatlantskega ekonomskega sveta ne smemo podcenjevati tudi zato, ker so se pogajanja v Dohi kljub skupnemu interesu za uspešen zaključek tega kroga pogajanj o svetovni trgovini, ki bi bil ugoden za vse vpletene strani, upočasnila.

Na srečanju na vrhu bomo hitro zaključili pogajanja o drugi fazi Sporazuma o zračnem prometu, kar bo dodatno spodbudilo čezatlantsko trgovino.

Gospe in gospodje, na splošno so odnosi, ki se med EU in Združenimi državami še razvijajo, zelo zadovoljivi. Kljub nasprotjem, ki so neizogibna, so naši odnosi konstruktivni in usmerjeni v prihodnost. Upamo, da bomo na tem srečanju na vrhu potrdili, da smo partnerji, pripravljeni prevzeti odgovornost za čezatlantsko regijo in svetovne probleme neodvisno od različnih zakonodajnih obdobij in mandatov ameriške vlade, Sveta, Parlamenta in Komisije.

Hvaležen bom za nadaljnjo dejavno podporo in spodbudo temu projektu v Evropskem parlamentu.

  James Elles , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, pred nekaj dnevi smo se v Ljubljani udeležili Transatlantskega dialoga zakonodajalcev, kjer nas je slovensko predsedstvo lepo sprejelo.

S kolegi iz ameriškega kongresa smo v okviru tega čezatlantskega dialoga med Kongresom Združenih držav Amerike in Evropskim parlamentom razpravljali o številnih točkah dnevnega reda, na primer o ekonomskih vprašanjih, o čemer je pravkar govoril komisar, o političnih zadevah z ekonomsko razsežnostjo, kot so recimo podnebne spremembe, in tudi o težkih vprašanjih v zvezi z Afganistanom in bolj splošnim konceptom varnosti. Zato menimo, da je ta razprava pred srečanjem na vrhu med EU in ZDA naslednji teden koristna.

V zvezi s to razpravo bom izpostavil tri kratke pripombe. Prvič, ob tako številnih zadevah na dnevnem redu, ki je danes mnogo širši kot pred desetimi leti, moramo nedvomno začeti oblikovati nek skupen pristop k vprašanju varnosti, neko varnostno strategijo. Ravnokar smo razpravljali o Evropski varnostni strategiji. To strategijo moramo začeti usklajevati z varnostno strategijo Združenih držav, da se bomo lahko dolgoročno z vprašanji varnosti soočali skupaj.

Drugič, iz te razprave je dialog zakonodajalcev dejansko izključen. Najprej smo se v Ljubljani sestali v okviru dialoga zakonodajalcev, srečanje na vrhu pa je organizirano dva tedna pozneje. Taka organizacija spominja na 19. stoletje, ker ni nobenega dejanskega stika med vladami in zakonodajnimi telesi. Zato ta predlog resolucije poudarja, da moramo sedaj načrtovati čezatlantsko parlamentarno skupščino, kjer se bodo glavni zakonodajalci z obeh strani Atlantskega oceana srečevali in oblikovali skupne pobude.

Moja zadnja pripomba je osebna. Ker se v okviru EU, ZDA in Nato z nekaterimi vprašanji ukvarjamo skupaj, bi morali morda vzporedno s srečanjem na vrhu Nata v Kehlu spomladi 2009 organizirati še srečanje na vrhu EU-ZDA ter tako pokazati, da Nato, EU in ZDA sodelujejo pri reševanju teh problemov.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine se zahvaljujem ministru in komisarju za uvodna govora. Strinjam se z ugotovitvijo komisarja Verheugna, da je ozračje danes ugodnejše kot pred nekaj leti. Seveda pričakujemo še več napredka ob zamenjavi vlade v ZDA prihodnje leto. Menim, da oba predsedniška kandidata v ZDA želita spremembe in več prizadevanj Združenih držav na področju mednarodnega sodelovanja in delovanja v večstranskih institucijah. Tudi zato lahko pričakujemo izboljšanje odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami. Opravičujem se, a sem osebno bolj naklonjen enemu od kandidatov, kar bo razvidno tudi iz mojega današnjega govora.

Vendar ostaja na dnevnem redu še veliko nerešenih vprašanj. Ne bom obravnaval ekonomskega sodelovanja, saj je o tem že govoril komisar Verheugen, temu vprašanju pa smo pred nekaj tedni posvetili tudi poglobljeno razpravo. Sam bi rad ponovno izpostavil vprašanje neširjenja jedrskega orožja. Čas je za novo pobudo. Menim, da bi morale Združene države v znak dobre volje na primer podpisati Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Zadovoljen sem z izjavami predsedniškega kandidata Johna McCaina v zvezi z umikom taktičnega jedrskega orožja iz Evrope, saj očitno misli resno.

Druga točka je vprašanje sistema protiraketne obrambe. O tej pomembni temi bo več povedal moj kolega gospod Rouček, saj verjamemo, da tega vprašanja ni mogoče urejati v dvostranskih pogajanjih z različnimi državami članicami Nata. To je evropski problem in zadeva varnost v Evropi. Zato bi se moralo o njem razpravljati vsaj na večstranski ravni v okviru pristojnih organov EU. Strinjam se s kritiko v zvezi z neobstojem dogovora glede vizumov in programa opustitve vizumov. Dejansko menimo, da bi morale biti v ta program vključene vse države članice EU, zlasti tiste iz schengenskega območja. Upam, da bo Komisija zdaj, ko lahko sodeluje v pogajanjih, v zvezi s tem dosegla napredek.

Naj končam z zadnjo pripombo: ameriški odzivi na naše pritožbe v zvezi z ravnanjem CIA v primeru izrednih izročitev in nadaljnjega obstoja zapora v Guantanamu so še vedno nezadovoljivi. Opuščanje tovrstnih ravnanj ostaja pomembna točka na dnevnem redu skupnega posvetovanja.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, splošna razprava in sodelovanje med Združenimi državami in Evropsko unijo sta pomembna. Komisar Verheugen je pri tem poudaril še pomen sodelovanja z ameriškim kongresom. Tudi sam sem se pred enim tednom udeležil srečanja delegacije Evropske komisije v Združenih državah Amerike. Tovrstni stiki so pomembni. Na tovrstnih srečanjih potekajo odprte razprave o težkih vprašanjih, pri čemer seveda vsaka stran izpostavlja vprašanja, povezana z njenim delom sveta. Iz teh pogovorov je jasno, da Združene države pogosto opravičujejo ekonomski in trgovinski protekcionizem s sklicevanjem na varnostna vprašanja.

V celoti se strinjam z gospodom Wiersma in tudi sam obžalujem, da države članice EU v zvezi z vizumi niso obravnavane pošteno in enako. Upamo, da bo lahko EU nastopila enotno v pogovorih z novo ameriško vlado in bodo potem morda vse države članice obravnavane popolnoma enako.

Končno bi rad povedal, da v Evropi in po vsem svetu spremljamo prvi krog boja za vstop v Belo hišo. Dejansko tako končno spoznavamo delovanje demokracije v ZDA. EU bi se lahko ob tem zamislila o svojih težavah. Pri tem govorim o izbiri ljudi na vodilnih položajih v institucijah EU. Ti položaji se delijo še pred volitvami, pri čemer v zvezi s tem ne poteka nobena splošna razprava ali kaka druga oblika demokratičnega odločanja. Ali si lahko predstavljate, da bi v ZDA razvrščali ljudi na najpomembnejše upravljavske in politične položaje še pred volitvami, kot se dogaja v EU? To pomeni, da se lahko na številnih področjih vsaj v zvezi z demokracijo od Združenih držav nedvomno kaj naučimo.

  Cem Özdemir, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, želimo dobre odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Vendar mora Evropska unija zato najprej delovati enotno. Izzivi in krize na zahodnem Balkanu, na južnem Kavkazu, na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu, boj proti terorizmu, ki mu mediji zdaj posvečajo veliko pozornosti, vidna kriza s hrano, vprašanja energetske varnosti, podnebnih sprememb, gospodarske recesije ter preglednosti in urejenosti finančnih trgov; v zvezi z vsemi temi vprašanji smo odvisni drug od drugega in moramo sodelovati. Vendar želimo z vključevanjem ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta okrepiti tudi parlamentarno razsežnost.

Zadeva, ki je za naše državljane zelo pomembna, se nanaša na zaprtje zapora v Guantanamu in vseh ostalih skrivnih zaporov po svetu, pri čemer govorim s stališča zagovornika čezatlantskih povezav. Svojim ameriškim prijateljem moramo razložiti, da morajo preostale zapornike zakonito obtožiti kaznivih dejanj ali jih izpustiti in jim po potrebi plačati ustrezno odškodnino. Vendar tudi mi lahko prispevamo, če sprejmemo ujgurske zapornike v Evropsko unijo in s tem prispevamo tudi k čimprejšnjemu koncu tega škandala.

Za ugled naših skupnih demokratičnih vrednot je pomembno tudi, da se po eni strani strinjamo, da nas terorizem ogroža, po drugi strani pa poudarimo, da je treba tudi v zvezi s to grožnjo spoštovati ustavna načela. Točno to ne velja v primeru sedanje prakse izdelovanja seznamov terorističnih organizacij v Evropski uniji in Združenih državah. Zato je treba to zadevo obravnavati kot nujno. Ponovno poudarjam, da mora boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu temeljiti na spoštovanju temeljnih pravic in skupnih ustavnih načel. To velja tudi v zvezi z izmenjavo osebnih podatkov med Združenimi državami in Evropsko unijo.

Končno so pomembna tema tudi podnebne spremembe, ker vplivajo na številne vidike, na primer varnost preskrbe s hrano, energijo in vodo. Zato mora biti ta točka na srečanju na vrhu obravnavana prednostno. Partnerki se morata sporazumeti o skupnem pristopu k obvladovanju podnebnih sprememb. Naš cilj mora biti, da povečanje temperature v primerjavi s predindustrijskimi vrednostmi ne preseže dve stopinji Celzija. Od industrijskih držav zahtevamo, da izpolnijo

svoje obveznosti.

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedujočemu Dimitriju Ruplu in komisarju Verheugnu za njun uvod v to razpravo. Danes lahko na veliko primerih vidimo zbliževanje idealov in ciljev med Združenimi državami in Evropsko unijo. Prepogosto se osredotočimo na tisto, kar nas ločuje. Z zemljepisnega vidika nas ločuje Atlantski ocean, toda združuje nas, kar je v naših srcih in naših glavah, našem sistemu vrednot, naših prepričanjih v zvezi z demokratičnim nadzorom in spodbujanjem demokratičnih institucij po vsem svetu.

Osredotočiti se moramo na temeljne elemente vizije, ki jo imajo Združene države in Evropska unija za svet v 21. stoletju. Moji kolegi so očitno omenili veliko izzivov, s katerimi se soočamo, ali so to podnebne spremembe, razvojni cilji ali kar koli drugega. Toda predvsem in najprej se moramo osredotočiti na zagotavljanje miru in stabilnosti v regijah in na območjih.

Zato je dokaj primerno, da bo naslednje srečanje na vrhu med Združenimi državami in EU v Ljubljani, saj se lahko tam ozremo proti zahodu in vidimo, da sta v Evropski uniji stabilnost in mir. Ozremo se lahko proti jugovzhodu ter vidimo možne razpoke in nevarnosti na območju držav zahodnega Balkana. Ozremo se lahko naprej proti vzhodu in vidimo možne razpoke zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Pomembno je, da se na srečanjih, kadar bomo razpravljali o različnih vprašanjih in bodo dnevni redi obsežni, osredotočimo na ključne in bistvene teme.

Menim, da morajo ključne in bistvene teme temeljiti na: zagotavljanju nadaljnjega dela kvarteta v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu; zagotavljanju spodbujanja in podpiranja uresničevanja sporazuma iz Dohe o strankah v Libanonu v zvezi z libanonskimi razmerami; zagotavljanju varnosti, ki jo zahtevajo na Kosovu in v ostalih državah na območju zahodnega Balkana za razvoj demokracije ter stabilne in varne prihodnosti. Vendar je najpomembnejše, da se srečamo in damo zgled preostalemu svetu, zlasti na področju podnebnih sprememb, energije in hrane. Kajti najbolj izrazito vprašanje, s katerim se sooča toliko držav po vsem svetu in ne le države v razvoju, ampak razvite države, so cene hrane in težave, ki jih prinašajo.

Skupaj lahko Združene države in EU ohranijo trden položaj in dajo zgled za prihodnost.

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, ali boste izpostavili točke, glede katerih se ne strinjate?

Evropski parlament zahteva, da se Guantanamo zapre, saj so bila pred kratkim objavljena razkritja o ladjah z zaporniki, ki so se verjetno zasidrale celo v evropskih pristaniščih. Ali boste o tem govorili z Američani ali boste podprli zahteve ameriških državljanov o tem vprašanju? Ali jim boste rekli kaj, da bodo prenehali nasprotovati svetovnemu sporazumu o podnebnih spremembah, ali boste zahtevali, naj opustijo svoj enostranski pristop do biogoriva in da bodo pripravljeni vsaj na majhen kompromis za rešitev sedanje krize v zvezi s hrano, zaradi katere naraščajo cene hrane? Gospod Verheugen, ker ste imeli vodilno vlogo pri odpravi prepovedi kloriranih piščancev, ki je v EU veljala od leta 1997, vam moram povedati, da vsi, ki se z vami ne strinjamo, in ni nas malo, tega ne počnemo zaradi nevednosti, ampak ker se nam zdi zaščita javnega zdravja pomembnejša od poslovnih interesov. Z vami se ne strinja 21 od 27 držav članic, celoten Evropski parlament in ustrezni parlamentarni odbor, pri čemer ima tudi Komisija veliko pomislekov. V zvezi s tem morate predstaviti tehtne argumente, gospod Verheugen.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, partnerstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami je temelj zunanje politike EU, kot pravilno navaja skupna resolucija. Takšno partnerstvo predpostavlja veliko samoumevnih sporazumov, kot je na primer tudi načelo o nevmešavanju v notranje zadeve druge države partnerice. Vendar ameriška partnerica v zadnjih letih in tudi pred nedavnim žal ni vedno upoštevala tega dogovora. Ameriški predsednik in ameriško zunanje ministrstvo sta na primer večkrat javno podprla pristop Turčije k Evropski uniji in sta zato izvajala pritisk na Evropsko unijo. Takšno vedenje je nesprejemljivo. To je tako, kot bi si Evropski svet ali Evropska komisija prizadevala za pristop ali vključitev Mehike k Združenim državam. Če je Turčija članica Nata, to še ne pomeni, da se zato lahko pridruži Evropski uniji. Zveza Nato je pomembna za Evropsko unijo, vendar ni isto kot Evropska unija. To sta različni zadevi in srečanje na vrhu, ki bo naslednji teden, je dobra priložnost, da svoje partnerje na to opozorimo prijateljsko in hkrati odločno.

  Elmar Brok (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, menim, da je v celoti jasno, kot je razvidno tudi iz prejšnjih govorov, da lahko Evropska unija in Združene države Amerike skupaj bolj kot kdor koli drug prispevajo k miru in svobodi v svetu na podlagi svojih vrednot.

Vendar vemo, da imamo včasih različna stališča. Če se nam ameriška enostranskost zdi včasih neprijetna, je to zato, ker je to tudi ena od naših šibkosti. Zato so boljša evropska politika v zvezi z Združenimi državami, notranja enotnost in soglasje pri zunanji in varnostni politiki pogoji za pristno partnerstvo. S čezatlantskim ekonomskim svetom bomo lahko utrjevali skupne interese na določenih področjih.

Zato me žalosti, saj kaže, da bodo naši načrti propadli že pri vprašanju v zvezi s piščanci, ker mora predsednik Združenih držav klicati naokrog zaradi tega vprašanja, pri čemer tudi mi ne kažemo nobene pripravljenosti za kompromis na tem področju. Premisliti moramo, ali je bilo pri tej zadevi veliko pretiravanja, pri čemer imamo možnost, da ustvarimo podlago za razvoj čezatlantskega trga, ki nam bo omogočil določanje skupnih interesov v svetu in izvajanje standardov, pri čemer lahko vključimo tudi Parlament, kot je omenil gospod Elles. Komisar Verheugen je omenil, da se že kaže negativen vpliv na zakonodajo na veliko področjih, zato morata biti oba parlamenta prednostno vključena, da bosta lahko obvladovala razmere in skupaj izvajala te standarde v svetu.

Če hočemo to uspešno izvesti in če bomo ohranili ta zagon tudi po letošnjih volitvah v Združenih državah in po volitvah, ki bodo prihodnje leto v Evropski uniji, bomo morda ustvarili podlago za razumevanje, da se lahko proti podnebnim spremembam, organiziranemu kriminalu, migracijam in marsičemu drugemu borimo za boljši svet le skupaj. Zato moramo z ameriškimi prijatelji tesneje sodelovati.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospe in gospodje, v svojem govoru bom omenil en vidik odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami, tj. ameriški protiraketni ščit. V moji domovini Češki republiki, v kateri bi naj bila baza za radar kot del tega ščita, dve tretjini državljanov stalno nasprotuje temu načrtu. Čehi menijo, da protiraketni ščit ne zadeva samo dvostranskih odnosov med Združenimi državami in Češko republiko ali Poljsko, ampak da vprašanje protiraketnega ščita in neširjenja orožja vpliva na varnost Evrope kot celote. Tako ponovno pozivam Svet, da končno ustvari podlago za sodelovanje vseh držav članic pri razpravi o tem vprašanju. To priložnost bom izkoristil in pozval Združene države, naj ne podpišejo pogodb o izgradnji protiraketnega ščita v Evropi. Amerika in Evropa se soočata z veliko bolj nujnimi problemi, kot so boj proti terorizmu, varnost oskrbe z energijo, globalno segrevanje, Afganistan in veliko drugih. Zato sodelujmo kot partnerji, da bomo našli rešitve teh problemov. Pozneje lahko rešujemo vprašanja, ki niso nujna in nas ločujejo, namesto da bi nas združevala.

  Sophia in 't Veld (ALDE). - Gospod predsednik, komisar Verheugen je pravkar pozval Evropski parlament, naj uporabi svoje stike v kongresu v zvezi z vprašanjem o stoodstotnem pregledovanju zabojnikov. Z veseljem ustrežemo, toda menim, da bi ta parlament v zameno rad tesneje sodeloval v zadevah, kot so na primer oblikovanje okvira za čezatlantsko varstvo podatkov, saj so to zadevo v zadnjem letu in pol obravnavali javni uslužbenci za zaprtimi vrati, kot bi šlo za zgolj tehnično zadevo in ne za zadevo, ki je povezana z našimi državljanskimi in temeljnimi svoboščinami. To ni zadeva za diplomate. Čas je, da Komisija in Svet odpreta to temo v Evropskem parlamentu.

Naslednja tema zadeva načrt za elektronsko odobritev potovanja, ki so ga objavili organi Združenih držav. Zanima me, ali imata Svet in Komisija namen izpostaviti to vprašanje na srečanju na vrhu z Združenimi državami. Zdi se mi, da imamo skupek varnostnih ukrepov, ki zadevajo potnike, npr. elektronsko odobritev potovanja, evidenco podatkov o potnikih, predhodne podatke o potnikih, biometrične potne liste, prstne odtise, sistem vstopa in izstopa, sistem za samodejno usmerjenost, vizum in vizumsko obveznost, ki jih EU le slepo posnema. Zato je čas, da namesto tega začnemo govoriti o skladnem, učinkovitem in sorazmernem okviru za varnostne ukrepe.

Tako me zanima, ali nameravata Komisija in Svet pri organih Združenih držav izpostaviti naslednja vprašanja. Avgusta so objavili, da bodo od letalskih in pomorskih prevoznikov zahtevali, da zberejo med vsemi potniki 10 prstnih odtisov in posnetkov obrazov ter te podatke v štiriindvajsetih urah posredujejo ministrstvu za domovinsko varnost. O tej temi bom predložila parlamentarno vprašanje, pri čemer me zanima, ali se Svet in Komisija strinjata, da prevozniki ne bi smeli izvajati nalog v zvezi s pregonom in varnostjo, ter ali nameravata ukrepati.

Končno želim izpostaviti posebno vprašanje v zvezi z vizumsko obveznostjo. To smo že velikokrat vprašali, ampak nismo nikoli dobili odgovora: Ali boste izpostavili nesprejemljivo prepoved potovanja v Združene države za bolnike z virusom HIV?

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pred nedavnim je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri poziva Združene države, naj odpravijo vizumske obveznosti za državljane vseh držav članic EU in spoštujejo načelo vzajemnosti.

Za vizum za potovanje v Združene države ni treba zaprositi le državljanom iz nekaj bogatejših držav Evropske unije, medtem ko lahko državljani Združenih držav prosto potujejo v vse države EU. To kaže na neravnovesje v obravnavanju nekaterih polnopravnih držav članic EU. Žal institucije EU, ki pogosto kažejo veliko vnemo za druge zadeve, vse do danes temu vprašanju niso namenile dovolj pozornosti. Spremljamo lahko nenavadne razmere, v katerih na primer Poljake obravnavajo kot potencialne ekonomske migrante, čeprav je že zelo dolgo od takrat, ko so bile njihov cilj Združene države. Navsezadnje lahko delajo v državah EU, ki so jim odprle svoj trg dela. Ni ekonomskih in zagotovo nobenih političnih razlogov, zakaj ne bi smeli v Združene države potovati brez vizumov.

Upati moramo, da bodo države članice EU na naslednjem srečanju na vrhu med EU in Združenimi državami odločno izpostavile to vprašanje ter ga končno rešile.

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospod predsednik, glede na to, da je komisar Verheugen poudaril blaginjo in napredek, pričakujem, da se bodo na srečanju na vrhu ukvarjali predvsem s tem, kako ustaviti rast cen hrane. Pričakujem politično korekten odziv na dejstvo, da bo to leto od lakote umrlo več deset milijonov ljudi in da bo še sto milijonov ljudi živelo v še večji revščini. Istočasno se v Evropi zliva mleko v odtoke, pri čemer bodo oljno ogrščico in sladkorni trs, ki zdaj cvetita na poljih, točili v rezervoarje za gorivo v vozilih. Zaradi visokih subvencij in uvoznih tarif je bolj dobičkonosno pridelovati gorivo kot žito, čeprav dobro vemo, da bi cena žita takoj padla za 10 % in cena koruze za kar 20 %, če bi države uvedle moratorij na biogoriva. Gospod predsednik, menim, da bo na sestanku, ki bo v Ljubljani čez teden dni, postalo jasno, ali se bodo Evropska unija in Združene države soočile s svojo globalno odgovornostjo ali bodo še naprej le populistično govorile o tem. Če se ukvarjajo z (dobesedno) mrtvo kmetijsko politiko, morajo čim prej odpraviti nesmiselne kmetijske subvencije, kvote in carinske tarife ter prenehati spodbujati proizvodnjo biogoriv.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, govorimo z najpomembnejšim partnerjem Evropske unije, pri čemer se pri veliko točkah ne strinjamo, ampak dejstvo je, da smo si z Združenimi državami bliže kot s katero koli drugo čezmorsko državo. Vendar imamo istočasno imamo v celoti različne poglede na veliko ključnih vprašanj, ki vplivajo na ves naš planet.

Boj proti globalnemu segrevanju je ključna tema in prednostna naloga vseh prejšnjih in prihodnjih predsedstev Evropske unije. Združene države se strinjajo, da predvsem človekova dejanja povzročajo podnebne spremembe, ampak nočejo prevzeti bremena in se boriti proti njim. Ravno nasprotno smo v Evropski uniji sprejeli strog program za zmanjšanje emisij. Ta program bo izjemno strog do našega gospodarstva. Za to smo se odločili, ker hočemo, da se nam pridružijo tudi drugi. To je naš cilj, saj planeta ne moremo rešiti sami.

Združene države so največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu. Če nam uspe prepričati državo, ki je največji onesnaževalec, da sprejme skupne obveznosti, se lahko sklene sporazumu v Poznańu in Københavnu, pri čemer lahko le s sklepanjem takšnih sporazumov dosežemo, da bo naš program za omejevanje emisij uspešen. Zato menim, da je danes za Evropsko unijo verjetno najpomembnejša točka razprava z Združenimi državami o tej temi in predstavitev naših projektov, pri čemer moramo prepričati Združene države, da bodo na mednarodni ravni sodelovale z nami na naslednji konvenciji o podnebnih spremembah.

  Ana Maria Gomes (PSE). – (PT) Zadnje srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami v obdobju Bushevega predsedovanja bo 10. junija. To obdobje je bilo zaznamovano z nezakonitim napadom na Irak, s sramotama, kot sta Abu Grajb in Guantanamo, ter s skrivnimi zapori. Po osmih letih nazadovanja si bomo oddahnili. Osem let smo zapravili z bojem proti terorizmu, ki bi lahko bil uspešen ter v skladu z vrednotami demokracije in človekovimi pravicami. Zapravljena leta, ko bi se lahko borili za mir na Bližnjem vzhodu, proti organiziranemu kriminalu, si prizadevali za razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja.

Ampak upanje se vrača, saj vemo, da bo Barack Obama kandidat demokratov. Obama je zagotovil svojo podporo pri krepitvi pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in je celo podprl popolno jedrsko razorožitev. To je že vplivalo na njegovega republikanskega nasprotnika senatorja McCaina, ki se je pridružil Obami in dodal, da podpira umik taktičnega jedrskega orožja iz Evrope. To dokazuje, da obstaja v Združenih državah dovolj velika skupina, ki je pripravljena na spremembo strategije.

Evropa bo morala čim prej vzpostaviti stike z novo vlado, da bo lahko oblikovala skupne strategije za revizijsko konferenco pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010, ter za oblikovanje okvirov v zvezi s svetovno varnostjo in zlasti z neširjenjem orožja za množično uničevanje, vključno s pogajanji z Iranom. Zato so stiki med poslanci Evropskega parlamenta in kongresom Združenih držav zelo pomembni in bi jih morali čim prej še okrepiti.

Gospod predsednik, vodstvo Združenih držav ne zadošča več za boj proti sedanjim grožnjam in za preprečitev novih v prihodnosti. Ampak še vedno je neizogibno. Verjamemo, da bo predsednik Obama, pri čemer upamo, da bo izvoljen, kos izzivom ter da bo Evropa izkoristila vsako priložnost, da bo lahko prispevala k dolgotrajni krepitvi večstranskega sistema.

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, problemi po svetu naraščajo. Primer tega je slabšanje gospodarskega položaja. Drugi je politično izkoriščanje dostopa do surovin in njihova rast cen vključno z rastjo cen hrane. Tretji je terorizem. Četrti so lokalni oboroženi konflikti. Dialog in sodelovanje med EU in Združenimi državami sta potrebna, ker nobena posamezna država ne more sama rešiti teh problemov.

Vendar obstaja tudi gospodarsko in politično rivalstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami. Zato so v najpomembnejših zadevah potrebni primerni dogovori, ki preprečijo, da rivalstvo loči obe strani. Dogovori so zlasti pomembni v zvezi z gospodarskimi zadevami. Svet ne sme biti podrejen špekulativnemu kapitalu in monopolu surovin. Evropa ne sme podpirati zamisli Al Gora o globalnem segrevanju za ceno svojega gospodarstva.

Zaradi prihodnje menjave predsednika v Združenih državah mora Evropa imeti svoje jasne politične prednostne naloge in predloge za resolucijo.

  Dushana Zdravkova (PPE-DE). - (BG) Kot predstavnica nove države članice EU in članica delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike bom govorila o pomembni vlogi čezatlantskega zakonodajnega dialoga, ki smo ga pred nekaj dnevi obravnavali na zasedanju v Ljubljani.

Zahvaljujem se za teme, uvrščene na dnevni red, ker so jasno pokazale, da so izzivi, s katerimi se srečujejo nekatere nove države članice EU, zelo pomembne tudi za Evropsko unijo in njene institucije, kar nam zagotavlja občutek varnosti in zaščite ključnih interesov.

Vendar mislim predvsem na zadevo v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki so dobili veliko medijske pozornosti. Ukrepi vključujejo ureditve vizumov in zahteve po stoodstotnem pregledu tovora.

Ti ukrepi vplivajo na svobodno gibanje državljanov v moji državi in predvsem na možnosti mladih ljudi za iste pravice in priložnosti, ki jih imajo njihovi vrstniki v drugih državah, vendar nasprotno ukrepi povzročijo gospodarske probleme v državah, kot je na primer Bolgarija, ki ima sorazmerno majhna pristanišča in bo morala nositi veliko finančno obremenitev zaradi oskrbe z novo pregledovalno opremo.

Ukrepi prisilijo ta pristanišča, da opustijo delo s tovorom, ker bodo to prevzela večja pristanišča. To bo zagotovo oslabilo gospodarske interese regij, kot na primer tiste, iz katere prihajam, tj. mesto Varna, in ostalih črnomorskih regij.

Med zasedanji, na katerih smo obravnavali zadeve v zvezi z vizumi, sem obvestila kolege iz Združenih držav, kolege iz kongresa Združenih držav, da je položaj Bolgarije bistveno drugačen, kot je bil pred 10 ali 15 leti, ko so številni mladi odšli v Združene države, in da so se poleg tega zmanjšale stopnje zavrnitve prošenj za vizum. To je razlog za začetek novega dialoga med dvema državama.

Vendar še vedno menim, da mora Bolgarija ostati zvesta skupni politiki EU in vztrajati pri prošnji za ukrepe za zaščito vseh državljanov Evropske unije na podlagi vzajemnosti. Hkrati morajo naši kolegi iz Združenih držav razumeti, da se vsi soočamo s skupnimi varnostnimi problemi, ki jih moramo rešiti s skupnim delom in ne z oviranjem drug drugega. Zato podpiram resolucijo in prihodnje zasedanje.

  Helmut Kuhne (PSE). – (DE) Gospod predsednik, načelno pozitiven odnos z Združenimi državami ne izključuje, da obstajajo razlike v interesih in mnenjih. Menim, da je partnerstvo pod istimi pogoji mogoče le na taki podlagi. Samo na tak način lahko prepričljivo nasprotujemo protiamerikanizmu.

Zato v skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu podpiramo neposreden dialog z Združenimi državami glede varnostne politike o tistih vprašanjih, pri katerih ima Evropska unija pravno pristojnost. Izpostavil bom dva primera: verodostojnost zahodnih vrednot pri boju proti terorizmu ter vprašanje stabilizacije in preoblikovanja.

Ravno zato nasprotujemo odprtim ali prikritim povezavam EU z varnostno strategijo Združenih držav, kot so prikazane v enem od predlogov sprememb, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, k poročilu o strategiji varnosti, o kateri bomo jutri glasovali, ker je jasno, da noben predsednik Združenih držav nikoli ne bo sprejel, da tretja stran, naj bo to EU ali ne, postane sopodpisnik te nacionalne varnostne strategije. Zakaj bi sprejeli to obveznost, če zakonodaja ni jasna. Tako niso zagotovljeni enaki pogoji, temu nasprotujemo.

  Atanas Paparizov (PSE). - (BG) Gospod predsednik, podpiram predlagano skupno resolucijo, pri čemer bi omenil dve zadevi, kot pri dialogu zakonodajalcev v Ljubljani: podnebne spremembe in energija, pri čemer morata obe strani, tj. Združene države in Evropa, bolj sodelovati.

Upam, da bo po predsedniških volitvah v Združenih državah v zvezi s tem več priložnosti. Zlasti se zanašam na to, da bodo zakonodajne dejavnosti kongresa Združenih držav omogočile, da se na konferenci v Københavnu dosežejo globalne rešitve. Nasprotno bo, če bomo edini, ki bomo izvedli predloge Evropske komisije v zvezi s podnebnimi spremembami, na države, kot je Bolgarija, resno vplivala izguba konkurenčnosti njihovih proizvodov in izvoza.

Kar zadeva sektor energije, se naše sodelovanje ne sme omejiti le na čisto tehnologijo in s tem povezan sklad, ampak mora prav tako obravnavati jedrsko energijo, ki postaja v svetu vedno pomembnejša, zlasti v državah, kot sta Kitajska in Indija. Le če Evropska unija vprašanja jedrske energije bolj odprto vključi v svoje politike, lahko postanemo partnerji na tem področju.

  Peter Skinner (PSE). – Gospod predsednik, izpostavil bom tri točke. Najprej se strinjam s tem, kar je poudaril komisar: nadaljujmo s čezatlantskim ekonomskim svetom in s tem, kar lahko tam naredimo. Pokazati moramo, da lahko nekatera vprašanja obravnavamo zelo resno in da lahko uvedemo spremembe, potrebne za odpravo kakršnih koli ovir, ki so osnovni instrumenti za nacionalno zaščito. To vključuje perutnino, pri čemer je žalostno, da Parlament meni, da ne bi smeli odpraviti te prepovedi.

Poleg tega moramo spodbujati pozitivni dnevni red in izzvati drug drugega glede težavnih vprašanj, kot je na primer vprašanje podnebnih sprememb. Rezultati na področju financ so zelo pozitivni, pri čemer upam, da se bo zavarovanje dodalo na seznam dosežkov na tem področju do zdaj.

Poleg tega se je čezatlantski dialog v Ljubljani ravno izboljšal. Obravnavali smo več tem in sprejeli več sporazumov, zato se lahko strinjam s svojimi kolegi, da moramo zdaj doseči raven, o kateri smo se dogovorili v skupni deklaraciji iz Houstona leta 1997.

  Corina Creţu (PSE). - Gospod predsednik, omenila bom nekaj vprašanj, za katere upam, da bodo na dnevnem redu srečanja na vrhu 10. junija.

Najprej glede Kosova, jasno je, da ni v interesu nobenega, da se na Balkanu oblikuje nova neuspešna država, zato Romunija že leta sodeluje pri prizadevanjih za stabiliziranje te regije. Obravnavamo predvsem organizirani kriminal, prostitucijo, trgovino z belim blagom, drogami in orožjem, pri čemer menim, da si morajo pristojni organi Kosova bolj prizadevati za nadzor nad temi praksami.

Prav tako menim, da je pomembno natančno spremljati ohranjanje lokalne kulture, zlasti pravoslavnih samostanov na tem območju.

Naslednje vprašanje zadeva vizume za vse državljane Evrope, ki potujejo v Združene države. Komisarju Verheugnu in ministru Ruplu se zahvaljujem, da sta izpostavila to vprašanje. Kot smo lahko ugotovili, obstaja zelo velika solidarnost ne glede na naše politične vidike. Zelo sem bila presenečena med zasedanjem v Ljubljani, da so naši kolegi iz kongresa vso odgovornost v zvezi s tem vprašanjem preložili na državni oddelek, medtem ko je predsednik Bush včasih govoril, da je to v celoti odgovornost kongresa. Upam, da boste končno našli rešitev med srečanjem na vrhu v Ljubljani.

Končno izpostavljam vprašanje v zvezi s cenami hrane in revščino.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, ko je odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov obiskal Washington julija 2007, sem postala pozorna na pomembnost sodelovanja med Združenimi državami in Evropsko unijo.

Menim, da lahko skupne politike EU in Združenih držav na področju carinskih tarif, intelektualne lastnine, medsebojnega priznavanja in razumevanja ter usklajevanja standardov vzpostavijo novo območje čezatlantske trgovine v korist podjetnikov in potrošnikov na obeh straneh Atlantskega oceana. Ker se zdaj v Parlamentu razpravlja o direktivi o igračah bi bilo prav tako zelo uporabno sprejeti skupno politiko v zvezi z varnostjo igrač. Prepričana sem, da lahko komisar Verheugen, ki predstavlja Evropsko unijo pri čezatlantskem dialogu, doseže veliko glede te zadeve.

Gospe in gospodje, upam, da bo program odprave vizumov veljal za vse državljane EU, vključno z državljani moje domovine, Slovaške, kot rezultat prihajajočega srečanja na vrhu med EU in Združenimi državami.

  Stolojan Theodor Dumitru (PPE-DE). – (RO) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju Verheugnu, ker je vprašanje v zvezi z vizumi, ki zadeva prebivalce moje države, ki jih tukaj v Evropskem parlamentu zastopam, vključil na dnevni red srečanja na vrhu med EU in Združenimi državami. Poleg tega vztrajam, da se ZDA pridružijo prizadevanjem Evropske unije v odzivanju na izzive glede podnebnih sprememb, sicer bodo vsa evropska podjetja prikrajšana v smislu tekmovanja z ZDA.

  Dimitrij Rupel, predsedujoči Svetu – (SL) Dovolite mi, da odgovorim na tri vprašanja, ki sem jih zaznal kot najpomembnejša.

Najprej, ko gre za vprašanje poslanca gospoda Roučka v zvezi s protiraketnim ščitom. Vprašanje, ki ga postavlja gospod Rouček, je na neki način višje od vprašanja Evropske unije, kajti tu gre za dogovore med posameznimi evropskimi državami in Združenimi državami Amerike, tu gre za konkretno dve državi, Češko republiko in Poljsko, ki sklepata bilateralne sporazume z Združenimi državami Amerike.

Jaz osebno bi si želel, da bi o teh zadevah govorili v okviru Nata ali v okviru Evropske unije, vendarle zaenkrat temu ni tako oziroma temu ni mogoče na ta način ustreči. Kot rečeno, gre za bilateralno vprašanje, ki je pač v pristojnosti držav, ki te sporazume sklepajo.

Glede brezviznega programa oziroma Visa Waiver programa, ki je bil večkrat predmet kritike oziroma o katerem je bil večkrat govor v tej dvorani, bi rekel naslednje: na področju širitve tega programa, Visa Waiver programa, upamo, da bo v skladu z dogovorom o dvotirnem pristopu – takšen pristop je bil sklenjen na zasedanju ministrov Evropske unije in Združenih držav Amerike za pravosodje in notranje zadeve – torej, da bo v skladu s tem dogovorom kmalu prišlo do napredka.

Doslej je bilo dogovorjeno, da se bodo Združene države Amerike pri zadevah, ki so v nacionalni pristojnosti, pogajale s posameznimi državami članicami, pri zadevah v pristojnosti Evropske skupnosti pa s Komisijo. Jaz sem to že v svojem uvodnem govoru povedal – torej, pričakujemo, da se bo Visa Waiver program do konca leta 2008 razširil z novimi državami članicami iz Evropske unije. Zaenkrat je enajst držav še zunaj tega programa.

Glede podnebnih sprememb bi še rekel par besed, gospod predsednik, če smem. Torej, vprašanje je bilo, ali smo pri tem vprašanju oziroma pri tem problemu storili dovolj. Mene veseli, da sta bila v času našega predsedovanja izvedena dva pomembna sestanka na področju podnebnih sprememb in energije, in sicer prvič „High Level Dialogue on Climate Change, Clean Energy and Sustainable Development“ in potem drugi sestanek pa je bil „Strategic Energy Review“.

Vseeno si želimo, da bi Združene države Amerike na tem področju pokazale več angažiranosti, in moram reči, da si bomo v Evropski uniji prizadevali za to, da bi naše ameriške prijatelje prepričali, kako pomembno je delovati globalno in v sporazumu med Evropejci in Američani. Zaenkrat so med nami še precejšnje razlike.

No, naj rečem še tudi to, da Evropska unija striktno zagovarja mnenje, da je potrebno vprašanje boja proti podnebnim spremembam obravnavati predvsem v okviru Organizacije združenih narodov. Toliko lahko prispevam k tej razpravi s svoje strani.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na kratko bom obravnaval dve vprašanji. Najprej je gospa in ’t Veld zelo na kratko razložila sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z varnostjo, ki zadevajo način vzpostavitve ustreznega ravnovesja med zahtevami varnosti naših ameriških prijateljev ter našo zahtevo o posameznikovi svobodi in pravicah naših državljanov.

Gospa in ’t Veld, zelo jasno bom povedal, da se Komisija v celoti strinja z zadevnimi vprašanji, in dejansko bom obvestil pristojnega kolega o kritiki glede pomanjkanja jasnosti v postopku, ki ste jo izrazili, in ga prosil, da zagotovi večjo jasnost.

Preden lahko sprejmemo kar koli v zvezi z načeli, ki nas morajo voditi k sodelovanju pri teh vprašanjih, se moramo dogovoriti z Američani. Če teh načel ne razumemo, ne moremo razumeti posameznega vprašanja. To je dejansko ena od zadev, ki jo moramo obravnavati na zasedanju v Ljubljani naslednji teden.

Ni mi v veselje tukaj povedati še kaj več o perutnini, vendar je vprašanje tukaj izpostavilo kar nekaj govornikov. Vedno je dobro vedeti, o čem razpravljamo. Zato je pomembno, da vemo, da tukaj ne razpravljamo o vprašanju v zvezi z varnostjo hrane. Pristojna evropska agencija za varnost hrane že veliko let razlaga, da uvožena ameriška perutnina ne predstavlja niti najmanjšega tveganja za zdravje potrošnikov. Ne razpravljamo o veterinarskem problemu, vendar o vprašanju glede same politike trgovine, ki se mora obravnavati z vidika naših interesov in kako bi te najbolje ubranili. Menim, da je to vse, kar sem želel povedati.

V Komisiji prav tako ni drugačnih mnenj. Moram povedati, da Komisija že od začetka ne dovoli, da ta nekoliko nenavadni spor postane obremenitev in, razlaga, kako se rešiti te težave.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Magor Imre Csibi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Kot podpredsednik odbora ENVI spodbujam predstavnike EU, ki sodelujejo na srečanju z uradniki Združenih držav, da analizirajo rešitve glede vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami.

Podnebne spremembe so svetoven izziv, za katerega moramo pripraviti odgovor na svetovni ravni. Evropa v zvezi s tem napreduje. Isto se pričakuje od naših sosedov čez lužo. Veseli me, da se bodo Združene države pridružile prizadevanjem mednarodne skupnosti leta 2012 po poteku kjotskega protokola.

Prav tako cenim, da je predsednik Združenih držav končno priznal, da potrebujemo zakonodajo za zmanjšanje ravni emisij toplogrednih plinov. Spodbujam predstavnike EU, da obravnavajo dejanski odstotek znižanja glede odprave globalnega segrevanja. Ne moremo sprejeti, da v zvezi s tem potrebujemo zakonodajo, vendar ko dosežemo predpisano, nazadujemo.

Hkrati morajo prihodnje razprave v zvezi z okvirom sodelovanja pri podnebnih spremembah temeljiti na dejanskih študijah o obnovljivih virih energije. Večinoma se sklicujem na biogoriva prve generacije. Ohraniti je treba nizek odstotek njihove uporabe in nizko raven dodeljevanja subvencij. Tako bomo zaščitili biotsko raznovrstnost in se izognili rasti cen hrane, ki jo je povzročilo pomanjkanje zemlje za kmetijsko dejavnost.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami, ki bo potekalo čez nekaj dni, je dobra priložnost, da ugotovimo, kako se razvijajo čezatlantski odnosi na najpomembnejših področjih. Menimo, da mora imeti sodelovanje v zvezi z energetsko politiko pomembno vlogo na dnevnem redu.

Varnost oskrbe z energijo je še naprej glavni cilj na obeh straneh Atlantskega oceana. Znano je, da je največ zalog v državah, ki ne izpolnjujejo vedno zahtev demokracije. Zaradi tega razloga sta potrebna skupno ukrepanje in nadaljnje prizadevanje v korist spodbujanja človekovih pravic in ustavnosti. Pomembno je, da poudarimo, da širjenje načel demokracije pomeni večjo varnost oskrbe z energijo.

Poleg tega se mora sodelovanje v prihodnosti še bolj osredotočiti na boj proti podnebnim spremembam. Dobrodošlo je, da so Združene države sprejele obveznost, da zagotovijo podlago za ureditev, ki jo predvideva kjotski protokol. Države članice Evropske unije in Združene države morajo imeti vodilno vlogo, zato da bi se še pred koncem leta najbolj razvite države sporazumele o najpomembnejših temeljih mednarodne pogodbe. Sveženj ukrepov v zvezi z zmanjšanjem emisij, ki je bil nedavno vključen v ameriško zakonodajo, je zadnji znak, da želi Washington sprejeti dejavno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Cene nafte, ki dosegajo ravni, ki si jih prej ni bilo mogoče predstavljati, opozarjajo na pomembnost skupnega mednarodnega ukrepa na področju energetske politike. Prepričani smo, da morajo Združene države in Evropa neizogibno prevzeti odgovornost na tem področju.

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Odnosi med EU in Združenimi državami so se v zvezi z veliko zadevami v zadnjih letih temeljito spremenili in se razvijajo v smeri okrepitve veliko elementov sodelovanja. Zadnji primer pogajanj glede odprave omejitve glede vizumov za potnike iz EU je odličen primer, čeprav je pozitivno rešen, ki pokaže zakaj bi se morali izogniti zgolj dvostranskim sporazumom, ki dejansko podcenjujejo pogajalske zmožnosti EU kot celote, da bi zagotovili uspešne dogovore med Združenimi državami in EU.

Sporazum o svežnju, ki zajema 27 držav članic, na podlagi porazdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami je bil dejansko ključen, da bi podprli skupno vizumsko politiko EU. Pomembno je zagotoviti, da kadar se izvajajo pristojnosti Skupnosti, zagotovimo obsežne sporazume z našimi strateškimi partnerji, kot so na primer Združene države. Menim, da je to v interesu obeh partnerjev. Dejansko je to edini način, da zagotovimo, da bo program Visa Waiver v celoti omogočil vzajemno potovanje brez vizumov in enakovredno obravnavanje vseh naših državljanov v zvezi s statusom njihovih potnih listov, kot je to omogočeno za državljane Združenih držav.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Pomembno je jasno in odgovorno poudariti, da partnerstvo med EU in Združenimi državami ni le temelj za verodostojno in učinkovito zunanje delovanje EU, ampak da bosta le tesno sodelovanje in koordinacija obema partnericama omogočila, da bosta imeli ključni vlogi v globaliziranem svetu in da bosta poroka za stabilnost in demokracijo.

Evropska unija nima kakršne koli druge partnerice na svetu, s katero bi delila osnovne vrednote svobode, pravne države in varovanja človekovih pravic.

Skrajni čas je, da v celoti obnovimo običajno sodelovanje in medsebojno zaupanje po škodi, ki je nastala po napadu na Irak. Le-ta je dramatično razdelil samo EU.

Zato močno pozivam obe partnerici, da brez odlašanj končata delo čezatlantskega ekonomskega sveta. Prav tako bo skupen pristop do težav s podnebnimi spremembami bistveno povečal možnosti za rešitev teh težav. Enako velja za Iran. Združene države in EU se morata dogovoriti za skupno strategijo za Iran, da se učinkovito ustavijo tamkajšnje priprave za razvoj jedrskega orožja.

Končno potrebujemo močnejše in na novo opredeljeno partnerstvo med EU in NATO, ki bo prav tako izboljšalo naše sodelovanje v Afganistanu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, komisar, izpostaviti želim dve točki, katerima mora EU posvetiti več pozornosti na srečanju na vrhu. V zvezi z globalnimi izzivi mora Zahod ravnati predvsem dosledno in odgovorno.

Najprej mora Unija imeti konstruktivno razpravo o vlogi Združenih držav pri podnebni politiki. Svet ima leto in pol, da pred Københavnom spremeni program. Najprej moramo spodbujati Združene države, da pripravijo nujne načrte za zakonodajo o podnebju. Poudariti moramo, da je rešitev svetovnih podnebnih sprememb svetovno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. To pomeni, da morajo mehanizmi za trg ogljika različnih držav postati združljivi in čez čas med seboj združeni. V Združenih državah vzbujajo upanje regionalni sistemi za trgovanje z emisijami.

Prav tako moramo priznati, da je naša partnerica v boju proti klimatskim spremembam boljša, kot kaže njen sloves. EU bi morala Združene države prositi za smernice in priznati, da so prizadevanja Združenih držav za razvoj čiste tehnologije uspešna. Unija ima na tem področju še kar nekaj dela. Združene države s predlogom za ustanovitev mednarodnega sklada za okolju prijazno tehnologijo kažejo pot v prihodnost. Sodelovanje med EU in Združenimi državami bo prav tako zelo pomembno za uvajanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

Prav tako bi moralo srečanje na vrhu poudariti osnovne skupne vrednote, h katerim se zavezujemo, to so demokracija, človekove pravice in pravna država. Moramo si postaviti vprašanje, kako so naše osnovne vrednote vključene v politike zahodnega sveta. Ali so dejanja svetovnih voditeljev dobro uresničena, na primer v zvezi z bojem proti terorizmu? Ker terorizem predstavlja grožnjo, ki je skupna EU in Združenim državam, je treba sredstva za boj proti terorizmu postaviti po robu z nadzorom.

Včasih se zdi, da svetovna politična retorika in vsakdanji svet pozabita na dejstvo, da naše osnovne vrednote ne zavezujejo drugih, ampak zavezujejo nas, pa če govorimo o Bližnjem vzhodu, zahodnem Balkanu ali Afriki.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – Prihajajoče srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami bo obema čezatlantskima partnericama dalo možnost, da poiščeta skupno stališče o zadevah, ki so relevantne za obe strani Atlantika. Naši celini imata skupno civilizacijo in zgodovino. Zagotoviti moramo, da je ta odnos kar se da močan, tako da lahko dosežemo cilje, ki niso pomembni le za obe strani, ampak za cel svet. Vedno večja in izjemna potreba po energiji zaradi razvijajočega se gospodarstva, vedno višjih cen hrane in konfliktov po svetu so samo nekatera od vprašanj, s katerimi se morata skupaj ukvarjati EU in Združene države, da bo to partnerstvo zagotovilo mir, trajnost in ugodno vplivalo na človeško dostojanstvo po svetu. Eden od uspehov tega partnerstva je NATO, organizacija, ki jo moramo vsi podpirati in krepiti, ker je zagotovila mir v Evropi in razvila tesnejše povezave med EU in Združenimi državami.

(1) Glej zapisnik.