Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj

26. Zaščita občutljivih morskih ekosistemov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Duarteja Freitasa, v imenu odbora za ribištvo o predlogu uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS)) (A6-0183/2008).

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, poročilo gospoda Freitasa obravnava predlog, ki daje možnost za uvedbo načela ocene vpliva na okolje na področju ribištva. Ne morem povedati, kako pomembno je to v okviru spremembe v režimu in uskladitve predpisov o ribolovu z veliko drugimi pomorskimi dejavnostmi.

Prav tako se to načelo odziva na točno določen cilj, tj. preprečiti škodo občutljivih morskih ekosistemov. Predlog v celoti zastopa ekosistemski pristop, za uvedbo katerega se v okviru skupne ribiške politike zavzema Komisija.

S tem predlogom odgovarjamo na pozive Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2006 za sprejem učinkovitih ukrepov, da preprečimo uničenje ali občutno škodo občutljivih morskih ekosistemov zaradi pridnenega ribolova. V zvezi s plovili, ki delujejo na območjih, kjer ne velja mednarodni režim o ohranjanju in upravljanju, je država zastave odgovorna, da zagotovi to zaščito in ureja dejavnosti plovil. Ker Evropska unija glede na mednarodno pravo izvaja regulativno pristojnost države zastave, moramo sprejeti ustrezna merila, da se do konca leta odzovemo na ta poziv Združenih narodov.

Predlagan predpis bo torej veljal za plovila EU, ki bodo delovala na odprtem morju, ki ne spada pod regionalne organizacije za upravljanje ribištva Eno takih območij je jugozahodni Atlantik, kjer imamo zdaj veliko število plovil. Besedilo je bilo oblikovano tako, da države članice, pod zastavo katerih plujejo plovila, obvezuje, da zagotovijo, da se ne izda nobeno ribiško dovoljenje za ribolov s pridnenim orodjem, razen če je ocena potencialnega učinka jasno pokazala majhno tveganje za občutljive morske ekosisteme. To pomeni, da Komisija ne podrobno določa, kako države članice te ocene izvajajo, ampak da določa minimalne standarde v zvezi z znanstvenimi informacijami in potem prepusti državam članicam, kako bodo zahtevane rezultate dosegle.

Naš predlog določa, da se orodja za pridneni ribolov ne smejo uporabljati v globini večji od 1.000 metrov. Argument, da predlagan predpis nima znanstvene podlage ne drži. Vsekakor vedno bolj poglabljamo naše znanje o globokih oceanih in se pri tem soočamo s tako veliko negotovostmi, da je popolno uvajanje previdnostnega pristopa zagotovljeno. Predlagana globinska meja je primerna, ker ne zadeva trenutnih dejavnosti plovil EU, ki se izvajajo v precej bolj plitvih vodah. Prav tako ta predpis zagotavlja, da pridobimo čas za preverjanje, kako ta nov zakonodajni pristop deluje, preden dovolimo ribičem, da lovijo v globljih vodah.

Pri tem bomo še naprej izvajali naše sedanje dejavnosti, dokler ne vemo dovolj, da jih varno razširimo. Komisija je pripravljena, da se čez dve leti vrne k tej izrecni temi, ko ob Svetu in tej skupščini predložila poročilo o izvajanju in učinkovitosti pravil. Zato Komisija ne more sprejeti črtanja tega predpisa, kot je to predlagano v poročilu.

Prav tako gospod Freitas v svojem poročilu predlaga, da se spremeni določba v kateri uredba predpisuje, da se za plovila uporabljajo stalni opazovalci na krovu plovil in da se namesto tega uvede sistem vzorčenja. Prav tako ima Komisija težave s sprejemanjem te spremembe, ker z odsotnostjo opazovalcev kot kontrolno orodje ostane le sistem spremljanja plovil, ki mora nadzirati ali se vsako plovilo drži dovoljenih ribolovnih načrtov. To ni dovolj, in najbrž je nerealno pričakovati, da nacionalni centri za spremljanje ribištva v realnem času zagotovijo nadzor vsakega posameznega plovila. Prav tako bo brez opazovalca na krovu zelo pomembno pravilo „odmika“ v primeru, da plovilo po nesreči naleti na ekosistem, ki ga ni na zemljevidu, enostavno neučinkovito, ker je upoštevanje tega predpisa s sistemom spremljanja pravil nemogoče nadzorovati. Kot sem že povedal, lahko to zahtevo ponovno obravnavamo čez dve leti, da ocenimo njeno učinkovitost.

Večina preostalih predlaganih sprememb je za Komisijo sprejemljivih in veliko jih je že bilo v podobno obliki predloženih na dogovarjanjih Sveta.

Zahvaljujem se Parlamentu za podporo, ki jo je izkazal Komisiji pri naših prizadevanjih, da se na to vprašanje učinkovito odzovemo.

  Duarte Freitas, poročevalec. − (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam Komisiji za pobudo o tem predlogu iz dveh razlogov. Prvič, ker je v skladu s pobudo Evropske unije in sledi prizadevanjem v zvezi s to pobudo v Generalni skupščini ZN ter drugič, ker temelji na zelo pomembnem načelu, ki ocenjuje vpliv ribolova, še preden je izdano dovoljenje za to dejavnost.

To pomembno, ker govorimo o območjih, kjer trenutno ni nobenih ribolovnih organizacij.

Tukaj so obravnavana obalna območja, za katera so odgovorne države za sprejetje ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov pred pridnenim ribolovom. V mednarodnih vodah za zaščito morskega okolja ponavadi skrbijo regionalne morske konvencije, tam kjer obstajajo, pri čemer so za sprejetje ukrepov za zaščito in upravljanje živih morskih virov in urejanje vpliva ribolova na občutljive ekosisteme pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Vendar obstajajo področja odprtega morja, ki jih ne pokrivajo nobene ribolovne organizacije, kar lahko vodi k škodljivemu ribolovu.

Zato je Generalna skupščina ZN ugotovila, da so potrebni ukrepi za zaščito morskega dna na področjih, ki jih trenutno nihče ne nadzira, pri čemer je Evropska unija, kot pričakovano, imela vodilno vlogo.

To je zagotovo pozitiven korak, ki ga moramo poudariti in podpirati, tako kot predlog Komisije, ki ga lahko označimo za velikodušnega, saj predvideva, da bodo ladje naših držav članic upoštevale številne predpise, pri čemer je treba po diplomatski poti poskrbeti, da jih bodo upoštevale tudi tretje države, ki se ukvarjajo z ribolovom na zadevnem o odprtega morja. Drugače nima smisla, da je imela Evropska unija vodilno vlogo in si prizadevala, da njene ladje izvajajo nadzor in izpolnjujejo zahteve, če se ladje tretjih držav ukvarjajo s škodljivim ribolovom na območju, ki ga želimo zaščititi.

V tem velikodušnem predlogu je področje, za katerega moramo Komisiji čestitati, saj bo imelo posledice v zvezi z diplomatskimi prizadevanji, ki temeljijo na sporazumu z Generalno skupščino ZN, tako da bomo v tej zadevi lahko res napredovali.

Gospod komisar, v zvezi z vprašanjem glede globine meje 1 000 m smo v odboru za ribištvo imeli razgovor s strokovnjaki, ki sem ga spremljal tudi sam, pri čemer se strinjajo, da 1 000, 800, 500 ali 1 200 m niso tehnične vrednosti, ampak le politične izbire. Vendar s tem predlogom že spodbujamo tiste, ki se želijo ukvarjati z ribolovom na določenem območju, da vnaprej preučijo morsko dno in tveganja v zvezi z njim, zato menim, da bo ta raziskava vključevala vse globine od 800 do 1 100 ali do 1 500 m, pri čemer ne bi bilo treba določiti jasne definicije 1 000 m, saj je ta globina že zaščitena na drugačen način.

Še vedno čakamo na nadaljnje utemeljitve, po možnosti tehnične narave, ki jih strokovnjaki na razgovoru niso priskrbeli, čeprav menim, da glede na to, kar je Komisar do zdaj povedal, ni dovolj, da bi predlog 1 000 m bil veljaven. Še naprej bomo čakali in upamo, da bomo predlog Evropskega parlamenta obravnavali po jutrišnjem glasovanju.

  Marios Matsakis, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − Gospa predsednica, čestitam poročevalcu za odlično poročilo.

Veliko morskih ekosistemov v odprtem morju je edinstvenih in občutljivih in zato zagotovo potrebujejo zaščito pred včasih uničujočimi posledicami uporabe pridnenega orodja.

Predlagana uredba je nedvomno korak v pravo smer, čeprav je treba v prihodnosti narediti veliko več, saj je vedno več znanja in izkušenj na področju biologije globokega morja Nujna in pametna je uporaba načela previdnosti, kot podlage za oblikovanje nekaterih parametrov te uredbe. Uspeh vsake uredbe je odvisen od tega, kako se izvaja in kako pri tem pomagajo opazovalci na krovu.

Upam, da bo ta uredba kljub nekaterim neizogibnim šibkim točkam uspešna v teoriji in v praksi.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, očitno s vsi strinjamo z zaščito občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi ribolovnimi postopki.

Jaz se s tem tako zelo strinjam, da zagovarjam zaščito pred vsemi škodljivimi postopki, ne samo pred ribolovnimi. Sicer pa vemo, da mora v teh primerih ribolovni sektor imeti vodilno vlogo in biti za zgled.

Kot sem že dejala v zvezi s poročilom gospe Miguélez o staležu rib odprtega morja, menim, da bi se morali ukvarjati predvsem z zaščito občutljivih ekosistemov, ki so opredeljeni kot taki, ne glede na to, kje so, in ne le tiste, ki imajo to srečo, da so globlje od 1 000 m.

Kot je že dejal gospod Freitas, je Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavrnila kriterij globine, ker bi naj bil samovoljen in naj ne bi bil znanstven, pri čemer so regionalne organizacije za upravljanje ribištva vključno z organizacijo za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) za severni Atlantik zavrnile pravilo 2 000 m, ne da bi sploh upoštevale omejitev za globino 1 000 m, saj menijo, da omejitev ne služi ničemur in so jo zato odstranili.

Komisar, moje vprašanje je, ali se bo to nanašalo na ladjevje, ki se ukvarja z ribolovom na patagonskem pasu. Nedavno je predstavnik inštituta za oceane predstavljal ocenjevalne študije, v katerih niso zasledili občutljivih morskih ekosistemov na tem območju. Zato sprašujem, ali boste še naprej vztrajali, da mora ladjevje Skupnosti, ki se ukvarja z ribolovom na tem območju, upoštevati ta predlog.

Končno bi rada govorila o opazovalcih, ki jih je poročilo gospoda Freitasa obravnavalo zelo razumno. Strinjam se s poročilom, da je pomembno imeti opazovalce, ki so znanstveniki, saj morajo oceniti občutljive morske ekosisteme, česar ne more narediti kateri koli opazovalec.

Že znanstveniki so omenili, da je nesmiselno imeti enega opazovalca na vsaki ladji, saj bi tako izpraznili vse inštitute za oceanografijo, pomembneje je razmisliti o načrtovanih in organiziranih trajnih programih vzorčenja, s katerimi bi imeli dober pregled nad zadevnim ribolovom.

Komisar, hvaležna bi vam bila, če bi odgovorili na moja vprašanja, pri čemer pozivam k podpori poročila, ki ga je sestavil gospod Freitas.

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospa predsednica, čestitam poročevalcu za odlično poročilo, pri čemer bom še enkrat ponovila, da se ukvarjamo z zaščito morskega dna, kamor spadajo tudi globokomorski koralni grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci in globokomorske spužve, ki so neprecenljivi zakladi našega ekosistema.

Poudarjam, da je zaščito tega ekosistema dolgo zagotavljala avtonomna regija Azori, dokler niso leta 2003 njenega dela ogrozile evropske institucije, ko so se odločile odpreti to območje za ribolov brez izjeme in upoštevanja, da je to območje treba zaščititi.

Najpomembnejše vprašanje je predvsem, da imamo skladno zakonodajo, pri čemer je težava z globinsko mejo 1 000 m nesmiselna, če zunaj evropskih voda prepovemo ribolov globlje od 1 000 m, v Evropi ga pa dovolimo, saj je z vidika okoljevarstvene skrbnosti naših predpisov nesmiselna. Predvsem sem zaskrbljen zaradi ključne resolucije ZN 61/105 z dne 8. decembra 2006, ki zadeva številne druge ukrepe v zvezi z morskimi želvami, ki živijo na gladini, pri čemer ni Evropska komisija prevzela te odločbe v celoti, ampak je s tem procesom začela postopoma leta kasneje. Menim, da to ni najboljši zakonodajni način delovanja. Bolje bi bilo, če bi se celotna odločba prenesla na raven Skupnosti, saj bi bila tako vsa zadeva zelo poenostavljena in predpisi znotraj in zunaj Skupnosti veliko bolj uporabni.

  Josu Ortuondo Larrea, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, strinjamo se, da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje škodljivih načinov ribolova, ki ogrožajo občutljive morske ekosisteme.

Tako se strinjamo z zamislijo, da morajo biti plovila Unije, ki plujejo na območju odprtega morja, za katera ne veljajo predpisi regionalnih ribolovnih organizacij in sporazumi, vključena v uredbe Skupnosti, ki urejajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev posebnih dovoljenj za ribolov v teh vodah in za poznejše ravnanje, ki ga morajo upoštevati, ter informacije, ki jih morajo priskrbeti itn.

Ne strinjamo se z omejitvijo, ki jo je predlagala Komisija v členu 6, v katerem je 1 000 m razumna globinska meja za uporabo pridnenega orodja za zagotovitev primerne stopnje varstva, saj ni veljavnih podatkov, ki bi to utemeljili. Ni znanstvenih raziskav, ki bi pokazale, ali so občutljivi ekosistemi pod ali nad globinsko mejo 1 000 m.

Menimo, da moramo nadaljevati in bolje raziskati morsko dno na vsakem območju, pri čemer bomo ugotovili, kje so občutljivi ekosistemi, preden bomo določili globinsko mejo za uporabo pridnenega orodja. Menimo, da bi morala plovila, ki bi naletela na morebitno občutljivo območje, prenehati loviti in obvestiti pristojne organe. Tako se strinjamo, s predlogom, da mora reprezentativni vzorec plovil, katerim je vsaka država članica izdala posebno ribolovno dovoljenje, imeti na krovu znanstvenega opazovalca, pri čemer je treba poskrbeti za ustrezno kroženje med vsemi plovili za neprekinjene ribolovne plovbe.

Končno se tudi strinjamo, da mora kapitan v primeru tehnične okvare satelitske sledilne naprave, ki jo mora imeti vsako plovilo, vsaki dve uri sporočati zemljepisni položaj plovila, pri čemer plovilo po vrnitvi v pristanišče ne sme izpluti, dokler ne dokaže, da sledilna naprava deluje.

Cilji tega predloga so zaščita morskega okolja in ribolovnih aktivnosti, ki so nujne za oskrbo s hrano.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospa predsednica, čestitam gospodu Freitasu za njegovo odlično poročilo. Osrednja naloga pomorskega upravljanja je zaščita občutljivih ekosistemov. Za dosego tega cilja je bilo v preteklih letih vloženega veliko truda. Veseli me, da se je Evropska unija prva lotila tega projekta za zaščito okolja, s katerim bomo vsi pridobili.

Politika za zaščito ekosistemov je mednarodno sprejeta in od nas je odvisno, ali jo bomo izvajali v največjem možnem obsegu. Za izvajanje te politike je potrebno veliko malih korakov. Iz vsakega malega koraka se nekaj naučimo in potem naredimo naslednjega, pri čemer poudarek na razvoju in ne čim hitrejšem doseganju cilja.

Zaščita občutljivega ekosistema je zapletena. Za zgled si lahko vzamemo Irsko. Na zahodni obali države lahko najdemo globokovodne korale. Natura 2000 je objavila, da ima ta obalna regija štiri območja, pri čemer je tam ribolov omejen zaradi zaščite globokovodnih koral.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Tudi mi podpiramo predloge v zvezi s poročilom o zaščiti občutljivih morskih ekosistemov, pri čemer želimo poudariti, da morajo sprejeti ukrepi na tem področju temeljiti na znanstvenih ribolovnih raziskavah in biti v skladu z raznolikostjo obstoječih razmer.

Te ukrepe nujno potrebujemo, kar je neposredno razvidno iz same opredelitve občutljivih morskih ekosistemov, ki mora, kot navaja poročilo, temeljiti na najboljših znanstvenih spoznanjih. Ločiti moramo tudi med različnimi posledicami uporabe različne opreme, pri čemer moramo oceniti vpliv na morske vire in morsko dno z znanstvenimi ribolovnimi raziskavami. Končno poudarjam, da menimo, da je področje vprašanj v zvezi z nadzorom ali opazovanjem odstopanj v pristojnosti vsake države članice.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, znanstveniki v ribolovnem sektorju zdaj vejo, da je v globokem in odprtem morju polno življenja, katerega velik del je še neodkrit. Približno 50 % živali ali rastlin, ki jih najdemo globlje od 3 000 m, so nove vrste. Znanstveniki predvidevajo, da živi v globokem morju približno 10 milijonov vrst, kar je biotska pestrost, ki je primerljiva z najbogatejšimi tropskimi deževnimi gozdovi. Počasi odkrivajo ekosisteme, ki so v naravi edinstveni in v katerih so vrste, ki jih ne moremo najti nikjer drugje na planetu.

Zato se strinjam s predlogom Komisije, ki zahteva uvedbo dovoljenj za izvajanje ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju, pri čemer morajo pristojni organi pred izdajo dovoljenj ugotoviti, da to ne bo povzročilo pomembnega škodljivega vpliva na ekosisteme na odprtem morju. Zahvaljujem se Duartu Freitasu za njegovo poročilo in poudarjam, da bi se že veliko prej morali začeti ukvarjati s tem področjem.

Pridnene vlečne mreže povzročajo zelo veliko škodo globokomorskim koralam in spužvam. Pridnene mreže lahko pri nepravilni uporabi poškodujejo podvodne gore in uničijo vse žive organizme, ki so na njihovi poti. Vrste lahko izumrejo, še preden jih znanstveniki odkrijejo.

Žal je Evropska unija v središču uporabe pridnenih vlečnih mrež v globokem morju. Leta 2001 je bil v državah članicah vključno z baltiškimi državami delež ulova s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtem morju 60 % in istega leta je v ulov Španiji znašal dve tretjini celotnega prijavljenega ulova EU in 40 % prijavljenega globalnega ulova na področju ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami.

Strinjam se s poročevalcem, da mora Komisija uporabiti vsa pooblastila, ki jih ima nad ribolovnim sektorjem, in spodbujati aktivnosti za zaščito občutljivih ekosistemov, pri čemer morata ta pristop voditi dve načeli, tj. načelo previdnosti, ki zahteva, da ukrepamo, kjer so znanstvene informacije pomanjkljive ali negotove, in upravljanje, ki temelji na zaščiti ekosistemov.

Ali je 1 000 m samovoljna globinska meja, gospod komisar? Menim, da je to vprašanje v zvezi s tem, ali so občutljivi ekosistemi tudi nad to mejo in ne samo pod njo.

  Marios Matsakis. − Gospa predsednica, številni govorniki so trdili, da ni znanstvenih dokazov ali sploh nobenih dokazov, ki bi podprli določitev globinske meje na 1 000 m. To ni res. Naj navedem znanstven dokaz iz ribolovne dejavnosti v globini od 840 do 1 300 m z zahodne Irske. S postopkom C-14 so odkrili, da je bila mrzlovodna korala, ki so jo pri tem ribolovu ujeli kot stranski produkt, stara najmanj 4 500 let.

Torej znanstveni dokaz potrjuje, da so tudi na tej globini občutljivi ekosistemi. Menim, da je poleg načela previdnosti smiselno določiti tudi globinsko mejo.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija aktivno sodeluje pri iskanju globalne rešitve v zvezi z vprašanjem uporabe pridnene vlečne mreže. Namesto da uvedemo popolno prepoved uporabe, je bolje, da uvedemo stroge omejitve, ki bi urejale njihovo uporabo.

Uredba, o kateri razpravljamo, bi lahko bila nekakšen kompromis. Doseženi zakonodajni učinki ne temeljijo vedno na jasnih in prepričljivih predpisih. V državah in regijah, kjer ribolov nima velike vloge in kjer zato nimajo možnosti za redno izvajanje natančnih raziskav, vlada bojazen, da ne bodo mogli slediti zahtevam o izdelavi ribolovnega načrta in navesti natančne podatke, v kakšni globini se uporablja pridnene vlečna mreža ali kakšna je sestava morskega dna, kar predstavlja velik problem predvsem za revnejša območja.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, strinjam se s številnimi točkami in pripombami, ki poudarjajo pomembnost, ki jo povezujete z vprašanjem glede škodljivih načinov ribolova.

Kot sem že rekel, je naš predlog odziv na poziv mednarodne skupnosti, pri čemer moramo pokazati naše prizadevanje za uresničitev tega poziva.

V zvezi z vprašanjem predlagane globinske meje 1 000 metrov menim, da je ključno, da sprejmemo previdnostni pristop, pri čemer je bila ta določena omejitev oblikovana tako, da nas zavaruje pred nenadnim razvojem ribištva na določenih območjih. Hkrati ob tem dogovoru dejansko ne vpliva na sedanje ribištvo, zato ne razumem zadržkov v zvezi z omejitvijo za globino 1 000 metrov. Vendar bom to ponovno pregledal in upam, da bomo vprašanje zadovoljivo rešili junija na zasedanju Sveta.

Vendar se ne strinjam, da dovolimo neomejen pridneni ribolov dokler ne določimo kateri so občutljivi ekosistemi, saj enkrat ko je škoda narejena, je že prepozno. Zato vztrajamo s previdnostnim pristopom.

Menim, da je vprašanje opazovalcev ključna točka, da pokažemo, da mislimo resno glede zaščite občutljivih morskih ekosistemov v odprtem morju. Ključna točka za Komisijo je celotni dostop. Prepričan sem, da bomo junija na zasedanju Sveta našli rešitev tudi za to vprašanje, brez da bi opustili načelo celotnega dostopa opazovalcev.

  Duarte Freitas, poročevalec. − (PT) Na žalost moram najprej povedati, da se komisar ni zmenil za to, kar so omenili skoraj vsi poslanci in kar navaja poročilo glede 1 000 metrov omejitve.

Dejansko ne obstajajo nobeni znanstveni dokazi, da je število 1 000 metrov primerno. Zakaj 1 000? Zakaj ne raje 800 ali 1 200? Znanstveni dokazi ne obstajajo, pri čemer smo organizirali zasedanje s specialisti ter s predsednikom odbora za oceanografijo in ribištvo iz Azorov, ki je pripravil veliko dobrih, mednarodno priznanih študij o morskem dnu, in še z drugimi tehničnimi strokovnjaki, s katerimi sem govoril: nobenih znanstvenih dokazov ni, da je številka 1 000 metrov razumna.

Število 1 000 metrov se je dejansko najverjetneje pojavilo v razpravi glede Sredozemlja, vendar ne obravnavamo isto območje, saj dejansko razpravljamo o povsem različnih območjih. Zato počakajmo: če Evropsko unijo razumljivo zadolžimo, da skupaj z drugimi, kar je pozitivno, vodi postopke zaščite globokega morskega dna, imamo to odgovornost do okolja, vendar moramo prav tako biti malo objektivni in razumni. Če za možnost lova na območjih o katerih razpravljamo, zahtevamo, da flote predložijo znanstvene študije za katere Komisija ni mogla izračunati stroške ali nam povedati, če bodo države članice v takem položaju, da bodo lahko ocenile kakovost in se odzvale na te znanstvene študije, tudi če zahtevamo, da flote predložijo take študije, da ocenimo ali je morsko dno občutljivo ali ne, moramo biti razumni. Zato ne razpravljajmo o 1 000 metrih.

Če obstajajo občutljivi globokomorski ekosistemi, se lahko nahajajo na 800 ali 1 200 metrih, vendar študije, ki jih morajo predložiti flote, da bi pridobile ribolovna dovoljenja, bodo pokazale to: to je tako enostavno, zato menim, da je v zvezi s tem vprašanjem pomembna razumnost.

Končno se sklicujem na zadnjo pomembnost tega vprašanja: pravijo, da vemo več o površini lune kot pa o globokem morskem dnu, zato mora vsak posameznik v tej dvorani pomagati pri odkrivanju več informacij glede globokega morskega dna.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 5. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Prednosti predloga uredbe so uvedba previdnostnega načela in izdaja ribolovnega dovoljenja z uporabo ocenjevanja na podlagi potrdila, da te dejavnosti nimajo negativnih vplivov na morske ekosisteme. Kot alternativni poročevalec, menim, da mora to ocenjevanje temeljiti na usklajenih merilih na ravni Skupnosti, ki jih je Komisija pregledala, da bi zagotovila enotno oceno vseh držav članic.

Poleg tega predlagam, da se oblikuje elektronski sistem za kartiranje, da bi oblikovali zbirko podatkov o občutljivem morskem ekosistemu za manjše stroške in prizadevanja v zvezi z ocenjevanjem in izdajanjem ribolovnih dovoljenj. To pomeni, da smo uvedli predlagane elemente za boljšo učinkovitost sistema in za zagotovitev optimalne zaščite morske biotske raznovrstnosti.

Prav tako je bistveno, da do konca leta 2008 Komisija izda seznam območij, ki se morajo zapreti za ribolov, pri čemer bo določila potrjene predele in tudi tiste, v katerih je možna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov. Ne smemo pozabiti na vlogo držav članic, ki jo imajo v zvezi z zaščito morske favne v smislu izvajanja dolžnosti, ki so določene v direktivi o habitatih in imenovanja morskih ekosistemov v nacionalni zakonodaji za omrežje Natura 2000.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica