Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj

27. Izvajanje trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo (A6-0184/2008) gospoda Jeana Pierrea Audyja v imenu odbora za mednarodno trgovino o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov (2007/2256(INI)).

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, carinska unija, ki leta 2008 praznuje svojo 40. obletnico, je bila ena prvih korakov na poti k evropskemu združevanju. Omogočila je odpravo vseh carinskih dajatev za uvoz in izvoz med državami Unije ter sprejetje skupne zunanje tarife. Bistvena je za dobro delovanje notranjega trga in dobro izvajanje trgovinskih sporazumov Unije. Znotraj carinske unije je učinkovitost postopkov uvoza in izvoza bistvena za konkurenčnost Unije in zaščito njenih državljanov.

Komisar, pred kratkim ste objavili carinske podatke za leto 2007, ki kažejo, citiram, „nove in zaskrbljujoče težnje“. Rekli ste, da ponarejanje še naprej ogroža naše zdravje, varnost in gospodarstvo. V smislu zaščite potrošnikov obstaja veliko število zadev, pri čemer moje poročilo vsebuje predloge v zvezi z usklajenostjo z evropskimi standardi zlasti v smislu zdravja in varnosti.

Drug primer je vprašanje tihotapljenja cigaret, ki je bilo izpostavljeno v parlamentu lanskega septembra, pri čemer sem bil poročevalec svoje politične skupine. To je poudarilo obseg težave in odkrilo šibke točke v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Zato odbor za mednarodno trgovino dvomi o kakovosti našega carinskega sistema in njegovih zmožnostih, da se sooči z izzivi nevarnosti globalizacije trgovine v takem smislu, da naši državljani pričakujejo, da jih Unija zaščiti. To predlaga lizbonska pogodba, katere ratifikacija poteka v državah članicah, v členu 1(4), da je zaščita državljanov ena od prednostnih nalog Unije v odnosih z ostalim svetom.

Na mednarodni ravni je glavna negotovost povezana z izidom kroga pogajanj iz Dohe, ki jih je vodila svetovna trgovinska organizacija, kjer so kakršne koli možnosti za sporazum majhne. Če večstranska trgovinska pogajanja propadejo, bomo imeli le dvostransko konkurenco, ki jo, kot vsi vemo, vodi pravilo preživetja najmočnejšega, pri čemer bomo potrebovali odločno in učinkovito carinsko unijo. Svetovna carinska organizacija ugotavlja upočasnitev napredka v zvezi z učinkovitostjo in usklajevanjem carinskih postopkov po svetu zaradi zaskrbljenosti glede varnosti, ki se je v Združenih državah pojavila po napadih 11. septembra 2001.

Vendar v smislu mednarodne trgovine poročilo poudarja, da lahko prestrogo izvajanje pravil in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom pomeni netarifne ovire za trgovino. Pozivam Komisijo, da se osredotoči zlasti na mala in srednje velika podjetja, ki menijo, da so pravila in postopki carinjenja preveč obremenilna in zato ena ključnih ovir mednarodne trgovine. Sistem carinjenja mora poenostavljati trgovino, pri čemer poročilo predlaga, da to vprašanje postane tema mednarodnega sporazuma in katero se mora obravnavati ločeno od dnevnega reda iz Dohe.

Poročilo prav tako preiskuje številna vprašanja v zvezi s tarifno uvrstitvijo, vrednostjo in preferencialnim ali nepreferencialnim poreklom blaga, pri čemer si prizadeva, da bo Komisija upoštevala zahteve zadevnega industrijskega sektorja.

Končno poudarjam, da je stalno pomanjkanje usklajevanja jasen razlog za oslabitev evropskega carinskega sistema. Razumem gospod komisar, da reforma carinskega zakonika pomeni prednostno nalogo Evropske komisije in da je tudi to brez institucionalne reforme zelo zapletena naloga. Vendar nameravam sprožiti izhodišče za razmislek o možnosti oblikovanja celostne uskladitve nacionalnih carinskih uprav za upravo Skupnosti, odgovorno za carinsko unijo. Seveda logika usklajevanja, ki je vedno bolj usmerjena k carinskim pravilom, pomeni, da vloga carine postaja dejansko enaka v vsej Uniji.

Ob upoštevanju dolgih rokov, ki jih zahteva razvoj Skupnosti, predvsem tistih, ki zadevajo posebne pravice držav članic, menim, da je čas za predložitev tega vprašanja. Vprašanje je hkrati simbolično, ker nagrajuje štirideset let carinskega združevanja, ki se še vedno razvija in je pragmatično v smislu organizacije učinkovitejših carin v svetu, ki bo še bolj zapleten, hitrejši in ne bo čakal na nas.

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, veseli me, da se lahko odzovem na poročilo, ki ga je pripravil gospod Jean-Pierre Audy in ki ga je odbor za mednarodno trgovino enotno sprejel 6. maja. Čestitam poročevalcu, ki je odlično poudaril bistvene prispevke carinske zakonodaje in carinskih storitev za učinkovito izvajanje naše skupne trgovinske politike ter prav tako razkril pomembne izzive, s katerimi se sooča Unija v zvezi s tem vprašanjem.

Moja služba si prizadeva, da bi zagotovili, da uredbe ali sporazumi o mednarodni trgovini v celoti upoštevajo prispevek, ampak tudi potrebne omejitve carinskih konceptov in postopkov. Prav tako aktivno ščitijo interese Skupnosti v mednarodnih organizacijah zlasti svetovna carinska organizacija in svetovna trgovinska organizacija, ki se ukvarjajo z vprašanji carinjenja.

To zlasti velja za nepreferencialna in preferencialna pravila o poreklu. 27. maja so odbor za mednarodno trgovino obvestili o stanju reforme teh pravil za splošni sistem preferencialov. Prepričan sem, da bo Komisija na podlagi različnih prejetih prispevkov dobila podporo držav članic za zaključek te reforme.

To drži tudi za pogajanja STO na področju poenostavitve trgovine. Komisija je na tej stopnji še vedno prepričana, da mora sporazum o trgovinski olajšavi ostati eden od stebrov zaključka kroga pogajanj iz Dohe, zato se ga ne sme odstraniti. Dejansko se doseženi rezultati pogajanj o trgovinski olajšavi v nobenem primeru ne smejo izgubiti.

V zvezi z nevarnostmi ponarejenih, piratskih in nevarnih proizvodov smo veliko dosegli. Da bi zagotovili zaščito in varnost, smo v carinsko zakonodajo uvedli nove postopke. Posodobljeni carinski zakonik Skupnosti, ki je bil objavljen danes, in odločba o elektronskem carinjenju, ki je bila objavljena januarja, predstavljata glavne mejnike v stalnem in dinamičnem prispevku za carinsko zakonodajo o zaščiti državljanov Evrope in konkurenčnosti našega gospodarstva s spodbujanjem zakonite trgovine. Določajo primere dobrega medinstitucionalnega sodelovanja.

Poročilo prav tako zakonito vztraja, da je potrebno nadaljnje usklajevanje in enotnost pri izvajanju carinske zakonodaje ter nadaljnje boljše organizacijske in delovne metode naših carinskih uprav.

Menim, da se lahko nadaljnje usklajevanje pri izvajanju carinske zakonodaje doseže z naslednjimi pobudami: trenutno delo v zvezi z izvajanjem posodobljenega carinskega zakonika in odločbe o e-carini, nov program za ciljni nadzor pravilne in enotne uporabe carinske zakonodaje, ocena potreb in možnosti za približno oceno carinskih prekrškov in kazni. V zvezi s tem tudi program Carine 2013 predstavlja pomembno orodje.

Končno izpostavljam točke poročila, ki zadevajo pobudo Združenih držav o 100 % pregledovanju. Komisija uporablja vse možne poti, da bi organi Združenih držav razumeli, da so napačno zavarovali dobavno verigo. Komisija je vladi Združenih držav v aprilu predložila dobro pripravljeno poročilo skupaj s prispevkom držav članic, ki poudarja negativen vpliv tega ukrepa za evropska pristanišča, mednarodno trgovino in pomorski transport.

  Zuzana Roithová , v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospa predsednica, strinjam se s samoiniciativnim poročilom kolega gospoda Audyja, ki obravnava pomembnost strogega izvajanja carinskih postopkov za primerno delovanje notranjega trga. Na žalost naš trg vse bolj uničujejo nezakoniti uvozi blaga iz tretjih držav. To ne zadeva le tihotapljenje, poneverjanje in izogibanje carinskim dajatvam: naš trg je prav tako napolnjen z blagom, ki ne ustreza evropskim varnostnim standardom, čeprav imajo mnogi od njih znak skladnosti. Na žalost carinski organi nimajo dovolj virov, da bi izvedli zadostne mejne nadzore. Naš odbor je v Antwerpnu lahko videl, da so vsak dan pregledali le polovico odstotka zabojnikov. Vse to oslabi zaupanje v notranji trg in oškoduje tudi potrošnike in evropske proizvajalce, ki ne morejo sami obvladovati take nepravične konkurence. Čeprav naša carinska unija obstaja že 40 let, države članice še vedno ne upoštevajo carinskih prepisov dovolj enotno. Na primer, obstajajo velike razlike pri pravilih o tarifni klasifikaciji, vrednosti in preferencialnem ali nepreferencialnem poreklu blaga. Strinjam se s poročevalcem, da bi bila situacija z večjo usklajenostjo boljša. Komisija se mora prav tako odzvati na upravičene kritike glede enotne uporabe merila dodane vrednosti, kot so kritike, ki jih je izpostavila tekstilna industrija. Prestrogi zapleteni carinski predpisi otežujejo dostop do mednarodne trgovine zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Evropska konkurenca bi očitno veliko pridobila s poenostavitvijo, posodobitvijo in usklajevanjem pravil in postopkov glede uvoza in izvoza blaga.

  Francisco Assis, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam gospodu Audyju za zelo kakovostno poročilo v smislu idej in predlogov, ki jih vsebuje.

Carina, kot poročilo izrecno navaja, ima dandanes dejansko več različnih vlog. Carina ima poleg prvotne davčne funkcije tudi gospodarsko in vedno večjo vlogo v smislu zaščite varnosti evropskih podjetij in evropskih potrošnikov.

Z gospodarskega vidika mora dejansko olajšati mednarodno trgovino, pri čemer želi Evropska unija to na vsak način doseči. Vendar je cilj carine tudi varnostna vloga v smislu preprečevanja in boja proti poneverjanju in piratstvu, boja proti situacijam povsem nepravične konkurence, ki uniči nekatera evropska podjetja zlasti v šibkejših sektorjih in v smislu zaščite okolja in javnega zdravja, ki sta premoženje, ki ju naše skupnosti čedalje bolj cenijo. Zato moramo v zvezi s tem doseči več napredka.

Predlog, ki ga je navedel poročevalec, je po našem mnenju dober, ker spodbuja usklajevanje carinskih sistemov. Imamo trgovinsko politiko skupnosti in carinsko politiko skupnosti, vendar imamo tudi serijo nacionalnih uprav, ki ne delujejo vedno skupaj in najbolj primerno. Koristno bi bilo, če bi hitreje napredovali v usklajevanju, saj bi tako zagotovili zaščito interesov evropskih proizvajalcev in potrošnikov. Napredek z novimi praksami, oblikovanje boljše uskladitve in pogojev za učinkovito usklajevanje carinske uprave na ravni Skupnosti. Zato bomo evropskim državljanom zagotovili dobro storitev z vidika proizvajalcev in potrošnikov.

Menim, da je vprašanje, ki zadeva mala in srednje velika podjetja in ki se pojavi v poročilu ter ki ga je prav tako izpostavil predhodni govorec prav tako pomembno. Naša mala in srednje velika podjetja so zlasti občutljiva v situacijah, kjer postanejo žrtev nepravične konkurence in naš carinski sistem se ni vedno pripravljen uspešno soočiti s takimi tveganji. Zato moramo v to veliko vložiti in izboljšati uskladitev z malimi in srednje velikimi podjetji. Ker ne obvladajo vedno pravil in postopkov, zaostajajo v smislu svoje sposobnosti dostopa do mednarodne trgovine.

Čestitam avtorju tega poročila in menim, da je ugodilo Evropi na tem posebnem in zelo pomembnem področju carinskega sistema.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, s prevzemom besede v tej razpravi v imenu skupine UEN opozarjam na tri zadeve.

Veliko držav, tudi držav članic STO, ki se ukvarjajo s poenostavljanjem mednarodne trgovine, ne izpolnjuje socialnih in okoljskih standardov, zaradi česar se znižajo njihovi stroški proizvodnje, hkrati pa se izloča pravična konkurenca. Ob omogočanju boljšega dostopa blaga iz teh držav na evropski trg moramo ta vidik upoštevati, drugače bodo številne proizvodne dejavnosti v Evropi rutinsko opuščene.

Poleg tega vse večje odpiranje evropskega trga za uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav v zameno za odpiranje teh trgov za izvoz industrijskih proizvodov in storitev iz Evropske unije dejansko pomeni uresničitev zamisli komisarja Mandelsona, da mora v pogajanjih v okviru STO Evropska unija drugim državam popuščati, ker z izvozom industrijskega blaga in storitev zasluži več, kot izgubi zaradi šibke obrambe lastnega kmetijstva, vendar to na žalost pomeni nadaljnje slabšanje kmetijskega potenciala Evrope.

Končno mora Evropska komisija veliko hitreje kot doslej ukrepati v primeru kršitev ključnih izvoznikov iz tretjih držav v zvezi s sporazumi o vstopu na evropski trg in v primeru, ko se zaradi uvoza iz takih držav omejuje evropska proizvodnja, ukrepati takoj in ne šele po več mesecih.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, nocoj je vse posvečeno carinam; obravnavata jih poročili gospoda Markova o splošnem sistemu preferencialov in gospoda Audyja o netarifnih omejitvah, torej o tistih uvoznih in izvoznih pravilih in postopkih, ki jih mi imenujemo administrativni protekcionizem ali prikrite carinske ovire. Medtem ko se v STO veliko govori o znižanju carin za pristopnice k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (GATT), obstaja prikriti protekcionizem v obliki kvot in najvišjih tarif (pri čemer ima Evropa sicer res le 110 najvišjih tarif, medtem ko jih ima Kanada 430) ter vedno večjih uvoznih dajatev, zaradi katerih se v malih državah ne more razviti industrija, obstajata pa še seznam občutljivih proizvodov in splošni sistem preferencialov, ki je pogojen s spoštovanjem človekovih pravic in subjektivnimi pravili carinjenja glede na poreklo, vrednost ali tarifne številke. V Evropi imamo več kot 5000 tarifnih številk. Samo v kmetijstvu imamo 2726 tarifnih številk. Japonska ima 1890 tarifnih številk, ZDA jih ima 1779; kaj torej storimo, ko določamo tarifne številke za blago? Kam na primer uvrstimo mumijo iz Egipta, namenjeno za razstavo? Uvrstimo jo med posušene ribe.

Poročilo gospoda Audyja obravnava vse te probleme in ugotavlja, da Združene države s sklicevanjem na varnost in nevarnost ponovno uvajajo carinski sistem predsednika McCarthyja. Doba pacifističnega pristopa papeža Janeza Pavla II. in njegove slavne pridige iz leta 1978 („Odprite meje držav, politične in gospodarske sisteme, široke razsežnosti civilizacij in kultur njegovemu Veličanstvu. Ne bojte se!“) je končana, zato se, medtem ko je urugvajski krog pogajanj trajal le osem let, pogajanja v Dohi po desetih letih še vedno niso zaključila.

Od kod izvira ta problem? Težava je, da so carinske dajatve stare 2000 let in izvirajo iz starih rimskih časov. Vendar živimo zdaj v 21. stoletju, zato potrebujemo nov način carinjenja, gospod komisar. Na srečo so strokovnjaki ta novi sistem carinjenja razvili in predvideva carinske dajatve, ki jih je mogoče odšteti ali prilagoditi glede na različne proizvodne stroške, mogoče jih je povrniti, se o njih pogajati in jih spremeniti tako, da koristijo državam v razvoju.

V pogajanjih v okviru STO bi morali ponuditi ta novi sistem carinjenja, gospod komisar, da lahko naš zastareli sistem carin opustimo.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospa predsednica, gospod komisar, kolegi, danes razpravljamo o zelo pomembnem poročilu. Z učinkovito trgovinsko politiko lahko omogočimo regionalno in širše povezovanje.

Sprejetje zanesljivih pravil in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom nam omogoča zaščito notranjega evropskega gospodarskega prostora. Poročilo je objektivno in kritično ter obenem konstruktivno. Ukvarja se z mnogimi predpostavkami, na primer o medsebojnih koristih na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, o skupnih pričakovanjih v regiji ter spodbujanju konkurenčnosti Evropske unije z uvajanjem tržnih ukrepov proti izrinjanju evropskih proizvodov s trga.

V nekaterih državah trgovina odločilno vpliva na gospodarsko rast. Zato so pravila o uvozu in izvozu zelo pomembna. Pomembno je izvajanje in nadziranje teh pravil zlasti v nekaterih novih državah članicah, kot je Bolgarija, kjer obstaja zaradi presežka izvoza trgovinski primanjkljaj.

V tem primeru je vstop na trge tretjih držav ključen. Težave pri vstopanju blaga iz novih držav članic na trge tretjih držav, čeprav blago v celoti ustreza zahtevam, kažejo na neenako obravnavanje. Zato morajo biti zakonodaja in pravila za izvajanje zakonodaje v celoti usklajena.

Za pravilno delovanje učinkovitega trgovinskega sistema je ključno delovanje nacionalnih carinskih organov zlasti v smislu njihovega okrepljenega boja proti ponarejanju denarja in goljufiji ter zaščite pravic intelektualne lastnine in potrošnikov.

Sodelovanje carinskih organov mora biti dobro organizirano. Enako pomembno je v okviru upravnih ureditev vseh držav članic sprejeti ukrepe za zadostno spodbujanje carinskih organov in za podporo njihovemu delu.

Možna je ustanovitev specializiranih centrov v državah, ki imajo ključno vlogo v trgovinskih odnosih s tretjimi državami ali v posameznih regijah. To bi pripomoglo k spodbujanju učinkovite trgovinske politike Evropske unije.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, o eni točki doslej še nismo razpravljali. Komisarja bi rada vprašala, kaj je Evropska unija doslej storila v zvezi s pravili, ki so jih določile Združene države. Kako je po njegovem mnenju v okviru čezatlantskih odnosov mogoče najbolje usklajevati trgovinske postopke ter ali meni, da je mogoče uskladiti varnostne ukrepe in potrebo po bolj fleksibilnih ekonomskih odnosih med EU in ZDA? Pri tem govorim o pravilih v zvezi z zabojniki, ki so omenjena tudi v poročilu kolega gospoda Audyja.

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, najprej se vam zahvaljujem za vaše zanimanje in prispevke v zvezi z izboljšanjem zakonodaje in praks na področju carin. Poudaril bi rad, da bo zaradi sprejetja zakonodajnih dokumentov, tj. posodobljenega carinskega zakonika in odločbe o e-carini delovanje carinskih storitev Evropske unije boljše, hitrejše in cenejše. Seveda sem Parlamentu v prihodnosti na voljo za obveščanje o ključnih dogodkih na področju carinske zakonodaje in izvajanja le-te.

Komisija je 1. aprila sprejela sporočilo o strategiji razvoja carinske unije, ki ga je Svet podprl z resolucijo. V prihodnji pobudi na področju carin, ki bo temeljila na tem sporočilu, bo podan ustrezen in uravnotežen odgovor na dva izziva, s katerima se sooča carina, tj. zagotavljanje varnosti in varnostnega nadzora blaga na zunanjih mejah na eni ter spodbujanje trgovine na drugi strani. Zato pobuda predvideva spremembo trenutnega pristopa k nadzoru, ki temelji na transakcijah in carinskih formalnostih, tako, da bo nadzor temeljil na sistemu ter se osredotočal na sisteme notranjega nadzora in dobavno verigo gospodarskih akterjev. Takšen nov pristop vključuje nove delovne metode in metode nadzora ter skupno strategijo za obvladovanje tveganja za vse carinske storitve. Poleg tega bo ta pristop omogočil podlago za sodelovanje z državami članicami v zvezi s prihodnjo vzpostavitvijo najustreznejše operativne strukture za učinkovito delovanje carinske unije.

Glede vprašanja gospe Roithove o pobudi ameriškega kongresa za 100-odstotno pregledovanje: še pred sprejetjem te pobude v kongresu smo poskušali doseči spremembe tega predloga, vendar nam ni uspelo. Vlada ZDA je pokazala veliko razumevanja, ker se je zavedala, da bi pomenilo sprejetje takih ukrepov enostransko dejanje, ki je v nasprotju z našim dvostranskim in večstranskim pristopom. Ameriška vlada je razumela, da se s sprejetjem tega ukrepa varnost gotovo ne bi povečala, temveč bi se ustvaril lažni občutek varnosti, zaradi katerega bi se viri in pozornost preusmerili od resničnih varnostnih ukrepov.

Mi predlagamo priznavanje varnostnih standardov, varnostnih kontrolnih točk in rezultatov varnostnih pregledov ter medsebojno priznavanje trgovinskega partnerstva v zvezi s carinami, ki ga v Združenih državah ureja pakt CT, v EU pa sistem pooblaščenega gospodarskega subjekta. To omenjam, ker je bilo v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji povedano, da je status pooblaščenih gospodarskih subjektov ugoden za njihovo lažje preživetje.

V aprilskem poročilu smo ameriški vladi, Michaelu Chertoffu in Uradu ZDA za carinsko in mejno zaščito nedavno pojasnili, kakšne težave pričakujemo zaradi uvedbe 100-odstotnega pregledovanja, in sicer prekinitev trgovanja, motnje v pomorskem transportu in tudi v dvostranskih trgovinskih odnosih. Naj vam predstavim le en podatek: v Združene države v enem letu prispe več kot 10 milijonov ladijskih zabojnikov. Iz EU odpravimo približno 2 milijona zabojnikov, ta sistem pa bi veljal za več kot 700 pristanišč po vsem svetu, zato bodo nastale velike težave. Upamo, da bodo kot vlada tudi ameriški zakonodajalci sčasoma dojeli, da se varnost gotovo ne bo povečala, pojavile pa se bodo zelo resne težave v dvostranskih in večstranskih trgovinskih odnosih.

Končno je v poročilu izpostavljeno, da v letu 2008 carinska unija praznuje 40. obletnico. To leto bo za Skupnost in države članice tudi leto novih začetkov na tem področju.

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar Kovǎcs, hvala za vajine odgovore. Zahvaljujemo se tudi osebju Komisije, s katerim sem sodeloval, uradnikom v odboru za mednarodno trgovino, na primer gospodu Musquarju, in poročevalcem iz političnih skupin, na primer gospodu Assisu. Vesel sem tudi, da je danes prisotna njegova kolegica gospa Lyubcheva, s katero sva pred kratkim sodelovala pri neki drugi zadevi.

Gospa Roithova, upravičeno ste opozorili na problem 100-odstotnega pregledovanja, vam, gospod komisar, pa se zahvaljujem, ker ste nas v zvezi s to zadevo tako zavzeto branili. Združene države v zvezi s temi zadevi Evropske unije niso napadle prvič, saj smo morali svoj carinski sistem braniti tudi v primeru pred Organom STO za poravnavo sporov, kjer smo zmagali; delno tudi zaradi prizadevanj vašega osebja, gospod komisar. Upravičeno ste nas branili.

Gospod Martinez nam je razložil svojo teorijo o obrnjenih tarifah. Razložil mi jo je tudi decembra 2005, ko sva bila skupaj v Hongkongu. Še vedno je ne razumem, vendar upam, da bom nekoč razumel, kako so obrnjene tarife povezane z mumijami in suhimi ribami.

Zahvaljujem se vsem političnim skupinam, ki so podprle pripravo tega poročila. Po mojem mnenju zdaj ljudje razumejo, da bi v preteklosti v tem vedno bolj zapletenem svetu konflikte reševali v oboroženih vojnah. Danes poteka namesto vojaške ekonomska in socialna vojna. Namesto smrti imamo brezposelnost. Vsekakor ne vemo več, kdo je dejansko sovražnik. V teh razmerah svetovne ekonomske in socialne vojne potrebujemo močno carinsko unijo ter uvozne in izvozne mehanizme, ki ščitijo naša podjetja, državljane in Evropsko unijo na splošno.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.