Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj

21. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, pred kratkim je v EU nastala vedno večja potreba po več jedrske energije v miroljubne namene, predvsem za zadostitev evropskih energetskih potreb.

Težava je v nenadzorovanem naraščanju cene nafte, večjem povpraševanju številnih držav s hitro rastočimi gospodarstvi, regijskih težavah v državah, ki proizvajajo nafto, kot tudi dejstvo, da bodo obnovljivi viri energije in zemeljski plin zadoščali le za mali delež evropskih energetskih potreb. Posledično je bila za dogovarjanja predlagana gradnja jedrskih obratov.

Evropske državljane skrbi veliko vprašanj. Ali je mogoče zagotoviti varno delovanje jedrskih elektrarn? Ali obstajajo sistemi za zgodnje opozarjanje, ki zagotavljajo zadostna obvestila v primeru operativnih težav? Končno, kako varno je upravljanje z jedrskimi odpadki? Zaradi vseh teh razlogov menim, da bi ob pobudi Evropskega parlamenta in s sodelovanjem s Komisijo, bilo možno izvesti učinkovit dialog, ki bi vodil k jasnim, nedvoumnim odgovorom za evropske državljane. Pozivam francosko predsedstvo, da postane ta zadeva resnična prednostna naloga na njihovem programu.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, opozarjam vas na težavo, ki nas dela odgovorne za prihodnost Evropske unije in sveta na splošno. To je trgovanje z otroki.

V 21. stoletju, času visoke tehnologije in napredka, te težave ostajajo in preveč nehumano in brutalno je, da bi to spregledali ali mešali z drugimi težavami. Trgovanje z otroci res obstaja. To ni le zloraba človekovih pravic, ampak tudi zloraba prihodnosti.

Življenje katerega koli otroka je blagoslov in njegovo uničenje je zločin proti človeštvu. Trgovanje z otroci ima grozljive posledice. Imenuje se „moderno suženjstvo“. Sledi mu telesno in duševno zlorabljanje, spolno izkoriščanje, umor.

Združiti moramo naša prizadevanja in sodelovati s skupno politiko, da bomo kar se da zmanjšali obstoj te težave. Evropska komisija mora ustanoviti ločen program, delovni načrt znotraj okvira strategije za otroke in uvesti ukrepe potrebne za nastanek skupnih struktur in politik.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, dragi kolegi, evropska odvisnost od tekočih goriv se je povečala, cene nafte so dosegle zaskrbljujočo raven in Evropska unija je vedno bolj ranljiva in vezana na države OPEC in Rusijo.

Nobene potrebe ni po združenem prizadevanju za pristop k zunanjim odnosom na področju energetike. Dvostranski sporazumi med državami članicami in tretjimi državami morajo skupen evropski pristop okrepiti in mu ne škodovati. Sporazumi, ki so jih podpisale Italija, Madžarska, Bolgarija in Rusija v zvezi z gradnjo južnega plinovoda STREAM, ki je brez kakršnih koli gospodarskih razlogov načrtovan tako, da ne poteka čez državo članico, kot je Romunija, resno vpliva na kohezijo evropske energetske politike in predstavlja politične strategije, ki se jim morajo države članice izogibati. Pričakoval sem odločnejši pristop Evropske komisije pri obsojanju tega položaja.

Kar zadeva zakonodajo o energetski varnosti, ki bo sprejeta v drugi polovici letošnjega leta, menim, da moramo pokazati raven ambicij, ki je primerljiva s tistimi v primeru zakonodaje „Energija – klimatske spremembe“. Načelo enotnega stališča mora postati funkcionalno in Komisija mora predlagati mehanizem glede sporazumov s tretjimi državami, morda takšnega, ki se bo zgledoval po področju jedrske energije. Če želimo biti uspešni, moramo sodelovati.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, prejšnjo nedeljo so nazadnjaški nacionalisti brutalno pretepli homoseksualce na mirnem shodu v Moskvi in s tem v našo zavest spet priklicali podobo nesvobodne Rusije. Še vedno je zelo pogosta diskriminacija gejev in lezbijk. V zadnjih letih je bil nemški politik zelenih Volker Beck na shodih pretepen in aretiran. Ni mogoče dovolj poudariti, kako slabo je organizirana civilna družba v Rusiji.

Konec junija bodo v Sibiriji končno potekala pogajanja za nov sporazum med EU in Rusijo. Prebivalcem Rusije in drugim avtokratskim režimom smo dolžni, da ne dovolimo, da vprašanje energetske varnosti zasenči vse ostale sektorje. Človekove pravice in osnovne demokratične svoboščine morajo služiti kot podlaga tega novega sporazuma.

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poljski ladjedelniški industriji grozi popolno zaprtje, ker Evropska komisija zahteva vračilo zneskov, ki jih je dobila od državne pomoči. Posledično bo tisoče zaposlenih ob Baltiku izgubilo službo in več deset tisoč zaposlenih v tovarnah, ki delajo z ladjedelništvom, tako na Poljskem, kot tudi v drugih državah EU, bo prav tako ostalo brez dela.

Evropska komisija se skriva za sloganom o svobodni konkurenci in si ne želi priznati, da je treba v času, ko cene na globalni ravni zelo rastejo, varovati nekatera gospodarska področja, tako kot to počnejo azijske države. Evropska komisija se noče spomniti, da so vzhodne nemške dežele dobile več kot ena in pol milijarde mark pomoči od nemške vlade in da je to vključevalo ladjedelnice ob Baltiku.

Sprašujem, ali morajo ljudje s kraja kjer se je začelo gibanje solidarnosti, ob padcu berlinskega zidu, in osvoboditvi Evrope, postati žrtve arbitrarnim odločitvam, ki so bile sprejete v Bruslju v interesu opazovalcev, ki si želijo obogateti s propadom ladjedelnic. Zahtevamo, da Evropska komisija sprejme odločitve, ki bodo omogočile ladjedelniški industriji na Poljskem, da si opomore in se razvije.

  Věra Flasarová (GUE/NGL). - (CS) Gospe in gospodje, želim vašo podporo za pregled Uredbe komisije (ES) št. 318/2007 ali za vrnitev k originalnemu materialu iz leta 2005 zaradi prošenj organizacij za vzrejo in trgovanje z eksotičnimi pticami v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Češki republiki. Sprememba je v bistvu povezana s prepovedjo uvažanja eksotičnih ptic iz divjine v Unijo. Ob upoštevanju praktičnih razmer za vzrejo majhnih ptic, je pogoje v zvezi z uvažanjem težko upoštevati. Očitno je, da se je histerija medijev v zvezi s ptičjo gripo uporabila za uvedbo že prej omenjenega standarda. EU ima sistem karantenskih obratov, s katerimi se zaustavijo ptičje bolezni, ki predstavljajo grožnjo ljudem. Rejci so večkrat pomagali vrniti različne živalske vrste v divjino. Spoštujejo zakon, ki ščiti najbolj ogrožene vrste naštete v CITES. Posledica prepovedi so le pritiski, ki ji nasprotujejo, in poskusi, za njeno neupoštevanje. Začel se bo črni trg, tihotapljenje bo uspevalo in cene ptic bodo vedno večje. Posledično bodo lahko nastala tudi zdravstvena tveganja. Če opazujemo standardna, poskušena in preverjena veterinarska pravila, vključno s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ni nobene potrebe,da obdržimo to uredbo.

  Urszula Krupa (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, forum Evropskega parlamenta bom uporabila za protest proti nezakonitemu zaključku pogodbe med Nacionalnim skladom za varstvo okolja, ki je podrejen poljski vladi, in Fundacijo Lux Veritatis za nastanek toplic v Toruńu, in hkratnem obvestilu, da ne bo vračila velikih vsot, ki jih je Fundacija porabila za to naložbo. Okoliščine kažejo, da je do te odločitve prišlo zaradi političnih odločitev, in da je v nasprotju ne le z notranjo poljsko zakonodajo, ampak tudi z zakonodajo Skupnosti, kar dokazuje, da se v imenu boja proti ljudem, ki se obravnavajo kot politični nasprotniki, zakon ne spoštuje in da se ne dovoljuje podpora za obnovljivo energijo, kar prav tako nasprotuje temeljnemu principu EU v zvezi z nediskriminacijo iz političnih ali verskih razlogov. Nekdanji organi Nacionalnega sklada za varstvo okolja in upravljanje z vodo pravijo, da je bila vloga Fundacije Lux Veritatis zelo skrbno pregledana in ne dopušča kakršne koli možnosti za pritožbo.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Gospe in gospodje, obveščam vas o incidentu, ki se je pred kratkim zgodil v Združenem kraljestvu. Slovaški državljan, ki je tam zakonito delal, je za štiri dni presegel rok za ponovno registracijo svojega vozila in za ta prekršek je britanska policija grozila, da bo uničila njegovo vozilo. Pri poizvedovanju so se policisti obnašali ksenofobično in žaljivo, ter izkoriščali Slovakovo pasivno znanje angleškega jezika. Brez kakršnega koli dobrega razloga so mu odvzeli vse njegove dokumenta, namesto uradnega potrdila o zaplembi vozila so mu dali izrezek iz časopisa, prav tako britanski organi niso sprejeli njegove dokumentacije, kot je evropsko avtomobilsko zavarovanje (zelena karta) ali slovaško dovoljenje. Za ta prekršek, in to je le ta prekršek, so britanska policija in organi grozili, da bodo njegovo vozilo odpeljali na odpad.

Izražam vam svojo hvaležnost kolegu poslancu, gospodu Chrisu Daviesu, za njegovo pomoč pri raziskovanju te nesrečne zadeve, kot tudi drugim britanskim poslancem, ki so pokazali zanimanje za to zadevo. Verjamem, da je takšno delovanje britanske policije osamljen incident in da je takšen odnos do državljanov, ki zakonito delajo v Združenem kraljestvu, prej izjema kot pravilo. Včeraj je bil rok za vrnitev vozila in še zdaj nimamo podatkov, ali je bilo vozilo uničeno ali ne. Kakor koli že, naš državljan nima svojega vozila, kljub temu, da so britanski organi dobili vso potrebno dokumentacijo.

  Petya Stavreva (PPE-DE). - (BG) Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta, čez deset dni, 14. junija 2008, bo Bolgarija izrazila spoštovanje spominu in življenjskemu delu Aleksandra Stambolijskega, državnika, reformatorja in voditelja kmetijskega gibanja v državi.

V Bolgariji je prišel na oblast leta 1919 po dveh nacionalnih katastrofah, pri čemer si je prizadeval za nacionalne zadeve, za posodobitev in demokratično obnovo države. Odstavljen je bil leta 1923 z državnim udarom. Bil je brutalno umorjen, vendar še vedno živi skozi svoje ideje o svobodni, neodvisni Bolgariji na poti do izgradnje in integracije v Evropo.

Stambolijskijevi nauki o državništvu, se zdijo še posebej relevantni danes, 85 let po njegovi tragični smrti, ko je Bolgarija članica Evropske unije. Varstvo nacionalnih interesov v veliki evropski družini, ohranjanje nacionalne identitete ob hitrem prilagajanju na nove stvarnosti, mora združiti prizadevanja vseh nas, državljanov združene Evrope, za katere vrednote niso le prazen pojem, ampak način vodenja, obnašanja in družbenega odzivanja.

  Iliana Malinova Iotova (PSE). – (BG) Gospod predsednik, bolgarski operativni programi v okviru skladov EU so bili med prvimi, ki jih je Komisija odobrila za obdobje med letoma 2007 in 2013.

Priznati moramo, da se kot nova država članica soočamo z različnimi težavami v zvezi z izvajanjem programov. Težave vključujejo nezadostne podatke, nepravilnosti, celo zlorabe sredstev iz skladov EU; to so „okvare“, ki ne prizanašajo nobeni državi članici EU.

Bolgarska vlada je ugotovila, da je absorpcija sredstev velika naloga. Zato je prišlo do radikalnih reform v vseh institucijah, ki so odgovorne za sredstva EU. Za zagotovitev celotne koordinacije tega procesa je bil imenovan namestnik predsednika vlade.

Nezadovoljivi rezultati absorpcije sredstev so do zdaj postali argumenti v siloviti kampanji notranje opozicije, ki je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta vedno znova poskušala še bolj diskreditirati državo.

Sklicevanje na anonimne vire, ki v juliju za Bolgarijo predvidevajo apokaliptično poročilo Komisije, še preden ga je ta začela pisati, kažejo le na notranje politične namene in ne prispevajo k rešitvi težav. Žal je edina stvar, ki jo dosegajo, da spodkopavajo dober sloves Bolgarije. Zelo jasno izjavljam, da se Bolgarija zavezuje k radikalnim ukrepom na zadevnih ravneh in ima močno voljo za rešitev obstoječih težav.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, verjetno veste, da je v zgradbah Evropskega parlamenta v Strasbourgu več azbesta, kot je bilo prvotno pričakovano. Dela v zvezi s posodobitvijo in od nedavnega tudi odstranjevanjem azbesta se izvajajo od leta 2004, medtem ko so bile zgradbe v uporabi. To je po mojem mnenju nespametno in tvegano početje, ker vsaka obdelava struktur, ki vsebujejo azbest, neizogibno povzroča sproščanje karcinogenih vlaken v ozračje.

Menim, da zgradb Evropskega parlamenta ne smemo uporabljati, če in dokler ne bo ustrezno odstranjen ves azbest in bosta stavbi temeljito razkuženi. V interesu javnega zdravja in preglednosti pozivam predsednika tega parlamenta, da čim prej poda izčrpno izjavo v zvezi s postopkom odstranjevanja azbesta iz stavb Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Gospod predsednik, trenutno se v celotni Evropski uniji soočamo z veliko krizo na področju ribištva, zaradi katere bo potreben hiter odziv evropskih institucij. Menim, da moramo ustanoviti tristranski odbor, v katerem bodo zastopane javne oblasti, sindikati in lastniki ribiških ladij.

Trajne rešitve krize ne bomo dosegli s parcialnim pristopom k reševanju posameznih težav, temveč moramo oblikovati celovit strukturni predlog, ki bo obravnaval vse razsežnosti krize v sektorju. Seveda se zavzemamo za odgovorni ribolov, pri čemer moramo urediti tudi trženje izdelkov, odpraviti pomanjkanje osebja v ribiških flotah ter zagotoviti pravične pogoje delovnega razmerja, da se uredi negotov položaj zaposlenih.

Menim, da je zdaj zelo pomembno, da Evropski parlament ponudi pomoč v iskanju izhoda iz te krize, ker ta vpliva tudi na kakovost dela in se moramo biti sposobni odzvati na nastale razmere.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, moj volivec iz Londona gospod Budd Margolis me je obvestil, da je njegova sorodnica iz Litve Rachel Margolis pred kratkim objavila svoje spomine na izkušnje med drugo svetovno vojno. Pobegnila je iz židovske četrti v Vilni in sodelovala s partizani v boju proti nacistom. Litovske oblasti zdaj njeno avtobiografijo uporabljajo kot dokaz v kazenskem pregonu preživelih židovskih partizanov, ki naj bi zagrešili vojne zločine. Med obtoženimi sta nekdanji direktor izraelskega „Holocaust Centre“ Yitzhak Arad in knjižničarka na Judovskem inštitutu na Univerzi v Vilni Fania Brancovskaja.

Litva je dolžna kazensko preganjati preživele storilce kaznivih dejanj iz druge svetovne vojne, a doslej ni uspešno kazensko preganjala še nikogar. V Litvi židovske partizane, ki so se borili proti Nemcem in njihovim sodelavcem, nekateri obravnavajo kot izdajalce.

V imenu svojih številnih židovskih in nežidovskih volivcev sprašujem, ali je pravično preganjati židovske partizane, ki so se borili proti nacistom, medtem ko so zločini zoper Žide nekaznovani?

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, ribiči so povsod po Evropi upravičeno protestirali proti visokim cenam goriva. Nekatere vlade so izpolnile svojo odgovornost, druge, kot recimo moja, pa ne.

Imeli naj bi skupno ribiško politiko, vendar je pristop v različnih evropskih regijah vse prej kot enoten. V mojem volilnem okrožju lastniki malih plovil za lov z vlečno mrežo plačujejo za gorivo več kot 2 000 EUR na dan. Njihovih prošenj za kratkoročno pomoč ne usliši nihče, čeprav lokalno ministrstvo v skladu z državnimi pravili lahko izplača pomoč de minimis. Ministrica je to pomoč brezsramno odrekla. V Franciji in Španiji so vlade sprejele ukrepe.

Kako lahko govorimo o dejanski skupni ribiški politiki, če obstajajo take razlike glede osnovne potrebščine, kot je gorivo? Obsojam brezbrižnost ministrice Gildernew in zahtevam ne le kratkoročno pomoč, temveč dolgoročno strategijo v zvezi z gorivom v našem ribiškem sektorju.

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, irska vlada bo začela izvajati nacionalni program širokopasovnih storitev. Širokopasovna ponudba ni dostopna v 10 % države in večina tega ozemlja leži v regiji, iz katere prihajam tudi sam, torej v zahodnem in srednjem delu države. Širokopasovne storitve so sicer vedno bolj dostopne, vendar dostopnost ne narašča dovolj hitro in ne sovpada s povprečjem v Evropski uniji.

Na Irskem je dostop do širokopasovnega interneta dostopen v 86 % urbanih območij, na podeželskih območjih pa je ta številka veliko nižja. Nekaj je treba storiti. Situacija na severu države, kjer je večpasovni internet dostopen povsod, se nam zdi zavidljiva. Želim, da Evropska komisija spodbudi irsko vlado, da lahko dosežemo cilje lizbonske strategije.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE). – (RO) Kmalu bosta objavljeni poročili Evropske komisije v zvezi z napredkom Romunije in Bolgarije na področju reforme pravosodnega sistema.

Leto in pol po vključevanju se na evropski ravni oglaša vedno več nezadovoljnih ljudi, zaradi česar se zdi doseženi napredek v primerjavi z zastavljenimi cilji neznaten. Čeprav nekateri strokovnjaki trdijo, da bi morali Romunija in Bolgarija postati članici Evropske unije mnogo prej, menim, da potrebujeta še več pomoči in podpore Komisije in Parlamenta.

Glede na to, da bodo naslednje leto potekale volitve v Evropski parlament, menim, da bodo naslednji meseci odločilni za Bolgarijo in Romunijo, če želita dokazati svoje polnopravno članstvo v EU.

  Marco Cappato (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi opozoril na jezikovno diskriminacijo v Parlamentu: vmesnik na računalnikih poslancev EP deluje le v angleščini. Upravljanje operacijskih sistemov in dostop do datotek sta omogočena le tistim, ki obvladajo angleščino.

Po mojem mnenju je to v celoti diskriminatorno do tistih poslancev, ki bi radi pri svojem delu neposredno uporabljali računalnik, vendar ne govorijo angleško. To je vprašanje jezikovne podpore, s katerim se ukvarjajo naši prijatelji iz jezikovne skupine esperanto v okviru Združenih narodov, pri čemer ne vem, s čim, če ne s tem, se ukvarjajo v skupini frankofonskih držav. Gospod predsednik, upam, da je mogoče odpraviti diskriminacijo te vrste in tehnološko diskriminacijo, s katero sem se soočil, ko sem 2. junija vložil pisno vprašanje v formatu ODF namesto v zdaj uporabljanem formatu Microsoft. S pristojnega oddelka so mi takrat odgovorili, da vlaganje vprašanj v formatu ODF ni možno.

Upam, da bodo te oblike jezikovne in tehnološke diskriminacije čim prej odpravljene.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, vedno višje cene vseh življenjskih potrebščin, prevoza in storitev ob hkratnih nizkih plačah in pokojninah ter velikem znižanju socialnih prejemkov so omogočile ustvarjanje velikih dobičkov monopolnih poslovnih skupin, obenem pa ponovno škodile prihodkom ljudi.

Za običajne delavske družine v vseh državah članicah cene nenadzorovano rasejo. Tisti, ki želijo za visoke cene okriviti nekaj slabih špekulantov, zavajajo ljudi. Prikrivajo dejstvo, da so razlogi za visoke cene dobički monopolnih podjetij, svobodni trg in konkurenčne politike, ki so steber same EU in vseh politik, ki jih v okviru EU oblikujejo in izvajajo države članice in njihove vlade. Cene se višajo zaradi monopola nad proizvodnjo in trgovino, ki ju upravljajo skupine podjetij, pri tem pa plenijo prihodke ljudi in uničujejo tisoče malih podjetij.

Pozivamo delavce, da se še bolj borijo za realno povišanje plač, pokojnin in socialnih prejemkov ter za ukinitev DDV za osnovne življenjske potrebščine, storitve v javnem interesu in gorivo z namenom znižanja cen v splošno korist.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) V ZDA so 15. maja pripravili zakon, ki predstavlja mejnik v krizi v zvezi z nezakonito sečnjo, s katero se sooča cel svet. Kongres je prvi sprejel zakon, ki prepoveduje uvoz nezakonito posekanega lesa. Leta 2006 je bilo 10 % lesa, uvoženega v ZDA, posekanega nezakonito. Analize kažejo, da se je po sprejetju tega zakona izboljšala konkurenčnost ameriških tovarn in so se ohranila delovna mesta, jasno sporočilo zakona pa so razumele tudi gozdarske skupnosti.

Moje vprašanje je: kako dolgo bo čakala Evropska unija in kaj sploh čaka? Sramotno je, da čakamo in ne ukrepamo. Toda poslanci Evropskega parlamenta lahko nekaj naredimo: priporočam, da vsi podpišemo peticijo 23, ki je bila pripravljena pred nekaj meseci in katere namen je prepričati Komisijo, da po vzoru ZDA končno pripravi zakonodajo, dokler še imamo gozdove. Najlepša hvala.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, naj vas opozorim na prošnjo enega od mojih volivcev Alana Jonesa iz podeželskega mesta Knighton v pokrajini West Midlands, podjetnika v Evropi, ki ga ovira nedostopnost visokohitrostne širokopasovne povezave na podeželskih območjih. Rad bi ustanovil malo spletno podjetje za uokvirjanje fotografij. Za človeka z delovno nezmožnostjo, ki dela doma, bi bila ustanovitev novega podjetja idealna rešitev. Vendar je v mestu le en monopolni ponudnik internetnih storitev, pri čemer se širokopasovne storitve sicer širijo, a je povezava zelo počasna in preprosto neustrezna za potrebe vodenja podjetja.

Komisija načrtuje premostitev digitalnega razkoraka in širitev širokopasovnih storitev na podeželskih območjih, nujno pa mora rešiti težave ponudnikov internetnih storitev in zagotoviti zadostne finančne vire, da ta območja ne bodo zaostajala v smislu kakovosti, hitrosti in nizkih stroškov.

Gospod predsednik, rada bi, da poskrbite, da Komisija podjetnikom, kot je gospod Jones, omogoči in olajša ustanovitev podjetij, saj to omogoča ustvarjanje zelo potrebnih novih delovnih mest na podeželskih območjih.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Evropska komisija in države članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) hitijo z zaključkom pogajanj v Dohi v zvezi s kmetijstvom in odpiranjem trga industrijskega blaga (NAMA). Očiten je znaten vpliv trenutnih razmer zaradi volitev v Združenih državah. Vendar predstavlja razprava o NAMA v primerjavi s prekinjenim krogom pogajanj leta 2006 očiten korak nazaj. Visoko razvite države ohranjajo skoraj nespremenjene okoljske razmere. Tarife EU za tekstil in obleko se bodo znižale z 12 na 4 %. Trgi razvijajočih se gospodarstev pa se ne bodo odprli, ker je treba za ta namen omejiti obveznosti uvedbe največjih stopenj tarif in ne same tarife. Poleg tega se mora za Kitajsko, ki je Evropo in svet preplavila z blagom slabe kakovosti, uveljaviti 18-letno prehodno obdobje. Predlagani projekt NAMA je nesprejemljiv za Litvo in ostale države članice EU, saj ogroža njihovo konkurenčnost. Obstaja očitno ravnovesje med kmetijstvom in NAMA. EU ne sme hiteti z zaključkom pogajanj v Dohi samo zaradi svoje ekonomije. Komisijo pozivam, naj si vzame čas in pravično zastopa interese držav članic EU.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ribičem iz različnih držav članic Evropske unije in zlasti iz Portugalske čestitam za njihov boj za zaščito strateškega ribiškega sektorja, pa tudi delovnih mest, dostojnih plač in življenjskih razmer več tisoč ribičev in njihovih družin.

Spričo skupne ribiške politike in Evropske unije, ki je neopredeljena do dolgoletne družbeno-ekonomske krize, s katero se sooča ta sektor in ki se je zaradi vedno višjih cen dizelskega goriva in neosvinčenega bencina ter špekulacij v zvezi z gorivom še zaostrila, so ribiči končno dokazali, da so na voljo ukrepi in rešitve, ki bi jih bilo treba sprejeti že dolgo nazaj. Za izvajanje teh rešitev in ukrepov bi morala Evropska unija dejansko delovati in sprejeti nove politike za zaščito in podporo ribiškemu sektorju, ne pa ignorirati ga ter pospeševati njegovega počasnega trpljenja in propadanja. Ribištvo ima prihodnost.

Končno naj se v tem kratkem govoru zahvalim več tisoč delavcem, ki bodo jutri v Lizboni protestirali za zaščito svojih dosežkov in delavskih pravic.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, širitev schengenskega območja je razveselila državljane moje države, saj je potrdila enakost čeških državljanov z državljani drugih držav v Uniji. Na žalost so v današnjih časopisih objavljene zgodbe o čeških voznikih, ki sta jih nadlegovali nemška in avstrijska policija. V Nemčiji in Avstriji od aprila izvajajo sistematične in podrobne preglede avtobusov in zasebnih vozil s češkimi registrskimi tablicami. Samo en mesec po izvajanju splošnih pregledov je Avstrija napovedala, da namerava od junija izvajati preglede zaradi Evropskega nogometnega prvenstva. To je sprejemljivo. Vendar močno nasprotujem splošnemu pregledu čeških voznikov v Nemčiji. To je enostranska odločitev, ki jo je težko razložiti in škodi sosedskim odnosom. Od državljanov dobivam pozive, naj češki organi uvedejo povračilne ukrepe. Te razmere niso dobre in bodo vplivale na politično ozračje pred ratifikacijo lizbonske pogodbe. Vložila sem že ugovor in zdaj pozivam svoje nemške kolege, da v Nemčiji razmislijo o tej zadevi.

  Rovana Plumb (PSE). – (RO) Kolegi, podpiram skupni program na pobudo Sveta Evrope, katerega namen je odpraviti vse oblike nasilja med otroki, pri čemer sem prepričana, da bodo leta 2009 po vsem svetu prepovedane fizične kazni.

Vendar želim poudariti potrebo po skupni kampanji na evropski ravni, zaradi katere bodo otroci izvedeli, da je nasilje zoper njih nezakonito in da morajo povedati, če so žrtve kakršnega koli grdega ravnanja. V nekaterih državah članicah EU imajo starši fizične kazni za normalno vzgojno metodo in jih zato kot take razumejo tudi otroci.

Prihodnost Evropske unije je odvisna od spoštovanja otrokovih pravic, v procesu izobraževanja pa mora biti prepovedana vsakršna oblika nasilja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Eurofound je nedavno poročal, da je razlog za 25 % odpuščanj delavcev na Portugalskem v letih 2003–2006 premestitev podjetij. Mnoge multinacionalke so svoje obrate preselile po tem, ko so prejele več milijonov evrov pomoči Skupnosti in ustvarile večmilijonske dobičke, kar je nesprejemljivo.

Obstajajo primeri, ko delavci še vedno niso prejeli odškodnin, do katerih so upravičeni, recimo v podjetjih Vila Nova de Gaia in Brax, pri čemer so delavci v teh podjetjih včeraj pred vrati sodišča zahtevali odškodnine, ki jim jih podjetji dolgujeta že pet let.

Brezposelnost je tudi izgovor za vedno bolj negotove pogoje zaposlovanja, na katere vlada odgovarja z nadaljnjimi poskusi omejitve delavskih pravic. Zato podpiram akcijski dan, ki ga Splošna konfederacija portugalskih delavcev (CGTP) organizira jutri v Lizboni na Portugalskem.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, Parlament želim opozoriti na konferenco v Rimu o svetovni krizi s hrano. Svoje skrbi v zvezi s tem problemom smo v Parlamentu nedavno izrazili v resoluciji o cenah hrane.

Eden od ključnih problemov so premajhna vlaganja v kmetijstvo v razvitem svetu in v državah v razvoju. O razsežnosti tega problema so me poučili prejšnji teden na konferenci na Irskem, kjer mi je misijonarka sestra Nora MacNamara iz reda „Holy Rosary“ pojasnila, da se je pred mnogimi leti, ko se je sama ukvarjala s kmetijstvom v Afriki, v kmetijstvo vlagalo. Nato pa po njenih besedah v Afriko, še bolj pa v kmetijstvo, ni želel vlagati nihče več. Moramo začeti ponovno vlagati v kmetijstvo.

V okviru razprave o lizbonski pogodbi na Irskem naj povem le, da bo ta pogodba dejansko okrepila vlogo Evropske unije v državah v razvoju in nam bo po mojem mnenju pomagala soočiti se s krizo s hrano, ki ne ogroža le Evropo, temveč cel svet.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Februarja letos je turški premier gospod Erdogan v Kőlnu nastopil z zelo spornim govorom, v katerem je asimilacijo označil za zločin proti človeštvu. Ta izjava je s stališča svobodne izbire lastne identitete nesprejemljiva; ohranjati kulturno raznolikost je res pomembno, vendar mora odločitev o tem sprejeti posameznik.

Turki v zahodni Evropi praviloma izoblikujejo dvojno identiteto. Erdoganova zahteva za ustanovitev univerze v turškem jeziku v Nemčiji je nerealna, saj lastnih državnih univerz v mnogih državah nimajo niti avtohtone narodne manjšine, ki tam živijo že več stoletij, na primer Madžari v Transilvaniji, kjer je bila neodvisna državna univerza madžarski skupnosti odvzeta v času komunistične diktature.

Turčija priseljenskih manjšin v zahodni Evropi ne sme izkoriščati za doseganje notranjepolitičnih ciljev. Premier Erdogan naj raje uredi razmere doma, na področju položaja Kurdov, priznanja genocida nad Armenci in enakih pravic žensk.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospod predsednik, evropski socialisti upajo, da bo Evropa postala zgled celotnemu svetu v smislu kakovostnega življenja. 27 držav članic sedaj oblikuje novo socialno Evropo, ki bo zagotovila blaginjo za vse državljane Evropske unije.

Skoraj 45 % proračuna Unije za leto 2008 je bilo dodeljenih za razvoj, inovacijo, ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko in socialno kohezijo ter 42,6 % je bilo dodeljenih za kmetijstvo. Podeželska območja predstavljajo 90 % teritorija Evropske unije.

Kljub 41 milijonom evrov dodeljenih za kmetijstvo v letu 2008, so večji stroški za kmetijska dela in večje cene energije povzročile večje cene kmetijskih proizvodov ter slabšanje gospodarskega položaja. Menim, da so politika subvencij za kmetijstvo in primerni pogoji za spodbujanje naložb na tem področju, odgovor za del izzivov, s katerimi se bo Unija soočala v naslednjih letih.

Razvito kmetijstvo bo Evropskim državljanom omogočilo dostop do zdrave hrane in zadostne količine po dostopnih cenah. Zdravo prehranjevanje je temeljni vidik kakovostnega življenja.

  Predsednik. − S tem se ta točka zaključuje.