Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 15.00.)

  Predsednik. − Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 22. maja 2008.

2. Izjava predsednika

  Predsednik. − Gospe in gospodje, opozarjam, da je včeraj Litva praznovala 20. obletnico ustanovitve litovskega gibanja za neodvisnost Sąjűdis. Ustanovitev gibanja ni spodbudilo le ponovne vzpostavitve litovske neodvisnosti, ampak tudi napovedalo razpad Sovjetske zveze. Iskreno čestitam.

(Ploskanje.)

Opozarjam vas na zelene tedne, ki potekajo ta teden v Bruslju, naslednja tedna pa bodo potekali Luksemburgu in Strasbourgu. Glavne teme bodo emisije CO2 in z njimi povezane podnebne spremembe. Zavzemamo se, da bi bile emisije CO2 predstavnikov Evropskega parlamenta do leta 2020 manjše za 30 %. Da bi to dosegli, bo prestižno svetovalno podjetje za nas pripravilo oceno v zvezi z emisijami CO2, ki bo pripravljena septembra in predstavljena predsedstvu. Projekt se bo preoblikoval v akcijski načrt, ki vsebuje kratkoročne in dolgoročne ukrepe, tako da bo Evropski parlament lahko dosegel cilje, ki jih je določil. Hvaležen bom, če si boste za doseganja dejavno prizadevali tudi vi.

3. Dobrodošlica

  Predsednik. − Pozdravljam njegovo eminenco škofa metropolita Stare Zagore iz Bolgarije, ki ga spremlja delegacija pravoslavnih duhovnikov in ki je zdaj v ugledni galeriji za obiskovalce.

(Ploskanje.)

Vaša eminenca, vesel sem, da se lahko danes pogovarjam z vami.

Prav tako sem vesel, da lahko danes v Evropskem parlamentu pozdravim prve zmagovalce mladinske nagrade Karel Veliki. To nagrado podeljujeta skupaj fundacija mednarodne nagrade Karel Veliki iz Aachna in Evropski parlament. Podelitev nagrad je potekala 29. aprila v Aachnu. Naši mladi prijatelji so od včeraj na obisku v Evropskem parlamentu in zdaj sedijo v ugledni galeriji za obiskovalce.

(Ploskanje.)

Pozdravljam dobitnike prve nagrade, ki predstavljajo projekt „Študenti brez meja“, gospodično Emöke Korzenszky iz Madžarske, gospodično Ilono Mikoczy iz Slovaške, gospodično Agoto Demeter iz Romunije in gospoda Zoltana Csadija iz Slovaške. Gospod Lorenzo Marsili iz Združenega kraljestva v Londonu predstavlja projekt „Festival Evrope“, za katerega je dobil drugo nagrado. Prav tako pozdravljam dobitnika tretje nagrade, ki je bila dodeljena državni gimnaziji v Vironu v predmestju Aten v Grčiji. Pozdravljeni gospod Paraskevi Christodoulopoulou.

V imenu Evropskega parlamenta se zahvaljujem za vaše prizadevanje v zvezi s spodbujanjem zamisli o evropski integraciji med mladimi ljudmi.

(Ploskanje.)

Pozdravljam tudi predstavnike delegacije parlamenta iz Navarre v Španiji, ki sedijo v ugledni galeriji za obiskovalce. Delegacijo vodi predsednica parlamenta, Elena Torres Miranda. Pozdravljeni.

(Ploskanje.)

Danes in jutri se bo 10 članov delegacije srečalo z različnimi predstavniki Evropskega parlamenta, pri čemer bom sodeloval tudi sam. Želim vam uspešen in pozitiven obisk v Bruslju in Evropskem parlamentu. Dobrodošli.

4. Sprejetje zapisnika predhodne seje:

  Predsednik. − Zapisnik z zasedanja v četrtek, 22. maja 2008, je razdeljen.

Ali ima kdo pripombe?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se osebju tega parlamenta, ki je organiziralo podelitev nagrad Energy Globe in tako postalo drugim v svetu zgled, s čimer je vplivala na pozitivno mnenje o našem Parlamentu. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali v organizaciji.

  Predsednik. − Ta zahvala je upravičena. V zapisniku ni navedena, vendar to ni pomembno.

(Zapisnik prejšnje seje je bil sprejet.)

5. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

6. Zahteva za zaščito poslanske imunitete glej zapisnik

7. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

8. Popravki (člen 204a Poslovnika): glej zapisnik

9. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

10. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

11. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

12. Brezpredmetne pisne izjave: glej zapisnik

13. Razpored dela: glej zapisnik

14. Poslabšanje razmer v Gruziji (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

15. Letno poročilo o SZVP za leto 2006 – letno poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A6-0189/2008) gospoda Saryusza-Wolskega v imenu odbora za zunanje zadeve o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi točke G odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 – 2006 (2007/2219(INI)), in

– poročilu (A6-0186/2008) gospoda Kuhneja v imenu odbora za zunanje zadeve, o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (2008/2003(INI)).

  Jacek Saryusz-Wolski, poročevalec. − Gospod predsednik, v tej razpravi, ki ni samo rutinska razprava o zunanji politiki in sedanjem stanju zunanje politike v Uniji, bom izrazil pripombe in mnenja parlamenta o zunanji politiki; To dokazuje tudi sodelovanje gospoda Solana, zaradi česar je razprava še bolj pomembna. Gospod Solana, zahvaljujem se vam za obisk.

Zaradi inovacij v lizbonski pogodbi je zdaj na področju zunanje politike zelo kritično ali celo prelomno obdobje. Pri oceni stanja moramo kot običajno upoštevati rešitve iz preteklosti, vendar moramo upoštevati tudi pristop, ki spodbuja razvoj v prihodnosti. Čedalje več državljanov podpira pravo in odločno zunanjo politiko. Stališče držav članic se vedno bolj spreminja, saj ugotavljajo, da je enotno stališče in sodelovanje edini način za učinkovito zunanjo politiko Unije.

Z novo zunanjo politiko EU smo bližje kakovostnim spremembam. Nova zunanja politika ne bi smela temeljiti le na medvladnem sodelovanju, ampak bi morala upoštevati tudi ugotovitve, ki jih v okviru svoje nadzorne funkcije izraža Evropski parlament, zato si prizadevamo za večjo pomembnost in vlogo Evropskega parlamenta v oblikovanju te politike, h katerima smo pozvali v našem poročilu. Potrebujemo integriran in celovit pristop do zunanje politike, ki ga je treba doseči s povezanostjo, konvergenco in dopolnjevanjem vseh pristojnih institucij, vključno z državami članicami.

Evropska unija mora še naprej imeti vlogo mirovnika in posrednika ter prilagodljivo politiko, ki pomaga pri stabilizaciji, prenovi in preoblikovanju, pri čemer mora zagotavljati podporo in humanitarno pomoč, imeti mora pristojnosti na področju sprejemanja predpisov, znati mora pametno načrtovati in spodbujati demokracijo, svobodo in človekove pravice, vendar moramo istočasno prilagodljivo razsežnost dopolniti z odločnejšo politiko ter uveljaviti razsežnost evropske varnostne in obrambne politike ter izboljšati našo vojaško zmogljivost, da bomo pripravljeni na dejansko uveljavljanje zadevne politike.

Z obravnavanjem pravih vzrokov in ne le učinkov nekaterih sprememb v bližnjih regijah na primer v Darfurju, ki se sooča s krizo zaradi podnebnih sprememb in vojaškega konflikta, moramo dopolniti našo retroaktivno politiko, katere cilj je odziv na kratkoročne in dolgoročne izzive, z bolj dolgoročnim strateškim pristopom in določitvijo dolgoročnih evropskih interesov.

Še naprej moramo biti dejavni v zvezi s prednostnimi nalogami na različnih geografskih območjih, vendar se moramo soočiti tudi z novimi izzivi in horizontalnimi vprašanji, kot so varstvo podnebja, varnost oskrbe z energijo, varnost vesolja, spletna varnost, migracijski tokovi in veliko drugih vprašanj.

Ker si prizadevamo biti svetovna sila in pomemben akter v svetu, moramo spremeniti ravnovesje med vlogo plačnika, ki jo imamo zdaj in jo želimo imeti še naprej, in vlogo ključnega akterja v svetu. Nova pogodba zagotavlja veliko možnosti za skladno in učinkovito zunanjo politiko, čeprav se zavedamo, da bo ključno izvajanje te politike. Potrebujemo skupno odločenost in medsebojno sodelovanje ne le v institucionalnem trikotniku, ampak tudi z državami članicami, pri čemer se moramo izogibati medsebojni tekmovalnosti.

V to poročilo smo poskušali vključiti konstruktivni pristop. Zaskrbljeni smo zaradi nekaterih pomanjkljivosti v zunanji politiki, vendar je naš cilj njena uspešnost v prihodnosti. Priznavamo, da so bili doseženi pozitiven razvoj, napredek in uspešnost. Priporočamo, da odpravimo pomanjkljivosti in spodbujamo dosežke, pri čemer zagotavljamo nadaljnji napredek.

Cilj Evropskega parlamenta ni le natančen pregled zunanje politike za oblikovanje priporočil, na katerih bi temeljile rešitve in odločitve izvršilnih organov, ampak tudi naložba v oblikovanje svoje zunanje politike, ki jo imenujem „parlamentarna diplomacija“, saj jo lahko vodimo v skladu s svojimi pristojnostmi na ravni parlamenta

V zvezi s prednostnimi nalogami menimo, da potrebujemo ciljni pristop in omejeno število prednostnih nalog. Poudarjamo, da potrebujemo politiko, ki temelji na vrednotah, pri čemer je ne potrebujemo, ker bi bili zelo idealistični ali naivni, ampak ker bomo lahko tako z regijami v naši bližini, v katerih imajo prebivalci enake univerzalne vrednote kot mi, najbolje sodelovali v zvezi z zagotavljanjem varnosti in blaginje.

Parlament meni, da prispeva zunanja politika Unije k okrepljeni identiteti Evrope ter zagotavlja tudi dodano vrednost za državljane EU in prispeva k zamisli Evropske komisije v zvezi z vzpostavljanjem Evrope rezultatov.

Menimo, da je treba na podlagi lizbonske pogodbe ustanoviti ustrezne institucije, predpise in finančna sredstva iz proračuna EU, ki bodo zagotovili uspešnost zunanje politike. Potrebujemo razpoložljive predpise in sredstva, pri čemer je njihovo zagotavljanje naš cilj v prihodnosti.

  Helmut Kuhne, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, v svojem poročilu smo se želeli izogniti ponavljanju izjav iz prejšnjih poročil o evropski varnostni strategiji. Morda tega nismo dosegli v celoti, vendar menim, da smo lahko v zvezi s tem v prihodnosti še uspešnejši.

Ena od točk, o kateri se je na primer odločalo v prejšnjih poročilih in ki je zato nismo ponovno obravnavali v svojem poročilu, vendar jo moram zdaj omeniti, je podpora Evropskega parlamenta Evropski akademiji za varnost in obrambo. Želimo, da postane ta akademija prava institucija in ne samo virtualna. Glede na evropske standarde je od decembra 2003, ko je bila sprejeta evropska varnostna strategija, preteklo že veliko časa, morda to glede na objektivne standarde ni res, vendar lahko trdimo, da se je na področju evropske varnostne strategije v tem času dosegel znaten praktičen napredek. Ponosni smo na nekatere dosežke, vendar zdaj ne bom našteval različnih civilnih in vojaških misij.

Vendar lahko strukturirano pokažemo, da je Svet v zadnjem letu ali dveh zagotovil civilni nadzor in odbor za načrtovanje ter vzpostavil jasen sistem za prenos odločitev od nosilcev odločanja do osebja, ki dejansko izvajajo sprejete odločitve. Z vojaškega vidika smo okrepili operativno zmogljivost, tako da v skladu z berlinskim dogovorom presega zmogljivost, povezano s sodelovanjem v Natu. Usposobili smo bojne enote, ki naj bi delovale po načelu kroženja. Prav tako smo izvedli operacije, ki so bile uspešne, kot so misije za vzpostavljanje pravne države v Gruziji in ostale podobne misije.

Vendar še vedno obstajajo naloge, ki jih je treba opraviti in s katerimi so po mojem mnenju povezane pomanjkljivosti, pri čemer ne bo varnostna strategija nič slabša, če vključimo vanjo te naloge. Glede na število prebivalstva v državah članicah EU je delež prebivalcev posamezne države članice v misijah neuravnotežen zlasti na področju civilne uprave. Zato predlagamo, da sprejmejo države članice moralno obveznost ali kakšno drugo vrsto obveznosti, v zvezi z objavo akcijskega načrta s podrobnostmi o zmogljivosti osebja, ki ga imajo na voljo misije Evropske unije, če bi bile te potrebne, vključno z izjavami o poklicnih možnostih ljudi, ki se po opravljenih misijah EU vrnejo v svojo domovino. Sistem, zaradi katerega imamo težave vedno, ko poskušamo zagotoviti enote za vojaške operacije, kot sta bili operaciji v Darfurju in Čadu, je treba spremeniti, saj je dolgoročno neustrezen. Zato predlagamo nadomestne možnosti.

Prav tako pripravljamo več predlogov v zvezi z reševanjem krize s helikopterji in večjo razpoložljivostjo helikopterjev. Dolgoročno za nas v Evropski uniji ni pomembno, da se prevažamo s 24 različnimi vrstami helikopterjev.

Poleg tega obstajajo novi dosežki na področju razvoja, ki jih moramo dodatno upoštevati v zvezi z varnostno strategijo. Zaradi terorističnih dejavnosti so se meje med notranjimi in zunanjimi državnimi mejami zabrisale. Varovanje zalog energije je treba zagotoviti z diplomatskimi, gospodarskimi in tehničnimi sredstvi ter ne z vojaškimi sredstvi. Zavedamo se tudi varovanja občutljive infrastrukture za boj proti vdorom v elektronske sisteme. Vse te zadeve je treba vključiti v našo obravnavo vidikov varnostne strategije, ki jo je treba morda razširiti.

Visoki predstavnik EU, gospod Solana, ima posebni mandat Sveta, da razmisli o takih zadevah. V zvezi s tem ga podpiramo. Upamo, da bodo rezultati tega premisleka objavljeni konec leta v beli knjigi, tako da bo obstajala skupna referenčna točka za evropsko razpravo ter ne le za razpravo med gospodom Solanom in vladami, razpravo med njimi in nami, razpravo v nacionalnih parlamentih, ampak tudi za razpravo v interese evropske javnosti od Poljske do Portugalske.

  Javier Solana, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Parlamentu za povabilo na to pomembno razpravo o zunanji, varnostni in obrambni politiki Evropske unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Vendar mi dovolite, da pred začetkom govora obsodim teroristični napad na dansko veleposlaništvo v Islamabadu, ki se je zgodil v ponedeljek, ter izrečem svoje sožalje Dancem in Pakistancem ter družinam umrlih in ranjenih. Spomnimo se nanje in zlasti na tiste, ki so tam trpeli. Pred kratkim sem bil v Islamabadu in rad bi poročal o tem potovanju, če bo na seji čas za to.

Zahvaljujem se poročevalcema, gospodu Saryusz-Wolskemu in gospodu Kuhneju, za njuni poročili. Menim, da je v teh poročilih več odličnih zamisli, kako v skladu z našimi vrednotami in v skladu z našimi interesi povečati splošen vpliv Evropske unije po svetu. Čestitam jima in tudi vsem vam, pri čemer vsem zagotavljam, da bomo čim bolj upoštevali pripombe, ker menim, da so zelo konstruktivne in pozitivne.

To je zelo pomembno zasedanje, na katerem bom obravnaval nekatere točke, ki so v obeh poročilih. V času, ki ga imam na voljo, bom govoril o tistih stvareh, ki danes spadajo bolj na dnevni red o notranjih zadevah, da vidim, kako lahko prispevam k rešitvi današnjih problemov.

Povedal bom nekaj besed o pogodbi, ki jo navajata poročevalca. Obe poročili se veliko sklicujeta na lizbonsko pogodbo in zelo jasno je zakaj. Ti poročili zahtevata večjo učinkovitost. Bistvo pogodbe je, da postane Evropska unija učinkovitejša in vidnejša, zlasti v zunanji in varnostni politiki. Prepričan sem, da bo pogodba rešila veliko problemov, o katerih je v svojem poročilu pisal zlasti gospod Kuhne.

Prva prednostna naloga za vse nas je, da se pogodba ratificira. Za to si moramo še naprej prizadevati v prihodnjih dneh. Poudarjam, da je Evropski svet na decembrskem zasedanju dal nalogo slovenskemu predsedstvu, da nadaljuje delo za nemoten začetek veljavnosti lizbonske pogodbe.

Kot vemo, je bilo delo izvedeno v skladu z nekaterimi osnovnimi načeli, o katerih se vsi strinjamo. Izhodišče te razprave je pogodba sama. Spoštovati se mora v celoti. Prav tako je splošen cilj, da pogodba začne veljati, kot je bilo predhodno dogovorjeno, kar pomeni 1. januarja 2009, če bodo stvari gladko potekale.

Veliko vidikov pogodbe je v skladu s temeljnimi interesi Evropskega parlamenta ter povezanih prav z zunanjo in varnostno politiko, o kateri govorimo. Predsedstvo in Komisija ter jaz sam smo imeli možnost razpravljati z nekaterimi od vas o veliko teh vprašanjih, pri čemer vam zagotavljam, da si bom za to prizadeval tudi od danes do trenutka, ko bo pogodba začela veljati. Menim, da je bistveno, da tri glavne institucije sodelujejo z namenom, da bi zagotovile nemoteno izvajanje pogodbe.

Povedal bom še nekaj o evropski službi za zunanje delovanje. Kot veste, me deklaracija 15 pogodbe kot visokega predstavnika pooblašča, da s Komisijo in državami članicami opravljam pripravljalno delo. To tudi počnem. To nalogo izpolnjujem z jasnim ciljem, da se čim prej po začetku veljavnosti pogodbe sprejme odločitev za nastanek službe za zunanje delovanje.

Gospod Kuhne je omenil evropsko varnostno strategijo. Povedal bom, kakšne se mi zdijo sedanje razmere. Od Sveta sem decembra dobil nalogo, da do decembra 2008 izdelam poročilo. Nadaljeval bom razprave z vami vsemi, da bom zagotovil najboljše mogoče spremembe.

Ta strategija se je izkazala za zelo uporabno. To priznava tudi poročevalec in za to se mu zahvaljujem. Menim, da je strategija v zadnjih štirih letih dobro opravljala svojo nalogo. Dokument je bil kratek, vendar hkrati lahko berljiv, zato menim, da je ustrezal svojemu namenu.

Menim, da ta strategija izraža naše vrednote, naša načela, izraža način, kako bi se morali lotiti zunanje in varnostne politike. Menim, da naloga, ki sem jo dobil decembra od Evropskega sveta, ne zadeva spreminjanja besedila, ampak njegovo izboljšanje in dopolnjevanje, kadar je to mogoče.

Pomembno je razmisliti o mednarodnih razmerah med nastankom te strategije; zapomnite si, to je bilo leto 2003. V tem času so se zgodile stvari, ki verjetno niso dovolj bistvene za spremembo vsebine strategije, vendar dopolnjujejo vprašanja iz tega obdobja. Naučili smo se veliko novega, medtem ko so v Parlamentu in institucijah potekale razprave. Zato menim, da so prispevki Parlamenta zelo dragoceni, kot je bilo zelo dobrodošlo poročilo poročevalca gospoda Kuhneja.

Čez dva tedna bom Evropskemu svetu ustno poročal o tej zadevi in poteku dela. Takrat bom dobil povratne informacije od držav članic o tej zadevi, prav tako bom prisluhnil vam in vsem vašim današnjim pripombam. Nato bodo potekala nadaljnja dogovarjanja in neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) septembra, medtem ko bomo prav tako nadaljevali pogovore o teh vprašanjih tu v Parlamentu.

Menim, da je časovna razporeditev zelo pomembna. Decembra 2008 bo peta obletnica evropske varnostne strategije. Upajmo, da bo lizbonska pogodba do takrat ratificirana in da bo tako izboljšala skladnost naših dejavnosti. Kar zadeva ključne nevarnosti, ki grozijo strategiji, menim, da so tiste, ki so bile navedene leta 2003, ustrezne. Menim, da se o tem strinjamo. Orožje za množično uničenje, terorizem, organizirani kriminal, regionalni konflikti – to se dejansko ni spremenilo. To je danes še vedno tako pomembno, kot sem dejal, pri čemer se moramo še naprej dejavno boriti z zadevami na teh področjih.

Strategija je nastala na podlagi analize takratnih velikih globalnih izzivov, vendar so nekateri danes, kot sem povedal, pomembnejši, kot so bili pred petimi leti, pri čemer so prav tako nastali novi izzivi. Ne smemo pozabiti, da podnebne spremembe in njihovi vplivi na mednarodno in energetsko varnost, ki jih moramo zdaj temeljito preučiti, niso bile vključene v strategijo. Enako velja za preseljevanje, zlasti nezakonito preseljevanje, in varovanje podatkov. Oboje ni upoštevano, zato mora biti zdaj vključeno v strategijo. Navedeni razvoj dogodkov je treba upoštevati.

Povedal bom še nekaj o evropski varnostni in obrambni politiki, ki jo je omenil poročevalec. Menim, da lahko brez pretiravanja rečemo, da je bila uspešna. Bila je pomemben in zelo viden del skupne zunanje in varnostne politike. V zadnjih petih letih smo odposlali več kot 15 misij, dejansko 17, pri čemer je dobro, da to priznamo. Zdaj imamo 14 misij, civilnih in vojaških, ki so dejavne na treh celinah, tj. v Evropi na Balkanu, v Afriki in na Bližnjem vzhodu in Aziji. To primerno priznavata poročili in to zelo cenim.

Vendar poročilo gospoda Kuhneja poudarja nekatere izzive in primanjkljaje, s katerimi se soočamo v EVOP, pri čemer se strinjam z večino zapisanih točk.

Prizadevamo si za to: upoštevamo izkušnje misij; spreminjamo strukture na civilni in tudi vojaški strani; poskušamo doseči večje sodelovanje med civilisti in vojsko, tj. prizadevamo si za celovit pristop, ki je prav tako cilj poročila.

Prejšnji teden je bil na srečanju Sveta z ministri za zunanje zadeve in obrambnimi ministri dosežen velik napredek. Sprejeta je bila pomembna odločitev. Poročevalec gospod Kuhne je omenil bistveno besedo „helikopterji“, ki predstavljajo, kot veste, eno od težav, s katerimi se sooča mednarodna skupnost v zvezi z obvladovanjem kriznih razmer. Zmogljivosti, ki jih potrebujemo, nimamo in zmogljivosti, ki jih imamo, niso pripravljene ali niso najbolj primerne za sedanje izzive.

Odločitev obrambne agencije, da se osredotoči na to taktično vprašanje helikopterjev, velja od danes in zelo upam, da boste dobili informacije od vojske v Evropski uniji. To je nekaj, za kar upam, da bo rešeno na usklajen način.

Povedal bom še nekaj o današnjih razmerah v svetu, tj. o kriznih žariščih in zadevah, ki jih poskušamo rešiti. Začel bom z zahodnim Balkanom. Kot veste, je nekatere elemente na zahodnem Balkanu še treba rešiti. O tem, kar se je zgodilo v nedeljo na volitvah v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, moramo razmisliti. Vendar vam moram poročati, da sta se v Srbiji, odkar smo nazadnje govorili, zgodili dve pomembni stvari, podpisan je bil stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo in potekale so volitve. Menim, da so izidi volitev povezani z našim obnašanjem, in upajmo, da bomo v Srbiji imeli vlado, ki si bo prizadevala za evropsko perspektivo Srbije.

Naj spregovorim še o Kosovu. Kot veste, bo pred 15. junijem na Kosovu začel veljati celotni sveženj zakonodaje, vključno z ustavo, ki je bila obljubljena od dneva neodvisnosti Kosova. Želimo si, da bi bilo tamkajšnje stanje do takrat ustrezno, tj., da se misija EULEX ustrezno izvaja. Z generalnim sekretarjem Združenih narodov smo v stalnem stiku, da ugotovimo, kako je to mogoče narediti, pri čemer zelo upam, da vam bom lahko v nekaj dneh poročal, da smo dosegli napredek.

Več kot običajno je, da povem še nekaj o Gruziji. Jutri zjutraj grem v Gruzijo. Obiskal bom Tbilisi in tamkajšnje oblasti. Prav tako bom obiskal Abhazijo. Zelo pomembno je, da prav tako obiščemo Abhazijo, da za zdaj poskusimo zagotoviti neposreden stik med obema stranema v okviru prijateljev generalnega sekretarja in vidimo, ali je mogoče uvesti drugačno, dejavnejšo obliko sodelovanja. Menim, da ta teden ne bomo mogli rešiti ničesar, vendar zelo upam, da bomo pozitivno in konstruktivno prispevali k rešitvi.

Prav tako vam moram poročati o razmerah v Libanonu, v katerem so se pred kratkim zgodili pomembni dogodki. Skupaj s predsednikom Parlamenta sem v nedeljo imel možnost biti tam. Trenutek, ko je bil dosežen sporazum, je bil zelo ganljiv. General Sulejman je po 18 mesecih nestabilnosti postal predsednik. Stavba, v kateri smo bili navedeni popoldan, je bila pred tem zaprta in so jo zdaj odprli. Upam, da bo odločitev, ki so jo sprejeli v Dohi v Katarju, prispevala k razvoju miru v Libanonu in volitvam leta 2009.

Kot veste, ta sporazum ni popoln, vsebuje pozitivne elemente, ampak prav tako vsebuje elemente, ki niso pozitivni. Upajmo, da bosta naša pomoč in skladnost naših dejanj v prihodnjih mesecih pomagala pri nadaljevanju procesa, ker ta zdaj še ni popoln. Ponovno je bil imenovan predsednik vlade. Gospod Siniora je dostojen mož, ki ga moramo spoštovati. Zdaj vodi vlado. Upajmo, da jo bo varno vodil do volitev v sredini leta 2009.

Rad bi govoril še o veliko drugih zadevah, ampak menim, da sem vam s tem govorom, in mislim, da sem presegel čas, ki mi je bil namenjen, na kratko predstavil vprašanja, s katerimi se bom ukvarjal v naslednjih nekaj mesecih.

Prav tako vam sporočam, da bom šel v Teheran. Tam nisem bil od junija 2006. Od takrat sem se velikokrat srečal z voditelji Teherana. Vendar sem se skupaj s šestimi državami, ki so vključene v pogajanja, odločil vrniti se v Teheran, da se srečam z njegovimi voditelji. S seboj bom imel izboljšano različico ponudbe, ki smo jo pripravili leta 2006. Ne pričakujem čudežev, vendar menim, da je za nas pomembno, da jim še naprej dajemo možnost in pojasnimo, da imamo dvotirni pristop, tj. pogajanja za rešitev osnovnih vprašanj, zlasti jedrskega vprašanja, in istočasno nadaljujemo z uporabo tistih možnosti, ki jih ponuja Varnostni svet.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Zahvaljujemo se vam, visoki predstavnik, za vaš govor in vam želimo vse najboljše na vaših nevarnih potovanjih. Menim, da je za vas najbolj varno biti v Evropskem parlamentu. Zagotovo vam je vedno v zadovoljstvo, da ste tu.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcema, gospodu Saryusz-Wolskemu in gospodu Kuhneju, za konstruktiven, izčrpen in v prihodnost usmerjen pristop, na katerem temeljita obe poročili.

Glede na to, da poročili zajemata številne teme, se bom omejil na nekatere vidike, ki so zlasti pomembni za Komisijo, to so izvajanje lizbonske reformne pogodbe, evropska varnostna strategija, sosedska politika in skupno delovanje, zlasti vloga Komisije v okviru obvladovanja kriznih razmer.

Tako kot večina poslancev Parlamenta tudi Komisija upa, da bo nova reformna pogodba letos ratificirana. Če želimo bolje zastopati interese evropskih državljanov v svetu, je pogodba zelo pomembna. Varna, gospodarsko zdrava, družbeno uravnotežena in stabilna Evropa, ki ima hkrati vodilno vlogo v svetu, v katerem kaže svoj gospodarski vpliv, potrebuje močno evropsko zunanjo politiko. Zato je treba podpreti vse, kar bo pripomoglo k skladni zunanji politiki. To prvotno ni institucionalni problem ali problem postopka niti problem zakonskih načel, to je politični problem. Da bo zunanja politika EU učinkovita, morajo vse države članice zbrati potrebno politično moč in podpreti skupne interese Evropske unije. To je vsekakor v interesu vseh. Složni zmagujemo, nesložni propademo. Mi smo tisti, ki izbiramo.

Komisija zdaj pripravlja prispevek za preoblikovanje evropske varnostne strategije. Danes obstajajo nevarnosti in izzivi, na katere se ozka predstava o varnosti iz leta 2003 ne more več ustrezno odzvati. Predstavo o grožnjah je treba preoblikovati ter več pozornosti nameniti povezavam med varnostjo in razvojem, varnostjo in energetiko, varnostjo in podnebnimi spremembami ter celo zadevam, s katerimi se zdaj soočamo, kot so na primer vedno višje cene, dostopnost proizvodov, nevarnost pomanjkanja hrane in celotno vprašanje preseljevanja.

V zvezi s tem vsebujejo letna poročila SZVP in ESS/EVOP veliko točk, s katerimi se Komisija strinja. Pričakujem, da bo Evropski svet te točke decembra 2008 prav tako sprejel.

Spodbujanje demokratizacije v drugih državah mora biti še naprej osrednji element naše strategije v zvezi z zunanjo politiko. S tem imamo izkušnje; uspešen primer je širitev Evropske unije, s katero smo pridobili pomembne izkušnje, ki jih lahko koristno uporabimo za evropsko sosedsko politiko.

Sosedska politika je zdaj ena od najpomembnejših instrumentov, če ne najpomembnejši instrument, za krepitev miru in stabilnosti v našem delu sveta ter za pomoč pri ustvarjanju blaginje in varnosti. Še naprej mora biti naš cilj, da dosežemo čim večje povezovanje politik Skupnosti. Da svojim državam partnericam omogočimo, da jim ta ponudba res koristi, potrebujemo mirno rešitev stalnih konfliktov, o čemer je ravnokar zelo ganljivo govoril gospod Solana, ne glede na to, ali ti konflikti potekajo na Kavkazu, v Moldaviji, na Bližnjem vzhodu ali v Zahodni Sahari.

Splošen razvoj in zato globalni vpliv Evropske unije sta odvisna od najboljše uporabe njenih sredstev in instrumentov. Na srečo ne začenjamo iz nič. Uporabili smo že veliko instrumentov Skupnosti, vključno z razvojno in humanitarno pomočjo, da bi podprli ukrepe za obvladovanje kriznih razmer, od Afganistana do Kosova, od Bližnjega vzhoda do Čada.

Poleg tega se je proračun za SZVP, ki ga upravlja Komisija, zelo povečal, od leta 2002 za skoraj desetkrat. Zdaj imamo približno 11 misij EVOP na področju politike, pravne države in upravljanja ter še dve dodatni misiji na vojaškem področju. Komisija zdaj samodejno sodeluje pri načrtovanju teh misij od začetka. Tako je bilo pri operacijah na Kosovu, v Čadu in Srednjeafriški republiki.

V zvezi s tem bom povedal še nekaj o instrumentu za stabilnost. Ta pomembni novi finančni mehanizem Skupnosti je prispeval k instrumentom za obvladovanje kriznih razmer in preprečevanje konfliktov, pri čemer mu je v povprečju med letoma 2007 in 2013 namenjeno več kot 200 milijonov EUR na leto. Komisija meni, da je instrument za stabilnost dokazal smiselnost svoje uvedbe glede podeljevanja sredstev in kakovosti sprejetih ukrepov.

Komisija se zelo strinja z ožjim medinstitucionalnim sodelovanjem v zvezi z zunanjimi dejavnostmi Evropske unije, če bo to zagotovilo več skladnosti, učinkovitosti in prepoznavnosti zunanje politike EU. Komisija meni, da moramo združiti svoje moči. To je tisto, kar potrebuje Evropa. To je tisto, kar prebivalci Evrope in tudi mednarodna skupnost pričakujejo od nas.

Hvala za vašo pozornost.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsednik Sveta, predsednik Komisije, gospod Solana, gospe in gospodje, če bo lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009, se bo začelo novo obdobje za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Ta politika je bila tvegana, ampak točno to bo omogočilo Evropski uniji, da se dokaže kot globalni akter. Kljub velikemu napredku ima Evropa pred sabo še dolgo pot, preden bo kot gospodarski velikan in vendar politični škrat dosegla politično moč, ki ustreza njeni gospodarski pomembnosti.

Kot je gospod Saryusz-Wolski navedel v svojem izvrstnem poročilu, vloga EU v svetu še nikakor ne ustreza njenemu pravemu potencialu. V Izraelu, Palestini in po vsem svetu zahtevajo naši sogovorniki več od Evrope. Prisluhniti moramo njihovim zahtevam. Da bo Unija za te partnerje verodostojna, mora ne le biti enotna, ampak mora imeti tudi potrebne instrumente, da se jo bo slišalo. Njena zunanja politika mora biti demokratično legitimna, kar bo omogočeno s parlamentarnim nadzorom, ki ga predvideva lizbonska pogodba.

Gospe in gospodje, želimo, da ima Evropa verodostojno obrambo, seveda ne zato, da jo bomo uporabili v vojni, ampak da bomo lahko zagotovili mir in še pomembneje pomagali najrevnejšemu prebivalstvu sveta. Naša skupna varnost ni omejena le na vojaško zaščito pred zunanjimi napadi. Zajema tudi preskrbo z energijo, podnebne spremembe, uravnavanje preseljevanja ter zaščito človekovih pravic in civilnih svoboščin.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov je sprejela obveznost, da bo zagotovila upoštevanje vseh vidikov te skupne varnosti. Menimo, da se mora evropska zunanja politika najprej osredotočiti na naše najbližje sosede. Zato prosimo Komisijo in Svet, da si prizadevata za okrepitev evropske sosedske politike in stabilizacijo položaja na zahodnem Balkanu. Zlasti pomembno je, da nadaljujemo dialog s Srbijo in hkrati podpiramo Kosovo. Sodelovanje Sveta in Parlamenta pri teh vprašanjih ni bilo vedno enostavno. Svet po našem mnenju ni vedno deloval dovolj odprto in pregledno, vendar so se naši odnosi kljub temu precej izboljšali. Predsedstvo Sveta in gospod Solana zdaj priznavata, da bo skupna zunanja in varnostna politika EU močnejša in pravičnejša, če jo bo podprl Parlament.

V imenu skupine PPE-DE prosim Svet, da naredi še korak naprej, da se pridruži Parlamentu na razpravah o imenovanju visokega predstavnika in podpredsednika Komisije ter da se s Parlamentom posvetuje. Prav tako želimo, da se s Parlamentom posvetuje o tem, kako ustanoviti evropsko službo za zunanje delovanje. Glede izvajanja evropske varnostne strategije naša skupina poziva visokega predstavnika, da objavi belo knjigo, zato da se oceni strategija, ki je bila predstavljena leta 2003.

V okviru prihodnje pogodbe pozivamo k okrepitvi proračunskih pooblastil Parlamenta na vseh področjih porabe EU. Prav tako se zavzemamo za instrumente za parlamentarni nadzor in sodelovanje s Svetom.

Gospe in gospodje, v svetu, v katerem prevladujejo regionalne moči, mora Evropska unija izkoristiti edinstvene možnosti, ki jih predstavljajo novi instrumenti pogodbe, da se bo uveljavila kot politična moč, ki bo bolj homogena in zato vidnejša na mednarodnem odru in odločnejša do svojih partneric. Zaradi povečanega parlamentarnega nadzora bo ta politika še učinkovitejša, ker bo bolj demokratična in preglednejša.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Kuhneju za poročilo, zlasti ker vsebuje zelo izčrpno opredelitev varnosti in zato določa izčrpen seznam instrumentov varnostne politike, ki seveda vključuje tudi vojsko, čeprav ne temelji izključno na vojaških ukrepih. To bo podrobneje obravnaval gospod Wiersma. Zahvaljujem se tudi gospodu Saryusz-Wolskemu za njegovo nedavno učinkovito sodelovanje v odboru za zunanje zadeve.

Rad bi omenil dve zadevi. Prva zadeva vprašanje energetske varnosti in skupne energetske politike, kar je naša skupina danes že obravnavala, kot je omenil gospod Schulz. Ne kritiziramo dvostranskih sporazumov, sklenjenih v obdobju, ko se še ni razpravljalo o skupni varnostni politiki. Vendar se taki sporazumi sklepajo še zdaj in zlasti zaradi prihodnosti je treba opozoriti, da morajo biti taki sporazumi vključeni v skupno varnostno in skupno energetsko politiko.

Danes sem se pogovarjal z uglednim predstavnikom Azerbajdžana, ki je v Parlamentu. Rekel je: „Vi delujete precej drugače kot Rusija in Kitajska.“ To je nedopustno. Gospod je pravilno poudaril, da moramo delovati enotno, če želimo izpolniti skupne cilje.

Tako sem pri drugi zadevi, ki jo bomo podrobneje obravnavali pri Brokovem poročilu. Zdaj se veliko razpravlja o Uniji za Sredozemlje. Naša skupina poziva tudi k ustanovitvi Unije za črnomorsko regijo. Tudi to je pomembna regija, v kateri moramo veliko narediti, zlasti za varovanje lastnih interesov. Zahvaljujem se gospodu Saryusz-Wolskemu, ker je omenil to zadevo.

Predlog Poljske in Švedske je dober. Podpiramo ga, vendar ni dovolj temeljit. Če hočemo resnično zastopati svoje politične interese zlasti v tej regiji, moramo narediti še več. Mi seveda podpiramo predloge v zvezi s tem poročilom in bomo o njih razpravljali tudi v povezavi z Brokovim poročilom, pri čemer se bomo posvetovali tudi s skupnimi sosedami na vzhodu in jugu, ki so udeležene pri upravljanju in uresničevanju evropskih ciljev.

Končno še pripomba o diplomatski službi, ki jo je omenil tudi visoki predstavnik gospod Solana. O tem se veliko razpravlja in v zvezi s tem bomo pripravili tudi poročilo, a nekaj mora biti jasno: potrebujemo učinkovito diplomatsko službo, ki je sprejemljiva za Komisijo, Svet in države članice ter se resnično zaveda svoje politične odgovornosti tudi do tega parlamenta. Za nas je ključno, da je jasno, da mora ta služba ne glede na svojo organiziranost prek visokega predstavnika odgovarjati tudi Evropskemu parlamentu.

Še zadnja pripomba o Iranu: gospod Solana, želim vam veliko sreče v Iranu. Seveda se zavzemamo za isti pristop, torej prožen, vendar je treba jasno povedati, da ne želimo več jedrskega orožja, zlasti ne v navedeni regiji. Zaradi tega orožja bi se povečala nevarnost, ne varnost. Veliko sreče torej pri uspešnem uveljavljanju teh temeljnih načel.

(Ploskanje.)

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Solana, poročili gospoda Saryusz-Wolskega in gospoda Kuhneja sta pomembna prispevka, ki ju je v tako kratkem času nemogoče podrobno obravnavati. Zato se bom osredotočila le na tri vidike.

Prvič, na vlogo našega parlamenta v zunanjih in obrambnih zadevah, drugič, na veliko odgovornost vseh držav članic za določanje skladne in učinkovite zunanje in varnostne politike, ter tretjič, na potrebo po nadaljevanju boja proti širjenju orožja in po vzpostavljanju splošnega nadzora nad orožjem. Dejstvo, da danes s temi udeleženci razpravljamo o teh zadevah, kaže na pomembno vlogo Evropskega parlamenta v zvezi z zunanjo in varnostno politiko, čeprav ta v veljavnih pogodbah prvotno ni bila predvidena. Parlament je to vlogo dobil zaradi naše vztrajnosti ter zaradi razumevanja Komisije in Sveta, zaradi česar se je sklenil medinstitucionalni sporazum, ki omogoča take razprave. Seveda bomo izkoristili vse možnosti v skladu z lizbonsko pogodbo, da bo naša vloga še naprej pomembna. Sicer tudi pretiravali nismo nikoli, ampak smo zahtevali toliko, kot smo bili sposobni uresničiti.

Gospod Swoboda je pravilno poudaril, da je učinkovito izvajanje zunanje in varnostne politike mogoče le ob usklajenem delovanju vseh 27 držav članic, vključno z velikimi. Govoriti je lahko, a če predsedniki držav ali vlad ali zunanji ministri v svetu ne delujejo v skladu z besedami, ne moremo biti uspešni. Zato imajo države članice veliko odgovornost ne le na zadevnem področju, ampak tudi za to, da besede podkrepijo z dejanji. V zvezi s tem smo doživeli bolečo izkušnjo, na primer med pripravami za posredovanje v Čadu. Sprejeta je bila odločitev za posredovanje, vendar je nato trajalo več tednov, da so se zbrali vojaki in potrebna oprema. Taki dogodki ogrožajo našo verodostojnost, zato upam, da si bomo prizadevali, da bo v prihodnosti takih položajev čim manj.

  Angelika Beer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne bom ponavljala čestitk in točk, o katerih se dejansko strinjamo, tj. v zvezi z zahtevo za skladno zunanjo in varnostno politiko, kakršno je oblikoval gospod Saryusz-Wolski, ter vprašanjem parlamentarnega nadzora in preglednosti. Ob povratku v svoje države članice v vseh razpravah omenjamo, da želimo in moramo ob vsakem novem posegu Evropske unije v zunanjo in varnostno politiko med prebivalstvom svojih držav še bolj poudarjati te instrumente za zagotavljanje preglednosti in legitimnosti.

Izpostavila bom sporne točke, o katerih ni do zdaj še nihče govoril. Gospod Verheugen, v prvi razpravi smo s komisarko Ferrero-Waldner obravnavali osnutek poročila gospoda Kuhneja. Komisarka je podobno kot člani moje skupine poudarila, da je koristno še naprej razmišljati o tem, da bi ne le preoblikovali evropsko varnostno strategijo, ampak poskušali tudi oblikovati skupno izjavo o poslanstvu, in sicer o zagotavljanju človeške varnosti in varovanju. Kdor je spremljal dogajanje po tej razpravi, je opazil nenavadno koalicijo med konservativci pod vodstvom gospoda von Wogaua in komunisti pod vodstvom gospoda Pflügerja. Zadevno besedilo je bilo ob podpori obeh skupin črtano, vendar bomo zahtevali, da se ponovno vključi, saj bomo ob neuspešnem odzivu na ta izziv izgubili verodostojnost v zvezi s svojim delovanjem na področju preprečevanja konfliktov ter delovanjem v Darfurju, Čadu in drugje, kjer obstajajo nevarni konflikti.

Prav tako se mi zdi nesmiselna zahteva konservativcev pod vodstvom gospoda von Wogaua, o kateri sicer še nismo dosegli soglasja, da v prihodnosti v okviru evropske varnostne strategije in njenih sprememb upoštevamo nacionalno varnostno strategijo Združenih držav. To je popolnoma nesmiselno, ker je ta politika neuspešna, pri čemer je zaradi enostranskega delovanja in stopnjevanja napetosti vlade Združenih držav umrlo veliko ljudi. Zato je predlog, da to vključimo v prihodnjo evropsko zunanjo politiko, po mojem mnenju več kot smešen.

Poudarjam še eno zelo pomembno zadevo, tj. oboroževanje. Gospod Solana, tudi jaz vam želim veliko uspeha. Potrebujemo dialog, tudi z Iranom, a kolege sprašujem naslednje: ali je v okviru razprav o energetski varnosti kot dela širše varnosti primerna zamisel prihodnjega predsedujočega Svetu Evropske unije gospoda Sarkozyja o ponudbi jedrske tehnologije na svetovnem trgu brez omejitev in brez možnosti spremljanja njene uporabe? Kako bo potem z našo verodostojnostjo? Najprej ne uresničujemo jedrskega razoroževanja, kar bi morali početi. Nato to tehnologijo širimo kljub zavedanju o možnosti zlorabe za vojaške namene. Menim, da je to narobe, zato bomo pripravili tudi predlog spremembe.

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, sodelovanje in usklajevanje v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) med državami članicami je pomembno. Obstajajo nove globalne grožnje in menim, da jih bomo zaradi lizbonske pogodbe in SZVP lažje reševali. SZVP ni le izvajanje politike. Spodbuja sodelovanje 27 držav članic za zagotavljanje miru, človekovih pravic, vladavine prava in demokracije po vsem svetu. Lizbonska pogodba vsebuje ta ista načela, ki so v celoti v skladu z irskimi vrednotami.

– Ob čestitkah obema poročevalcema za njuno delo na zadevnem področju in ob upoštevanju naših izkušenj v preteklih letih je zlasti pomembno, da se zavedamo dejstva, da je Evropa prepogosto veliko obljubljala, vendar ji nato pričakovanj ni uspelo izpolniti. Zato ob oblikovanju novih politik ne smemo pozabiti, da se besede ne bodo udejanjile, če se države članice ne bodo skupno sporazumele o skupnih stališčih in prihodnjem delovanju, pri čemer ne moremo nikakor napovedati izida referenduma na Irskem, ki bo, upam, omogočil sprejetje in ratifikacijo lizbonske pogodbe.

Zadnji primer posledic neskladja med besedami in dejanji je dogajanje v Čadu. Ob neuspešnem zagotavljanju vojaških sil v Čadu so se kljub grozotam v zvezi z begunci na meji med Čadom in Sudanom ter želji vsake države članice, da bi bila njena prizadevanja vidna, izrazile naše slabosti.

Ko govorimo o prihodnjih grožnjah, priložnostih in tudi nevarnostih, moramo vedeti, da je Evropa dejansko največji mirovni projekt. Naše delo in dosežki v okviru Evropske unije od leta 1958 dokazujejo, da lahko s skupnim delovanjem, sodelovanjem, strpnostjo in razumevanjem različnih stališč dosežemo veliko več kot s kakršnim koli orožjem. To ne pomeni, da orožja ne potrebujemo. Vendar se moramo zavedati, da je v procesu oblikovanja novih zunanjih in obrambnih politik v prihodnosti potrebno skladno delovanje vseh držav članic, pri čemer ne smemo nestrinjanja nobene države obsojati ali prezreti.

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, obravnavani poročili jasno dokazujeta, da se Evropska unija vse bolj vojaško organizira.

Rad bi omenil več vidikov, na primer zelo tesno sodelovanje med EU in Natom, ki je nedvomno pogubno. Nato je tudi vojaška zveza, zato temu tesnemu sodelovanju EU z Natom nasprotujemo.

Hvala, ker ste še enkrat pojasnili, da lizbonska pogodba uvaja temeljite spremembe na vojaškem področju. To je ključni razlog za naše nasprotovanje lizbonski pogodbi, pri čemer opozarjam, da ta še ni ratificirana, in upam, da jo bodo na Irskem 12. junija zavrnili.

Del lizbonske pogodbe, ki je omenjen tudi v poročilu gospoda Kuhneja, predvideva vzpostavitev neodvisnega vojaškega proračuna EU, t. i. zagonskega sklada. Menimo, da je to sporno.

Parlamentarni nadzor v primeru misij SZVP ni zagotovljen. Bojne skupine EU morajo biti razpoložljive v 5–30 dneh, vendar v tem časovnem okviru ni možno vključevanje nemškega zveznega parlamenta. Soglasja o parlamentarnem nadzoru med vsemi skupinami ni bilo mogoče doseči, delno zaradi tega, ker smo zahtevali, da se vsem skupinam, tudi manjšim, posredujejo ustrezne informacije. Ta parlament tega očitno noče.

Poročilo poziva k novim projektom oboroževanja. Menimo, da to ni prav. Najprej je treba temeljito oceniti prejšnje misije EU. To bi morali storiti že zdavnaj. Francoski vojaki v operaciji Artemis v Kongu so mučili ljudi. Misija v Čadu je bila popolnoma neuspešna, medtem ko misija EULEX na Kosovu, ki naj bi bila misija za spodbujanje vladavine prava, nima nobene pravne podlage.

Poročili predlagata popolnoma napačen pristop. Zato kot skupina prilagamo manjšinsko mnenje. Zdaj je postalo jasno, kakšni so načrti francoskega predsedstva v dani vojaški realnosti. Spodbujali bodo militarizacijo; omenjajo se že pomorske in zračne bojne skupine. Nočemo vojaške Evropske unije. Nočemo vojaške zveze. Zahtevamo civilno Evropsko unijo. Zato odločno nasprotujemo tema poročiloma.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, čeprav bodo rezultati irskega referenduma znani šele 12. junija, obe poročili temeljita na predvidevanju, da bo lizbonska pogodba ali evropska ustava ratificirana. Ta parlament se je seveda že odločil prezreti morebitni irski „ne“.

Evropska unija svojih zunanjepolitičnih in vojaških ambicij noče podrejati volji evropskih narodov na referendumih, ker se zaveda, da bodo ljudje, če bodo imeli izbiro, te ambicije zavrnili. In te ambicije so velike. Iz poročil je jasno, da namerava EU svoje vojaške zmogljivosti ustvariti z združevanjem večnacionalnih sil, skupnih institucij vodenja in poveljevanja, sprejemanjem skupnih politik v zvezi z javnim naročanjem orožja in sistemske opreme ter vzpostavljanjem skupnih sistemov sporočanja. Poročili predvidevata združevanje obstoječih večnacionalnih sil in ustanovitev stalnih sil pod poveljstvom EU. Tako bo nastala redna evropska vojska. Ti načrti ogrožajo Nato in slabijo položaj nacionalnih držav v okviru Združenih narodov, v katerega želi EU poseči.

Pred kratkim sem se udeležil konference o varnosti v Bruslju, na kateri je nekdo vprašal: „Kdo se boji Evropske unije?“ Pri tem je seveda menil, da brez grožnje o uporabi vojaške sile zunanjepolitičnih namer EU nihče ne bo jemal resno. V zadnjem delu druge svetovne vojne je eden od Stalinovih uslužbencev rekel, da se papež ne strinja z nekaterimi Stalinovimi dejanji na področju zunanje politike. Stalin je odgovoril: „In koliko divizij ima papež?“

Evropska unija namerava s svojimi divizijami vsiljevati svojo voljo in doseči strahospoštovanje v svetu. Če vas zanima, kako bo to videti, si predstavljajte skupno kmetijsko in skupno ribiško politiko, podprto s pištolami, tanki in letali.

Edini, ki imajo možnost izbire v zvezi s tem, so Irci z referendumom 12. junija. Eden od ključnih dejavnikov, ki bodo vplivali na njihovo odločitev, bo njihova tradicionalna politika nevtralnosti. Toda ali se zavedajo, da bodo ob morebitni ratifikaciji lizbonske pogodbe del zunanjepolitičnih in vojaških ambicij Evropske unije, s čimer bo konec njihove nevtralnosti? Pri tem ne bodo izgubili le nevtralnosti, ampak bodo morali tudi sofinancirati vojaške sile in orožje za vojaške operacije, s katerimi se morda sploh ne bodo strinjali.

Preden se odločijo, kako bodo glasovali na referendumu, morajo resno razmisliti o tem. Britanska vlada in parlament sta sramotno izdala britanski narod, ker mu nista omogočila referenduma o lizbonski pogodbi. Tako ni ogrožena le irska nevtralnost, ampak tudi zmožnost Združenega kraljestva za lastno obrambo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Gospe in gospodje, strinjam se z letnim poročilom za leto 2006 in z napredkom v strukturi poročila. Evropski parlament mora zavzeti odločnejše stališče in delovati enotno glede zadevnih vprašanj, ki bi jih moral sistematično obravnavati Svet. Tako se strinjam z določbami v zvezi s tesnejšim sodelovanjem Evropskega parlamenta z nacionalnimi parlamenti ter z večjo odgovornostjo nacionalnih parlamentov in vlad držav članic glede strateškega odločanja.

Menim, da bodo predstavniki novih držav članic tudi našli svoje mesto v novi strukturi evropskih diplomatskih služb. Zaradi lizbonske pogodbe bo Evropa na področju zunanjih odnosov delovala enotneje. Za države članice je pomembno, da se več posvetujejo s svojimi partnerji in visokim predstavnikom EU, zlasti v zvezi s sprejemanjem temeljnih odločitev. Enotna pravna osebnost Unije bo omogočila Evropski uniji sklepanje mednarodnih sporazumov in članstvo v mednarodnih organizacijah. Pri sprejemanju teh zavezujočih odločitev je treba upoštevati tudi pomisleke in pričakovanja Evropejcev v zvezi z mednarodnimi vprašanji.

  Javier Solana, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. − (ES) Gospod predsednik, čestitam vsem, ki so govorili v imenu parlamentarnih skupin. Menim, da smo se na splošno, čeprav nismo dosegli soglasja, strinjali o veliko zadevah, ki smo jih obravnavali v prvem delu razprave.

visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. – (FR) Zahvaljujem se gospodu Daulu iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Jasno ste povedali svoje mnenje o ciljih pregleda evropske varnostne strategije in ciljih lizbonske pogodbe na splošno. V celoti se strinjam z vami in menim, da je ključno okrepiti glas in človeško razsežnost Unije.

Verjamem, da ima Evropa dolžnost do svojih državljanov in državljanov zunaj nje. Ves svet upa, da bo Evropa sprejela jasnejši pristop in ukrepala učinkoviteje. Zato se strinjam s pripombami skupine PPE-DE in si bom prizadeval za uspešno sodelovanje med institucijami od zdaj do začetka veljavnosti pogodbe. To je mandat, ki sem ga dobil v skladu s členom 15 pogodbe, zato si bom prizadeval izpolniti te obveznosti.

visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. − Odgovoril bi rad gospodu Swobodi, vendar ne zato, ker se ne bi strinjal z njim, ampak ker je večina tega, kar je povedal, v skladu z mojim načinom razmišljanja in mojimi pričakovanji. Menim, da je sodelovanje med civilisti in vojsko, ki ste ga omenili, bistveno. Ukvarjamo se z obvladovanjem kriznih razmer in ne s čimer koli drugim. Pri obvladovanju kriznih razmer morajo biti Evropski uniji na voljo vsi instrumenti, da lahko najbolje izkoristi svoje zmogljivosti.

Vendar je najpomembneje imeti politično voljo. Zmogljivosti brez politične volje ne pomenijo ničesar. Zgodi se lahko, da sploh ne bomo imeli zmogljivosti. Zato si moramo prizadevati za oboje, za zmogljivost in politično voljo. Vsak v tej lepi stavbi si mora skupaj z ostalimi institucijami Evropske unije prizadevati za oblikovanje politične volje.

Povedal bom še nekaj o poročilu, ki ga je sestavil gospod Saryusz-Wolski. Z nekaterimi odstavki v poročilu se strinjam v celoti. Poudaril bi odstavek o Afganistanu, ker je Afganistan pomembno vprašanje, za katero smo odgovorni. Pri uvodnih opombah nisem omenil, da je Afganistan zame, in upam, da tudi za nas, eden od izzivov, ki je pred nami, zato moramo oblikovati resolucijo, ki bo politična. Zato je zelo pomembno, kar ste v poročilu povedali o policijski misiji. Tam potrebujemo policijo. Kot veste, smo na prejšnjem zasedanju Sveta zunanjih ministrov sklenili, da bomo podvojili število ljudi, ki delujejo na tem področju.

Prav tako bi rad poudaril, kar ste povedali o kakovosti. Kadar govorimo o pravni državi, policiji in sodnikih, nam niso na voljo, ampak se v svojih nacionalnih državah članicah ukvarjajo z drugimi vprašanji, zato moramo ugotoviti, kako bomo delovali v vmesnem obdobju, ko nam evropska skupina policistov, sodnikov in socialnih organizacij, ki jih bomo zelo hitro razporedili, še ni na voljo. To je mogoče z vojsko, saj so na voljo za razporeditev, če ne sodelujejo pri operaciji za obvladovanje kriznih razmer. O tem moramo razmišljati in tudi poiskati odgovore na ta vprašanja.

Gledano v celoti so bili govori zelo konstruktivni. Povedal bom nekaj o odstavku o človekovi varnosti. Gospa Beer, kot veste, mi je ta tema zelo blizu. Marie Colvin je moja prijateljica in nekatere dele besedila sva napisala skupaj. Menim, da je to koncept, ki prikazuje naš napredni način razmišljanja v zvezi z varnostjo. Zato ni pomembno, kako ga imenujemo, pomembno je, kako ukrepamo. Ime je sicer pomembno, vendar so pomembnejša dejanja. Menim, da vsa poročila izražajo prepričanje, da je varnost pojem, ki presega klasičen koncept.

Vendar se z nekaterimi izjavami ne strinjam, pri čemer bom začel z izjavo predstavnika Komisije. Menim, da varnostne strategije ni treba ponovno preučiti, ker je obsegala zelo ozek koncept varnosti. Menim, da to ni ustrezna ugotovitev. Menim, da se varnostna strategija iz leta 2003 ukvarja z istimi temami, izzivi in težavami, kot jih imamo mi danes. Morda jo moramo dopolniti in morda moramo ukrepati, ampak strategije ne označujem kot ozko vizijo varnosti. Ravno nasprotno, to je najbolj odprt pristop Evropske unije k temu problemu.

Da ne bo zmede, menim da ni treba pisati novega besedila, ampak moramo ohraniti čim večji del jedra, tj. naše naloge, in dodati posamezne točke. Veliko ves je omenilo vprašanje energetske varnosti, ki je pomembno, in vprašanje posledic podnebnih sprememb v vseh svojih razsežnostih, kako ukrepati v zvezi z odgovornostjo, ki jo imamo pri katastrofah, ki so naravnega in ne človeškega izvora, za katere imamo finančna sredstva in zmogljivosti, ki so namenjeni za reševanje takšnih dogodkov.

V zvezi s širjenjem orožja bi omenil,da sem skoraj ob vsaki priložnosti govoril o tveganjih in pomembnosti tega vprašanja za vse nas. Če bi morali izbrati dve horizontalni vprašanji, ki bi ju morali reševati, bi najprej izbrali klimatske spremembe ter nato širjenje orožja in razoroževanje. To sta dve vprašanji, ki lahko ogrozita tisto, kar nam v življenju veliko pomeni. Zato se s tem strinjam.

Nekaj besed bom namenil svojemu prijatelju Brianu Crowleyju. Z njim se strinjam o tem, kako moramo ukrepati. Za primer vzemimo Čad. Ne vem, ali si izbral najboljši primer. Pred dvema tednoma sem bil v Čadu. Obiskal sem prestolnico, drugo največje mesto in mesto Goz Beida, kamor je bil napoten irski bataljon, ki ima do tega zelo pozitiven odnos in je zelo strokoven. Na to bi morali biti ponosni. Ponosen sem na delo, ki ga plemenito opravlja irski bataljon nekje v savani, ko pomaga razseljenim prebivalcem v begunskih taboriščih. Pohvaliti moram irske vojake, ki so tam, saj ravnajo zelo plemenito in so trdno odločeni, da bodo izboljšali razmere na tem območju, kar je tudi cilj te misije.

Zahvaljujem se vam, gospod predsednik, in vsem parlamentarnim skupinam. Upam, da bomo lahko v obdobju, ki je pred nami, ko se približujemo koncu leta 2008, delali konstruktivno in tako uresničili sanje veliko državljanov Evropske unije, tj. izvajanje pogodbe, da bomo imeli Evropo, ki je prisotna v mednarodni skupnosti, v svetu, ki je v skladu z našimi idejami, načeli, zmogljivostmi in našim življenjskim standardom.

  Karl von Wogau (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Solana, zahvaljujem se gospodu Kuhneju za njegovo poročilo in za način, kako se ga je lotil, saj smo se tako lahko strinjali skoraj v vseh točkah.

Gospod Solana, pred nekaj meseci ste se udeležili pogreba gospoda Polina v Bayonneju. Bil je prvi vojak, ki je umrl na evropski misiji. Zame je bil to zelo ganljiv in žalosten dogodek, ob katerem sem ponovno temeljito razmišljal o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji napotimo vojake na misijo.

To je hkrati tudi moj odgovor gospe Beer in koncept človekove varnosti. Koncept človekove varnosti je gotovo zanimiv, saj vključuje razvojno pomoč. Brez varnosti razvoj ni mogoč. Vendar menim, da ta koncept ni primeren za varnostno in obrambno politiko Evropske unije, saj bi to lahko pomenilo, da moramo ukrepati v vsakem primeru in po vsem svetu. To vzbudi pričakovanja, ki jih ne bi mogli izpolniti. Ljudje v stiski ne iščejo nekoga, ki ima najboljše namene, ampak nekoga, ki jim lahko dejansko pomaga. To je šibka točka tega koncepta, saj ne bi bilo nič hujšega kot vzbujanje lažnega upanja. Moja skupina bo zato glasovala proti omenjanju tega načela.

Francosko predsedovanje je pred nami in v tem obdobju bo verjetno treba sprejeti kakšne pomembne odločitve. Omenil sem že, da je vedno več vojakov poslanih na nevarne misije. Odgovorni smo, da zagotovimo potrebno ali najboljšo mogočo opremo za te misije. Na veliko področjih za to še ni poskrbljeno. Pomanjkljivosti obstajajo pri telekomunikacijah, kar je zelo pomembno, na civilnem področju in pri civilnih operacijah. Pomanjkljivosti obstajajo pri izvidniški opremi in opremi za navigacijo. Pričakujem konkretne predloge, tako da bo v prihodnosti nastalo tesnejše sodelovanje ter bomo takšne projekte in primanjkljaje reševali skupaj na evropski način.

Poročilo, ki ga imamo pred seboj, zahteva, da so vojaške enote Eurocorps podrejene Evropski uniji. Menim, da bi bil to velik napredek v primerjavi z bojnimi skupinami, ki so Evropski uniji na voljo za največ šest mesecev. Zahtevam, da evropski kolegij za varnost in obrambo, ki ga je omenil gospod Kuhne, postane več kot le navidezen kolegij, tako da dobi pooblastila, s katerimi bo lahko izpolnjeval svoje naloge.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospod predsednik, navedel bom nekaj pripomb o evropski varnostni strategiji iz poročila, ki ga je sestavil moj spoštovani kolega gospod Kuhne. Moja skupina ga je pri delu v celoti podpirala in menim, da je rezultat odličen. Kljub temu bi rad visokega predstavnika opozoril na nekaj ugotovitev.

Ta varnostna strategija je primerna in je bila narejena leta 2003 kot velika novost. Bistvo strategije seveda ostaja primerno. Zdaj razpravljamo o spremembah glede na spremenjen mednarodni program. Učinkovit multilaterizem je pomembno načelo. Zelo pomembna je tudi kombinacija civilnih in vojaških vidikov. Prav tako je pomembna sodobna analiza nevarnosti. Obstaja veliko pozitivnih primerov, kako je Evropska unija pod vodstvom gospoda Solane ukrepala na tem področju. Dejansko je pristop isti, le tematika je obsežnejša. Vsi pravijo, da ne morete le govoriti o terorizmu in običajnih varnostnih problemih, ampak morate tudi ugotoviti, kako so težave v zvezi z energetsko varnostjo in podnebnimi spremembami pomembne za našo razpravo o varnosti. To je obsežnejša tematika.

Vendar jaz zagovarjam ožjo tematiko. To ni le vprašanje varnosti držav, ampak tudi varnosti prebivalcev. Menim, da je dobro, da je gospod Kuhne hotel poživiti razpravo tu v Parlamentu, ko smo razpravljali o „odgovornosti za zaščito“ v ZN; to je bila še ena razprava, ki je zadevala samo posameznike. Resnično moramo ugotoviti, kako lahko to vključimo v svoj koncept, pri čemer menim, da je sramota, da skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ne želi sodelovati pri oblikovanju teh idej. Ko govorimo o človekovi varnosti, ne mislimo, da bi morali samodejno posredovati vedno, kadar obstaja možnost, da je ogrožena človekova varnost, ampak da bi morali te pomembne dejavnike bolj upoštevati.

Zaradi lizbonske pogodbe, pri čemer upam in predvidevam, da bodo Irci 12. junija glasovali za to pogodbo, bo lahko Evropska unija obravnavala obsežnejšo tematiko, ker bo novi visoki predstavnik, ki se mora tako imenovati zaradi moje države, hkrati tudi podpredsednik Evropske komisije in bo zato lahko učinkovito usklajeval obsežnejšo tematiko.

Na koncu navajam še eno ugotovitev v zvezi z Združenimi državami. Bližajo se volitve in ne vemo, kdo bo na njih kandidiral. Vsekakor je jasno, da bo lažje sodelovati pri številnih varnostnih vprašanjih, ne glede na to, kdo bo zmagal, pri čemer upam, da bo Barack Obama. Poseben primer je vprašanje neširjenja jedrskega orožja. John McCain je o tej temi povedal veliko zanimivega. Morda bo konec leta čas, da predstavimo nove pobude in nove sporazume: na primer v zvezi s prizadevanjem, da bi jedrski gorivni cikel postal večstranski. Upam, da si je visoki predstavnik pripravljen prizadevati, da to dosežemo.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Gospod predsednik, visoki predstavnik, gospod komisar, čestitam gospodu Saryusz-Wolskemu in gospodu Kuhneju za njuni izčrpni poročili, saj sta naredila izjemno delo. Med pomembnejšimi ugotovitvami v poročilu gospoda Saryusz-Wolskega je, da je stabilnost na območju zahodnega Balkana prednostna naloga Evropske unije. S tem se v celoti strinjam.

V zadevi Kosova je na kocko postavljena verodostojnost skupne zunanje in varnostne politike. Preteklo dogajanje ni preveč spodbudno, saj se vse države članice še vedno niso odločile, ali bodo priznale Kosovo, čeprav so podprle Ahtisaarijev načrt. Še večja težava se pojavi, ker še vedno ni dogovora, ali se morajo pooblastila misije ZN na Kosovu (UNMIK) prenesti na misijo Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX). Če se to ne zgodi, Evropska unija ne more izpolniti svojih obljub, kar zmanjša njeno verodostojnost. Pomembne naloge misije EULEX so ustvarjanje ustavnosti, vpeljevanje delujočega tržnega gospodarstva, krepitev večrasnega značaja Kosova in graditev zaupanja med tamkajšnjim prebivalstvom.

Evropska unija ne more dopustiti, da je Kosovo odvisno od sebe. Naša politika v zvezi z območjem zahodnega Balkana mora temeljiti na treh stebrih. Tem državam moramo ponuditi verodostojno evropsko perspektivo, temeljito moramo preučiti razmere in poskrbeti, da bo vse dosledno izvedeno. Velika napaka bi bila, če razmer samo za kratek čas ne bi politično obravnavali ali če bi nedosledno ponujali ugodnosti državam, ki ne sodelujejo z nami, tiste ugodnosti, ki jih ne bi dali državam, ki sodelujejo. Te zadeve bodo zagotovo še naprej ogrožale verodostojnost Evropske unije.

Evropska unija hoče imeti pomembno vlogo v svetu, kar je prav, vendar bo to le želja, dokler ne bo sposobna zagotoviti možnosti miru, stabilnosti in napredka v svoji neposredni bližini. Hvala.

16. Dobrodošlica

  Predsednik. − V častni galeriji z veseljem pozdravljamo parlamentarne delegacije iz Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter predstavnike demokratične opozicije iz Belorusije.

Delegacijo iz Gruzije vodi predsednica gruzijskega parlamenta gospa Burjanadze.

Te delegacije bodo danes in jutri v Bruslju sodelovale na konferenci o evropski sosedski politiki v Evropskem parlamentu.

Pozdravljamo jih in smo veseli, da so se udeležili te razprave.

(Ploskanje.)

17. Letno poročilo o SZVP za leto 2006 – letno poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (nadaljevanje razprave)

  Predsednik. − Nadaljevali bomo skupno razpravo o poročilu Jacka Saryusz-Wolskega (A6-0189/2008) o letnem poročilu o SZVP ter poročilu Helmuta Kuhneja o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (A6-0186/2008).

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, z veseljem govorim pred temi delegacijami, saj smo z njimi tesno povezani. Govorila bom ravno o južnem Kavkazu. Slišali smo dobro novico, visoki komisar, da jutri odhajate za nekaj dni v Gruzijo. To se je moralo zgoditi in zahvaljujem se vam za to. Obiskali boste tudi Abhazijo, pri čemer ste pojasnili, da ob tem koncu tedna morda ne bo mogoče rešiti vprašanja. Če vam to uspe ob enem koncu tedna, vam bom prva čestitala. Zavedamo se, da je to težka naloga, a najpomembneje je, da se Evropska unija z njo ukvarja. Menim, da je to skoraj preizkušnja zrelosti zunanje politike EU. Vemo, da se je ena od naših partneric Rusija zdaj vpletla v konflikt. V poročilu OZN je zapisano, da je Gruzija privolila v odpravo preletov brezpilotnih zračnih plovil nad Abhazijo. Vendar smo včeraj izvedeli, da je Rusija napotila svoje vojaške sile, ki naj bi gradile železnico. Če to drži, je po mojem mnenju prezgodaj govoriti o mirovnih silah.

Zato je to težka naloga. Visoki komisar, dejali ste, da boste podprli gruzijski mirovni načrt, zato vas sprašujem: Ali boste v okviru tega mirovnega načrta podprli tudi uvedbo abhazijsko-gruzijske civilne policijske enote pod nadzorom EU ali OVSE? To bi bil dejansko napredek, ki ga v tem konfliktu od EU pričakujemo že dolgo, ker je to sosednja država. Zato je danes vprašanje, ki so ga izpostavili že kolegi, naslednje: Ali bomo v okviru zunanje politike razvili sosedsko politiko?

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – (PL) Gospod predsednik, naj vas opomnim, da je Parlament lansko leto ob poročilu Sveta o ključnih vidikih in možnostih v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko izrazil zaskrbljenost ob napovedi takratnega ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija odstopila od pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi. Kljub jasni izjavi Evropskega parlamenta organi EU v zvezi s tem niso resno ukrepali. Julija 2007 je ruska duma soglasno sprejela zakon o prekinitvi sodelovanja Rusije pri tej pogodbi.

To je nedvomno zelo pomembno za varnost v Evropi, saj ima Rusija največje konvencionalne oborožene sile na naši celini. Zato menim, da je pomembna prednostna naloga, da prepričamo Rusko federacijo, da ponovno pristopi k temu mednarodnemu sporazumu. Organi EU in držav članic morajo za to storiti vse, kar lahko, kajti ruski izdatki za orožje so v zadnjem času narasli za 700 %.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Gospod predsednik, gospod El Baradej, ki ga ne moremo obtožiti skrajnosti, je na zadnji konferenci o varnostni politiki v Münchnu izjavil, da bi lahko z enoodstotnim zmanjšanjem izdatkov za orožje odpravili svetovno lakoto.

Evropska unija v zvezi s tem od držav članic zahteva, da namenijo več denarja za oboroževanje, zaradi česar naša civilizacija leta 2006 za oboroževanje nameni več denarja kot v obdobju hladne vojne, in sicer sedemnajstkrat več, kot namenimo mednarodnemu sodelovanju.

Menim, da je naša pot napačna. Zaradi vojaškega organiziranja za zagotavljanje varnosti je svet bolj nepravičen in nasilen. Morda se spomnite obljub, da bo zaradi nemoralne invazije v Iraku rešeno vprašanje na Bližnjem vzhodu in se bodo znižale cene nafte. Dokazi so jasni. Gospe in gospodje, menim, da smo na napačni poti. Moramo demilitarizirati varnost in se vrniti k starim vrednotam Evrope, med katerimi sta Willy Brandt in Olaf Palme v obdobju hladne vojne predlagala cilj nične oborožitve.

Glede naše povezanosti z varnostjo v Severni Ameriki je ta odvisna od sedanje vlade. Ali so naša načela in vrednote enaki kot načela in vrednote Busheve vlade? Ali se spomnite preletov Cie, mučenja v Guantanamu, smrtne kazni in sistematičnega kršenja človekovih pravic po vsem svetu?

Ne, gospe in gospodje, menim, da moramo oblikovati avtonomno varnostno politiko brez jedrskega orožja, pri čemer mora ta sistem zagotavljati zadostno varnost v zvezi s temeljnimi problemi, ki so ne le terorizem, ampak tudi lakota, revščina in diskriminacija.

  Hélène Goudin (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, današnja razprava razkriva prihodnost, če bo sprejeta lizbonska pogodba. Več vojaškega organiziranja, več nadnacionalnosti in več izdatkov za EU na račun neodvisnosti držav članic. EU bo zdaj predstavljala vse nas. Želje 27 držav članic bodo zdaj združene v eno. Zato me čudi, da Evropski parlament, ki se predstavlja kot prvak demokracije, podpira federalno ureditev brez spoštovanja referenduma na Irskem ali medvladnega sodelovanja. Z lizbonsko pogodbo bomo korak bliže skupnemu zunanjemu ministru, skupni vojski in obveščevalni službi, skratka skupni obrambni in zunanji politiki. Državljani Irske, samo vi lahko zaustavite ta nevarni proces. Pozivam vas, da 12. junija rečete „ne“, kar moramo storiti tudi jutri v Parlamentu.

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, za vas imam vprašanje: Kako lahko visoki predstavnik gospod Solana pride v ta parlament in govori neresnico? Rekel je, da vsi hočejo močnejšo Evropsko unijo ter močnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko. Sam zastopam 4,2 milijona ljudi v regiji East Midlands v Združenem kraljestvu. Niti eden od njih ni nikoli rekel, da hoče močnejšo Evropsko unijo ali močnejšo SZVP, medtem ko mi jih je veliko dejalo, da bi radi, da Združeno kraljestvo izstopi iz Evropske unije.

Če menite, da Evropejci želijo močnejšo Evropsko unijo in močnejšo SZVP, zakaj jim ne dovolite glasovati o evropski ustavi in lizbonski pogodbi, ki to omogočata? Ali ste pozabili, da so Francozi in Nizozemci glasovali proti? Ali ne veste, da 80 % mojih volivcev zahteva referendum, na katerem bi jih vsaj 80 % glasovalo proti?

Britanci, ki jih zastopam, hočejo trgovino in sodelovanje v Evropi, medtem ko politični uniji in evropski vojski v celoti nasprotujejo.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, sodelovanje med Parlamentom in Svetom se je v zadnjih letih znatno izboljšalo, kot navaja poročilo gospoda Saryusz-Wolskega, zlasti zaradi uvedbe prožnih mehanizmov ter nastopov predsedujočega Svetu, visokega predstavnika EU in posebnih predstavnikov.

Vendar poročilo tako kot predsednik moje skupine poudarja tudi, da je mogoče sodelovanje med Parlamentom in Svetom še izboljšati, zlasti v smislu časovne usklajenosti. Poročilo gospoda Saryusz-Wolskega, ki mu čestitam za opravljeno delo, vsebuje posebno pobudo, tj. sklenitev medinstitucionalnega sporazuma na začetku prihodnjega leta, da se lahko na podlagi smernic v lizbonski pogodbi določijo stabilna in dinamična merila v zvezi s sodelovanjem. V zvezi s tem predlogom me zanima vaše mnenje, visoki predstavnik.

Poleg tega se zahvaljujem drugemu poročevalcu gospodu Kuhneju za njegovo poročilo o evropski varnostni strategiji. Menim, da na tem področju potrebujemo dolgoročno strategijo, na podlagi katere se bomo lahko soočali z novimi grožnjami in ki jo bo mogoče v spremenjenih okoliščinah revidirati, pri čemer se bo zagotovo revidirala vsakih pet let skladno z zakonodajnim mandatom Parlamenta.

Slišali smo nekaj izjemnih govorov. Po mojem mnenju največja ovira sicer niso nepotrebni stroški, ampak dokler imamo tri vzporedne satelitske sisteme, o čemer je gospod von Vogau danes že govoril, pet telekomunikacijskih sistemov, 23 sistemov oklepnih vozil in 87 različnih programov oboroževanja, res ne bomo mogli napredovati v želeni smeri.

Sedemindvajset držav članic Evropske unije ima na voljo približno dva milijona vojakov, 10 000 tankov in 3 000 bojnih letal. Menim, da lahko s tolikšnimi zmogljivostmi resno ukrepamo.

Vendar imamo še več težav, kadar pošiljamo enote v Čad, pri čemer ni cilj bojevati se, ampak zagotavljati zaščito v kriznih razmerah in posredovati v konfliktnih razmerah.

Zato menim, gospod predsednik, da moramo prispevati in aktivirati vsa svoja sredstva, da ne bo Evropska unija kljub vsem razpoložljivim zmogljivostim na mednarodnem prizorišču še naprej popolnoma nepomembna.

18. Dobrodošlica

  Predsednik. − Gospe in gospodje, z veseljem vam sporočam, da je v častno galerijo prispela delegacija iz japonskega parlamenta. Lepo jih pozdravljamo v Evropskem parlamentu. Sodelujejo na 29. medparlamentarnem srečanju Evropskega parlamenta in Japonske, ki med 2. in 6. junijem poteka v Bruslju in na Dunaju.

Japonsko delegacijo vodi pomemben prijatelj Evrope gospod Taro Nakajama, sestavlja pa jo sedem članov predstavniškega doma in dva predstavnika zgornjega doma japonskega parlamenta.

To medparlamentarno srečanje je namenjeno podnebnim spremembam z namenom spodbujanja skupnega pristopa na podlagi kjotskega protokola in dejavnosti v prihodnosti.

Zelo smo zadovoljni, da je sodelovanje z Japonsko, državo, s katero imamo enake temeljne vrednote demokracije, spoštovanja človekovih pravic in večstranskega sodelovanja, plodno, stabilno in trajno. Zato pozdravljam naše japonske prijatelje.

(Ploskanje.)

19. Letno poročilo o SZVP za leto 2006 – letno poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (nadaljevanje razprave)

  Predsednik. − Nadaljevali bomo s skupno razpravo o poročilu Jacka Saryusz-Wolskega (A6-0189/2008) o letnem poročilu o SZVP ter poročilu Helmuta Kuhneja o izvajanju evropske varnostne strategije in EVOP (A6-0186/2008).

  Ana Maria Gomes (PSE). – (PT) Čestitam gospodu Kuhneju za odlično poročilo in zlasti za predstavitev koncepta človeške varnosti v povezavi s konceptom odgovornosti zaščititi, ki ga je podprl že gospod Solana.

To sta neločljiva temelja evropskega pristopa v zvezi z misijami obvladovanja kriznih razmer. Po eni strani mora odločitev za ukrepanje v neki državi v okviru SZVP temeljiti na odgovornosti zaščititi, ki jo poudarja ustanovna listina OZN, tj. odgovornosti za preprečevanje genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja in zločinov proti človeštvu.

Po drugi strani mora Unija, kadar mora v kriznih razmerah uporabiti tudi vojaške ukrepe, pri uporabi sile spoštovati doktrino človeške varnosti. To pomeni, da mora biti prednostna naloga evropskih vojakov zagotavljanje varnih zatočišč nevojaškemu civilnemu prebivalstvu in ne uničenje sovražnikov s ciljem vojaške zmage.

Ti dve načeli zagotavljata Evropi celovito strategijo v zvezi z obvladovanjem kriznih razmer na začetku 21. stoletja. Predlog spremembe 1, ki ga je pripravila skupina socialistov, torej izraža moralne, pravne in operativne potrebe, s katerimi se soočamo v Afganistanu, Čadu in Libanonu ter se bomo soočali v prihodnosti.

Zato obžalujem, da sta skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ter Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice ta predlog spremembe zavrnili. Ta reakcionarna zveza še naprej zanika ključni pomen človekovih pravic, ki bi upravičile misije EVOP in jim zagotovile podporo javnosti.

  Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, bojim se, da se v današnji razpravi izražata dve težavi. Prva je prazno govoričenje skrajne desnice o lizbonski pogodbi. Druga je nekakšna samozadovoljnost tistih, vključno z mano, ki odločno podpiramo skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko. Namen evropske varnostne strategije ni, da jo občudujemo, ampak da jo izvajamo, pri čemer Svet in države članice svoje odlične strategije prepogosto ne izvajajo.

Združeno kraljestvo in Francija nista izpolnila obljub iz sporazuma v St. Malu. Nekatere druge države vztrajajo pri skopi in pogubni politiki, v skladu s katero naj se vojaški izdatki razporejajo kot do zdaj. Čemu takšna politika, če je cilj razporediti breme? Dejansko je za boj usposobljenih le 20 % naših oboroženih sil. Številne misije EVOP so izčrpane. Ker ni evropskega vrhovnega poveljstva, so povelja neusklajena in združevanje virov ovirano.

Na žalost se prepogosto iz svojih napak ne naučimo ničesar in se izgovarjamo, da varnostna strategija ne bo ničesar spremenila.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je smešno razpravljati o programu skupne zunanje in varnostne politike, ko Evropa ne zmore nadzirati niti svojih zunanjih meja, ki jih vsak dan ogroža več tisoč nezakonitih priseljencev, tihotapcev in članov mafije. Ta varnostna politika nima nobene podlage; če jo ima, nam jo prosim razkrijte, gospod Solana.

Poročila stalno omenjajo podnebne spremembe, vendar ne omenijo možnosti vojaških napadov ali terorističnih napadov z uporabo biološkega ali celo jedrskega orožja, čeprav je ta nevarnost zaradi groženj islamskih teroristov veliko večja in realnejša.

Evropa je šibka, ko mora sprejeti politične odločitve. Poglejte Črno morje, ki ni vključeno niti v eno evropsko politiko. Čeprav je od te regije odvisna naša prihodnost v zvezi z energetiko in varnostjo. Kakšen je evropski politični pristop v zvezi s tem območjem?

Lizbonska pogodba ne bo presegla tega, kar obstaja zdaj, tj. odsotnost pričakovanj v Evropi, ki nima nobene geopolitične vizije. Gospod Solana, ta praznina je nastala v desetih letih vodenja zunanje politike. V teh desetih letih niste ustvarili ničesar razen praznine.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, navedeni poročili sta jasen izraz stopnjevanja agresivnosti in imperialističnih načrtov EU. V teh poročilih je določena vrsta prednostnih nalog za leto 2008, katerih cilj je gospodarski, politični in vojaški napredek evropskega kapitala v svetu. Cilj EU je tudi izkoristiti prebivalce in države samostojno ali, če to ni mogoče, s podporo ZDA in Nata.

V prvem poročilu je ena od pomembnih točk vmešavanje v vojne in njihova sprožitev v skladu z lažnimi izgovori, da je treba izpolniti sprejete obveznosti, kot sta boj proti terorizmu ter varstvo človekovih pravic in demokracije. Gospod Solana, odstavek 15 vsebuje značilno, nesprejemljivo in nevarno razlikovanje med vrstami demokracije in nedemokracije. Na podlagi česa opredeljujete narode kot demokratične ali nedemokratične? V tem smislu uporabljate tudi novi izraz „človekova varnost“ kot izgovor za preventivne vojne.

Poleg tega spodbujata obe poročili, zlasti drugo poročilo, večjo militarizacijo EU zaradi novih potreb po bojnih enotah in oblikovanju trajne vojaške sile EU. To je mogoče z napredkom na področju enot Eurocorps, trajnim strukturiranim sodelovanjem in usposabljanjem oboroženih sil držav članic za bojne načrte EU. Tako se upošteva zgled Nata, saj se iz proračuna EU za orožje in vojaške izdatke namenja vedno več sredstev. Sodelovanje med EU in Natom se krepi v okviru vojaških misij, ki se obravnavajo kot nevojaška policija in zakonite sile. To so strokovnjaki, ki dejansko pripravijo in vodijo vojaške kampanje EU. Vendar poslanci hvalite 17 opravljenih vojaških misij in jih želite še več.

EU, kakršno oblikujete vi, je unija vojn, agresivnosti in imperializma. Zato se morajo ljudje pripraviti na upor, neposlušnost in nepokorščino.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, danes govorimo o področju pristojnosti, ki so ga imele do zdaj izključno suverene evropske države. Danes, zlasti zdaj po začetku veljavnosti nove evropske ustave iz Lizbone, je skupna zunanja in varnostna politika EU postala resnična kot še nikoli prej.

Kot poljski poslanec se ne strinjam, da sprejema odločitve o poljski zunanji politiki namesto Varšave Bruselj, medtem ko skrbijo za našo varnost nemški generali iz vojaškega poveljstva zunaj Berlina ali Bruslja. Prav tako ne želim, da se zaradi interesov zunanje politike v različne kraje v Evropi in svetu pošljejo poljski vojaki z zastavo EU na svojih uniformah.

Sedanji trend in odprta struktura enotne evropske države sta nesprejemljiva. Dejansko je mogoče svoj narod prevarati tako, da ga niti ne vprašate, kaj si misli o oblikovanju nadnacionalne države EU, vendar bo ta projekt nekoč propadel.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospod predsednik, današnje sporočilo je, da mora skupna zunanja in varnostna politika bolj kot kdaj koli prej temeljiti na skupnih evropskih vrednotah. Glede vse večjih izzivov v zvezi z varnostjo obstaja en prepričljiv odgovor, tj. solidarnost ter večja koordinacija skupne zunanje in varnostne politike. Navedeni cilji, ki temeljijo na vrednotah, morajo biti bolj pomembni kot dvostranski odnosi, pri čemer se strinjam s Javierjem Solanom, ki je izjavil, da je resnično pomembna politična volja.

Kar zadeva varnost oskrbe z energijo pozivam Komisijo in Svet, da resno upoštevata stališče Parlamenta iz septembra lani o zunanji politiki v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo, ki omogoča tudi nekatere institucionalne izboljšave.

To poročilo prav tako poziva Komisijo, da si čimbolj prizadeva za uspešno dokončanje plinovoda Nabucco. Menim, da moramo ne glede na oba poziva zgraditi svoj plinovod, ki bo praktičen in učinkovit.

Skrajni čas je, da obravnavamo nove računalniške izzive učinkovito, kot je omenil poročevalec gospod Kuhne. Uporabil bom izraz „računalniški terorizem“. Lani je bilo mobiliziranih milijon računalnikov iz vsega sveta, da bi blokirali vladne institucije in banke v Estoniji. Menim, da mora tudi Evropski parlament pripraviti jedrnato stališče, kako se odzvati na grožnje zaradi najnovejše tehnologije, ki zdaj presegajo napredek, dosežen na podlagi lizbonske strategije.

  Adrian Severin (PSE). - Gospod predsednik, obravnaval bom načelnost, in sicer v zvezi z neokonzervativno težnjo tega parlamenta glede zunanje in varnostne politike EU. Nekateri od nas menimo, da je bistvo vsake zunanje politike odvisno od značilnosti političnega režima, ki jo izvaja, zato se zdi, da je naš glavni cilj izvoz našega političnega modela. Na žalost Evropska unija nima mehanizmov odločanja in tudi ne sredstev za učinkovito spodbujanje intervencijske politike.

Ta pristop moramo spremeniti tako, da sprejmemo realizem kot podlago za ukrepanje na področju zunanje politike. To pomeni, da moramo jasno določiti področje naše zunanje politike v skladu s skupnimi obstoječimi interesi evropskih državljanov, uravnotežiti področje delovanja z viri, pri čemer je treba upoštevati, da obstajajo v svetu akterji, ki so drugačni od nas in nimajo vedno istih vrednot kot mi, naučiti se skupnega ukrepanja ter se pogajati in sodelovati z našimi nasprotniki in ne le z našimi prijatelji.

Zagotovo se moramo poskusiti spoprijateljiti s čim več zunanjimi sogovorniki, vendar se moramo še pred spoprijateljenjem in tudi po njem naučiti sodelovati s sogovorniki, ki niso kot mi. Menim, da bomo bolj privlačni z našo pomočjo, vedenjem v zvezi s spodbujanjem naših ciljev kot s spodbujanjem naših načrtov, s čimer lahko sčasoma spodbujamo naš model v svetu.

  Paweł Bartłomiej Piskorski (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, obstaja več vidikov, ki jih moramo upoštevati, ko danes obravnavamo skupno zunanjo politiko Evropske unije. Poročili gospoda Kuhneja in gospoda Saryusz-Wolskega sta res zelo dobri, vendar manjkajo nekateri elementi.

Poudarjam, da moramo več pozornosti nameniti razlagi o evropski zunanji politiki vključno z njenim vidikom obrambe za javnost. Naši državljani, naša javnost se zelo dobro zavedajo, kaj so cilji Evropske unije na področjih kmetijske politike in politike v zvezi z infrastrukturo, vendar nikoli ne razumejo evropske zunanje in obrambne politike ter ne razumejo, s čim je povezana. Ne pozabimo, da je bila Evropska unija ustanovljena predvsem zaradi drugih problemov, kot je ta.

Prav tako je pomembno upoštevati lizbonsko pogodbo, ki bo začela verjetno veljati takoj, ko bo mogoče in bo temelj novih ukrepov EU, pri čemer bo zagotovila, da bo eden od njenih rezultatov vrsta instrumentov, ki so čim bolj učinkoviti. Veliko govornikov premišljuje predvsem o vojaških zadevah. Bojne enote in vse, kar je povezano z evropsko obrambno identiteto, so zagotovo zelo pomembne, vendar je razprava o modelu evropske diplomacije v skladu s smernicami, kako morajo delovati diplomatske službe, enako pomembna.

Pomembno je, da poročilo poudarja povezanost zunanje in obrambne politike EU z različnimi zelo pomembnimi področji življenja v Evropski uniji. Pomembno je poudariti, da prav tako uvajamo zamisli o skupni energetski politiki in varnosti oskrbe z energijo kot dejavniku našega skupnega evropskega mišljenja.

Pomembno je, da o zunanji in varnostni politiki razmišljamo kot o širšem območju varnosti, stabilnosti in demokracije. V tem smislu ugotavljam, da je odločen poudarek na balkanskih državah in Gruziji.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, varnost ljudi, ki živijo v Evropi, je ena od najbolj pomembnih nalog Evropske unije. Če preučimo politiko Skupnosti v zadnjih letih pozorneje, ugotovimo, da smo na vojaškem področju ne glede na politične ukrepe dosegli premajhen napredek. Nekatere evropske države poskušajo pri izpolnjevanju svojih ciljev politično in vojaško tekmovati z Natom, katerega članice so tudi same. Osredotočanje na oblikovanje skupnih bojnih sil zlasti razširjenih poveljstev namesto na profesionalizacijo izbranih enot v posameznih državah članicah je napaka. Prav tako je napaka, da se obstoječe strukture Nata izkoriščajo premalo.

Moč Skupnosti mora temeljiti na močnih nacionalnih vojskah. Evropska unija mora konflikte v Evropi, ki so zdaj statični, odpraviti ne le z deklaracijami, ampak tudi z dejanskimi političnimi ukrepi. Nedavne probleme v Gruziji je delno izzvala podpora EU Kosovu.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, poročilo gospoda Saryusz-Wolskega, ki ga bomo sprejeli jutri, je zelo celovito poročilo, ki obravnava dejansko vse regije v svetu, na katere vpliva zunanja politika Evropske unije uravnoteženo. Ker imam na voljo samo dve minuti, bom navedel nekaj horizontalnih vidikov, ki so smiselno vključeni v poročilo.

Danes zunanjo politiko ne moremo razložiti le z geografskega vidika. Obstajajo zadeve, ki imajo globalen, horizontalen vidik, pri čemer so tako pomembne, da morajo biti v te zadeve vključeni glavni akterji v zunanji politiki Unije. Najprej opozarjam na boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. To so zadeve, na katere mora biti zunanja in varnostna politika zlasti pozorna.

Pomembno je tudi vprašanje migracij in boj proti nelegalnemu preseljevanju. Zagotoviti moramo sodelovanje matičnih držav in tranzitnih držav, pri čemer mora biti v to odločno vključena Unija s svojimi ukrepi na področju zunanje politike. To pomeni, da je razsežnost zunanje politike temeljna, če želimo v Evropski uniji oblikovati območje varnosti, svobode in pravičnosti, kot je navedeno v poročilu gospoda Saryusz-Wolskega. To ne more biti le odgovornost ministrstva za notranje zadeve ali komisarja za pravosodje.

Naslednji prednostni horizontalen vidik je varnost oskrbe z energijo. Glede na visoko raven odvisnosti držav članic od zunanjih virov moramo uskladiti skupno zunanjo politiko za Unijo na področju energije. Poleg tega potrebujemo zaradi jasnih globalnih vzrokov za podnebne spremembe ukrepanje Unije na področju zunanje politike, da bi našli način za učinkovit odziv na to grožnjo.

Gospe in gospodje, menim, da je bistveno napredovati v zvezi z vsemi temi vprašanji, zato mora postati del tega tudi zunanja politika Unije. To so vprašanja, ki zadevajo državljane, pri čemer državljani menijo, da mora Evropska unija spodbujati ta vprašanja učinkovito, ker so nekatere pristojnosti suverene države prenesene na Unijo, da se odpravijo izzivi, ki jih posamezna država ne more odpraviti sama, in postanejo zato globalni izzivi.

Z napredkom na teh območjih bo lahko Evropska unija tako bolje upravičila svoj obstoj, pri čemer bo dosegla večjo legitimnost svojega obstoja, kar zadeva javno mnenje in državljane.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - Gospod predsednik, čestitam obema poročevalcema in se strinjam glede pomembnosti ocen lizbonske pogodbe, vključenih v ocenjevanje poročila o skupni varnostni in zunanji politiki.

Če bi o tem razpravljali deset dni po odločilnem referendumu, pri čemer bo po mojem mnenju Irska izglasovala sprejetje pogodbe, bi bila razprava še bolj stvarna in optimistična.

Danes, ko smo vedno bolj ogroženi z vseh strani, je bistveno, da odločamo vsaj usklajeno in odločno, če EU ne more doseči enotnosti. V celoti se strinjam z oceno gospoda Solane.

Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Rusijo ne bo enostaven. Po letu in pol zavlačevanja obstaja tveganje, da izgubimo podobno ali celo večjo količino časa, če se ne osredotočimo na najbolj temeljna vprašanja. Zato mora 27 držav uskladiti svoje interese in se osredotočiti na interese, ki so skupni in pomembni za vse. Drugi razlog za zavlačevanje ali propadanje pogajanj je okrepitev moskovskih dvostranskih pogovorov z Rimom ali Vilno, Berlinom ali Budimpešto, Parizom ali Sofijo. To ni privlačna izbira zlasti za nove države članice.

Komisija in Svet sta se glede na grožnje v zvezi s podnebnimi spremembami odzvala pravočasno in to razglasila za glavno vprašanje. Evropski parlament mora stalno upoštevati in temeljito preiskovati način, na katerega se izvajajo načrti in ukrepi za odpravljanje groženj.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, to poročilo poudarja pomembnost človekovih in državljanskih pravic, kar je dobro. Trendi v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo so prav tako zelo pomembni. Prav tako se poročevalec v njem ne strinja z načinom, katerega uporabljajo tretje strani, predvsem Rusija, energijo kot politično sredstvo, pri čemer podpisujejo države članice dvostranske sporazume o energiji brez uskladitve na ravni EU.

EU mora dejansko preučiti svoje stališče v zvezi s tem. Rusija neposredno sodeluje z državami članicami EU, ker nima EU nobene povezane ali usklajene energetske politike. Sprašujem se, ali države članice sploh hočejo tako politiko. Vlogo Rusije kot pomembnega ali celo najpomembnejšega energetskega partnerja EU je treba upoštevati. Cilj sodelovanja med Rusijo in EU na energetskem področju mora biti korist za obe strani. Prav tako menim, da je mogoče na podlagi politične volje in veliko manj predsodkov zagotoviti obojestransko korist.

Energetska politika, ki jo skupaj izvajata Rusija in EU, mora temeljiti na sodelovanju in ne na nasprotovanju. Zdaj poskušajo nekateri krogi, vključno z nekaterimi krogi v EU, ovirati sodelovanje z nasprotovanjem. Že dolgo si Rusija želi postati enakovreden partner Evrope. Morda je to res. Dejansko vemo, da se z Rusijo ni enostavno pogajati.

Evropska skupna zunanja in varnostna politika mora imeti večji vpliv v mednarodni politiki. Strinjam se, da Parlament pritiska na Svet v zvezi s spodbujanjem zamisli, da mora EU imeti stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov. Dokler EU ne bo imela tega sedeža, bo težko enotna.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Zadevni dokument temelji dejansko na evropski strategiji varnosti, ki jo je decembra 2003 sprejel Svet, in resoluciji iz maja 2007 o skupni zunanji in varnostni politiki. Cenim delo predsednika odbora za zunanje zadeve, poročevalca gospoda Saryusz-Wolskega, ki je pripravil izčrpno in zelo kakovostno besedilo, o katerem moramo glasovati.

Poudarjam več vidikov evropske zunanje politike, ki se ne morejo izvajati brez strateškega sodelovanja z našim najmočnejšim zaveznikom Združenimi državami. To je ustrezno izraženo v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu med EU in Združenimi državami, ki prav tako vključuje vidik gospodarskih odnosov. Ta zadeva je prav tako tesno povezana z vojaškim sodelovanjem ne le z Združenimi državami, ampak tudi v okviru Nata. Dejansko je treba dokončno pojasniti, ali bo varnostni ščit, ki bo vzpostavljen z radarskim sistemom na Poljskem in Češki Republiki, učinkovito ščitil skupne interese Evrope oziroma ali je ta ščit le enostranska pobuda za zaščito pred grožnjami iz Azije. To zadeva zlasti politiko Irana na Bližnjem vzhodu.

Vsi vemo, da zagotavlja Iran vojaško in finančno podporo Siriji in zlasti terorističnim skupinam, ki delujejo v regiji, skupinam, ki s sodelovanjem v Hezbolahu v južnem Libanonu in Siriji predstavljajo stalno grožnjo za stabilnost in mir. Iran ne prikriva, da si želi pridobiti vodilni položaj, pri čemer si pri doseganju tega cilja pomaga z vojaškim jedrskim programom. Vendar me zanima, ali se je mogoče v dokumentu o zunanji politiki, o katerem danes razpravljamo, sklicevati na lizbonsko pogodbo na več mestih, čeprav pogodba še ni veljavna, ker postopek ratifikacije še ni končan v vseh državah članicah. Prav tako me zanima, v skladu s katerimi pravnimi predpisi je Evropska unija poslala misijo EULEX na Kosovo. Ali ni bil ta akt dejansko šele v postopku sprejemanja? Prepričan sem, da ne obstaja nobena resolucija ZN, ki bi upravičila takšno dejanje.

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). - Gospod predsednik, svet, v katerem se od EU zahteva, da spodbudi povezanost držav članic z dejansko skupno zunanjo politiko, postaja čedalje bolj zapleten. Pričakovanja zaradi gospodarske recesije na podlagi sedanje finančne krize in večjih energetskih stroškov, nezadovoljivo stanje v zvezi s čezatlantskimi odnosi in večja samozavest Rusije, ki Evropi čedalje bolj nasprotuje s starimi geopolitičnimi izzivi, za katere Evropa nima več ustreznih instrumentov, je le izraz trenutnega stanja v mednarodnih odnosih.

V tem smislu postaja energija v nasprotju z večjo odvisnostjo Evrope od zalog Rusije preskus uspešnosti ali neuspešnosti v zvezi z doseganjem cilja skupne zunanje politike EU, ker obstaja razlika, ali se Evropa glede vzpostavitve enotnega energetskega tržišča strinja soglasno in se pogaja z dobavitelji, predvsem Rusijo, enotno ali ohrani sedanjo razdrobljenost na nacionalne trge in da prednost dvostranskim preferencialnim pogodbam v zvezi z zalogami, povezanimi z večjimi potrebami na energetskem področju. Današnja svetovna politika zadeva predvsem plin in nafto.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, podpiram razvoj SZVP, vključno z EVOP, in spremembe, ki jih predvideva lizbonska pogodba na teh političnih področjih. Tako meni tudi irska vlada. Te spremembe bodo omogočile EU, da razvije zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in obvladovanje kriznih razmer ter hkrati zagotovi, da se novi dogovori v celoti skladajo z irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti.

Privržencem stranke Sinn Fein, ki oglašujejo napačne informacije o lizbonski pogodbi, sporočam, da na Irskem obstaja sistem trojne zaščite za odpošiljanje vojaških enot: najprej je potrebna odločitev ZN; nato mora odločitev sprejeti vlada in nato mora to odobriti Dáil Éireann, nacionalni parlament. To se z lizbonsko pogodbo ne bo spremenilo.

Sedanja misija EU v Čadu, ki so jo odobrili ZN in v kateri ima Irska vodilno vlogo, je odličen primer dejavnosti EU na tem področju. Kot nekdo, ki je nedavno obiskal Čad in oporišče mirovne misije EU na vzhodu te države, sem prepričan, da bo ta misija zagotovila varno dodeljevanje humanitarne pomoči za več sto tisoč beguncev in razseljenih oseb ter zaščito za tamkajšnje humanitarno osebje. Ta misija EVOP v Čadu je prvi primer, da je mirovna operacija, ki jo je sprožila EU, v popolni skladnosti z vsemi zainteresiranimi stranmi.

Druge misije, v katere je bila vključena Irska, so bile usposabljanje policije na palestinskih ozemljih, spremljanje mirovnega procesa med uporniki in vlado v Indoneziji ter zagotavljanje podpore policijskim organom v Bosni.

Od leta 2003 je bilo več kot 20 takšnih misij. EU prejme vedno več prošenj za pomoč in podporo na teh območjih. Ključna točka v zvezi z vsemi pobudami je njihov namen, da postanejo dejavnosti EU v zvezi z ohranjanjem miru in obvladovanjem kriznih razmer učinkovitejše.

Z nacionalnega vidika si pridržujemo pravico do veta pri kakršnem koli toku dogodkov, s katerimi se ne strinjamo, in si pridržujemo suvereno pravico do odločitve o sodelovanju na kakršni koli misiji za obvladovanje kriznih razmer v skladu z lastnimi zakonodajnimi zahtevami. To je eden od veliko razlogov, zakaj bi Irci morali 12. junija glasovati za.

  Predsednik. − Preden nadaljujemo, pozdravljam vse naše obiskovalce v galeriji za obiskovalce, zlasti skupino, ki prihaja iz mojega volilnega okrožja v Yorkshiru in Humbru.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, visoki komisar, neposredno vam zastavljam vprašanje o preganjanju kristjanov v Alžiriji. Katere ukrepe je sprejela Evropska unija v zvezi s preganjanjem kristjanov v državi, s katero imamo tesne stike? Verska svoboda je zapisana v členu 18 splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki prav tako vsaki državi nalaga odgovornost, da zagotovi spoštovanje teh pravic. Alžirija je članica Združenih narodov, vendar ne upošteva te temeljne pravice. Kristjani so državljani, ki imajo sami po sebi enako pravico do izbire veroizpovedi kot kateri koli druga verska skupnost. Zato vas pozivam, visoki komisar, da uporabite vse neposredne in posredne diplomatske poti, da se konča preganjanje kristjanov. To je tudi vprašanje verodostojnosti Evropske unije.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Solana, menim, da je razprava zelo jasno pokazala, da je lahko Evropska unija resnična politična unija le pod nekaterimi pogoji. Najprej samo če je ratificirana lizbonska pogodba ter nato če dejansko obstaja evropska varnostna in obrambna politika, ki je vredna tega imena, tj., če se razvije v nekaj boljšega, kot je zdaj. Potem bo Evropska unija imela možnost, da ne bo več globalni plačnik, ampak da postane globalni akter.

Ni dvoma o tem, da naša prvotna prizadevanja v Čadu niso bila najboljša, vendar je to primer, iz katerega smo se lahko kot Evropska unija učili popolnoma enostavno zato, ker so pomanjkljivosti postale zelo vidne. To je ponovno pokazalo, da evropska varnostna in obrambna politika zahteva združljive sisteme ter nove in hitre mehanizme za zagotavljanje vojaških enot. Končal se je čas za razpravljanje, zdaj moramo ukrepati.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (ES) Gospod predsednik, čestitam gospodu Kuhneju za njegovo odlično poročilo. Popolnoma prav ima, da bo leto 2008 odločilno za skupno zunanjo in varnostno politiko. Ne le zaradi lizbonske pogodbe, ampak tudi zato, ker bo Kosovo največji preizkus, ali bo EU sposobna Kosovo primerno politično obravnavati. Na žalost še ne obstaja sporazum med ZN in EU ter žal prav tako nismo pripravljeni na intelektualni ravni, ker se nismo ničesar naučili na podlagi prisotnosti v Bosni in Hercegovini.

Kar zadeva drugo poročilo, menim, da je protiruska naravnanost poročila gospoda Saryusz-Wolskega obžalovanja vredna. Rusijo lahko kritiziramo in jo moramo kritizirati, vendar je istočasno neizogibna strateška partnerica, pri čemer je večje sodelovanje z njo v interesu vseh. Skupne energetske politike ni ne zato, ker države članice sklepajo dvostranske sporazume, ampak ker ni nobene skupne energetske politike, ni ničesar, s čimer bi lahko države članice primerjale svoje interese ali jih usklajevale, zato je kritika v poročilu gospoda Saryusz-Wolskega nesprejemljiva. Hvala za vašo pozornost.

  Monika Beňová (PSE). - (SK) Kot drugi pred mano se tudi jaz zahvaljujem za delo, ki sta ga opravila gospod Saryusz-Wolski in gospod Kuhne, in sicer za ravnovesje, ki sta ga dosegla med socialnimi, pravnimi in gospodarskimi vidiki v poročilu. Pričakujem, da bo v prihodnosti za nas zelo pomembno, da bolj poudarimo poslovanje z dvema največjima partnerjema, tj. Združenimi državami in Rusijo, ter da smo na to poslovanje bolj pripravljeni. V Rusiji imajo novega predsednika. Kmalu bodo imele Združene države novo vlado. Zato je prav, da se pri skupni zunanji politiki osredotočimo ravno na ti dve državi.

Glede gospodarske razsežnosti je treba dati prednost zlasti zagotavljanju energetske varnosti v Evropski uniji. Verjamem, da bomo pri pogajanjih o tej zadevi z Rusko federacijo dosegli napredek. Ker govorimo o dveh partnerjih, moram povedati, da bi pomagalo, če bi delovali kot enakovreden in enako sposoben partner v odnosih z obema stranema, naj bodo to Združene države ali Ruska federacija; prav tako bi pomagalo, če bi bile politike uravnotežene. Končno, gospod predsednik, sporočam, da se strinjam s sklicevanjem na lizbonsko pogodbo. S sklicevanjem nanjo v poročilu kažemo, da Parlament predvideva njeno ratifikacijo in jo v celoti podpira.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Hvala, gospod predsednik. Gospod Solana že dolgo ni bil med nami in skrbelo me je za njegovo zdravje. Zdaj vidim, da je zdrav in se dobro počuti ter da se po dogodku na Kosovu ni obesil, kot se je Juda Iškarijot. To pomeni, da ga lahko vprašam, ali je vedel, da so Hasim Tači in njegovi zavezniki trgovali z organi srbskih ujetnikov. Ali je to vedel ali ne?

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, oba poročevalca si zaslužita moje popolno priznanje. To sta dobra dokumenta. Vendar želim usmeriti pozornost k več zadevam, ki so povezane z zunanjo in obrambno politiko. Mislim na evropski potencial na naslednjih področjih.

Demografija – ta potencial upada. Gospodarski potencial ni slab, vendar nam grozijo finančne krize. Vojaški potencial je, kot lahko vidimo, razdvojen, razpršen. Energetski potencial, potencial za dostop do vode in hrane. Govorili smo o drugih nevarnostih, ki bi jim dodal na primer epidemiološke nevarnosti in varovanje podatkov. Zunanja politika bi morala po mojem mnenju vključevati povezovanje z državami, ki so nam blizu glede na civilizacijo, sodelovanje z vsemi, ki želijo sodelovati, in trdno stališče glede vseh drugih.

  Csaba Sógor (PPE-DE). - (HU) Na današnji dan so pred 88 leti evropske velesile v trianonski pogodbi, s katero se je končala prva svetovna vojna in ki ni upoštevala pravic narodnih manjšin ali jih je ščitila le na papirju, sprejele nekatere odločitve o varnostni politiki. Pariška pogodba po drugi svetovni vojni prav tako ni rešila težav. Vprašanje o varnostni politiki se je skrčilo na jamčenje nedotakljivosti mej. Veliko mej, ki so takrat nastale, danes ni več, tako ne obstajata več Češkoslovaška in Jugoslavija.

Vprašanje manjšin je še vedno prisotno. Madžari smo se znašli v osmih državah, od katerih je do zdaj le Slovenija zmogla zadostno zagotoviti pravice madžarske skupnosti. Glede na poročilo je treba doseči napredek v skladu z evropskimi standardi z namenom zagotoviti resnično zaščito za pravice manjšin.

Ampak s kakšnimi standardi? Dobro bi bilo zahtevati odgovor na vprašanje o tem, kaj v sami EU pričakujemo od zahodnega Balkana. Kot pravi latinski pregovor: „Če želiš mir, se pripravi na vojno.“ Danes si želimo varne Evrope. Pravice manjšin moramo zagotoviti v EU in tudi zunaj nje z instrumenti regionalne in kulturne avtonomije, ki so se v zahodni polovici Evrope izkazali za dobre. Hvala.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, tako kot gospod Solana pred mano tudi jaz verjamem, da je ta razprava pokazala, da obstaja splošno soglasje glede temeljne usmeritve evropske zunanje in varnostne politike, pri čemer sem tega vesel.

Na kratko želim komentirati tri točke. Najprej se vračam na vprašanje opredelitve varnosti; menim, da naša menja kljub vsemu niso tako različna. Vse velike svetovne težave, s katerimi se bomo morali ukvarjati zdaj ali v bližnji prihodnosti, so povezane z varnostno politiko. Celo kriza na finančnih trgih je povezana z varnostno politiko, tako kot so z njo povezane tudi razmere v zvezi s hrano in proizvodi, pri čemer ne smemo pozabiti niti na običajne zadeve.

Vendar ni nevarnosti, da bi se naša zunanja politika militarizirala ali da se bi militarizirala Evropska unija, ker le v redkih primerih obstaja možnost za vojaški odgovor na te nevarnosti. Če se sploh uporabi, je to običajno le za vzpostavljanje varnega okolja, v katerem je mogoče izpolniti dejansko nalogo, ki je politične narave in zadeva civilno družbo. Vendar moramo biti sposobni narediti oboje. Pripravljeni moramo biti na oboje in točno to je smer, v katero gre evropska politika. Poleg tega smo vnaprej določeni za reševanje kriz na svetu, ker imamo na voljo različne instrumente za izvajanje svojih strategij.

Evropska unija se lahko opira ne le na SZVP in EVOP, ampak tudi na različne instrumente Skupnosti, kot so na splošno instrumenti za stabilnost in razvojno sodelovanje ter tudi humanitarna pomoč in mehanizem za civilno zaščito.

Zagotoviti moramo, da vedno izberemo pravilne instrumente in da različne vpletene strani med sabo logično sodelujejo. Nedvomno je ena od najpomembnejših prednosti lizbonske pogodbe, da bo, ko začne veljati, to harmonično in učinkovito sodelovanje veliko lažje.

Naj na koncu poudarim, da je najpomembnejša naša skupna politična volja, da izkoristimo možnosti. Možnosti so tu, vse, kar moramo mi storiti, je, da jih izkoristimo. To moramo storiti tako, da vsi sodelujemo. Realnost je, da glede na današnje okoliščine nimamo izbire. Ne moremo si privoščiti, da bi ravnali neskladno ali neučinkovito uporabljali sredstva. Zato moramo združiti in zbrati svoja sredstva in instrumente, če želimo doseči skupno, verodostojno in skladno zunanjo politiko EU. Le tako se bomo lahko spopadli z izzivom in bomo sposobni izpolniti utemeljena pričakovanja državljanov in partneric.

Najlepša hvala.

  Javier Solana, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. − Gospod predsednik, rad bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki so bila naslovljena neposredno name. Najprej na vprašanje gospoda Salafranca Sánchez-Neyra.

visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko.– (ES) Gospod Salafranca Sánchez-Neyra, na obe vprašanji, ki ste mi ju zastavili, bom odgovoril pritrdilno, vendar mi dovolite, da povem, da bomo najprej počakali, da vidimo, ali bo pogodba sprejeta. Zadeve, ki temeljijo na ratifikaciji pogodbe, bodo morale počakati, pri čemer se bodo sporazumi sklenili pozneje.

visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. – (FR) Gospa Záborská, to zadevo še obravnavamo. Ker gospe Záborske ni tu, bom svoj odgovor prihranil za pozneje.

visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. − Na agenciji si zelo prizadevamo za medobratovalnost: to ste vprašali in odgovor je „da“. Na druga vprašanja sem odgovoril že prej.

Pozorno sem poslušal vse govore in upam, da bomo sčasoma, ko se bomo bližali trenutku resnice, po ratifikaciji pogodbe, lahko skupaj uresničili zamisli, ki so bile tu predlagane. Preden govorita, še enkrat čestitam obema poročevalcema, kot sem že prej javno povedal.

Na koncu želim povedati, da se popolnoma strinjam s tem, kar je povedal komisar Verheugen v svojem zadnjem govoru, in k temu nimam česa dodati.

  Jacek Saryusz-Wolski , poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, težko je povzeti to razpravo z nekaj besedami, vendar sem zadovoljen z vsebino. Potreba po sodelovanju med Parlamentom, Svetom, Komisijo in državami članicami je najpomembnejša ugotovitev te razprave. Prav tako so vsebino na splošno podprli. Poleg tega priznavamo, da je bilo doseženih veliko zelo dragocenih stvari. Na koncu poudarjamo potrebo po podvojitvi svojih prizadevanj.

Komisar, podpredsednik Verheugen nas je pravilno opomnil na velik prispevek politik Skupnosti in vlogo Evropske komisije v zvezi s tem. Strinjam se z njim, ker bi bila celostna zunanja politika nepopolna brez rezultatov, pridobljenih s politikami Skupnosti.

Prvič menim, da je to razprava glede priprave na imenovanje prihodnjega zunanjega ministra EU z dvema vlogama.

poročevalec. − Zaradi česar se mi zastavlja vprašanje: Kaj bomo naredili brez te ustvarjalne napetosti?

, poročevalec. – (FR) … v prihodnosti, ko bo obstajala le ena institucija. Strinjam se z zamislijo, da potrebujemo vsebinsko močnejšo zunanjo politiko za institucije. Energetska varnost je najpogosteje zastavljeno vprašanje. Država ali geografski položaj, ki se najpogosteje omenja, je Afganistan, kot da bi bil preizkus za Evropsko unijo in celotno mednarodno skupnost. Bilo je veliko točk, pri katerih so se mnenja razlikovala. Brez teh razlik, ki bi spodbujale naše razprave, bodo te morda nekoliko dolgočasne. Zato upam, da bodo prihodnje razprave tako živahne in zanimive, kot je ta. Vendar smo dosegli soglasje o ključnih načelih, kar je zelo obetavno, pri čemer upam, da bo Svetu, visokemu predstavniku in Komisiji, seveda z manjšim prispevkom Parlamenta, v prihodnosti uspelo oblikovati zunanjo politiko za Unijo, ki bo še močnejša, pomembnejša in bolj ambiciozna.

  Helmut Kuhne, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, zdaj, ko zadnjič govorim, bom izkoristil priložnost, da storim nekaj, za kar prej nisem imel dovolj časa, in sicer se zahvaljujem komisarju Verheugnu in gospodu Solani za izvrstno sodelovanje z njunim osebjem, ki je bilo pripravljeno na dogovarjanja in od katerega sem se veliko naučil. To je imelo zelo pozitiven učinek na poročilo.

Zahvaljujem se tudi vsem članom odbora, zlasti predsedniku odbora in poročevalcu, gospodu Saryusz-Wolskemu, za drugo poročilo. Ko sva v svojih poročilih obravnavala enaka vprašanja, sva si občasno pošiljala sporočila, kot bi bila v šoli, da sva zagotovila, da je besedilo enako. Tudi to je dobro potekalo.

Dodal bi rad tri točke:

poročevalec. − Najprej v angleščini, ker so nekateri govorniki obravnavali vprašanje o irskem referendumu.

O legendi militarizacije: moje poročilo vsebuje popoln seznam nadzora nad orožjem in predloge razoroževanja, ki obsegajo celo stran. Poleg tega lizbonska pogodba ohranja pravico vsake države članice, da ne sodelujejo pri misijah EU, zlasti vojaških emisijah. Lizbonska pogodba ne krši te pravice na noben način. Zelo je bilo zanimivo poslušati samooklicane zagovornike Nata pri izražanju svojih strahov v zvezi z neodvisno nevtralno Irsko kot del EVOP. Menim, da je bilo to zelo zanimivo.

poročevalec. − (DE) Zadnja točka, ki jo je omenil gospod Pflüger, se nanaša na vprašanje parlamentarnega nadzora. Ne vem, ali je bil to nameren nesporazum, vendar besedilo, ki se pojavlja v poročilu gospoda Saryusz-Wolskega in v mojem poročilu, ne preprečuje skupinam dostopa do zaupnih informacij. Zadeva ostaja odprta. Tukaj v Parlamentu moramo najprej narediti domačo nalogo, zato da bi razvili pogajalski položaj v zvezi s Svetom. Kakšno raven dovoljenja za dostop do tajnih podatkov želimo dodeliti koliko poslancem? Rečemo lahko, da imajo vse skupine dodeljeno določeno raven, pri čemer imajo nekatere skupine drugačno raven in tako dalje. Najprej bomo morali to sami razviti, pri čemer nobeden od naših predlogov ne preprečuje skupinam, da ne bi sodelovale pri tem.

Ne vem, ali je bil to nameren nesporazum ali je bilo besedilo tako nerazumljivo, sam menim, da ni bilo, vendar bi se morali najprej zbrati vsi skupaj v Parlamentu in oblikovati svoje pogajalsko stališče v zvezi s Svetom.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 5. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Rada bi poudarila pomen tega poročila in se zahvalila poročevalcu, ker je vse moje predloge vključil v končno besedilo. V zvezi z ratifikacijo lizbonske pogodbe in pristojnostmi Evropskega parlamenta v prihodnosti je treba oceniti dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike ter oblikovati njene prednostne cilje za leti 2008 in 2009.

Okrepitev evropske sosedske politike mora biti glavni cilj v letu 2008. V zvezi s kakovostjo poročila o vprašanjih sodelovanja s črnomorsko regijo bi rada poudarila pomembnost njegovega razvoja v bližnji prihodnosti. Če je bilo leto 2007 leto določanja politik EU glede tega prostora, se mora leto 2008 osredotočiti na praktično uporabo sinergije Črnega morja. Zelo pomembno je tudi, da si na vse načine prizadevamo za uspešno in čim hitrejšo izvedbo energetskega projekta Nabucco ter tudi za razreševanje sporov v regiji.

Nazadnje se morajo tudi države zahodnega Balkana in njihova neposredna bližina EU prednostno obravnavati v okviru zunanje politike EU. Med različnimi vprašanji, ki jih je treba temeljito spremljati v tej regiji, bi rada poudarila potrebo po učinkoviti zaščiti pravic manjšin, vključno s pravicami govorcev romunskega jezika.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Na začetku bi rad čestital gospodu Saryusz-Wolskemu za odlično pripravljeno poročilo. Poudaril bi rad nekaj zamisli, s katerimi se srečamo pri branju tega poročila. Najbolj skrb vzbujajoča od teh je vedno večja odvisnost EU od oskrbe z energijo iz nestabilnih in nedemokratičnih držav. Države članice se glede podpisovanja dvostranskih sporazumov o energiji med seboj nič ne usklajujejo, kar ogroža interese strateških projektov in sproža pomisleke o njih. Tovrstne dejavnosti, ki so jih nekatere države članice izvedle, bistveno slabijo pogajalsko moč Evropske unije in njena prizadevanja za oblikovanje skupne zunanje politike.

Ponovno bi rad poudaril strateški pomen, ki ga ima plinovod Nabucco za energetsko varnost EU, pri čemer bi rad pozval Evropsko komisijo in Svet, da si bolj prizadevata za pospešitev dela pri tem projektu.

V zvezi z dvodnevno konferenco, namenjeno evropski sosedski politiki, ki jo soorganiziram med sedanjim parlamentarnim zasedanjem, bi rad poudaril pomembnost ukrepov za okrepitev te politike. Nadaljevanje nerešenih konfliktov v državah, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, predstavlja resen izziv za varnost EU.

Če povzamem, menim, da morata biti okrepitev vzhodne sosedske politike in odprava izzivanja konfliktov čez naše vzhodne meje poleg zagotavljanja varnosti oskrbe z energijo prednostna naloga zunanje politike EU.

  Alexandra Dobolyi (PSE), v pisni obliki. Poročilo pravilno izraža naša mnenja o razvoju skupne zunanje in varnostne politike v prihodnosti. Skupna zunanja in varnostna politika je dejansko pomemben element za zunanjo politiko EU. Rada bi sporočila, da se strinjam z izboljšavami, ki jih je prinesla lizbonska pogodba v zvezi z zunanjimi ukrepi. Z izvajanjem te pogodbe bi postala skupna zunanja in varnostna politika učinkovitejša in skladnejša. Zaradi novih delovnih mest, ki jih je ustvarila pogodba, bi lahko EU postala bolj razpoznavna, vendar menim, da je ključno opredeliti različne vloge, zato da se zagotovi, da bodo njihove različne funkcije prispevale k skladnosti in učinkovitosti skupne zunanje in varnostne politike.

Če želimo, da bi EU predstavljala dejavno silo za mednarodni mir in stabilnost, moramo imeti na voljo vsa potrebna sredstva, vendar potrebujemo več politične volje držav članic, da bi to dosegli.

Prisotnost EU v svetu se povečuje, pri čemer so misije EU po vsem svetu. S tem, ko pomaga dosegati varnost in stabilnost širše v svetu, pomaga EU tudi pri ustvarjanju varnejšega življenja za svoje ljudi. To je najboljši način za zagovarjanje lastne varnosti in spodbujanje lastnih vrednot.

Menim, da so to ustrezne rešitve.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Podpiram poročilo, ki je bilo predstavljeno. Menim, da je uravnotežen in nenasprotujoč dokument.

Ocena zunanje politike EU je zlasti potrebna zdaj, zlasti v povezavi s spremembami, ki jih predlaga lizbonska pogodba na tem področju. Zagotovo bo ta pogodba, ki podpira vlogo visokega predstavnika, omogočila bolj daljnovidno in dolgoročno strategijo, ki se bo izvajala v zunanji politiki EU. Dejstvo, da Evropska unija kot celota temelji na skupnih vrednotah, pomeni, da morajo te iste vrednote izražati njeno skupno zunanjo in varnostno politiko. To je edini pristop, ki bo omogočil verodostojnost EU v mednarodnem prostoru. Skupna zunanja in varnostna politika zahteva po eni strani enotnost med državami članicami, po drugi strani pa spoštovanje načel solidarnosti, zlasti pri oblikovanju novih političnih strategij EU.

Zato se strinjam z obžalovanjem in zaskrbljenostjo, ki sta izražena v poročilu zaradi pomanjkanja napredka pri oblikovanju skupne evropske energetske politike. Prav tako ne morem sprejeti dejstva, da nekatere države članice sklepajo posamezne dvostranske sporazume o oskrbi z energijo z Rusijo. To znatno slabi pogajalski položaj Evropske unije kot celote in njena prizadevanja za oblikovanje skupne energetske politike. To je še bolj žalostno zato, ker so pred kratkim prav te države kritizirale posamezne sporazume o vizumih z Združenimi državami, pri čemer so obtoževale srednjeevropske države, ki so sklenile te sporazume, da slabijo skupno evropsko vizumsko politiko.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, Evropska unija postaja globalni akter na svetovni ravni, pri čemer je najboljši dokaz za to geografija vključitve Skupnosti. Sklicevati se morate le na operativne odločitve Sveta iz leta 2007 in z začetka leta 2008, ki so omenjeni v poročilu gospoda Kuhneja, to je policijska misija v Afganistanu, vojaška operacija v Čadu, preoblikovanje vojaških enot v Bosni ter priprave na misije na Kosovu in v Gvineji Bissau.

Na žalost svetovna geografija vključitve ni tesno povezana z odpravo pomanjkljivosti, ki so že nekaj časa vidne, in sicer v obliki pomanjkanja civilnih mirovnih korpusov v EU, pomanjkanje prometne infrastrukture in neenaka zavezanost posameznih držav.

Ob upoštevanju zadnjih prejetih informacij je treba uvesti novo razsežnost v razpravo o evropski varnosti. Govorim o varnosti evropskih institucij v Bruslju, Luxemburgu in Strasbourgu. Razkrivanje terorističnih skupin, ki so si za cilj svojih napadov izbrale institucije EU, pomeni, da vprašanje o varnosti ni več le teoretično. To nas sili, da ponovno ocenimo svoja sedanja načela. Zavedamo se, da je Evropski parlament po svoji naravi lahko dostopen, zato je težko poiskati zlato sredino med odprtostjo te institucije in povečanimi varnostnimi zahtevami. Vendar postaja to potrebno, kar bi se moralo pokazati v proračunu za leto 2009. To vprašanje ni tako pomembno kot ostale težave, ki jih obravnava poročilo, vendar mu moramo kljub temu nameniti pozornost.

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – (ET) Gospe in gospodje, učinkovite zunanje in varnostne politike ne morejo oblikovati posamezne države članice. Dvostranski pristop glede vprašanj o energiji in zunanji politiki vpliva negativno na to, kako resno nas obravnavajo. Nesprejemljivo je, da je bil pomen Evropske unije pri mednarodnih odnosih do zdaj pogosto manjši od tistega, ki so ga imele nekatere države članice. Evropska unija mora govoriti z velikimi državami sveta, zlasti z Rusko federacijo, enotno, kar izhaja iz skupnega interesa vseh 27 držav članic. Šele takrat nas bosta Amerika in Azija sprejeli kot enakovrednega partnerja.

Strinjam se z dejstvom, da poročilo gospoda Saryusz-Wolskega poudarja krepitev evropske sosedske politike kot glavni cilj za leto 2008. Vzhodna konferenca o evropski sosedski politiki, ki bo potekala v Evropskem parlamentu danes in jutri, dokazuje, da obravnavamo svoj cilj resno. Ukrepanje na področju demokratizacije naših sosed in reševanja konflikta je nujno potrebno za varnost Evropske unije. Pomagati moramo Moldaviji, da reši konflikt v Pridnestrju.

Kot predsednica moldavske delegacije moram tudi upoštevati, da je možnost članstva v Evropski uniji zelo pomembna za Moldavijo in Ukrajino. Ta možnost je glavno gibalo za gospodarskimi reformami in demokratizacijo. Seveda bo potrebnega nekaj časa za izpolnjevanje treh københavnskih meril, čeprav sta Moldavija in Ukrajina pokazali, da sta pripravljeni za evropski razvoj. Četrto københavnsko merilo, tj. zmožnost EU, da sprejme državo, ne sme pod nobenimi pogoji ovirati pristopa teh dveh evropskih držav k Evropski uniji. Nobenega dvoma ni, da se mora širitev nadaljevati.

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se poročevalcu za odlično in obsežno poročilo. Strinjam se z njim, da je za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije pomembno, da se v prihodnjih letih postopno osredotoči bolj na razvoj struktur in postopkov, pri čemer se Uniji omogoči hitrejši in učinkovitejši odziv na mednarodne krize. Civilno obvladovanje kriznih razmer, ohranjanje miru in varstvo človekovih pravic so temelji skupne zunanje in varnostne politike.

Z lizbonsko pogodbo bo zunanja politika EU imela novo vodilno vlogo v obliki visokega predstavnika Unije. Spremembe, ki jih s seboj prinaša pogodba, bodo imele priložnost oblikovati učinkovitejšo in bolj usklajeno zunanjo in varnostno politiko. EU se mora v svetu izražati in delovati dosledneje.

Vendar upam, da bo Parlament v svojih letnih poročilih v prihodnosti sprejel odločnejše stališče za bolj usklajeno in močnejšo vlogo EU v Združenih narodih. EU je gospodarska in politična velesila. Unija je v preteklih letih videla, kako se je na mednarodni ravni večala njena pomembnost, pri čemer je zdaj njena glavna naloga, da oblikuje svetovno organizacijo, ki spoštuje ljudi in okolje.

EU mora vložiti čas in energijo, da razvije gospodarsko sodelovanje, politično stabilnost in demokracijo v sredozemski, baltski in črnomorski regiji. V prihodnosti bo potrebnih več sredstev za izvajanje strategije za baltsko regijo, povečanje usklajenosti v regiji in reševanje njenih težav v zvezi z okoljem. S podporo črnomorske regije in njenim tesnejšim vključevanjem v okviru sosedske politike EU se bo večala politična stabilnost v EU in na območju Črnega morja.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Kuhnejevo poročilo o uporabi evropske varnostne strategije in EVOP je dobro strukturirano, ob upoštevanju, da izpostavlja dejanska vprašanja in ponuja mogoče rešitve. Menim, da bo to operativno načelo preverjanja poenostavilo spremljanje napredka. Glede vsebine bi rad omenil naslednje:

1. Omeniti je treba Evropsko akademijo za varnost in obrambo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju skupnega dogovora EVOP z zagotavljanjem usposabljanja na strateški ravni zlasti v smislu, v katerem je predsednik pododbora za varnost in obrambo v Evropskem parlamentu (SEDE) gospod von Wogau poslal pismo generalnemu sekretarju in visokemu predstavniku Solani, v katerem je izrazil podporo za dejavnosti EVOP.

2. Deklaracija v zvezi z odnosi med EU in Natom bi lahko vsebovala odločnejše sporočilo glede na bukareško deklaracijo, sprejeto na vrhu Nata.

3. Omenili bi lahko pomembnost strateškega partnerstva med EU in Natom. Izjava, da „bo močnejša Evropska unija prispevala k skupni varnosti“, bi se lahko združila z načelom nedeljivosti zavezniške varnosti, ki se tako širi po EU.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Poročilo gospoda Saryusz-Wolskega potrjuje zavezanost Evropske unije razvojnim ciljem tisočletja ZN, vendar je ta izraz sam po sebi postal nekoliko plitev, saj se pogosto uporablja v razpravah o razvojni politiki EU, pri katerih se dejansko zelo malo napreduje in še vedno ne moremo doseči razvojnih ciljev tisočletja.

Od vseh držav članic samo Danska, Luksemburg, Nizozemska in Švedska prispevajo več kot 0,7 % BDP k uradni razvojni pomoči, vendar je bil 0,7-odstotni cilj sprejet že 24. oktobra 1970 v mednarodni razvojni strategiji za drugo razvojno desetletje Združenih narodov.

Prepričan sem, da mora biti zagotavljanje verodostojnosti EU kot globalnega akterja pomemben del skupne zunanje in varnostne politike. Izpolnjevanje obveznosti, ki smo jih sprejeli, bi bil odličen začetek.

EU in njene države članice morajo preoblikovati zgovorne izjave s ponovnim potrjevanjem svojih obveznosti v skladnejši in kolektivno učinkovitejši ukrep. Menim, da se lahko to doseže samo z zbiranjem virov in ustanovitvijo ene same institucije EU, ki bo odgovorna za zbiranje, dodeljevanje in izplačevanje uradne razvojne pomoči.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) Z lizbonsko pogodbo se bo EU militarizirala, ker bo skupna zunanja in varnostna politika vključevala dodaten del v obliki skupne varnostne in obrambne politike. Neuvrščene države bodo težje ohranile svoj status neuvrščenosti. To se bo zgodilo, kadar bodo države članice morale povečati svoje vojaške izdatke. To se bo zgodilo, ko bo nastalo novo vojaško jedro za EU, stalno strukturno sodelovanje. To se bo začelo izvajati med francoskim predsedovanjem.

Poročilo gospoda Saryusz-Wolskega na žalost odobrava militarizacijo EU. Poudarek poročila o energetski varnosti deluje zelo napadalno zaradi zelo enostranskega pogleda Poljske.

20. Vrh EU-ZDA

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o vrhu EU-Združene države.

  Dimitrij Rupel, predsedujoči Svetu. − Gospod predsednik, naj povem nekaj o prihajajočem srečanju na vrhu EU-ZDA. Če dovolite, bom govoril kar v svojem maternem jeziku.

predsedujoči Svetu. − Čeprav je odnos med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v svojem bistvu bilateralen, rezultati tega odnosa učinkujejo globalno. Transatlantsko partnerstvo je že zdavnaj preseglo zgolj gospodarski vidik. Evropska unija in Združene države Amerike tesno sodelujejo tako bilateralno kot tudi v okviru mednarodnih organizacij in pri reševanju odprtih, tudi najbolj žgočih regionalnih vprašanj, kot so Afganistan, Bližnji vzhod, Zahodni Balkan.

Kot v vsakem odnosu seveda tudi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike včasih obstajajo različni pogledi, vendar jih s konstruktivnim pristopom in medsebojnim razumevanjem uspešno rešujemo. Evropska unija in Združene države Amerike sta dva pomembna, najpomembnejša sistema, ki bistveno vplivata na mednarodne odnose. Med nami so razlike, vendar smo večinoma skupaj, zavezniki, prijatelji, imamo skupne mnoge enake vrednote, zgodovinsko povezanost, pravzaprav ves čas dvajsetega stoletja, in nazadnje smo bili skupaj, tesno skupaj, ob koncu hladne vojne ob širitvi evro-atlantskih povezav.

Glede na to, da Evropska unija težje doseže soglasje kot ZDA, seveda odnosi niso preprosti. Vendar tudi v Združenih državah Amerike ni vedno lahko doseči soglasja. Če gledamo poročila iz predvolilne kampanje, vidimo, da se soglasje težko doseže celo v isti stranki. Evropska unija je enotna glede raznolikosti, naj rečem, ponosni smo nanjo in to je tudi izhodišče lizbonske pogodbe, ki bo, upam, veljala od začetka prihodnjega leta naprej.

V času našega predsedovanja Svetu Evropske unije Slovenija veliko pozornosti namenja krepitvi transatlantskih odnosov, še posebej njihove strateške razsežnosti. Naj spomnim, da smo izvedli že več pomembnih srečanj kot so srečanje trojke zunanjih ministrov Evropske unije in ZDA, srečanje političnih direktorjev, zasedanje ministrov Evropske unije in Združenih držav Amerike za pravosodje in notranje zadeve, v maju pa je v Ljubljani potekalo tudi srečanje med evropskimi in ameriškimi zakonodajalci. Najpomembnejši dogodek v okviru transatlantskih odnosov pa bo gotovo vrh Evropska unija – ZDA, ki ga bo gostila Slovenija 10. junija na Brdu pri Kranju.

Veseli me, da lahko povem, da dogodek pričakujemo primerno pripravljeni, veliko dela smo že opravili, na vrhu bomo imeli priložnosti tudi širši javnosti predstaviti pomen partnerstva med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in prikazati skupne vrednote, produktiven dialog, kompatibilne interese, ko se spopadamo s perečimi regionalnimi in globalnimi vprašanji.

Vrh bo razdeljen na štiri sklope, in sicer na srečanje voditeljev, na plenarno zasedanje in na kosilo, ki mu bo sledila tiskovna konferenca. Voditelji bodo v ožjem krogu razpravljali o najbolj aktualnih regionalnih temah, kot so recimo Bližnji vzhod, Balkan, Srednja Azija in tako naprej, Kavkaz, Iran, ostala regionalna vprašanja pa bodo predmet razprave na plenarnem zasedanju ter na kosilu. Pogovori se bodo dotaknili tudi globalnih tem kot so podnebne spremembe, energetika, pogajanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije, razvoj, zdravje, varnost, prost pretok trgovine in oseb.

Na plenarnem zasedanju bo tudi prvič na vrhu predstavljeno poročilo o delu transatlantskega ekonomskega sveta, ki je bil ustanovljen na vrhu Evropska unija – Združene države Amerike leta 2007 v Washingtonu, in v katerem ima tudi Evropski parlament preko transatlantskega zakonodajnega dialoga pomembno vlogo kot svetovalno telo.

Poročilo o napredku z zasedanja transatlantskega ekonomskega sveta 13. maja v Bruslju bosta predstavila sopredsedujoča Daniel Price, pomočnik predsednika Združenih držav za mednarodne gospodarske zadeve, in evropski komisar za podjetništvo – tu navzoči podpredsednik Evropske komisije Günter Verheugen. Tiskovna konferenca, ki bo sledila pogovorom, bo pomemben del vrha, saj bo to priložnost za pozitivno sporočilo evropski in svetovni javnosti o napredku v transatlantskih odnosih ter načrtovanih skupnih projektih.

Dokument, ki bo sprejet na vrhu, je že predmet večmesečnih pogovorov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Pripravljamo deklaracijo, v tej deklaraciji bo vključena celotna paleta transatlantskega sodelovanja, med drugim se bo dotaknila regionalnih vprašanj, globalne varnosti, transatlantskega gospodarskega partnerstva, svetovnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko. Naš namen, cilj predsedstva, je pripraviti kratek, jedrnat dokument z močnimi politični sporočili in upam, da nam bo to uspelo.

Tudi pri poglavju o podnebnih spremembah, kjer so stališča različna, smo našli, upam reči, kompromisno rešitev. Predlagano kratko in stvarno besedilo o podnebnih spremembah ohranja najpomembnejše cilje Evropske unije in hkrati upošteva tudi stališča Združenih držav – ne bom ponavljal zadev, ki so temu parlamentu dobro znane. Deklaracija se med državami članicami usklajuje na delovni skupini Sveta Evropske unije za transatlantske odnose – COTRA – potek pogajanj pa je bil tudi predstavljen tudi na politično-varnostnem odboru PSC 20. maja na zasedanju stalnih predstavnikov držav članic pri Evropski uniji, na Coreperju 21. maja ter na svetu za splošne in zunanje zadeve na GAERC-u prejšnji teden 26. maja.

Prizadevamo si za določitev datuma za podpis sporazuma o varnosti v letalskem prometu – usklajevanje je že v zaključni fazi – želimo si, da bi sporazum lahko podpisali vsaj do konca našega predsedovanja, se pravi do konca junija. Potem podpiramo tudi čimprejšnjo vzpostavitev „odprtega neba“, ki bo pomenilo nadaljevanje liberalizacije transatlantskega letalskega prometa in novo stopnjo v odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, kar bo v korist ljudi na obeh straneh Atlantika.

Slovensko predsedstvo se zaveda, da nekatere države članice še vedno niso vključene v program Visa Waiver, ki omogoča potovanje v Združene države Amerike brez vizuma. Tej temi smo namenili precej pozornosti v vseh stikih z Združenimi državami Amerike, enako tudi pri pripravah na vrh. Slovensko predsedstvo je doseglo kompromis, da se države Evropske unije dogovorijo bilateralno, razen, ko gre za zadeve, za katere je pristojna Komisija.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zagotavljam vam, da predsedujoča Slovenija v pripravo vrhunskega srečanja vlaga veliko energije, zato sem prepričan, da bomo vrh v Sloveniji lahko označili kot uspešno srečanje.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, Evropska unija je danes pomembna in cenjena partnerica mnogih držav. V vse bolj večpolarnem svetu smo sklenili strateška partnerstva s svojimi najpomembnejšimi partnericami. Vendar imamo z Združenimi državami več skupnega kot s katero koli drugo strateško partnerico EU. Skupaj nosimo velik del odgovornosti za bolj pošten svet, kjer vsi občutimo blaginjo in napredek ter kjer je naša varnost v političnem, gospodarskem, družbenem, ekološkem in tudi vojaškem smislu zagotovljena.

To partnerstvo je ambiciozno in zahteva naporno delo. Evropejci moramo zaradi njega v mednarodnem prostoru delovati bolj solidarno, naši ameriški prijatelji pa morajo sprejeti dejstvo, da ne morejo sami voditi sveta. V takih razmerah je potrebna odprtost, ki presega le preprosto podporo ali nasprotovanje Evropi in Ameriki.

Potrebno je splošno zavedanje, da nas malo stvari ločuje, a zelo veliko povezuje. Na srečanju na vrhu med EU in ZDA bodo obravnavana številna pomembna vprašanja. Na področju zunanje politike bo v ospredju razprava o sodelovanju med EU in Združenimi državami na zahodnem Balkanu, zlasti na Kosovu, in na Bližnjem vzhodu. Na dnevnem redu je tudi razprava o tem, kako se bomo skupaj soočili s podnebnimi spremembami. To je težko vprašanje, glede katerega se EU in Združene države še niso uspele sporazumeti.

Vendar se je politična razprava v Združenih državah znatno spremenila in njihova stališča se približujejo našim. Naš evropski cilj je doseči ambiciozen in vsebinski dogovor za obdobje po letu 2012 v okviru globalnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov. Dogovor mora biti sprejemljiv tudi za Združene države Amerike, najpomembnejšo industrijsko državo na svetu.

Na dnevnem redu je tudi energetska politika. Želimo nadaljevati s sodelovanjem na področju znanosti in tehnologije, obenem pa potrebujemo konstruktiven in odprt dialog z našimi tradicionalnimi in možnimi dobavitelji energije. Smiselno bi bilo, da si v transatlantskem okviru izmenjamo izkušnje.

Sodelovanje v boju proti terorizmu je postalo naša skupna skrb 11. septembra 2001, če ne prej. Želimo izboljšati možnosti izmenjave osebnih podatkov za namene zasledovanja iskanih oseb. Vendar moramo za ta namen oblikovati in spoštovati skupna načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Na tem srečanju se ne moremo izogniti vprašanju vizumov. Reforma ameriškega programa opustitve vizumov je lansko leto omogočila iskanje novih rešitev. Z veseljem povem, da države članice in Komisija sodelujejo na tem področju, pri čemer se Komisija osredotoča na pristojnosti Skupnosti.

Jasno mora biti, da je s političnega stališča nerazumljivo, da Evropejce, združene v sistemu Schengna, ob vstopu na ozemlje naše najpomembnejše partnerice obravnavajo različno. Zato bomo predsednika Združenih držav opozorili na njegovo obljubo, da bo ukinil vizumsko obveznost.

Zdaj naj omenim še ekonomske odnose, o katerih je govoril predsedujoči Svetu. Z ustanovitvijo Čezatlantskega ekonomskega sveta je bil lansko leto ustvarjen politični instrument za spodbujanje čezatlantskega ekonomskega povezovanja. Ta ekonomska rast ima ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Je središče trgovine in naložb, kar bo ostala tudi v prihodnje. Zato bomo na podlagi sodelovanja v okviru Čezatlantskega ekonomskega sveta iskali odgovore na vprašanja, ki ostajajo nerešena že 10, 15 ali celo 20 let in znatno ovirajo čezatlantsko trgovino.

Po enem letu so rezultati dobri. Uspešno smo se soočili s prvim, težkim vprašanjem. Predvsem smo uspeli vzpostaviti sodelovanje in medsebojno zaupanje, kakršnega prej ni bilo. Veseli me, da lahko računamo na odločno podporo Evropskega parlamenta, ki je vključen v vsako fazo tega sodelovanja. Imamo dobre delovne odnose z vsemi obstoječimi čezatlantskimi partnerji, hvaležen pa sem tudi za podporo Sveta, ki bo tudi v prihodnosti pomembna.

Obstaja veliko oprijemljivih rezultatov. Napredovali smo na področju zagotavljanja varnosti uvoženih izdelkov, Združene države so odobrile evropske standarde v zvezi s finančnim poročanjem, oblikovali smo skupno stališče o spodbujanju odprtega okolja za svetovne naložbe, o katerem bomo pripravili tudi izjavo na srečanju na vrhu. Že zdaj tesneje sodelujemo na področju predlagane zakonodaje in želimo oblikovati skupne evropsko-ameriške standarde, da nam na svetovnem trgu ne bo treba tekmovati med seboj.

Znatno bliže smo medsebojnemu priznavanju varnostnih predpisov za električne naprave, k čemur Evropa Američane poziva že dolgo. Američani so ponovno odprli to poglavje, čeprav tega od njih nismo pričakovali tako kmalu. Začeli smo usklajevati naše ekonomsko-politične interese v odnosu do tretjih držav in v mednarodnem okviru.

Doslej še nismo dosegli napredka v zvezi s 100-odstotnim pregledovanjem tovornih zabojnikov. To je zelo zaskrbljujoče. Zato vas pozivam, gospe in gospodje, da izkoristite svoje povezave v kongresu, ker je to odločitev sprejel kongres in ne ameriška vlada, torej bomo težko našli rešitve v pogovorih z vlado. Vlada ne more ukrepati; ukrepati mora kongres. Upam, da nam bodo pri tem pomagale vaše povezave v kongresu.

Komisija je predstavila dva predloga v zvezi z delom Čezatlantskega ekonomskega sveta, kar se tiče prepovedi uvoza ameriške perutnine. Predlagamo odpravo te prepovedi uvoza perutnine. Ta prepoved ni pravno ali znanstveno utemeljena. Vem, da je bila razprava o tem včasih zelo čustvena, a dejansko brez celovitega poznavanja ozadja in okoliščin. Vse, ki želijo razpravljati o tej temi, prosim, da se najprej podučijo o njej.

Poleg tega sem ugotovil, da je bilo vprašanje dolga leta samovoljno izključeno iz parlamentarnih razprav. Ne smemo dopustiti, da zmaga protekcionizem, in ne smemo vzvišeno meniti, da so le naše rešitve dobre za potrošnika, pristopi drugih pa so avtomatično nepravilni. Čisto mogoče je, da delati drugače ne pomeni nujno delati slabše od nas. Preučiti je treba vsak posamezen primer. Drugačno ni nujno slabše.

Če ne rešimo tega problema, ki je v bistvu majhen, a zelo pomemben za Američane, ne bomo imeli niti najmanjše možnosti za pogajanja z Američani v zvezi s pomembnimi kmetijskimi politikami, o katerih želimo razpravljati. Ne bomo mogli na primer uresničiti svojih zahtev na področju kmetijstva, ki jih želimo predstaviti Američanom. Pri tem je ta moja pripomba namenjena evropskim kmetijskim ministrom, ki so se odločili zavrniti to pobudo, brez da bi sploh razmislili o njej. S tem so si močno škodovali.

Ne delam si utvar: vsa vprašanja na dnevnem redu Čezatlantskega ekonomskega sveta so težka in ničesar ne bomo dosegli hitro. Vendar z modrostjo in dolgoročnim pristopom na obeh straneh ta vprašanja lahko rešimo. Ta instrument je preveč pomemben in dragocen, da bi ga preprosto zavrgli. Poleg tega pomena Čezatlantskega ekonomskega sveta ne smemo podcenjevati tudi zato, ker so se pogajanja v Dohi kljub skupnemu interesu za uspešen zaključek tega kroga pogajanj o svetovni trgovini, ki bi bil ugoden za vse vpletene strani, upočasnila.

Na srečanju na vrhu bomo hitro zaključili pogajanja o drugi fazi Sporazuma o zračnem prometu, kar bo dodatno spodbudilo čezatlantsko trgovino.

Gospe in gospodje, na splošno so odnosi, ki se med EU in Združenimi državami še razvijajo, zelo zadovoljivi. Kljub nasprotjem, ki so neizogibna, so naši odnosi konstruktivni in usmerjeni v prihodnost. Upamo, da bomo na tem srečanju na vrhu potrdili, da smo partnerji, pripravljeni prevzeti odgovornost za čezatlantsko regijo in svetovne probleme neodvisno od različnih zakonodajnih obdobij in mandatov ameriške vlade, Sveta, Parlamenta in Komisije.

Hvaležen bom za nadaljnjo dejavno podporo in spodbudo temu projektu v Evropskem parlamentu.

  James Elles , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, pred nekaj dnevi smo se v Ljubljani udeležili Transatlantskega dialoga zakonodajalcev, kjer nas je slovensko predsedstvo lepo sprejelo.

S kolegi iz ameriškega kongresa smo v okviru tega čezatlantskega dialoga med Kongresom Združenih držav Amerike in Evropskim parlamentom razpravljali o številnih točkah dnevnega reda, na primer o ekonomskih vprašanjih, o čemer je pravkar govoril komisar, o političnih zadevah z ekonomsko razsežnostjo, kot so recimo podnebne spremembe, in tudi o težkih vprašanjih v zvezi z Afganistanom in bolj splošnim konceptom varnosti. Zato menimo, da je ta razprava pred srečanjem na vrhu med EU in ZDA naslednji teden koristna.

V zvezi s to razpravo bom izpostavil tri kratke pripombe. Prvič, ob tako številnih zadevah na dnevnem redu, ki je danes mnogo širši kot pred desetimi leti, moramo nedvomno začeti oblikovati nek skupen pristop k vprašanju varnosti, neko varnostno strategijo. Ravnokar smo razpravljali o Evropski varnostni strategiji. To strategijo moramo začeti usklajevati z varnostno strategijo Združenih držav, da se bomo lahko dolgoročno z vprašanji varnosti soočali skupaj.

Drugič, iz te razprave je dialog zakonodajalcev dejansko izključen. Najprej smo se v Ljubljani sestali v okviru dialoga zakonodajalcev, srečanje na vrhu pa je organizirano dva tedna pozneje. Taka organizacija spominja na 19. stoletje, ker ni nobenega dejanskega stika med vladami in zakonodajnimi telesi. Zato ta predlog resolucije poudarja, da moramo sedaj načrtovati čezatlantsko parlamentarno skupščino, kjer se bodo glavni zakonodajalci z obeh strani Atlantskega oceana srečevali in oblikovali skupne pobude.

Moja zadnja pripomba je osebna. Ker se v okviru EU, ZDA in Nato z nekaterimi vprašanji ukvarjamo skupaj, bi morali morda vzporedno s srečanjem na vrhu Nata v Kehlu spomladi 2009 organizirati še srečanje na vrhu EU-ZDA ter tako pokazati, da Nato, EU in ZDA sodelujejo pri reševanju teh problemov.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine se zahvaljujem ministru in komisarju za uvodna govora. Strinjam se z ugotovitvijo komisarja Verheugna, da je ozračje danes ugodnejše kot pred nekaj leti. Seveda pričakujemo še več napredka ob zamenjavi vlade v ZDA prihodnje leto. Menim, da oba predsedniška kandidata v ZDA želita spremembe in več prizadevanj Združenih držav na področju mednarodnega sodelovanja in delovanja v večstranskih institucijah. Tudi zato lahko pričakujemo izboljšanje odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami. Opravičujem se, a sem osebno bolj naklonjen enemu od kandidatov, kar bo razvidno tudi iz mojega današnjega govora.

Vendar ostaja na dnevnem redu še veliko nerešenih vprašanj. Ne bom obravnaval ekonomskega sodelovanja, saj je o tem že govoril komisar Verheugen, temu vprašanju pa smo pred nekaj tedni posvetili tudi poglobljeno razpravo. Sam bi rad ponovno izpostavil vprašanje neširjenja jedrskega orožja. Čas je za novo pobudo. Menim, da bi morale Združene države v znak dobre volje na primer podpisati Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Zadovoljen sem z izjavami predsedniškega kandidata Johna McCaina v zvezi z umikom taktičnega jedrskega orožja iz Evrope, saj očitno misli resno.

Druga točka je vprašanje sistema protiraketne obrambe. O tej pomembni temi bo več povedal moj kolega gospod Rouček, saj verjamemo, da tega vprašanja ni mogoče urejati v dvostranskih pogajanjih z različnimi državami članicami Nata. To je evropski problem in zadeva varnost v Evropi. Zato bi se moralo o njem razpravljati vsaj na večstranski ravni v okviru pristojnih organov EU. Strinjam se s kritiko v zvezi z neobstojem dogovora glede vizumov in programa opustitve vizumov. Dejansko menimo, da bi morale biti v ta program vključene vse države članice EU, zlasti tiste iz schengenskega območja. Upam, da bo Komisija zdaj, ko lahko sodeluje v pogajanjih, v zvezi s tem dosegla napredek.

Naj končam z zadnjo pripombo: ameriški odzivi na naše pritožbe v zvezi z ravnanjem CIA v primeru izrednih izročitev in nadaljnjega obstoja zapora v Guantanamu so še vedno nezadovoljivi. Opuščanje tovrstnih ravnanj ostaja pomembna točka na dnevnem redu skupnega posvetovanja.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, splošna razprava in sodelovanje med Združenimi državami in Evropsko unijo sta pomembna. Komisar Verheugen je pri tem poudaril še pomen sodelovanja z ameriškim kongresom. Tudi sam sem se pred enim tednom udeležil srečanja delegacije Evropske komisije v Združenih državah Amerike. Tovrstni stiki so pomembni. Na tovrstnih srečanjih potekajo odprte razprave o težkih vprašanjih, pri čemer seveda vsaka stran izpostavlja vprašanja, povezana z njenim delom sveta. Iz teh pogovorov je jasno, da Združene države pogosto opravičujejo ekonomski in trgovinski protekcionizem s sklicevanjem na varnostna vprašanja.

V celoti se strinjam z gospodom Wiersma in tudi sam obžalujem, da države članice EU v zvezi z vizumi niso obravnavane pošteno in enako. Upamo, da bo lahko EU nastopila enotno v pogovorih z novo ameriško vlado in bodo potem morda vse države članice obravnavane popolnoma enako.

Končno bi rad povedal, da v Evropi in po vsem svetu spremljamo prvi krog boja za vstop v Belo hišo. Dejansko tako končno spoznavamo delovanje demokracije v ZDA. EU bi se lahko ob tem zamislila o svojih težavah. Pri tem govorim o izbiri ljudi na vodilnih položajih v institucijah EU. Ti položaji se delijo še pred volitvami, pri čemer v zvezi s tem ne poteka nobena splošna razprava ali kaka druga oblika demokratičnega odločanja. Ali si lahko predstavljate, da bi v ZDA razvrščali ljudi na najpomembnejše upravljavske in politične položaje še pred volitvami, kot se dogaja v EU? To pomeni, da se lahko na številnih področjih vsaj v zvezi z demokracijo od Združenih držav nedvomno kaj naučimo.

  Cem Özdemir, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, želimo dobre odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Vendar mora Evropska unija zato najprej delovati enotno. Izzivi in krize na zahodnem Balkanu, na južnem Kavkazu, na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu, boj proti terorizmu, ki mu mediji zdaj posvečajo veliko pozornosti, vidna kriza s hrano, vprašanja energetske varnosti, podnebnih sprememb, gospodarske recesije ter preglednosti in urejenosti finančnih trgov; v zvezi z vsemi temi vprašanji smo odvisni drug od drugega in moramo sodelovati. Vendar želimo z vključevanjem ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta okrepiti tudi parlamentarno razsežnost.

Zadeva, ki je za naše državljane zelo pomembna, se nanaša na zaprtje zapora v Guantanamu in vseh ostalih skrivnih zaporov po svetu, pri čemer govorim s stališča zagovornika čezatlantskih povezav. Svojim ameriškim prijateljem moramo razložiti, da morajo preostale zapornike zakonito obtožiti kaznivih dejanj ali jih izpustiti in jim po potrebi plačati ustrezno odškodnino. Vendar tudi mi lahko prispevamo, če sprejmemo ujgurske zapornike v Evropsko unijo in s tem prispevamo tudi k čimprejšnjemu koncu tega škandala.

Za ugled naših skupnih demokratičnih vrednot je pomembno tudi, da se po eni strani strinjamo, da nas terorizem ogroža, po drugi strani pa poudarimo, da je treba tudi v zvezi s to grožnjo spoštovati ustavna načela. Točno to ne velja v primeru sedanje prakse izdelovanja seznamov terorističnih organizacij v Evropski uniji in Združenih državah. Zato je treba to zadevo obravnavati kot nujno. Ponovno poudarjam, da mora boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu temeljiti na spoštovanju temeljnih pravic in skupnih ustavnih načel. To velja tudi v zvezi z izmenjavo osebnih podatkov med Združenimi državami in Evropsko unijo.

Končno so pomembna tema tudi podnebne spremembe, ker vplivajo na številne vidike, na primer varnost preskrbe s hrano, energijo in vodo. Zato mora biti ta točka na srečanju na vrhu obravnavana prednostno. Partnerki se morata sporazumeti o skupnem pristopu k obvladovanju podnebnih sprememb. Naš cilj mora biti, da povečanje temperature v primerjavi s predindustrijskimi vrednostmi ne preseže dve stopinji Celzija. Od industrijskih držav zahtevamo, da izpolnijo

svoje obveznosti.

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedujočemu Dimitriju Ruplu in komisarju Verheugnu za njun uvod v to razpravo. Danes lahko na veliko primerih vidimo zbliževanje idealov in ciljev med Združenimi državami in Evropsko unijo. Prepogosto se osredotočimo na tisto, kar nas ločuje. Z zemljepisnega vidika nas ločuje Atlantski ocean, toda združuje nas, kar je v naših srcih in naših glavah, našem sistemu vrednot, naših prepričanjih v zvezi z demokratičnim nadzorom in spodbujanjem demokratičnih institucij po vsem svetu.

Osredotočiti se moramo na temeljne elemente vizije, ki jo imajo Združene države in Evropska unija za svet v 21. stoletju. Moji kolegi so očitno omenili veliko izzivov, s katerimi se soočamo, ali so to podnebne spremembe, razvojni cilji ali kar koli drugega. Toda predvsem in najprej se moramo osredotočiti na zagotavljanje miru in stabilnosti v regijah in na območjih.

Zato je dokaj primerno, da bo naslednje srečanje na vrhu med Združenimi državami in EU v Ljubljani, saj se lahko tam ozremo proti zahodu in vidimo, da sta v Evropski uniji stabilnost in mir. Ozremo se lahko proti jugovzhodu ter vidimo možne razpoke in nevarnosti na območju držav zahodnega Balkana. Ozremo se lahko naprej proti vzhodu in vidimo možne razpoke zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Pomembno je, da se na srečanjih, kadar bomo razpravljali o različnih vprašanjih in bodo dnevni redi obsežni, osredotočimo na ključne in bistvene teme.

Menim, da morajo ključne in bistvene teme temeljiti na: zagotavljanju nadaljnjega dela kvarteta v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu; zagotavljanju spodbujanja in podpiranja uresničevanja sporazuma iz Dohe o strankah v Libanonu v zvezi z libanonskimi razmerami; zagotavljanju varnosti, ki jo zahtevajo na Kosovu in v ostalih državah na območju zahodnega Balkana za razvoj demokracije ter stabilne in varne prihodnosti. Vendar je najpomembnejše, da se srečamo in damo zgled preostalemu svetu, zlasti na področju podnebnih sprememb, energije in hrane. Kajti najbolj izrazito vprašanje, s katerim se sooča toliko držav po vsem svetu in ne le države v razvoju, ampak razvite države, so cene hrane in težave, ki jih prinašajo.

Skupaj lahko Združene države in EU ohranijo trden položaj in dajo zgled za prihodnost.

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, ali boste izpostavili točke, glede katerih se ne strinjate?

Evropski parlament zahteva, da se Guantanamo zapre, saj so bila pred kratkim objavljena razkritja o ladjah z zaporniki, ki so se verjetno zasidrale celo v evropskih pristaniščih. Ali boste o tem govorili z Američani ali boste podprli zahteve ameriških državljanov o tem vprašanju? Ali jim boste rekli kaj, da bodo prenehali nasprotovati svetovnemu sporazumu o podnebnih spremembah, ali boste zahtevali, naj opustijo svoj enostranski pristop do biogoriva in da bodo pripravljeni vsaj na majhen kompromis za rešitev sedanje krize v zvezi s hrano, zaradi katere naraščajo cene hrane? Gospod Verheugen, ker ste imeli vodilno vlogo pri odpravi prepovedi kloriranih piščancev, ki je v EU veljala od leta 1997, vam moram povedati, da vsi, ki se z vami ne strinjamo, in ni nas malo, tega ne počnemo zaradi nevednosti, ampak ker se nam zdi zaščita javnega zdravja pomembnejša od poslovnih interesov. Z vami se ne strinja 21 od 27 držav članic, celoten Evropski parlament in ustrezni parlamentarni odbor, pri čemer ima tudi Komisija veliko pomislekov. V zvezi s tem morate predstaviti tehtne argumente, gospod Verheugen.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, partnerstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami je temelj zunanje politike EU, kot pravilno navaja skupna resolucija. Takšno partnerstvo predpostavlja veliko samoumevnih sporazumov, kot je na primer tudi načelo o nevmešavanju v notranje zadeve druge države partnerice. Vendar ameriška partnerica v zadnjih letih in tudi pred nedavnim žal ni vedno upoštevala tega dogovora. Ameriški predsednik in ameriško zunanje ministrstvo sta na primer večkrat javno podprla pristop Turčije k Evropski uniji in sta zato izvajala pritisk na Evropsko unijo. Takšno vedenje je nesprejemljivo. To je tako, kot bi si Evropski svet ali Evropska komisija prizadevala za pristop ali vključitev Mehike k Združenim državam. Če je Turčija članica Nata, to še ne pomeni, da se zato lahko pridruži Evropski uniji. Zveza Nato je pomembna za Evropsko unijo, vendar ni isto kot Evropska unija. To sta različni zadevi in srečanje na vrhu, ki bo naslednji teden, je dobra priložnost, da svoje partnerje na to opozorimo prijateljsko in hkrati odločno.

  Elmar Brok (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, menim, da je v celoti jasno, kot je razvidno tudi iz prejšnjih govorov, da lahko Evropska unija in Združene države Amerike skupaj bolj kot kdor koli drug prispevajo k miru in svobodi v svetu na podlagi svojih vrednot.

Vendar vemo, da imamo včasih različna stališča. Če se nam ameriška enostranskost zdi včasih neprijetna, je to zato, ker je to tudi ena od naših šibkosti. Zato so boljša evropska politika v zvezi z Združenimi državami, notranja enotnost in soglasje pri zunanji in varnostni politiki pogoji za pristno partnerstvo. S čezatlantskim ekonomskim svetom bomo lahko utrjevali skupne interese na določenih področjih.

Zato me žalosti, saj kaže, da bodo naši načrti propadli že pri vprašanju v zvezi s piščanci, ker mora predsednik Združenih držav klicati naokrog zaradi tega vprašanja, pri čemer tudi mi ne kažemo nobene pripravljenosti za kompromis na tem področju. Premisliti moramo, ali je bilo pri tej zadevi veliko pretiravanja, pri čemer imamo možnost, da ustvarimo podlago za razvoj čezatlantskega trga, ki nam bo omogočil določanje skupnih interesov v svetu in izvajanje standardov, pri čemer lahko vključimo tudi Parlament, kot je omenil gospod Elles. Komisar Verheugen je omenil, da se že kaže negativen vpliv na zakonodajo na veliko področjih, zato morata biti oba parlamenta prednostno vključena, da bosta lahko obvladovala razmere in skupaj izvajala te standarde v svetu.

Če hočemo to uspešno izvesti in če bomo ohranili ta zagon tudi po letošnjih volitvah v Združenih državah in po volitvah, ki bodo prihodnje leto v Evropski uniji, bomo morda ustvarili podlago za razumevanje, da se lahko proti podnebnim spremembam, organiziranemu kriminalu, migracijam in marsičemu drugemu borimo za boljši svet le skupaj. Zato moramo z ameriškimi prijatelji tesneje sodelovati.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospe in gospodje, v svojem govoru bom omenil en vidik odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami, tj. ameriški protiraketni ščit. V moji domovini Češki republiki, v kateri bi naj bila baza za radar kot del tega ščita, dve tretjini državljanov stalno nasprotuje temu načrtu. Čehi menijo, da protiraketni ščit ne zadeva samo dvostranskih odnosov med Združenimi državami in Češko republiko ali Poljsko, ampak da vprašanje protiraketnega ščita in neširjenja orožja vpliva na varnost Evrope kot celote. Tako ponovno pozivam Svet, da končno ustvari podlago za sodelovanje vseh držav članic pri razpravi o tem vprašanju. To priložnost bom izkoristil in pozval Združene države, naj ne podpišejo pogodb o izgradnji protiraketnega ščita v Evropi. Amerika in Evropa se soočata z veliko bolj nujnimi problemi, kot so boj proti terorizmu, varnost oskrbe z energijo, globalno segrevanje, Afganistan in veliko drugih. Zato sodelujmo kot partnerji, da bomo našli rešitve teh problemov. Pozneje lahko rešujemo vprašanja, ki niso nujna in nas ločujejo, namesto da bi nas združevala.

  Sophia in 't Veld (ALDE). - Gospod predsednik, komisar Verheugen je pravkar pozval Evropski parlament, naj uporabi svoje stike v kongresu v zvezi z vprašanjem o stoodstotnem pregledovanju zabojnikov. Z veseljem ustrežemo, toda menim, da bi ta parlament v zameno rad tesneje sodeloval v zadevah, kot so na primer oblikovanje okvira za čezatlantsko varstvo podatkov, saj so to zadevo v zadnjem letu in pol obravnavali javni uslužbenci za zaprtimi vrati, kot bi šlo za zgolj tehnično zadevo in ne za zadevo, ki je povezana z našimi državljanskimi in temeljnimi svoboščinami. To ni zadeva za diplomate. Čas je, da Komisija in Svet odpreta to temo v Evropskem parlamentu.

Naslednja tema zadeva načrt za elektronsko odobritev potovanja, ki so ga objavili organi Združenih držav. Zanima me, ali imata Svet in Komisija namen izpostaviti to vprašanje na srečanju na vrhu z Združenimi državami. Zdi se mi, da imamo skupek varnostnih ukrepov, ki zadevajo potnike, npr. elektronsko odobritev potovanja, evidenco podatkov o potnikih, predhodne podatke o potnikih, biometrične potne liste, prstne odtise, sistem vstopa in izstopa, sistem za samodejno usmerjenost, vizum in vizumsko obveznost, ki jih EU le slepo posnema. Zato je čas, da namesto tega začnemo govoriti o skladnem, učinkovitem in sorazmernem okviru za varnostne ukrepe.

Tako me zanima, ali nameravata Komisija in Svet pri organih Združenih držav izpostaviti naslednja vprašanja. Avgusta so objavili, da bodo od letalskih in pomorskih prevoznikov zahtevali, da zberejo med vsemi potniki 10 prstnih odtisov in posnetkov obrazov ter te podatke v štiriindvajsetih urah posredujejo ministrstvu za domovinsko varnost. O tej temi bom predložila parlamentarno vprašanje, pri čemer me zanima, ali se Svet in Komisija strinjata, da prevozniki ne bi smeli izvajati nalog v zvezi s pregonom in varnostjo, ter ali nameravata ukrepati.

Končno želim izpostaviti posebno vprašanje v zvezi z vizumsko obveznostjo. To smo že velikokrat vprašali, ampak nismo nikoli dobili odgovora: Ali boste izpostavili nesprejemljivo prepoved potovanja v Združene države za bolnike z virusom HIV?

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pred nedavnim je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri poziva Združene države, naj odpravijo vizumske obveznosti za državljane vseh držav članic EU in spoštujejo načelo vzajemnosti.

Za vizum za potovanje v Združene države ni treba zaprositi le državljanom iz nekaj bogatejših držav Evropske unije, medtem ko lahko državljani Združenih držav prosto potujejo v vse države EU. To kaže na neravnovesje v obravnavanju nekaterih polnopravnih držav članic EU. Žal institucije EU, ki pogosto kažejo veliko vnemo za druge zadeve, vse do danes temu vprašanju niso namenile dovolj pozornosti. Spremljamo lahko nenavadne razmere, v katerih na primer Poljake obravnavajo kot potencialne ekonomske migrante, čeprav je že zelo dolgo od takrat, ko so bile njihov cilj Združene države. Navsezadnje lahko delajo v državah EU, ki so jim odprle svoj trg dela. Ni ekonomskih in zagotovo nobenih političnih razlogov, zakaj ne bi smeli v Združene države potovati brez vizumov.

Upati moramo, da bodo države članice EU na naslednjem srečanju na vrhu med EU in Združenimi državami odločno izpostavile to vprašanje ter ga končno rešile.

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospod predsednik, glede na to, da je komisar Verheugen poudaril blaginjo in napredek, pričakujem, da se bodo na srečanju na vrhu ukvarjali predvsem s tem, kako ustaviti rast cen hrane. Pričakujem politično korekten odziv na dejstvo, da bo to leto od lakote umrlo več deset milijonov ljudi in da bo še sto milijonov ljudi živelo v še večji revščini. Istočasno se v Evropi zliva mleko v odtoke, pri čemer bodo oljno ogrščico in sladkorni trs, ki zdaj cvetita na poljih, točili v rezervoarje za gorivo v vozilih. Zaradi visokih subvencij in uvoznih tarif je bolj dobičkonosno pridelovati gorivo kot žito, čeprav dobro vemo, da bi cena žita takoj padla za 10 % in cena koruze za kar 20 %, če bi države uvedle moratorij na biogoriva. Gospod predsednik, menim, da bo na sestanku, ki bo v Ljubljani čez teden dni, postalo jasno, ali se bodo Evropska unija in Združene države soočile s svojo globalno odgovornostjo ali bodo še naprej le populistično govorile o tem. Če se ukvarjajo z (dobesedno) mrtvo kmetijsko politiko, morajo čim prej odpraviti nesmiselne kmetijske subvencije, kvote in carinske tarife ter prenehati spodbujati proizvodnjo biogoriv.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, govorimo z najpomembnejšim partnerjem Evropske unije, pri čemer se pri veliko točkah ne strinjamo, ampak dejstvo je, da smo si z Združenimi državami bliže kot s katero koli drugo čezmorsko državo. Vendar imamo istočasno imamo v celoti različne poglede na veliko ključnih vprašanj, ki vplivajo na ves naš planet.

Boj proti globalnemu segrevanju je ključna tema in prednostna naloga vseh prejšnjih in prihodnjih predsedstev Evropske unije. Združene države se strinjajo, da predvsem človekova dejanja povzročajo podnebne spremembe, ampak nočejo prevzeti bremena in se boriti proti njim. Ravno nasprotno smo v Evropski uniji sprejeli strog program za zmanjšanje emisij. Ta program bo izjemno strog do našega gospodarstva. Za to smo se odločili, ker hočemo, da se nam pridružijo tudi drugi. To je naš cilj, saj planeta ne moremo rešiti sami.

Združene države so največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu. Če nam uspe prepričati državo, ki je največji onesnaževalec, da sprejme skupne obveznosti, se lahko sklene sporazumu v Poznańu in Københavnu, pri čemer lahko le s sklepanjem takšnih sporazumov dosežemo, da bo naš program za omejevanje emisij uspešen. Zato menim, da je danes za Evropsko unijo verjetno najpomembnejša točka razprava z Združenimi državami o tej temi in predstavitev naših projektov, pri čemer moramo prepričati Združene države, da bodo na mednarodni ravni sodelovale z nami na naslednji konvenciji o podnebnih spremembah.

  Ana Maria Gomes (PSE). – (PT) Zadnje srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami v obdobju Bushevega predsedovanja bo 10. junija. To obdobje je bilo zaznamovano z nezakonitim napadom na Irak, s sramotama, kot sta Abu Grajb in Guantanamo, ter s skrivnimi zapori. Po osmih letih nazadovanja si bomo oddahnili. Osem let smo zapravili z bojem proti terorizmu, ki bi lahko bil uspešen ter v skladu z vrednotami demokracije in človekovimi pravicami. Zapravljena leta, ko bi se lahko borili za mir na Bližnjem vzhodu, proti organiziranemu kriminalu, si prizadevali za razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja.

Ampak upanje se vrača, saj vemo, da bo Barack Obama kandidat demokratov. Obama je zagotovil svojo podporo pri krepitvi pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in je celo podprl popolno jedrsko razorožitev. To je že vplivalo na njegovega republikanskega nasprotnika senatorja McCaina, ki se je pridružil Obami in dodal, da podpira umik taktičnega jedrskega orožja iz Evrope. To dokazuje, da obstaja v Združenih državah dovolj velika skupina, ki je pripravljena na spremembo strategije.

Evropa bo morala čim prej vzpostaviti stike z novo vlado, da bo lahko oblikovala skupne strategije za revizijsko konferenco pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010, ter za oblikovanje okvirov v zvezi s svetovno varnostjo in zlasti z neširjenjem orožja za množično uničevanje, vključno s pogajanji z Iranom. Zato so stiki med poslanci Evropskega parlamenta in kongresom Združenih držav zelo pomembni in bi jih morali čim prej še okrepiti.

Gospod predsednik, vodstvo Združenih držav ne zadošča več za boj proti sedanjim grožnjam in za preprečitev novih v prihodnosti. Ampak še vedno je neizogibno. Verjamemo, da bo predsednik Obama, pri čemer upamo, da bo izvoljen, kos izzivom ter da bo Evropa izkoristila vsako priložnost, da bo lahko prispevala k dolgotrajni krepitvi večstranskega sistema.

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, problemi po svetu naraščajo. Primer tega je slabšanje gospodarskega položaja. Drugi je politično izkoriščanje dostopa do surovin in njihova rast cen vključno z rastjo cen hrane. Tretji je terorizem. Četrti so lokalni oboroženi konflikti. Dialog in sodelovanje med EU in Združenimi državami sta potrebna, ker nobena posamezna država ne more sama rešiti teh problemov.

Vendar obstaja tudi gospodarsko in politično rivalstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami. Zato so v najpomembnejših zadevah potrebni primerni dogovori, ki preprečijo, da rivalstvo loči obe strani. Dogovori so zlasti pomembni v zvezi z gospodarskimi zadevami. Svet ne sme biti podrejen špekulativnemu kapitalu in monopolu surovin. Evropa ne sme podpirati zamisli Al Gora o globalnem segrevanju za ceno svojega gospodarstva.

Zaradi prihodnje menjave predsednika v Združenih državah mora Evropa imeti svoje jasne politične prednostne naloge in predloge za resolucijo.

  Dushana Zdravkova (PPE-DE). - (BG) Kot predstavnica nove države članice EU in članica delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike bom govorila o pomembni vlogi čezatlantskega zakonodajnega dialoga, ki smo ga pred nekaj dnevi obravnavali na zasedanju v Ljubljani.

Zahvaljujem se za teme, uvrščene na dnevni red, ker so jasno pokazale, da so izzivi, s katerimi se srečujejo nekatere nove države članice EU, zelo pomembne tudi za Evropsko unijo in njene institucije, kar nam zagotavlja občutek varnosti in zaščite ključnih interesov.

Vendar mislim predvsem na zadevo v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki so dobili veliko medijske pozornosti. Ukrepi vključujejo ureditve vizumov in zahteve po stoodstotnem pregledu tovora.

Ti ukrepi vplivajo na svobodno gibanje državljanov v moji državi in predvsem na možnosti mladih ljudi za iste pravice in priložnosti, ki jih imajo njihovi vrstniki v drugih državah, vendar nasprotno ukrepi povzročijo gospodarske probleme v državah, kot je na primer Bolgarija, ki ima sorazmerno majhna pristanišča in bo morala nositi veliko finančno obremenitev zaradi oskrbe z novo pregledovalno opremo.

Ukrepi prisilijo ta pristanišča, da opustijo delo s tovorom, ker bodo to prevzela večja pristanišča. To bo zagotovo oslabilo gospodarske interese regij, kot na primer tiste, iz katere prihajam, tj. mesto Varna, in ostalih črnomorskih regij.

Med zasedanji, na katerih smo obravnavali zadeve v zvezi z vizumi, sem obvestila kolege iz Združenih držav, kolege iz kongresa Združenih držav, da je položaj Bolgarije bistveno drugačen, kot je bil pred 10 ali 15 leti, ko so številni mladi odšli v Združene države, in da so se poleg tega zmanjšale stopnje zavrnitve prošenj za vizum. To je razlog za začetek novega dialoga med dvema državama.

Vendar še vedno menim, da mora Bolgarija ostati zvesta skupni politiki EU in vztrajati pri prošnji za ukrepe za zaščito vseh državljanov Evropske unije na podlagi vzajemnosti. Hkrati morajo naši kolegi iz Združenih držav razumeti, da se vsi soočamo s skupnimi varnostnimi problemi, ki jih moramo rešiti s skupnim delom in ne z oviranjem drug drugega. Zato podpiram resolucijo in prihodnje zasedanje.

  Helmut Kuhne (PSE). – (DE) Gospod predsednik, načelno pozitiven odnos z Združenimi državami ne izključuje, da obstajajo razlike v interesih in mnenjih. Menim, da je partnerstvo pod istimi pogoji mogoče le na taki podlagi. Samo na tak način lahko prepričljivo nasprotujemo protiamerikanizmu.

Zato v skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu podpiramo neposreden dialog z Združenimi državami glede varnostne politike o tistih vprašanjih, pri katerih ima Evropska unija pravno pristojnost. Izpostavil bom dva primera: verodostojnost zahodnih vrednot pri boju proti terorizmu ter vprašanje stabilizacije in preoblikovanja.

Ravno zato nasprotujemo odprtim ali prikritim povezavam EU z varnostno strategijo Združenih držav, kot so prikazane v enem od predlogov sprememb, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, k poročilu o strategiji varnosti, o kateri bomo jutri glasovali, ker je jasno, da noben predsednik Združenih držav nikoli ne bo sprejel, da tretja stran, naj bo to EU ali ne, postane sopodpisnik te nacionalne varnostne strategije. Zakaj bi sprejeli to obveznost, če zakonodaja ni jasna. Tako niso zagotovljeni enaki pogoji, temu nasprotujemo.

  Atanas Paparizov (PSE). - (BG) Gospod predsednik, podpiram predlagano skupno resolucijo, pri čemer bi omenil dve zadevi, kot pri dialogu zakonodajalcev v Ljubljani: podnebne spremembe in energija, pri čemer morata obe strani, tj. Združene države in Evropa, bolj sodelovati.

Upam, da bo po predsedniških volitvah v Združenih državah v zvezi s tem več priložnosti. Zlasti se zanašam na to, da bodo zakonodajne dejavnosti kongresa Združenih držav omogočile, da se na konferenci v Københavnu dosežejo globalne rešitve. Nasprotno bo, če bomo edini, ki bomo izvedli predloge Evropske komisije v zvezi s podnebnimi spremembami, na države, kot je Bolgarija, resno vplivala izguba konkurenčnosti njihovih proizvodov in izvoza.

Kar zadeva sektor energije, se naše sodelovanje ne sme omejiti le na čisto tehnologijo in s tem povezan sklad, ampak mora prav tako obravnavati jedrsko energijo, ki postaja v svetu vedno pomembnejša, zlasti v državah, kot sta Kitajska in Indija. Le če Evropska unija vprašanja jedrske energije bolj odprto vključi v svoje politike, lahko postanemo partnerji na tem področju.

  Peter Skinner (PSE). – Gospod predsednik, izpostavil bom tri točke. Najprej se strinjam s tem, kar je poudaril komisar: nadaljujmo s čezatlantskim ekonomskim svetom in s tem, kar lahko tam naredimo. Pokazati moramo, da lahko nekatera vprašanja obravnavamo zelo resno in da lahko uvedemo spremembe, potrebne za odpravo kakršnih koli ovir, ki so osnovni instrumenti za nacionalno zaščito. To vključuje perutnino, pri čemer je žalostno, da Parlament meni, da ne bi smeli odpraviti te prepovedi.

Poleg tega moramo spodbujati pozitivni dnevni red in izzvati drug drugega glede težavnih vprašanj, kot je na primer vprašanje podnebnih sprememb. Rezultati na področju financ so zelo pozitivni, pri čemer upam, da se bo zavarovanje dodalo na seznam dosežkov na tem področju do zdaj.

Poleg tega se je čezatlantski dialog v Ljubljani ravno izboljšal. Obravnavali smo več tem in sprejeli več sporazumov, zato se lahko strinjam s svojimi kolegi, da moramo zdaj doseči raven, o kateri smo se dogovorili v skupni deklaraciji iz Houstona leta 1997.

  Corina Creţu (PSE). - Gospod predsednik, omenila bom nekaj vprašanj, za katere upam, da bodo na dnevnem redu srečanja na vrhu 10. junija.

Najprej glede Kosova, jasno je, da ni v interesu nobenega, da se na Balkanu oblikuje nova neuspešna država, zato Romunija že leta sodeluje pri prizadevanjih za stabiliziranje te regije. Obravnavamo predvsem organizirani kriminal, prostitucijo, trgovino z belim blagom, drogami in orožjem, pri čemer menim, da si morajo pristojni organi Kosova bolj prizadevati za nadzor nad temi praksami.

Prav tako menim, da je pomembno natančno spremljati ohranjanje lokalne kulture, zlasti pravoslavnih samostanov na tem območju.

Naslednje vprašanje zadeva vizume za vse državljane Evrope, ki potujejo v Združene države. Komisarju Verheugnu in ministru Ruplu se zahvaljujem, da sta izpostavila to vprašanje. Kot smo lahko ugotovili, obstaja zelo velika solidarnost ne glede na naše politične vidike. Zelo sem bila presenečena med zasedanjem v Ljubljani, da so naši kolegi iz kongresa vso odgovornost v zvezi s tem vprašanjem preložili na državni oddelek, medtem ko je predsednik Bush včasih govoril, da je to v celoti odgovornost kongresa. Upam, da boste končno našli rešitev med srečanjem na vrhu v Ljubljani.

Končno izpostavljam vprašanje v zvezi s cenami hrane in revščino.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, ko je odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov obiskal Washington julija 2007, sem postala pozorna na pomembnost sodelovanja med Združenimi državami in Evropsko unijo.

Menim, da lahko skupne politike EU in Združenih držav na področju carinskih tarif, intelektualne lastnine, medsebojnega priznavanja in razumevanja ter usklajevanja standardov vzpostavijo novo območje čezatlantske trgovine v korist podjetnikov in potrošnikov na obeh straneh Atlantskega oceana. Ker se zdaj v Parlamentu razpravlja o direktivi o igračah bi bilo prav tako zelo uporabno sprejeti skupno politiko v zvezi z varnostjo igrač. Prepričana sem, da lahko komisar Verheugen, ki predstavlja Evropsko unijo pri čezatlantskem dialogu, doseže veliko glede te zadeve.

Gospe in gospodje, upam, da bo program odprave vizumov veljal za vse državljane EU, vključno z državljani moje domovine, Slovaške, kot rezultat prihajajočega srečanja na vrhu med EU in Združenimi državami.

  Stolojan Theodor Dumitru (PPE-DE). – (RO) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju Verheugnu, ker je vprašanje v zvezi z vizumi, ki zadeva prebivalce moje države, ki jih tukaj v Evropskem parlamentu zastopam, vključil na dnevni red srečanja na vrhu med EU in Združenimi državami. Poleg tega vztrajam, da se ZDA pridružijo prizadevanjem Evropske unije v odzivanju na izzive glede podnebnih sprememb, sicer bodo vsa evropska podjetja prikrajšana v smislu tekmovanja z ZDA.

  Dimitrij Rupel, predsedujoči Svetu – (SL) Dovolite mi, da odgovorim na tri vprašanja, ki sem jih zaznal kot najpomembnejša.

Najprej, ko gre za vprašanje poslanca gospoda Roučka v zvezi s protiraketnim ščitom. Vprašanje, ki ga postavlja gospod Rouček, je na neki način višje od vprašanja Evropske unije, kajti tu gre za dogovore med posameznimi evropskimi državami in Združenimi državami Amerike, tu gre za konkretno dve državi, Češko republiko in Poljsko, ki sklepata bilateralne sporazume z Združenimi državami Amerike.

Jaz osebno bi si želel, da bi o teh zadevah govorili v okviru Nata ali v okviru Evropske unije, vendarle zaenkrat temu ni tako oziroma temu ni mogoče na ta način ustreči. Kot rečeno, gre za bilateralno vprašanje, ki je pač v pristojnosti držav, ki te sporazume sklepajo.

Glede brezviznega programa oziroma Visa Waiver programa, ki je bil večkrat predmet kritike oziroma o katerem je bil večkrat govor v tej dvorani, bi rekel naslednje: na področju širitve tega programa, Visa Waiver programa, upamo, da bo v skladu z dogovorom o dvotirnem pristopu – takšen pristop je bil sklenjen na zasedanju ministrov Evropske unije in Združenih držav Amerike za pravosodje in notranje zadeve – torej, da bo v skladu s tem dogovorom kmalu prišlo do napredka.

Doslej je bilo dogovorjeno, da se bodo Združene države Amerike pri zadevah, ki so v nacionalni pristojnosti, pogajale s posameznimi državami članicami, pri zadevah v pristojnosti Evropske skupnosti pa s Komisijo. Jaz sem to že v svojem uvodnem govoru povedal – torej, pričakujemo, da se bo Visa Waiver program do konca leta 2008 razširil z novimi državami članicami iz Evropske unije. Zaenkrat je enajst držav še zunaj tega programa.

Glede podnebnih sprememb bi še rekel par besed, gospod predsednik, če smem. Torej, vprašanje je bilo, ali smo pri tem vprašanju oziroma pri tem problemu storili dovolj. Mene veseli, da sta bila v času našega predsedovanja izvedena dva pomembna sestanka na področju podnebnih sprememb in energije, in sicer prvič „High Level Dialogue on Climate Change, Clean Energy and Sustainable Development“ in potem drugi sestanek pa je bil „Strategic Energy Review“.

Vseeno si želimo, da bi Združene države Amerike na tem področju pokazale več angažiranosti, in moram reči, da si bomo v Evropski uniji prizadevali za to, da bi naše ameriške prijatelje prepričali, kako pomembno je delovati globalno in v sporazumu med Evropejci in Američani. Zaenkrat so med nami še precejšnje razlike.

No, naj rečem še tudi to, da Evropska unija striktno zagovarja mnenje, da je potrebno vprašanje boja proti podnebnim spremembam obravnavati predvsem v okviru Organizacije združenih narodov. Toliko lahko prispevam k tej razpravi s svoje strani.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na kratko bom obravnaval dve vprašanji. Najprej je gospa in ’t Veld zelo na kratko razložila sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z varnostjo, ki zadevajo način vzpostavitve ustreznega ravnovesja med zahtevami varnosti naših ameriških prijateljev ter našo zahtevo o posameznikovi svobodi in pravicah naših državljanov.

Gospa in ’t Veld, zelo jasno bom povedal, da se Komisija v celoti strinja z zadevnimi vprašanji, in dejansko bom obvestil pristojnega kolega o kritiki glede pomanjkanja jasnosti v postopku, ki ste jo izrazili, in ga prosil, da zagotovi večjo jasnost.

Preden lahko sprejmemo kar koli v zvezi z načeli, ki nas morajo voditi k sodelovanju pri teh vprašanjih, se moramo dogovoriti z Američani. Če teh načel ne razumemo, ne moremo razumeti posameznega vprašanja. To je dejansko ena od zadev, ki jo moramo obravnavati na zasedanju v Ljubljani naslednji teden.

Ni mi v veselje tukaj povedati še kaj več o perutnini, vendar je vprašanje tukaj izpostavilo kar nekaj govornikov. Vedno je dobro vedeti, o čem razpravljamo. Zato je pomembno, da vemo, da tukaj ne razpravljamo o vprašanju v zvezi z varnostjo hrane. Pristojna evropska agencija za varnost hrane že veliko let razlaga, da uvožena ameriška perutnina ne predstavlja niti najmanjšega tveganja za zdravje potrošnikov. Ne razpravljamo o veterinarskem problemu, vendar o vprašanju glede same politike trgovine, ki se mora obravnavati z vidika naših interesov in kako bi te najbolje ubranili. Menim, da je to vse, kar sem želel povedati.

V Komisiji prav tako ni drugačnih mnenj. Moram povedati, da Komisija že od začetka ne dovoli, da ta nekoliko nenavadni spor postane obremenitev in, razlaga, kako se rešiti te težave.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Magor Imre Csibi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Kot podpredsednik odbora ENVI spodbujam predstavnike EU, ki sodelujejo na srečanju z uradniki Združenih držav, da analizirajo rešitve glede vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami.

Podnebne spremembe so svetoven izziv, za katerega moramo pripraviti odgovor na svetovni ravni. Evropa v zvezi s tem napreduje. Isto se pričakuje od naših sosedov čez lužo. Veseli me, da se bodo Združene države pridružile prizadevanjem mednarodne skupnosti leta 2012 po poteku kjotskega protokola.

Prav tako cenim, da je predsednik Združenih držav končno priznal, da potrebujemo zakonodajo za zmanjšanje ravni emisij toplogrednih plinov. Spodbujam predstavnike EU, da obravnavajo dejanski odstotek znižanja glede odprave globalnega segrevanja. Ne moremo sprejeti, da v zvezi s tem potrebujemo zakonodajo, vendar ko dosežemo predpisano, nazadujemo.

Hkrati morajo prihodnje razprave v zvezi z okvirom sodelovanja pri podnebnih spremembah temeljiti na dejanskih študijah o obnovljivih virih energije. Večinoma se sklicujem na biogoriva prve generacije. Ohraniti je treba nizek odstotek njihove uporabe in nizko raven dodeljevanja subvencij. Tako bomo zaščitili biotsko raznovrstnost in se izognili rasti cen hrane, ki jo je povzročilo pomanjkanje zemlje za kmetijsko dejavnost.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami, ki bo potekalo čez nekaj dni, je dobra priložnost, da ugotovimo, kako se razvijajo čezatlantski odnosi na najpomembnejših področjih. Menimo, da mora imeti sodelovanje v zvezi z energetsko politiko pomembno vlogo na dnevnem redu.

Varnost oskrbe z energijo je še naprej glavni cilj na obeh straneh Atlantskega oceana. Znano je, da je največ zalog v državah, ki ne izpolnjujejo vedno zahtev demokracije. Zaradi tega razloga sta potrebna skupno ukrepanje in nadaljnje prizadevanje v korist spodbujanja človekovih pravic in ustavnosti. Pomembno je, da poudarimo, da širjenje načel demokracije pomeni večjo varnost oskrbe z energijo.

Poleg tega se mora sodelovanje v prihodnosti še bolj osredotočiti na boj proti podnebnim spremembam. Dobrodošlo je, da so Združene države sprejele obveznost, da zagotovijo podlago za ureditev, ki jo predvideva kjotski protokol. Države članice Evropske unije in Združene države morajo imeti vodilno vlogo, zato da bi se še pred koncem leta najbolj razvite države sporazumele o najpomembnejših temeljih mednarodne pogodbe. Sveženj ukrepov v zvezi z zmanjšanjem emisij, ki je bil nedavno vključen v ameriško zakonodajo, je zadnji znak, da želi Washington sprejeti dejavno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Cene nafte, ki dosegajo ravni, ki si jih prej ni bilo mogoče predstavljati, opozarjajo na pomembnost skupnega mednarodnega ukrepa na področju energetske politike. Prepričani smo, da morajo Združene države in Evropa neizogibno prevzeti odgovornost na tem področju.

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Odnosi med EU in Združenimi državami so se v zvezi z veliko zadevami v zadnjih letih temeljito spremenili in se razvijajo v smeri okrepitve veliko elementov sodelovanja. Zadnji primer pogajanj glede odprave omejitve glede vizumov za potnike iz EU je odličen primer, čeprav je pozitivno rešen, ki pokaže zakaj bi se morali izogniti zgolj dvostranskim sporazumom, ki dejansko podcenjujejo pogajalske zmožnosti EU kot celote, da bi zagotovili uspešne dogovore med Združenimi državami in EU.

Sporazum o svežnju, ki zajema 27 držav članic, na podlagi porazdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami je bil dejansko ključen, da bi podprli skupno vizumsko politiko EU. Pomembno je zagotoviti, da kadar se izvajajo pristojnosti Skupnosti, zagotovimo obsežne sporazume z našimi strateškimi partnerji, kot so na primer Združene države. Menim, da je to v interesu obeh partnerjev. Dejansko je to edini način, da zagotovimo, da bo program Visa Waiver v celoti omogočil vzajemno potovanje brez vizumov in enakovredno obravnavanje vseh naših državljanov v zvezi s statusom njihovih potnih listov, kot je to omogočeno za državljane Združenih držav.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Pomembno je jasno in odgovorno poudariti, da partnerstvo med EU in Združenimi državami ni le temelj za verodostojno in učinkovito zunanje delovanje EU, ampak da bosta le tesno sodelovanje in koordinacija obema partnericama omogočila, da bosta imeli ključni vlogi v globaliziranem svetu in da bosta poroka za stabilnost in demokracijo.

Evropska unija nima kakršne koli druge partnerice na svetu, s katero bi delila osnovne vrednote svobode, pravne države in varovanja človekovih pravic.

Skrajni čas je, da v celoti obnovimo običajno sodelovanje in medsebojno zaupanje po škodi, ki je nastala po napadu na Irak. Le-ta je dramatično razdelil samo EU.

Zato močno pozivam obe partnerici, da brez odlašanj končata delo čezatlantskega ekonomskega sveta. Prav tako bo skupen pristop do težav s podnebnimi spremembami bistveno povečal možnosti za rešitev teh težav. Enako velja za Iran. Združene države in EU se morata dogovoriti za skupno strategijo za Iran, da se učinkovito ustavijo tamkajšnje priprave za razvoj jedrskega orožja.

Končno potrebujemo močnejše in na novo opredeljeno partnerstvo med EU in NATO, ki bo prav tako izboljšalo naše sodelovanje v Afganistanu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, komisar, izpostaviti želim dve točki, katerima mora EU posvetiti več pozornosti na srečanju na vrhu. V zvezi z globalnimi izzivi mora Zahod ravnati predvsem dosledno in odgovorno.

Najprej mora Unija imeti konstruktivno razpravo o vlogi Združenih držav pri podnebni politiki. Svet ima leto in pol, da pred Københavnom spremeni program. Najprej moramo spodbujati Združene države, da pripravijo nujne načrte za zakonodajo o podnebju. Poudariti moramo, da je rešitev svetovnih podnebnih sprememb svetovno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. To pomeni, da morajo mehanizmi za trg ogljika različnih držav postati združljivi in čez čas med seboj združeni. V Združenih državah vzbujajo upanje regionalni sistemi za trgovanje z emisijami.

Prav tako moramo priznati, da je naša partnerica v boju proti klimatskim spremembam boljša, kot kaže njen sloves. EU bi morala Združene države prositi za smernice in priznati, da so prizadevanja Združenih držav za razvoj čiste tehnologije uspešna. Unija ima na tem področju še kar nekaj dela. Združene države s predlogom za ustanovitev mednarodnega sklada za okolju prijazno tehnologijo kažejo pot v prihodnost. Sodelovanje med EU in Združenimi državami bo prav tako zelo pomembno za uvajanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

Prav tako bi moralo srečanje na vrhu poudariti osnovne skupne vrednote, h katerim se zavezujemo, to so demokracija, človekove pravice in pravna država. Moramo si postaviti vprašanje, kako so naše osnovne vrednote vključene v politike zahodnega sveta. Ali so dejanja svetovnih voditeljev dobro uresničena, na primer v zvezi z bojem proti terorizmu? Ker terorizem predstavlja grožnjo, ki je skupna EU in Združenim državam, je treba sredstva za boj proti terorizmu postaviti po robu z nadzorom.

Včasih se zdi, da svetovna politična retorika in vsakdanji svet pozabita na dejstvo, da naše osnovne vrednote ne zavezujejo drugih, ampak zavezujejo nas, pa če govorimo o Bližnjem vzhodu, zahodnem Balkanu ali Afriki.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – Prihajajoče srečanje na vrhu med EU in Združenimi državami bo obema čezatlantskima partnericama dalo možnost, da poiščeta skupno stališče o zadevah, ki so relevantne za obe strani Atlantika. Naši celini imata skupno civilizacijo in zgodovino. Zagotoviti moramo, da je ta odnos kar se da močan, tako da lahko dosežemo cilje, ki niso pomembni le za obe strani, ampak za cel svet. Vedno večja in izjemna potreba po energiji zaradi razvijajočega se gospodarstva, vedno višjih cen hrane in konfliktov po svetu so samo nekatera od vprašanj, s katerimi se morata skupaj ukvarjati EU in Združene države, da bo to partnerstvo zagotovilo mir, trajnost in ugodno vplivalo na človeško dostojanstvo po svetu. Eden od uspehov tega partnerstva je NATO, organizacija, ki jo moramo vsi podpirati in krepiti, ker je zagotovila mir v Evropi in razvila tesnejše povezave med EU in Združenimi državami.

(1) Glej zapisnik.

21. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, pred kratkim je v EU nastala vedno večja potreba po več jedrske energije v miroljubne namene, predvsem za zadostitev evropskih energetskih potreb.

Težava je v nenadzorovanem naraščanju cene nafte, večjem povpraševanju številnih držav s hitro rastočimi gospodarstvi, regijskih težavah v državah, ki proizvajajo nafto, kot tudi dejstvo, da bodo obnovljivi viri energije in zemeljski plin zadoščali le za mali delež evropskih energetskih potreb. Posledično je bila za dogovarjanja predlagana gradnja jedrskih obratov.

Evropske državljane skrbi veliko vprašanj. Ali je mogoče zagotoviti varno delovanje jedrskih elektrarn? Ali obstajajo sistemi za zgodnje opozarjanje, ki zagotavljajo zadostna obvestila v primeru operativnih težav? Končno, kako varno je upravljanje z jedrskimi odpadki? Zaradi vseh teh razlogov menim, da bi ob pobudi Evropskega parlamenta in s sodelovanjem s Komisijo, bilo možno izvesti učinkovit dialog, ki bi vodil k jasnim, nedvoumnim odgovorom za evropske državljane. Pozivam francosko predsedstvo, da postane ta zadeva resnična prednostna naloga na njihovem programu.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, dragi kolegi, opozarjam vas na težavo, ki nas dela odgovorne za prihodnost Evropske unije in sveta na splošno. To je trgovanje z otroki.

V 21. stoletju, času visoke tehnologije in napredka, te težave ostajajo in preveč nehumano in brutalno je, da bi to spregledali ali mešali z drugimi težavami. Trgovanje z otroci res obstaja. To ni le zloraba človekovih pravic, ampak tudi zloraba prihodnosti.

Življenje katerega koli otroka je blagoslov in njegovo uničenje je zločin proti človeštvu. Trgovanje z otroci ima grozljive posledice. Imenuje se „moderno suženjstvo“. Sledi mu telesno in duševno zlorabljanje, spolno izkoriščanje, umor.

Združiti moramo naša prizadevanja in sodelovati s skupno politiko, da bomo kar se da zmanjšali obstoj te težave. Evropska komisija mora ustanoviti ločen program, delovni načrt znotraj okvira strategije za otroke in uvesti ukrepe potrebne za nastanek skupnih struktur in politik.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, dragi kolegi, evropska odvisnost od tekočih goriv se je povečala, cene nafte so dosegle zaskrbljujočo raven in Evropska unija je vedno bolj ranljiva in vezana na države OPEC in Rusijo.

Nobene potrebe ni po združenem prizadevanju za pristop k zunanjim odnosom na področju energetike. Dvostranski sporazumi med državami članicami in tretjimi državami morajo skupen evropski pristop okrepiti in mu ne škodovati. Sporazumi, ki so jih podpisale Italija, Madžarska, Bolgarija in Rusija v zvezi z gradnjo južnega plinovoda STREAM, ki je brez kakršnih koli gospodarskih razlogov načrtovan tako, da ne poteka čez državo članico, kot je Romunija, resno vpliva na kohezijo evropske energetske politike in predstavlja politične strategije, ki se jim morajo države članice izogibati. Pričakoval sem odločnejši pristop Evropske komisije pri obsojanju tega položaja.

Kar zadeva zakonodajo o energetski varnosti, ki bo sprejeta v drugi polovici letošnjega leta, menim, da moramo pokazati raven ambicij, ki je primerljiva s tistimi v primeru zakonodaje „Energija – klimatske spremembe“. Načelo enotnega stališča mora postati funkcionalno in Komisija mora predlagati mehanizem glede sporazumov s tretjimi državami, morda takšnega, ki se bo zgledoval po področju jedrske energije. Če želimo biti uspešni, moramo sodelovati.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, prejšnjo nedeljo so nazadnjaški nacionalisti brutalno pretepli homoseksualce na mirnem shodu v Moskvi in s tem v našo zavest spet priklicali podobo nesvobodne Rusije. Še vedno je zelo pogosta diskriminacija gejev in lezbijk. V zadnjih letih je bil nemški politik zelenih Volker Beck na shodih pretepen in aretiran. Ni mogoče dovolj poudariti, kako slabo je organizirana civilna družba v Rusiji.

Konec junija bodo v Sibiriji končno potekala pogajanja za nov sporazum med EU in Rusijo. Prebivalcem Rusije in drugim avtokratskim režimom smo dolžni, da ne dovolimo, da vprašanje energetske varnosti zasenči vse ostale sektorje. Človekove pravice in osnovne demokratične svoboščine morajo služiti kot podlaga tega novega sporazuma.

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poljski ladjedelniški industriji grozi popolno zaprtje, ker Evropska komisija zahteva vračilo zneskov, ki jih je dobila od državne pomoči. Posledično bo tisoče zaposlenih ob Baltiku izgubilo službo in več deset tisoč zaposlenih v tovarnah, ki delajo z ladjedelništvom, tako na Poljskem, kot tudi v drugih državah EU, bo prav tako ostalo brez dela.

Evropska komisija se skriva za sloganom o svobodni konkurenci in si ne želi priznati, da je treba v času, ko cene na globalni ravni zelo rastejo, varovati nekatera gospodarska področja, tako kot to počnejo azijske države. Evropska komisija se noče spomniti, da so vzhodne nemške dežele dobile več kot ena in pol milijarde mark pomoči od nemške vlade in da je to vključevalo ladjedelnice ob Baltiku.

Sprašujem, ali morajo ljudje s kraja kjer se je začelo gibanje solidarnosti, ob padcu berlinskega zidu, in osvoboditvi Evrope, postati žrtve arbitrarnim odločitvam, ki so bile sprejete v Bruslju v interesu opazovalcev, ki si želijo obogateti s propadom ladjedelnic. Zahtevamo, da Evropska komisija sprejme odločitve, ki bodo omogočile ladjedelniški industriji na Poljskem, da si opomore in se razvije.

  Věra Flasarová (GUE/NGL). - (CS) Gospe in gospodje, želim vašo podporo za pregled Uredbe komisije (ES) št. 318/2007 ali za vrnitev k originalnemu materialu iz leta 2005 zaradi prošenj organizacij za vzrejo in trgovanje z eksotičnimi pticami v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Češki republiki. Sprememba je v bistvu povezana s prepovedjo uvažanja eksotičnih ptic iz divjine v Unijo. Ob upoštevanju praktičnih razmer za vzrejo majhnih ptic, je pogoje v zvezi z uvažanjem težko upoštevati. Očitno je, da se je histerija medijev v zvezi s ptičjo gripo uporabila za uvedbo že prej omenjenega standarda. EU ima sistem karantenskih obratov, s katerimi se zaustavijo ptičje bolezni, ki predstavljajo grožnjo ljudem. Rejci so večkrat pomagali vrniti različne živalske vrste v divjino. Spoštujejo zakon, ki ščiti najbolj ogrožene vrste naštete v CITES. Posledica prepovedi so le pritiski, ki ji nasprotujejo, in poskusi, za njeno neupoštevanje. Začel se bo črni trg, tihotapljenje bo uspevalo in cene ptic bodo vedno večje. Posledično bodo lahko nastala tudi zdravstvena tveganja. Če opazujemo standardna, poskušena in preverjena veterinarska pravila, vključno s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ni nobene potrebe,da obdržimo to uredbo.

  Urszula Krupa (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, forum Evropskega parlamenta bom uporabila za protest proti nezakonitemu zaključku pogodbe med Nacionalnim skladom za varstvo okolja, ki je podrejen poljski vladi, in Fundacijo Lux Veritatis za nastanek toplic v Toruńu, in hkratnem obvestilu, da ne bo vračila velikih vsot, ki jih je Fundacija porabila za to naložbo. Okoliščine kažejo, da je do te odločitve prišlo zaradi političnih odločitev, in da je v nasprotju ne le z notranjo poljsko zakonodajo, ampak tudi z zakonodajo Skupnosti, kar dokazuje, da se v imenu boja proti ljudem, ki se obravnavajo kot politični nasprotniki, zakon ne spoštuje in da se ne dovoljuje podpora za obnovljivo energijo, kar prav tako nasprotuje temeljnemu principu EU v zvezi z nediskriminacijo iz političnih ali verskih razlogov. Nekdanji organi Nacionalnega sklada za varstvo okolja in upravljanje z vodo pravijo, da je bila vloga Fundacije Lux Veritatis zelo skrbno pregledana in ne dopušča kakršne koli možnosti za pritožbo.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Gospe in gospodje, obveščam vas o incidentu, ki se je pred kratkim zgodil v Združenem kraljestvu. Slovaški državljan, ki je tam zakonito delal, je za štiri dni presegel rok za ponovno registracijo svojega vozila in za ta prekršek je britanska policija grozila, da bo uničila njegovo vozilo. Pri poizvedovanju so se policisti obnašali ksenofobično in žaljivo, ter izkoriščali Slovakovo pasivno znanje angleškega jezika. Brez kakršnega koli dobrega razloga so mu odvzeli vse njegove dokumenta, namesto uradnega potrdila o zaplembi vozila so mu dali izrezek iz časopisa, prav tako britanski organi niso sprejeli njegove dokumentacije, kot je evropsko avtomobilsko zavarovanje (zelena karta) ali slovaško dovoljenje. Za ta prekršek, in to je le ta prekršek, so britanska policija in organi grozili, da bodo njegovo vozilo odpeljali na odpad.

Izražam vam svojo hvaležnost kolegu poslancu, gospodu Chrisu Daviesu, za njegovo pomoč pri raziskovanju te nesrečne zadeve, kot tudi drugim britanskim poslancem, ki so pokazali zanimanje za to zadevo. Verjamem, da je takšno delovanje britanske policije osamljen incident in da je takšen odnos do državljanov, ki zakonito delajo v Združenem kraljestvu, prej izjema kot pravilo. Včeraj je bil rok za vrnitev vozila in še zdaj nimamo podatkov, ali je bilo vozilo uničeno ali ne. Kakor koli že, naš državljan nima svojega vozila, kljub temu, da so britanski organi dobili vso potrebno dokumentacijo.

  Petya Stavreva (PPE-DE). - (BG) Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta, čez deset dni, 14. junija 2008, bo Bolgarija izrazila spoštovanje spominu in življenjskemu delu Aleksandra Stambolijskega, državnika, reformatorja in voditelja kmetijskega gibanja v državi.

V Bolgariji je prišel na oblast leta 1919 po dveh nacionalnih katastrofah, pri čemer si je prizadeval za nacionalne zadeve, za posodobitev in demokratično obnovo države. Odstavljen je bil leta 1923 z državnim udarom. Bil je brutalno umorjen, vendar še vedno živi skozi svoje ideje o svobodni, neodvisni Bolgariji na poti do izgradnje in integracije v Evropo.

Stambolijskijevi nauki o državništvu, se zdijo še posebej relevantni danes, 85 let po njegovi tragični smrti, ko je Bolgarija članica Evropske unije. Varstvo nacionalnih interesov v veliki evropski družini, ohranjanje nacionalne identitete ob hitrem prilagajanju na nove stvarnosti, mora združiti prizadevanja vseh nas, državljanov združene Evrope, za katere vrednote niso le prazen pojem, ampak način vodenja, obnašanja in družbenega odzivanja.

  Iliana Malinova Iotova (PSE). – (BG) Gospod predsednik, bolgarski operativni programi v okviru skladov EU so bili med prvimi, ki jih je Komisija odobrila za obdobje med letoma 2007 in 2013.

Priznati moramo, da se kot nova država članica soočamo z različnimi težavami v zvezi z izvajanjem programov. Težave vključujejo nezadostne podatke, nepravilnosti, celo zlorabe sredstev iz skladov EU; to so „okvare“, ki ne prizanašajo nobeni državi članici EU.

Bolgarska vlada je ugotovila, da je absorpcija sredstev velika naloga. Zato je prišlo do radikalnih reform v vseh institucijah, ki so odgovorne za sredstva EU. Za zagotovitev celotne koordinacije tega procesa je bil imenovan namestnik predsednika vlade.

Nezadovoljivi rezultati absorpcije sredstev so do zdaj postali argumenti v siloviti kampanji notranje opozicije, ki je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta vedno znova poskušala še bolj diskreditirati državo.

Sklicevanje na anonimne vire, ki v juliju za Bolgarijo predvidevajo apokaliptično poročilo Komisije, še preden ga je ta začela pisati, kažejo le na notranje politične namene in ne prispevajo k rešitvi težav. Žal je edina stvar, ki jo dosegajo, da spodkopavajo dober sloves Bolgarije. Zelo jasno izjavljam, da se Bolgarija zavezuje k radikalnim ukrepom na zadevnih ravneh in ima močno voljo za rešitev obstoječih težav.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, verjetno veste, da je v zgradbah Evropskega parlamenta v Strasbourgu več azbesta, kot je bilo prvotno pričakovano. Dela v zvezi s posodobitvijo in od nedavnega tudi odstranjevanjem azbesta se izvajajo od leta 2004, medtem ko so bile zgradbe v uporabi. To je po mojem mnenju nespametno in tvegano početje, ker vsaka obdelava struktur, ki vsebujejo azbest, neizogibno povzroča sproščanje karcinogenih vlaken v ozračje.

Menim, da zgradb Evropskega parlamenta ne smemo uporabljati, če in dokler ne bo ustrezno odstranjen ves azbest in bosta stavbi temeljito razkuženi. V interesu javnega zdravja in preglednosti pozivam predsednika tega parlamenta, da čim prej poda izčrpno izjavo v zvezi s postopkom odstranjevanja azbesta iz stavb Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Gospod predsednik, trenutno se v celotni Evropski uniji soočamo z veliko krizo na področju ribištva, zaradi katere bo potreben hiter odziv evropskih institucij. Menim, da moramo ustanoviti tristranski odbor, v katerem bodo zastopane javne oblasti, sindikati in lastniki ribiških ladij.

Trajne rešitve krize ne bomo dosegli s parcialnim pristopom k reševanju posameznih težav, temveč moramo oblikovati celovit strukturni predlog, ki bo obravnaval vse razsežnosti krize v sektorju. Seveda se zavzemamo za odgovorni ribolov, pri čemer moramo urediti tudi trženje izdelkov, odpraviti pomanjkanje osebja v ribiških flotah ter zagotoviti pravične pogoje delovnega razmerja, da se uredi negotov položaj zaposlenih.

Menim, da je zdaj zelo pomembno, da Evropski parlament ponudi pomoč v iskanju izhoda iz te krize, ker ta vpliva tudi na kakovost dela in se moramo biti sposobni odzvati na nastale razmere.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, moj volivec iz Londona gospod Budd Margolis me je obvestil, da je njegova sorodnica iz Litve Rachel Margolis pred kratkim objavila svoje spomine na izkušnje med drugo svetovno vojno. Pobegnila je iz židovske četrti v Vilni in sodelovala s partizani v boju proti nacistom. Litovske oblasti zdaj njeno avtobiografijo uporabljajo kot dokaz v kazenskem pregonu preživelih židovskih partizanov, ki naj bi zagrešili vojne zločine. Med obtoženimi sta nekdanji direktor izraelskega „Holocaust Centre“ Yitzhak Arad in knjižničarka na Judovskem inštitutu na Univerzi v Vilni Fania Brancovskaja.

Litva je dolžna kazensko preganjati preživele storilce kaznivih dejanj iz druge svetovne vojne, a doslej ni uspešno kazensko preganjala še nikogar. V Litvi židovske partizane, ki so se borili proti Nemcem in njihovim sodelavcem, nekateri obravnavajo kot izdajalce.

V imenu svojih številnih židovskih in nežidovskih volivcev sprašujem, ali je pravično preganjati židovske partizane, ki so se borili proti nacistom, medtem ko so zločini zoper Žide nekaznovani?

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, ribiči so povsod po Evropi upravičeno protestirali proti visokim cenam goriva. Nekatere vlade so izpolnile svojo odgovornost, druge, kot recimo moja, pa ne.

Imeli naj bi skupno ribiško politiko, vendar je pristop v različnih evropskih regijah vse prej kot enoten. V mojem volilnem okrožju lastniki malih plovil za lov z vlečno mrežo plačujejo za gorivo več kot 2 000 EUR na dan. Njihovih prošenj za kratkoročno pomoč ne usliši nihče, čeprav lokalno ministrstvo v skladu z državnimi pravili lahko izplača pomoč de minimis. Ministrica je to pomoč brezsramno odrekla. V Franciji in Španiji so vlade sprejele ukrepe.

Kako lahko govorimo o dejanski skupni ribiški politiki, če obstajajo take razlike glede osnovne potrebščine, kot je gorivo? Obsojam brezbrižnost ministrice Gildernew in zahtevam ne le kratkoročno pomoč, temveč dolgoročno strategijo v zvezi z gorivom v našem ribiškem sektorju.

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, irska vlada bo začela izvajati nacionalni program širokopasovnih storitev. Širokopasovna ponudba ni dostopna v 10 % države in večina tega ozemlja leži v regiji, iz katere prihajam tudi sam, torej v zahodnem in srednjem delu države. Širokopasovne storitve so sicer vedno bolj dostopne, vendar dostopnost ne narašča dovolj hitro in ne sovpada s povprečjem v Evropski uniji.

Na Irskem je dostop do širokopasovnega interneta dostopen v 86 % urbanih območij, na podeželskih območjih pa je ta številka veliko nižja. Nekaj je treba storiti. Situacija na severu države, kjer je večpasovni internet dostopen povsod, se nam zdi zavidljiva. Želim, da Evropska komisija spodbudi irsko vlado, da lahko dosežemo cilje lizbonske strategije.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE). – (RO) Kmalu bosta objavljeni poročili Evropske komisije v zvezi z napredkom Romunije in Bolgarije na področju reforme pravosodnega sistema.

Leto in pol po vključevanju se na evropski ravni oglaša vedno več nezadovoljnih ljudi, zaradi česar se zdi doseženi napredek v primerjavi z zastavljenimi cilji neznaten. Čeprav nekateri strokovnjaki trdijo, da bi morali Romunija in Bolgarija postati članici Evropske unije mnogo prej, menim, da potrebujeta še več pomoči in podpore Komisije in Parlamenta.

Glede na to, da bodo naslednje leto potekale volitve v Evropski parlament, menim, da bodo naslednji meseci odločilni za Bolgarijo in Romunijo, če želita dokazati svoje polnopravno članstvo v EU.

  Marco Cappato (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi opozoril na jezikovno diskriminacijo v Parlamentu: vmesnik na računalnikih poslancev EP deluje le v angleščini. Upravljanje operacijskih sistemov in dostop do datotek sta omogočena le tistim, ki obvladajo angleščino.

Po mojem mnenju je to v celoti diskriminatorno do tistih poslancev, ki bi radi pri svojem delu neposredno uporabljali računalnik, vendar ne govorijo angleško. To je vprašanje jezikovne podpore, s katerim se ukvarjajo naši prijatelji iz jezikovne skupine esperanto v okviru Združenih narodov, pri čemer ne vem, s čim, če ne s tem, se ukvarjajo v skupini frankofonskih držav. Gospod predsednik, upam, da je mogoče odpraviti diskriminacijo te vrste in tehnološko diskriminacijo, s katero sem se soočil, ko sem 2. junija vložil pisno vprašanje v formatu ODF namesto v zdaj uporabljanem formatu Microsoft. S pristojnega oddelka so mi takrat odgovorili, da vlaganje vprašanj v formatu ODF ni možno.

Upam, da bodo te oblike jezikovne in tehnološke diskriminacije čim prej odpravljene.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, vedno višje cene vseh življenjskih potrebščin, prevoza in storitev ob hkratnih nizkih plačah in pokojninah ter velikem znižanju socialnih prejemkov so omogočile ustvarjanje velikih dobičkov monopolnih poslovnih skupin, obenem pa ponovno škodile prihodkom ljudi.

Za običajne delavske družine v vseh državah članicah cene nenadzorovano rasejo. Tisti, ki želijo za visoke cene okriviti nekaj slabih špekulantov, zavajajo ljudi. Prikrivajo dejstvo, da so razlogi za visoke cene dobički monopolnih podjetij, svobodni trg in konkurenčne politike, ki so steber same EU in vseh politik, ki jih v okviru EU oblikujejo in izvajajo države članice in njihove vlade. Cene se višajo zaradi monopola nad proizvodnjo in trgovino, ki ju upravljajo skupine podjetij, pri tem pa plenijo prihodke ljudi in uničujejo tisoče malih podjetij.

Pozivamo delavce, da se še bolj borijo za realno povišanje plač, pokojnin in socialnih prejemkov ter za ukinitev DDV za osnovne življenjske potrebščine, storitve v javnem interesu in gorivo z namenom znižanja cen v splošno korist.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) V ZDA so 15. maja pripravili zakon, ki predstavlja mejnik v krizi v zvezi z nezakonito sečnjo, s katero se sooča cel svet. Kongres je prvi sprejel zakon, ki prepoveduje uvoz nezakonito posekanega lesa. Leta 2006 je bilo 10 % lesa, uvoženega v ZDA, posekanega nezakonito. Analize kažejo, da se je po sprejetju tega zakona izboljšala konkurenčnost ameriških tovarn in so se ohranila delovna mesta, jasno sporočilo zakona pa so razumele tudi gozdarske skupnosti.

Moje vprašanje je: kako dolgo bo čakala Evropska unija in kaj sploh čaka? Sramotno je, da čakamo in ne ukrepamo. Toda poslanci Evropskega parlamenta lahko nekaj naredimo: priporočam, da vsi podpišemo peticijo 23, ki je bila pripravljena pred nekaj meseci in katere namen je prepričati Komisijo, da po vzoru ZDA končno pripravi zakonodajo, dokler še imamo gozdove. Najlepša hvala.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, naj vas opozorim na prošnjo enega od mojih volivcev Alana Jonesa iz podeželskega mesta Knighton v pokrajini West Midlands, podjetnika v Evropi, ki ga ovira nedostopnost visokohitrostne širokopasovne povezave na podeželskih območjih. Rad bi ustanovil malo spletno podjetje za uokvirjanje fotografij. Za človeka z delovno nezmožnostjo, ki dela doma, bi bila ustanovitev novega podjetja idealna rešitev. Vendar je v mestu le en monopolni ponudnik internetnih storitev, pri čemer se širokopasovne storitve sicer širijo, a je povezava zelo počasna in preprosto neustrezna za potrebe vodenja podjetja.

Komisija načrtuje premostitev digitalnega razkoraka in širitev širokopasovnih storitev na podeželskih območjih, nujno pa mora rešiti težave ponudnikov internetnih storitev in zagotoviti zadostne finančne vire, da ta območja ne bodo zaostajala v smislu kakovosti, hitrosti in nizkih stroškov.

Gospod predsednik, rada bi, da poskrbite, da Komisija podjetnikom, kot je gospod Jones, omogoči in olajša ustanovitev podjetij, saj to omogoča ustvarjanje zelo potrebnih novih delovnih mest na podeželskih območjih.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Evropska komisija in države članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) hitijo z zaključkom pogajanj v Dohi v zvezi s kmetijstvom in odpiranjem trga industrijskega blaga (NAMA). Očiten je znaten vpliv trenutnih razmer zaradi volitev v Združenih državah. Vendar predstavlja razprava o NAMA v primerjavi s prekinjenim krogom pogajanj leta 2006 očiten korak nazaj. Visoko razvite države ohranjajo skoraj nespremenjene okoljske razmere. Tarife EU za tekstil in obleko se bodo znižale z 12 na 4 %. Trgi razvijajočih se gospodarstev pa se ne bodo odprli, ker je treba za ta namen omejiti obveznosti uvedbe največjih stopenj tarif in ne same tarife. Poleg tega se mora za Kitajsko, ki je Evropo in svet preplavila z blagom slabe kakovosti, uveljaviti 18-letno prehodno obdobje. Predlagani projekt NAMA je nesprejemljiv za Litvo in ostale države članice EU, saj ogroža njihovo konkurenčnost. Obstaja očitno ravnovesje med kmetijstvom in NAMA. EU ne sme hiteti z zaključkom pogajanj v Dohi samo zaradi svoje ekonomije. Komisijo pozivam, naj si vzame čas in pravično zastopa interese držav članic EU.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ribičem iz različnih držav članic Evropske unije in zlasti iz Portugalske čestitam za njihov boj za zaščito strateškega ribiškega sektorja, pa tudi delovnih mest, dostojnih plač in življenjskih razmer več tisoč ribičev in njihovih družin.

Spričo skupne ribiške politike in Evropske unije, ki je neopredeljena do dolgoletne družbeno-ekonomske krize, s katero se sooča ta sektor in ki se je zaradi vedno višjih cen dizelskega goriva in neosvinčenega bencina ter špekulacij v zvezi z gorivom še zaostrila, so ribiči končno dokazali, da so na voljo ukrepi in rešitve, ki bi jih bilo treba sprejeti že dolgo nazaj. Za izvajanje teh rešitev in ukrepov bi morala Evropska unija dejansko delovati in sprejeti nove politike za zaščito in podporo ribiškemu sektorju, ne pa ignorirati ga ter pospeševati njegovega počasnega trpljenja in propadanja. Ribištvo ima prihodnost.

Končno naj se v tem kratkem govoru zahvalim več tisoč delavcem, ki bodo jutri v Lizboni protestirali za zaščito svojih dosežkov in delavskih pravic.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, širitev schengenskega območja je razveselila državljane moje države, saj je potrdila enakost čeških državljanov z državljani drugih držav v Uniji. Na žalost so v današnjih časopisih objavljene zgodbe o čeških voznikih, ki sta jih nadlegovali nemška in avstrijska policija. V Nemčiji in Avstriji od aprila izvajajo sistematične in podrobne preglede avtobusov in zasebnih vozil s češkimi registrskimi tablicami. Samo en mesec po izvajanju splošnih pregledov je Avstrija napovedala, da namerava od junija izvajati preglede zaradi Evropskega nogometnega prvenstva. To je sprejemljivo. Vendar močno nasprotujem splošnemu pregledu čeških voznikov v Nemčiji. To je enostranska odločitev, ki jo je težko razložiti in škodi sosedskim odnosom. Od državljanov dobivam pozive, naj češki organi uvedejo povračilne ukrepe. Te razmere niso dobre in bodo vplivale na politično ozračje pred ratifikacijo lizbonske pogodbe. Vložila sem že ugovor in zdaj pozivam svoje nemške kolege, da v Nemčiji razmislijo o tej zadevi.

  Rovana Plumb (PSE). – (RO) Kolegi, podpiram skupni program na pobudo Sveta Evrope, katerega namen je odpraviti vse oblike nasilja med otroki, pri čemer sem prepričana, da bodo leta 2009 po vsem svetu prepovedane fizične kazni.

Vendar želim poudariti potrebo po skupni kampanji na evropski ravni, zaradi katere bodo otroci izvedeli, da je nasilje zoper njih nezakonito in da morajo povedati, če so žrtve kakršnega koli grdega ravnanja. V nekaterih državah članicah EU imajo starši fizične kazni za normalno vzgojno metodo in jih zato kot take razumejo tudi otroci.

Prihodnost Evropske unije je odvisna od spoštovanja otrokovih pravic, v procesu izobraževanja pa mora biti prepovedana vsakršna oblika nasilja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Eurofound je nedavno poročal, da je razlog za 25 % odpuščanj delavcev na Portugalskem v letih 2003–2006 premestitev podjetij. Mnoge multinacionalke so svoje obrate preselile po tem, ko so prejele več milijonov evrov pomoči Skupnosti in ustvarile večmilijonske dobičke, kar je nesprejemljivo.

Obstajajo primeri, ko delavci še vedno niso prejeli odškodnin, do katerih so upravičeni, recimo v podjetjih Vila Nova de Gaia in Brax, pri čemer so delavci v teh podjetjih včeraj pred vrati sodišča zahtevali odškodnine, ki jim jih podjetji dolgujeta že pet let.

Brezposelnost je tudi izgovor za vedno bolj negotove pogoje zaposlovanja, na katere vlada odgovarja z nadaljnjimi poskusi omejitve delavskih pravic. Zato podpiram akcijski dan, ki ga Splošna konfederacija portugalskih delavcev (CGTP) organizira jutri v Lizboni na Portugalskem.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, Parlament želim opozoriti na konferenco v Rimu o svetovni krizi s hrano. Svoje skrbi v zvezi s tem problemom smo v Parlamentu nedavno izrazili v resoluciji o cenah hrane.

Eden od ključnih problemov so premajhna vlaganja v kmetijstvo v razvitem svetu in v državah v razvoju. O razsežnosti tega problema so me poučili prejšnji teden na konferenci na Irskem, kjer mi je misijonarka sestra Nora MacNamara iz reda „Holy Rosary“ pojasnila, da se je pred mnogimi leti, ko se je sama ukvarjala s kmetijstvom v Afriki, v kmetijstvo vlagalo. Nato pa po njenih besedah v Afriko, še bolj pa v kmetijstvo, ni želel vlagati nihče več. Moramo začeti ponovno vlagati v kmetijstvo.

V okviru razprave o lizbonski pogodbi na Irskem naj povem le, da bo ta pogodba dejansko okrepila vlogo Evropske unije v državah v razvoju in nam bo po mojem mnenju pomagala soočiti se s krizo s hrano, ki ne ogroža le Evropo, temveč cel svet.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Februarja letos je turški premier gospod Erdogan v Kőlnu nastopil z zelo spornim govorom, v katerem je asimilacijo označil za zločin proti človeštvu. Ta izjava je s stališča svobodne izbire lastne identitete nesprejemljiva; ohranjati kulturno raznolikost je res pomembno, vendar mora odločitev o tem sprejeti posameznik.

Turki v zahodni Evropi praviloma izoblikujejo dvojno identiteto. Erdoganova zahteva za ustanovitev univerze v turškem jeziku v Nemčiji je nerealna, saj lastnih državnih univerz v mnogih državah nimajo niti avtohtone narodne manjšine, ki tam živijo že več stoletij, na primer Madžari v Transilvaniji, kjer je bila neodvisna državna univerza madžarski skupnosti odvzeta v času komunistične diktature.

Turčija priseljenskih manjšin v zahodni Evropi ne sme izkoriščati za doseganje notranjepolitičnih ciljev. Premier Erdogan naj raje uredi razmere doma, na področju položaja Kurdov, priznanja genocida nad Armenci in enakih pravic žensk.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospod predsednik, evropski socialisti upajo, da bo Evropa postala zgled celotnemu svetu v smislu kakovostnega življenja. 27 držav članic sedaj oblikuje novo socialno Evropo, ki bo zagotovila blaginjo za vse državljane Evropske unije.

Skoraj 45 % proračuna Unije za leto 2008 je bilo dodeljenih za razvoj, inovacijo, ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko in socialno kohezijo ter 42,6 % je bilo dodeljenih za kmetijstvo. Podeželska območja predstavljajo 90 % teritorija Evropske unije.

Kljub 41 milijonom evrov dodeljenih za kmetijstvo v letu 2008, so večji stroški za kmetijska dela in večje cene energije povzročile večje cene kmetijskih proizvodov ter slabšanje gospodarskega položaja. Menim, da so politika subvencij za kmetijstvo in primerni pogoji za spodbujanje naložb na tem področju, odgovor za del izzivov, s katerimi se bo Unija soočala v naslednjih letih.

Razvito kmetijstvo bo Evropskim državljanom omogočilo dostop do zdrave hrane in zadostne količine po dostopnih cenah. Zdravo prehranjevanje je temeljni vidik kakovostnega življenja.

  Predsednik. − S tem se ta točka zaključuje.

22. Splošni tarifni preferenciali za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0200/2008) gospoda Helmutha Markova v imenu odbora za mednarodno trgovino o predlogu Uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembi uredb (ES) št. 552/97, št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 964/2007 in (ES) št. 1100/2006 (KOM(2007)0857 – C6-0051/2008 – 2007/0289(CNS)).

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, opravičujem se v imenu Petra Mandelsona, ki ne more biti tukaj, da bi s parlamentom razpravljal o uredbi sistema splošnih preferencialov (GSP). Prosil me je naj govorim v njegovem imenu.

Zahvaljujem se za vaše delo in za dragocene pripombe o predlogu za uredbo GSP za obdobje 2009–2011. Komisija meni, da je pomembno, da parlament izrazi svoje mnenje, pri čemer cenimo vaše prizadevanje, da ste preiskali predloge in pripravili mnenje čeprav v zelo kratkem času. Zato se strinjamo z mnenjem in priložnostjo, da sodelujemo z vami in razložimo položaj Komisije.

Shema GSP je pomemben razvojni instrument politike trgovine EU. Zato Komisija ceni priznanje in mnenje, da je GSP Evropske unije najbolj pomembna shema med razvitimi državami in da še naprej omogoča doseganje cilja v zvezi s spodbujanjem razvoja in manjšo revščino v državah v razvoju.

Strinjamo se s ciljem, ki ga je izrazil parlament, da mora shema delovati na stabilen, transparenten in predvidljiv način. Ti vidiki so pomembni za države upravičenke, ker njim in nosilcem dejavnosti znotraj EU zagotavlja trdnejšo podlago za njihove lastne odločitve glede trgovine in naložbenih priložnosti.

Komisija meni, da vsi trije deli sheme, standardni GSP za vse upravičenke „GSP Plus“ za tiste države, ki se obvežejo v smislu zavezanosti mednarodnim standardom za dobro vodenje in trajnostni razvoj, in pobuda Vse, razen orožja za najmanj razvite države, dobro delujejo in v skladu s splošnimi usmeritvami politik, katere so uvedli za obdobje 2006–2015. Zato je osnovni pristop, ki podpira predlagano uredbo za obdobje 2009–2011, eden od stalnosti vsebine združen z nekaj tehničnimi posodobitvami.

Aktivno sodelujemo z državami članicami v Svetu za sporazum o končnih uredbah. Predsedstvo je določilo, da je to treba doseči pred koncem junija. Komisija to podpira, ker je čim prejšnja odločitev pomembna, da zagotovimo, da imajo države upravičenke in vse ostale zainteresirane strani, vključno z nosilci dejavnosti, zadovoljivo obvestilo o spremembah, do katerih mora priti v naslednjem januarju.

Še en pomemben razlog za čim prejšnjo odločitev je ta, da bodo vse tiste države, ki želijo sprejeti program „GSP Plus“, morale to storiti do konca oktobra in takoj ko bo to možno, potrebujejo potrditev bistvenih kriterijev in postopka, katerega morajo upoštevati.

Opažam, da se nekatere pripombe parlamenta in predlogi nanašajo na vprašanja, ki sežejo izven področja te uredbe, čeprav so pomembna vprašanja z vidika razvoja.

Reforma preferencialnih pravil ES o poreklu vključno za namen GSP, se bo nadaljevala v ločeni izvršbi, ki jo vodi komisar Kovács.

Številne pripombe prav tako zadevajo potrebo, da se državam v razvoju omogoči dostop do zadostne in kakovostne pomoči pri trgovini, ki jim bo pomagala oblikovati sposobnost trgovanja in izkoristiti trgovski potencial, da bodo spodbudile svojo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. V zvezi s tem je Evropska unija že pokazala svojo močno obvezo in oblikovala trdno podlago za nove izboljšave v strategiji EU oktobra 2007 za pomoč za trgovino.

Končno ponavljam, da zelo cenimo interes, ki ga je za te predloge pokazal parlament.

  Helmuth Markov, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, komisarka, razvojno sodelovanje in trgovina sta ponavadi najbolj pomembna zunanja faktorja, s katerima prispevamo k razvoju države. Nerecipročni tarifni preferenciali za države v razvoju so pomembni in mednarodno priznani instrumenti, ki jih Evropska unija uporablja že veliko let.

Tri vrste sporazumov so zdaj v veljavi. Najprej splošni sporazum, ki velja za vse države upravičenke.

Poleg tega, spodbudna shema GSP+, ki zagotovi dodatne ugodnosti za države, ki izvajajo določene mednarodne standarde v zvezi s človekovimi in delavskimi pravicami, varstvom okolja, boj proti drogam in z dobrim vodenjem.

Prav tako, posebni sporazum za najmanj razvite države, ki jim teoretično ponudi dostop do notranjega trga EU brez omejitev carin in kvot za „Vse, razen orožja“. Osebno menim, da je povsem pogubno, da še vedno ne obstaja pravno zavezujoča uredba, ki bi prepovedala izvoz orožja iz Evropske unije v te države.

Vsi trgovinski preferenciali po svetu niso uporabni, če nasilni konflikti uničijo temelj delovanja nacionalnega gospodarstva.

Poročilo pred nami vsebuje izboljšave v zvezi s predlogom Komisije o sistemu GSP za obdobje od januarja 2009 do decembra 2011 glede na naslednje točke:

Najprej, izboljšave v uporabi in uspešnosti. To prav tako vključuje skrajšanje predloga spremembe in preizkusnih rokov od obdobij treh do enega leta.

Drugo, oblikovanje pravil za postopek reforme v katero so upravičenke primerno vključene.

Tretje, koherenca z večstranskim okvirjem STO in zato dejansko s cilji kroga pogajanj o razvoju iz Dohe. Med temi, skupaj s potrebno oceno učinka oblikovanja sposobnosti instrumentov za trgovinsko politiko EU, je na prvem mestu dejstvo, da reforma pravil EU o poreklu poteka hkrati, ko začne veljati nova shema GSP, in poleg tega ter predvsem, da se pravila o zahtevah za države upravičenke izboljšujejo. Zato razmišljam na primer o možnosti medregionalne in čezregionalne kumulacije. To pomeni, da proizvod pridelan v postopku regionalne vendar čezmejne proizvodnje ne bo izključen iz GSP zaradi nepomembnih pravil države o poreklu.

Četrto, zagotovilo demokratičnega in parlamentarnega nadzora izvajanja in prilagoditve trenutno veljavne uredbe, če je potrebno. Strinjam se, da Komisija zdaj vključi parlament v postopek posvetovanja, vendar, da bo moral parlament v prihodnosti precej redno sprejemati skupne odločitve v zvezi s temi vprašanji. Iz tega domnevam, da bo Komisija tokrat naše predloge sprememb jemala resno namesto, da bi jih v veliki meri ignorirala, kot na primer samoiniciativno poročilo o reformi pred dvema letoma.

Pripomba o spodbudni shemi GSP+ : Ko ocenjujemo položaj človekovih pravic in dobro vodenje, ne samo v trgovinskih odnosih, menim, da je zelo pomembno, da različne države niso merjene po različnih standardih. Hkrati pa je povsem jasno, da ima lahko prenagljena opustitev trgovinskih preferencialov katastrofalne posledice za prebivalstvo države v razvoju in celo za njihov položaj človekovih pravic.

Odločitev o tem, kako dobro ali slabo se mednarodni sporazumi, podrobno označeni v prilogi trenutne uredbe, dejansko izvajajo in če bi po potrebi morali opustiti preferenciale, moramo zato zelo previdno pretehtati.

Podpiram predlog spremembe 37 predloženega tukaj, ki nas opominja, da se mora vsaka možnost pregledati, da države, ki niso med najmanj razvitimi in niso podpisale kakršnega koli sporazuma o gospodarskem partnerstvu, lahko imajo nov okvir za trgovino, ki ponuja trgovinske preferenciale, ki najmanj ustrezajo tistim iz sporazuma iz Cotonouja.

V zvezi s tem se zahvaljujem vsem poročevalcem v ozadju in odboru za razvoj, in gospodu Kaczmareku tam, za njihovo sodelovanje in voljo do kompromisa. Odbor za mednarodno trgovino je to poročilo sprejel enotno, vključno z vsebinami mnenja odbora za razvoj.

Obstaja obsežen sporazum med Svetom in Komisijo, prav tako smo imeli redne razprave o tem, zato upam, da bo lahko uredba začela veljati pravočasno, kot smo načrtovali, in da ne bo razlik med sedanjimi in novimi preferencialnimi obdobji.

  Filip Kaczmarek, pripravljavec mnenja odbora za razvoj. − (PL) Gospod predsednik, mednarodna komisija meni, da je trgovina temeljni faktor razvoja. Bolj aktivno vključevanje držav v razvoju v večstranskih odnosih je zelo pomembna stopnja pri odpravljanju svetovne revščine. Sistem splošnih tarifnih preferencialov zato ne pripomore k razvoju EU trgovine. Prvotno služi temu, da podpira države v razvoju, vključno z najmanj razvitimi državami. Glavni cilji sistema morajo biti manjša revščina in pospešiti trajnostni razvoj ter dobro vodenje v državah v razvoju in izvajanje ciljev novega tisočletja.

Kot pripravljavec mnenja za odbor za razvoj poudarjam, da je poročilo gospoda Markova zelo dobro, in zahvaljujem se poročevalcu in odboru za mednarodno trgovino, da so sprejeli mnenje Komisije o razvoju. Ta dva odbora nista vedno delovala skupaj v taki skladnosti kot je vidno v tem primeru, zato se iskreno zahvaljujem.

Med vprašanji, za katere skupaj menimo, da so najpomembnejša, so: okrepitev vloge parlamenta v sistemu odločanja, procesu odločanja, za večjo transparentnost, pravno varnost in nadzor demokracije; da bi olajšali ustanovitev načela države izvora, da bi optimizirali uporabo preferencialov , na primer z medregionalno kumulacijo, ki bo hkrati spodbujala regionalno sodelovanje v revnejših državah, enakovredno obravnavanje za vse države kot kandidatke za GSP+, ne glede na to, kdaj spoznajo kriterije sistema, in nenazadnje najbolj predirna, celovita in podrobna analiza učinka sistema pred njegovim naslednjim pregledom za obdobje 2013–2014.

Parlament želi izvedeti, kakšni so učinki delovanja sistema. Poznavanje, do katere mere sistem tarifnih preferencialov pomaga omejiti revščino, je ključno.

  Godelieve Quisthoudt-Rowohl , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, namen sistema o katerem razpravljamo je boj proti revščini in zaostalosti. Menim, da so tukaj pomembne tri točke. Najprej, ker je to zdaj nadaljevanje: če se parametri v eni državi spremenijo, mora pri vstopu in izstopu v sistem obstajati prilagodljivost. To pomeni: ali mora država, ki je nekoč bila država upravičenka, vedno ostati država upravičenka? Menim, da to ne velja. Ne smemo pozabiti, da ima EU prav tako dolžnost do svojih državljanov, delavcev in potrošnikov. Ne sme vedno biti enostransko, ampak mora obstajati vzajemna prednost.

Poleg tega, sprejmemo dejstvo, da mora biti Evropski parlament obveščen v naslednjem mandatu. Vendar prav tako želimo oceno tega sistema. Ta ocena mora zagotoviti primerjavo z ostalimi preferencialnimi ukrepi, kot je na primer EPA. Realistično izražamo, da se statistično razlika med bogatimi in revnimi stalno veča, kljub različnim ukrepom EU in kljub ukrepom držav članic. Ali imajo naša dobronamerna prizadevanja še vedno dobre rezultate? To se moramo namenoma vprašati.

Prav tako morajo biti preferencialni ukrepi, kot na primer sistem GSP, o katerem tukaj razpravljamo, povezani z naslednjimi kriteriji. Tukaj potrebujemo določeno striktnost. Najprej, spodbujanje demokracije in pravna država. Drugo, oblikovanje minimalnega okvira v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi v državah upravičenkah. Pri tem želimo zagotoviti pomoč, ki je prav tako jasno izražena v poročilu. Vendar se ne smemo umakniti zaradi naše lastne kredibilnosti.

Na tej točki se zahvaljujem poročevalcu za učinkovito sodelovanje.

  Kader Arif, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko je parlament izrazil svoje mnenje o uporabi GSP za obdobje 2005–2008, Komisija ni vključila svojih predlogov. Danes podpiramo te prednostne naloge in zlasti dejstvo, da mora biti parlament bolj vključen v dodeljevanje in nadzor različnih shem GSP.

Vloga predstavnikov civilne družbe in zlasti socialnih partnerjev se mora prav tako okrepiti. Predstavljajo dragocen vir informacij pri preverjanju, da se izvajajo glavne konvencije, ki upravljajo uporabo GSP+. Ob tej točki me veseli, da bo nova uredba strožja glede odločb dobrega vodenja v zvezi s pravicami delavcev, človekovih pravic in okolja. Unija mora zaupati v svoje vrednote in spodbujati svoje trgovinske partnerje, da njene konvencije izvajajo pravilno in ne le da jih ratificirajo.

Zato prosimo Komisijo, da vključi enega naših predlogov, ki je bistven za nadaljnje spodbudno delovanje GSP+. Zdaj bo morala država, ki ni primerna za GSP+ iz leta 2009, počakati do uvedbe naslednje uredbe v letu 2012, da bo lahko zanj ponovno zaprosila. Želimo si, da bi bilo vsako leto možno predložiti nove prošnje, da bi države v razvoju imele dejansko spodbudo za čim prejšnje izvajanje teh konvencij, da bi koristile ugodnosti GSP+.

Končno vse opominjam, da je treba preoblikovati pravila o poreklu, da bi imeli globalen, poenostavljen in skladen sistem, ki temelji na okrepitvi regionalne integracije, ki ostaja njegova glavna naloga. Izračuni nacionalne dodane vrednosti morajo zato upoštevati določen položaj revnih držav, ki ne morejo koristiti ugodnosti, če so pravila porekla preveč omejevalna. Unija ima z GSP sredstva za pospeševanje dobrega vodenja in ne samo za integracijo držav v razvoju znotraj svetovne trgovine.

Predlogi parlamenta omogočajo napredek na obeh področjih. Upamo, da jih bo Komisija vključila.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, EU prispeva največ finančne pomoči državam tretjega sveta. Vendar države tretjega sveta potrebujejo več kot samo denar. Zelo je pomembno, da se gospodarstvo teh držav razvije in okrepi. Zelo podpiram trgovino med Evropo, Afriko, Karibi in pacifiškimi državami.

Ne strinjam se s pogajanji o svetovni trgovini, ki so potekala v Ženevi. Dogovor o ponudbi ne bo koristil evropskemu kmetijstvu in ne bo pomagal varnosti hrane v Evropi ali dejansko na Irskem. Vendar nismo edini, ki smo nezadovoljni: Amerika je prav tako nezadovoljna. Zgleda, da sta samo dve od 152 držav vključenih v globalno trgovino zadovoljni.

Strinjam se z odločitvijo združenja irskih kmetov, da sprejmejo in podprejo lizbonsko pogodbo. Čez en teden bo na Irskem potekal referendum o Pogodbi. Želimo, da bi Pogodbo odobrili in sprejeli, da bomo bolj odločni in enotni v procesu, ki vključuje nadaljnja svetovna pogajanja.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, na prvi pogled bi moral glasovati za to poročilo, katerega cilj je zagotoviti pomoč nerazvitim državam. Sistem preferencialov v britanskem Commonwealthu je namreč zelo koristil manj razvitim članicam Commonwealtha, čeprav najbrž ne želite poslušati, kako je zlobna postimperialistična sila dejansko pomagala svojem revnejšim sosedam.

Težava je, da programi EU vedno povzročijo nasproten rezultat od želenega. S skupno ribiško politiko smo želeli ohraniti staleže rib, rezultat pa je dodeljevanje licenc ribiškim flotam EU na podlagi glasovanja v tem parlamentu, da pustošijo morja držav tretjega sveta, ki so jim zaradi tega zdaj odvzeta sredstva za obstoj in se soočajo z revščino in lakoto. Presežek proizvodnje sladkorja se pod ceno izvaža v države tretjega sveta, pri čemer je rešitev zmanjšanje evropske proizvodnje sladkorja in ne njen boljši izkoristek. Tobak slabe kakovosti iz EU, katerega pridelava je naše davkoplačevalce stala 18 milijonov EUR, je bil pod ceno izvožen tja, kjer je povzročil največ škode. Zdaj smo izvedeli, da bo zaslužek namenjen protikadilski kampanji, ne za pomoč državam tretjega sveta.

Programi pomoči EU so klasičen primer uničevanja vsega, kar se doseže. Skupna kmetijska politika omejuje uvoz, s čimer ovira države v razvoju, obenem pa v države tretjega sveta pod ceno izvaža svoje presežke. Revni lokalni kmetje zato propadejo, kar škodi prav tistim državam, ki naj bi jim splošni sistem preferencialov (GSP) koristil. Cene hrane naraščajo tako hitro, da nekdanji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov svari o prehrambeni revoluciji. Medtem EU spodbuja uresničitev cilja v zvezi z biogorivi, ki bo najbolj vplivala na proizvodnjo hrane ravno v državah tretjega sveta.

Ta parlament lahko zato govoriči, da bo program GSP Evropske unije koristil manj razvitim državam, ampak v resnici bodo evropske politike pripomogle le k temu, da bodo revni ostali revni, lačni ostali lačni, manj razviti narodi pa bodo ostali nerazviti.

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, rada bi ponovno poudarila pomen splošnega sistema preferencialov (GSP) za ekonomski in trgovinski razvoj držav upravičenk.

Zaradi predlogov sprememb Parlamenta je predlog uredbe za obdobje 2009–2011 znatno boljši, saj se ti osredotočajo na možnosti ustvarjanja boljših pogojev za izkoriščanje ugodnosti sistema v državah upravičenkah, na primer z zagotavljanjem tehnične pomoči s strani Evropske unije, ključne za boljše izkoriščanje koristi na področju trgovine v režimu GSP.

Poleg tega je vredno omeniti še možnost, da nekatere države vložijo zahtevo za vključitev v okvir posebne pobude za trajnostni razvoj GSP+, ki je bolj ugodna, ter zlasti dejstvo, da lahko to storijo vsako leto. Vendar menim, da so nekateri predlogi sprememb, sprejeti v odboru za mednarodno trgovino, prekomerni.

Predlog spremembe 8 o možnosti, da so bolj ugodna shema GSP+ in sporazumi „vse razen orožja“ dostopni tudi državam, ki niso končne prejemnice izvoza, lahko škodijo nekaterim državam, ki si resnično zaslužijo biti vključene v te režime. Na splošno bi lahko to povzročilo več zmede pri izvajanju režima GSP in pravil o poreklu. To vprašanje bi moralo biti obravnavano ob naslednji reviziji pravil o poreklu.

Menim, da je treba poudariti tudi pomembnost študij o oceni učinka režima GSP v državah upravičenkah, ki naj jih pripravi Evropska komisija. Vendar menim, da se mora ta študija osredotočiti na vidik trgovine in ne na druga področja, ki jih ta uredba ne zadeva.

Končno želim izpostaviti, da naši predlogi sprememb krepijo vlogo Evropskega parlamenta v procesu izvajanja uredbe, kot je povedal že predsednik odbora gospod Markov. V uredbi je obravnavana vloga Evropskega parlamenta na področju trgovine v prihodnosti, ko bo, tako upam, sprejeta lizbonska pogodba.

  Erika Mann (PSE). - Gospod predsednik, dovolite mi le eno kratko pripombo komisarki. Komisarka je pravilno omenila, da je režim GSP+ povezan s trajnostnim razvojem in razvojnimi cilji novega tisočletja, kot je povedal že predsednik odbora za mednarodno trgovino. To je zelo pomembno in dobro se spominjam, da smo v prvi razpravi o tovrstni shemi dejali, da moramo oceniti in spremljati njeno pomembnost za države upravičenke in za nas.

Rada bi vas opozorila zlasti na eno zadevo, ki lahko v prihodnosti postane zapletena, in sicer v zvezi s tistimi državami, ki delujejo v okviru režima, ampak je njihovo okolje zapleteno. Šrilanka bi na primer zelo rada uresničila cilje, a jih zaradi številnih pogojev, o katerih ne bom podrobno govorila, morda ne bo mogla.

Ne trdim, da moramo spremeniti sistem. Komisijo tako kot že kolega Kader Arif pozivam le, da pozorno preuči vsak posamezni primer. Pozivam vas, da se po končani oceni ponovno posvetujete s člani našega odbora in odbora za zunanje zadeve ter nam omogočite lastno oceno in razpravo o omenjeni zadevi.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Naj najprej povem, da je splošni sistem preferencialov po mojem mnenju zelo dober razvojni instrument, ker jasno povezuje trgovino in razvoj ter daje tarifne koncesije in dostop do evropskih trgov tistim državam, ki se resnično trudijo. Pomembno je, da ga kot sredstvo za razvoj tudi uporabimo.

To je tehnično vprašanje in pomembno je, da ne otežimo zadev tistim, ki najbolj potrebujejo razvojno pomoč, temveč okrepimo razvojno razsežnost pristopa. Menim, da to poročilo tak pristop na veliko načinov omogoča in predlaga pravilno uporabo tega orodja, a ne dovolj.

Govorim na primer o Vietnamu. Vietnam je močno odvisen od ene same skupine izdelkov, tj. čevljev. Nedvomno veste, da ureditev GSP določa prag, in sicer mora država z izvozom ustvariti več kot 50 % vrednosti celotnega uvoza nekega izdelka v Skupnost, da se ji dodeli status upravičenke do režima GSP. Vietnam tega praga 50 % trenutno ne dosega. To je zaradi nas v Evropi, ki smo Vietnam kaznovali zlasti s carinami za uvoz čevljev. Kljub temu je vietnamsko prebivalstvo, še posebej revne ženske, še naprej močno odvisno od izvoza čevljev.

Zato se sprašujem: zakaj ne morejo obdržati svojih preferencialov? Saj gre le za 3,5 %. Ne dajemo jim popolnoma brezcarinskega dostopa, le nekoliko nižje tarife. Poleg tega bomo v prihodnosti z Vietnamom sklenili dogovor o prosti trgovini. Tako se sprašujem: zakaj bi jih zdaj izključili, če jih nameravamo vključiti in sprejeti njihov uvoz v okviru sporazuma o prosti trgovini?

Zato upam, da boste to upoštevali v naslednjem obdobju izvajanja, da ne bo nobena država v kočljivem položaju, v kakršnega smo zdaj v okviru režima GSP postavili Vietnam.

  Francisco Assis (PSE). – (PT) Splošni sistem preferencialov se je izkazal kot ključni instrument na področju trgovinskih politik za odpravo revščine in spodbujanje napredka v ranljivih državah in regijah z njihovim postopnim vključevanjem v mednarodni sistem trgovanja.

Kot je bilo že rečeno, pozna Evropska unija tri vrste režimov z namenom spodbujanja takega napredka. Večinoma ti veljavni mehanizmi delujejo, vendar bi seveda lahko delovali še bolje, in Evropski parlament mora dejavno sodelovati, da bi se to res zgodilo. To poročilo si v glavnem jasno prizadeva za to.

Predlogi o tako pomembnih temah, kot so reforme in prečiščenje pravil o poreklu, so zelo pomembni v smislu spodbujanja načela združevanja regij, presojanja učinka izidov sedanjih pogajanj v Dohi in pozivanja k zagotavljanju več tehnične podpore najmanj razvitim državam, da lahko v celoti izkoristijo to pomoč.

Vsi ti predlogi vodijo k istemu cilju, tj. da se ustvari instrumente, ki bodo bolj koristili najrevnejšim državam pri uresničevanju njihovega cilja, ki je premagati zaostalost, revščino in absolutno krivico, s katerimi se v nerazvitem svetu še vedno soočajo.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot številni kolegi tudi jaz podpiram predloge sprememb, katerih namen je izboljšati predloge Komisije v skladu s predlogi poročevalca. V odboru za zunanjo trgovino lahko to rečemo le redko in le redko lahko rečemo, da smo dosegli takšno soglasje med vsemi stranmi. Predlog poročevalca je namenjen ustvarjanju bolj učinkovitega sistema, ki bolj odgovarja interesom držav upravičenk, oblikovanju pravil za bolj urejen proces reform v skladu z načeli demokratičnega in parlamentarnega nadzora, usklajevanju režima GSP s STO in s pogajanji v Dohi ter izboljšanju preglednosti GSP.

V tem duhu svoje kolege pozivam k podpori medstrankarske svetovne kampanje, ki poziva k pravi trgovini, kateri sopredsedujem z Abdi Abdirahimom Haitharjem iz zakonodajne skupščine Vzhodne Afrike. Zahtevamo pet stvari: ukinimo kmetijske subvencije, ukinimo carine za uvoz kmetijskih pridelkov, liberalizirajmo pravila o poreklu, nehajmo z neposredno proračunsko podporo podpirati nepoštene vlade in se raje osredotočimo na pomoč na področju trgovine, da bomo lahko vlagali v razvoj infrastrukture in podobno, ter spodbudimo države z nizkimi prihodki, da odpravijo medsebojne trgovinske ovire.

Vendar moramo pozvati tudi vlade revnejših držav, da storijo enako. Moralno narobe je, da morajo revni ljudje zaradi vladnih uvoznih carin za hrano in zdravila plačevati več. Res je, da mora EU odpreti svoje trge, vendar to ni dovolj, če druge vlade iz čisto ideoloških razlogov omejujejo dostop do svojih trgov in vzdržujejo visoke cene.

Zato moramo sodelovati pri odpravi trgovinskih carin, ki škodijo revnim. Moramo ukiniti subvencije vladam, ki spodbujajo tiranijo, in vedno podpirati tiste, ki želijo s trudom premagati revščino, saj bodo z našo pomočjo odpravili svetovno lakoto.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, danes razpravljamo o spremembi preferenčnih tarifnih stopenj za države v razvoju v naslednjih treh letih. V celoti podpiram zahtevo gospoda Helmuta Markova za večjo prožnost. Predlogi sprememb gospe Quisthoud-Rowohl so pomembni. Evropska komisija mora izdelati dosti bolj podrobno analizo vpliva splošnih tarifnih preferencialov na gospodarstva držav v razvoju ter raziskati njihov vpliv na evropsko gospodarstvo in na stopnjo varstva potrošnikov. Na razvoj v najrevnejših državah ne vpliva le režim GSP, temveč tudi netarifni ukrepi, humanitarna pomoč in na drugi strani sankcije v primeru hudih kršitev človekovih pravic ali mednarodnih sporazumov. Zato potrebujemo resne in podrobne analize o vplivu vseh teh ukrepov na države v razvoju; rezultate teh analiz moramo poznati, še preden spremenimo tarife, saj nam bodo v prihodnosti omogočali več prilagodljivosti. To ne sme biti ločen proces. Spremembe tarif morajo biti usklajene z vsemi ostalimi ukrepi. Pri oblikovanju in izvajanju svoje razvojne politike se moramo tudi bolj usklajevati z ZDA in drugimi državami.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, če je naš cilj zmanjšanje revščine v državah tretjega sveta in ekonomska integracija, je program tarifnih preferencialov Evropske unije resnično pravi način. Obenem se moramo zavedati, da je ključno zagotavljati največjo preglednost tarifnega sistema.

Zato menim, da je treba spremljati ta proces in ob zaključku vsake faze v tem parlamentu vsakič pregledati rezultate rešitev, ki se v danem trenutku izvajajo.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, zanimiva vprašanja spoštovanih članov parlamenta so name naredila močan vtis, zlasti ker so skoraj vsa vsebovala konstruktivno kritiko. Vsi člani so vključeni v celoten proces in si prizadevajo prispevati k oblikovanju dobrega predloga.

Zagotavljam vam, da bo Peter Mandelson nedvomno upošteval vaše prispevke in predlogov sprememb ne bo prezrl, temveč jih bo obravnaval resno. Petra kar dobro poznam. Ni človek, ki bi prezrl take predloge in mnenja, vendar rad zadeve presodi z vseh vidikov; njegov namen je pomagati državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim, kot je izpostavil gospod Kaczmarek. Vendar je cilj zagotoviti objektivnost in predvidljivost.

Glede na povabilo gospe Mann, da se vrne (verjetno je povabila Petra Mandelsona, čeprav bi se tudi jaz z veseljem še vrnila), sem prepričana, da bo z veseljem še prišel.

Gospod Ó Neachtain je omenil pogovore v okviru STO v Ženevi in sama sem z njimi zadovoljna. Petra Mandelsona mnenje spoštovanega člana ne bo presenetilo. In gospod Kamall nas je pozval, naj si prizadevamo storiti čim več za tiste, ki želijo delati. Za predloge se vam še enkrat zahvaljujem.

Osnutek je v obravnavi v Svetu, kjer bodo države članice razmislile o predlogih sprememb Parlamenta z namenom oblikovanja smernic v zvezi s stabilnostjo režima GSP v obdobju 2005–2015.

Zakaj Komisija noče uvesti znatnih sprememb? Po enem letu delovanja je prezgodaj za dokončne ocene, čeprav bomo to v prihodnosti gotovo naredili.

Glede vprašanj gospodov Kaczmareka in Audyja: končna cilja sheme sta nedvomno izobraževanje in odprava revščine. Obenem EU spodbuja trajnostni razvoj, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic ter tudi standarde na področju dela in zlasti otroškega dela.

Glede pomoči: tarifni preferenciali v okviru GSP omogočajo dostop do trgov razvitih držav. Programe pomoči se upravlja v okviru skupne strategije EU Pomoč za trgovino, ki naj bi državam v razvoju med drugim omogočala uživanje ugodnosti režima GSP.

Gospa Mann in gospod Fjellner sta omenila Šrilanko. Trenutno je Šrilanka upravičena do režima GSP+. Nič ne kaže, da v prihodnosti ne bi bila več. Razmere v vsaki državi se presojajo pozorno, pregledno in skladno z določili uredb. Eden od govornikov je zahteval, naj se postopek vlaganja zahtev za uvrstitev v shemo GSP+ izvaja pogosteje kot enkrat na tri leta, zato predlagam, da se dogovorimo za bolj prožen časovni okvir, vendar ne vztrajamo pri tem, da se postopek izvaja enkrat na leto.

Gospa Mann je vprašala, kako se bo presojalo zahteve za vključitev v shemo GSP+. Spremljanje in ugotavljanje skladnosti z zahtevami za upravičenost do preferencialov v režimu GSP+ temeljita na ugotovitvah mehanizmov za spremljanje, določenih pod okriljem ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela in druge agencije, ter monetarnega mehanizma, predvidenega v samih konvencijah, pri čemer te agencije te mehanizme javno objavijo. Tako so zagotovljeni jasni in nepristranski revizijski postopki.

Odgovorim naj še na vprašanje gospoda Arifa o položaju Komisije v državah upravičenkah do režima GSP+ v zvezi z izvajanjem konvencij o človekovih pravicah in z njimi povezanih standardov. Zagotavljam vam, da Komisija pozorno spremlja razvoj sedanjih držav upravičenk do režima GSP+ v zvezi z njihovim izpolnjevanjem obveznosti ustreznih mednarodnih konvencij v zvezi z GSP+.

Omenim naj le primer El Salvadorja (ki je, kot veste, država upravičenka do režima GSP+), glede katerega je Komisija po posvetovanju z državami članicami pred kratkim sprožila raziskavo v zvezi s spoštovanjem obveznosti te države v okviru režima GSP+. Zagotavljam vam, da je pravilno izvajanje trgovinskih režimov ena od prednostnih nalog Komisije. Pozorno spremljamo izvajanje obveznosti v okviru GSP+ v državah upravičenkah, ta vprašanja pa redno obravnavamo tudi v dvostranskih stikih s temi državami.

Glede novih pravil GSP o poreklu in o njihovem prispevku k uresničevanju ciljev režima GSP naj povem: zdaj se o njih razpravlja v okviru splošne široke reforme pravil o poreklu. Za to je pristojen Generalni direktorat za obdavčitev in carinsko unijo, zato ta tema zadeva kolega gospoda Kovácsa. Cilj je oblikovati pravila, ki bodo bolj naklonjena razvoju, in v proces upravljanja vključiti tudi države v razvoju.

Zadnja točka zadeva čevlje v Vietnamu, ki so bili podani kot primer. Izključitev oziroma gradacija, o kateri lahko v primeru vietnamskih izdelkov v okviru oddelka 12 upravičeno govorimo (govorim o obutvi kombinirane nomenklature v okviru predlagane uredbe o GSP v obdobju 2009–2011), pozorno obravnavajo vse pristojne službe Komisije. Komisija je v zvezi s to zadevo v tesnem stiku z Vietnamom z namenom zagotavljanja vse potrebne podpore in strokovnih znanj.

Gradacija oddelka 12 za Vietnam izvira iz tehničnega in objektivnega izvajanja določb GSP in izraža dejstvo, da so uvoženi vietnamski izdelki na trgu Skupnosti bolj konkurenčni. Poleg tega je Vietnamu uspelo zagotoviti bolj raznolik izvoz. To je pozitivno in pomeni, da obutev ne prevladuje več. To je še en pomemben znak večje konkurenčnosti. Predlog Komisije za gradacijo za Vietnam torej temelji na široko zastavljenih ciljih in statističnih analizah, ki se izvajajo za vse države upravičenke do režima GSP+ enako.

  Helmuth Markov, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, lahko bi dejali, da se vsi strinjamo, da je GSP+ zelo pozitiven sistem. Z veseljem bi vprašal predstavnika Komisije ali gospoda Mandelsona, ki danes ni navzoč, kako bi prepričal andske države, na primer dve državi, ki si zelo želita obdržati GSP, da skleneta sporazume o prosti trgovini, kot del sporazumov o partnerstvu in sodelovanju. Ekvador in Bolivija želita obdržati GSP+. Potem bi lahko sodelovali pri tem. To bi jih res nekam pripeljalo.

Drugo vprašanje je, ali bi morali razvijati GSP+ še naprej v GSP++. Pred nami so povsem novi izzivi. Ukvarjamo se s klimatskimi spremembami in z vedno višjimi cenami hrane. Lahko bi začeli razmišljati, ali bi vključili nove odstavke in nove standarde ocenjevanja. Komisar, veseli me, da ste podali nekaj jasnih izjav v zvezi s Šrilanko, saj se je s to zadevo ukvarjal moj odbor, pri čemer je gospa Mann to zopet odločno izvedla.

Končno se ponovno zahvaljujem vsem, s katerimi sem sodeloval. Uživali smo v dobrem sodelovanju. Menim, da smo naredili majhen korak naprej in da je ta sistem GSP+ dragocen in nujen, kot del trgovinskega sporazuma Evropske unije. Menim tudi, da se nam ni treba vedno osredotočiti samo na sporazume o prosti trgovini.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Pakt za stabilnost in rast je bil vse od svoje sklenitve eno izmed glavnih orodij trgovinske in razvojne politike EU. Glavni cilj EU in razvojne politike pakta za stabilnost in rast je zmanjšanje revščine, spodbujanje trajnostnega razvoja in dobro upravljanje, to so načela, ki jih priznavajo mednarodne konvencije in orodja, kot so milenijska deklaracija, deklaracija iz Ria iz leta 1992 in deklaracija mednarodne organizacije za migracije iz leta 1998.

Z izvajanjem pakta za stabilnost in rast iz leta 1971 je EU olajšala mednarodno trgovanje z državami v razvoju in manj razvitimi državami, tako da jim je priskrbela nujno tehnično pomoč za opazovanje mednarodnih konvencij in oblikovanje nujnih institucionalnih in zakonodajnih okvirov, da lahko tako izkoristijo mednarodno trgovanje in pakt za stabilnost in rast. Za države, ki kršijo pogoje za vključevanje na seznam upravičencev, se lahko po uradnem obvestilo in po obvestilo Evropskega parlamenta uporabijo sankcije, s katerimi jim začasno odvzamejo privilegije upravičencev.

Poročilo poudarja pomen postopka javnega posvetovanja, vključitve ciljnih upravičencev in konsolidacije demokratičnega nadzora Evropskega parlamenta.

Ker sta pakt za stabilnost in rast ter seznam upravičenih držav dopolnjena vsako leto, se Svet prosi, da ju pravočasno predloži v potrditev Evropskemu parlamentu, da ni vrzeli v mednarodni trgovini.

Čestitam poročevalcu.

23. Delo skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2007 (razprava) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0175/2008) Alaina Hutchinsona v imenu odbora za razvoj o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2007 (2007/2180(INI)).

  Alain Lipietz, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročilo, ki sem ga pripravil za odbor za razvoj ocenjuje delo skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2007. Vsi, ki ste aktivno vključeni v to delo ali vas to samo zanima, veste, da to ni le formalno ali simbolično telo, ampak ravno nasprotno, odkar skupščina vedno bolj deluje kot prava parlamentarna skupščina. Njeni člani imajo vedno več dela, vplivne številke kažejo na uspešnost in tako ima vedno večji politični pomen. To sem hotel najprej poudariti.

Vedno večji politični pomen te skupščine izvira iz dejstva, da se ukvarja z vprašanji v zvezi s sodelovanjem med državami AKP in EU ter razpravlja o vprašanjih, ki so pomembna za Evropejce in države AKP. Tako je na primer tudi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, ki so doseženi na podlagi pogajanj med državami Unije in AKP. V zvezi s tem vprašanjem je skupna parlamentarna skupščina potrdila s kigalijsko izjavo, da želijo zadevni predsedniki, da Evropska komisija da državam AKP dovolj časa za pogajanja v zvezi z sporazumi o regionalnem razvoju. Kigali je priložnost, kjer se lahko pokaže nestrinjanje s temi sporazumi in da odpor temelji na utemeljenih pomislekih, ki jih je treba res upoštevati.

Prav tako je veliko poslancev v državah AKP le s sodelovanjem pri delu skupne parlamentarne skupščine spoznalo obstoj strateških dokumentov države, ki opredeljujejo področja sodelovanja med EU in njihovimi državami. To služi kot opozorilo za mnoge poslance v državah AKP, da je skupščina včasih edino pristojno mesto za demokratično izražanje.

Poudaril bi, da smo leta 2007 lahko spremljali povečano delovanje civilne družbe v državah AKP, saj so organizirali dobra srečanja in pobude ob robu vsakega zasedanja skupne parlamentarne skupščine. Skupščina predstavlja zelo dobro priložnost za izmenjavo in srečanje v boju civilne družbe za razvoj v državah AKP V zvezi s tem mora Unija tehnično in finančno podpreti navzočnost teh združenj in nevladnih organizacij pri delu skupne parlamentarne skupščine.

Poudarjam, da v našem poročilu spodbujamo skupno parlamentarno skupščino, da okrepi vlogo svojega odbora za politične zadeve. S tem želimo, da bi ta odbor postal resničen forum za preprečevanje in reševanje konfliktov ter spodbuditi sodelovanje med delovanjem poslancev AKP in EU pri opazovanju prihodnjih volitev kot del misij Unije za spremljanje volitev.

Vedeti morate, da se je skupščina najprej srečala v Wiesbadnu in potem v Kigaliju. Sprejeli smo devet resolucij. Stalni odbori so se sestali štirikrat, in sicer dvakrat ob robu zasedanj in dvakrat med tema zasedanjema v Bruslju. Ti odbori, ki so pristojni za spremljanje resolucij, so od leta 2007 organizirali predstavitve pristojnih članov odbora na ustreznih področjih.

Poleg številnih poročil je bila na zasedanju sprejeta tudi resolucija o razmerah v Darfurju. Potekala je tudi zelo konstruktivna nujna razprava o razmerah v Zimbabveju. Delavnice o priseljevanju, spreminjanju podnebja in zdravilih za zapostavljene bolezni so pritegnile veliko udeležencev in vzbudile veliko zanimanja. Na zasedanju v Kigaliju so bile sprejete tri resolucije iz poročil stalnih odborov in odborov ter dve nujni resoluciji o naravnih katastrofah v državah AKP in o razmerah v Demokratični republiki Kongo

Gospod predsednik, gospod komisar, tukaj ga imata. Na kratko sem povzel uradno poročilo, ki sem mu želel dati politično vsebino, da bi pomagal pojasniti in učinkoviteje podpreti delo skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

  Neelie Kroes, komisarka. − Najlepše hvala, gospod predsednik, ampak zagotavljam vam, da tukaj res uživam in vem, da moj kolega obžaluje, da danes ne more sodelovati pri tej razpravi. Ta izmenjava mnenj mu je zelo blizu, toda zagotavljam vam, da ne zapravlja svojega časa, saj je na pomembnem sestanku izven Bruslja.

Skupna parlamentarna skupščina je edinstvena institucija. Gospod Michel je moj sosed na srečanju kolegija in danes zjutraj mi je pojasnil vse o delovanju skupščine, tako da zdaj vem nekaj o tem.

Omenil je, da lahko pri skupni parlamentarni skupščini neposredno vidimo bistvo sporazuma iz Cotonouja, ko 156 izvoljenih predstavnikov iz Evropske unije ter iz afriških, karibskih in pacifiških držav razpravlja o temeljnih vprašanjih njihovega sodelovanja. To je pravi dialog med severom in jugom na podlagi enakosti in vzajemnega spoštovanja, ki presega tradicionalen odnos med donatorjem in prejemnikom. To je parlamentarna uresničitev lastništva in nadzora.

Skupna parlamentarna skupščina je v preteklosti postajala v svoji obliki in postopkih vedno bolj parlamentarna, pri čemer je izražala zrelost sodelovanja med Evropsko unijo ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Te razprava so bolj odprte in regionalni konflikti manj pogosti. To je zares velik dosežek.

Skupščina je resnično postala okvir za odprt politični dialog, pri čemer lahko razpravlja o vprašanjih, ki so zelo občutljiva in imajo velik politični pomen, kot so dobro upravljanje, dostop do zdravstva in vpliv neposrednih tujih vlaganj, migracije kvalificiranih delavcev in sporazumi o gospodarskem partnerstvu.

Zelo dobro poročilo gospoda Hutchinsona in odbora za razvoj jasno prikazuje ta razvoj in v imenu gospoda Michela in v svojem imenu čestitam poročevalcu za njegovo delo. Prikazuje dosežke in izzive ter raziskuje možnosti za nadaljnji razvoj.

Pomemben dosežek je bila vodilna vloga skupne parlamentarne skupščine pri opazovanju pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, saj že celo leto zagotavlja izmenjavo informacij o tej temi med glavnimi pogajalci in mojim kolegom gospodom Michelom.

Drug pomemben korak je, da je Komisija skupščini posredovala strateške dokumente držav in regij. To prikazuje zaupanje v sposobnost skupščine, da lahko prevzame bolj politično vlogo, in ji daje možnost, da pokaže še več zrelosti.

Da bi pospešil parlamentarno preučitev, je komisar Michel prosil delegacije Komisije, naj posredujejo te strateške dokumente tudi govornikom iz nacionalnih parlamentov preko nacionalnega odredbodajalca ERS v državah upravičenkah. Kot veste, jih Komisija ne more neposredno posredovati, saj je v skladu s sporazumom iz Cotonouja nacionalni odredbodajalec naša uradni kontakt za vsa vprašanja v zvezi z načrtovanjem programov in izvajanjem evropskega razvojnega sklada (ERS).

Istočasno pa je sekretariat skupne parlamentarne skupščine posredoval te dokumente predstavnikom zadevnih držav v skupni parlamentarni skupščini. Tako upravičeno verjamemo, da so nacionalni parlamenti obveščeni in lahko sodelujejo pri opazovanju in nadziranju razvoja programov.

Res je, da je zmožnost nacionalnih parlamentov pri sodelovanju in izvajanju ERS pogosto omejena. Zato ERS v veliko državah AKP financira institucionalno podporo.

Najboljši način za zagotovitev parlamentarnega nadzora finančnih sredstev ERS je poleg preučitve strateških dokumentov držav določitev splošnih ali področnih programov proračunske podpore. Tako so zunanja finančna sredstva v celoti vključena v nacionalni proračunski postopek, pri čemer imajo nacionalni parlamenti ključno vlogo. To je eden izmed razlogov za odločitev Komisije, da prispeva 45 % 10. evropskega razvojnega sklada proračunski podpori, ki je načrtovana v 44 državah, v primerjavi z le 25 na začetku 9. evropskega razvojnega sklada, pri čemer je viden trend naraščanja.

Končno naj izkoristim to priložnost, da tudi jaz čestitam ruandski vladi in parlamentu ter nemškemu predsedstvu za zelo dobro organizacijo lanskega zasedanja skupščine.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

  Filip Kaczmarek , v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Hutchinsonu in mu čestitam za zelo dobro poročilo. Strinjam se s poročevalčevim mnenjem, njegovimi pripombami in zadovoljstvom v zvezi z vprašanji, kot so večja vključenost članic skupščine v njeno delo, kakovost razprav in bolj pomemben značaj teh razprav. Strinjam se, da je večja vključenost nevladnih organizacij v delo skupščine zelo pozitivna.

Ampak ne morem molčati o slabših vidikih, ki sem jih opazil pri delu skupne parlamentarne skupščine. Menim, da je sramotno, da med pogovori, razpravami in pogajanji o skupnih projektih med predstavniki AKP in predstavniki Evropskega parlamenta, niso vse teme obravnavane z enako temeljitim dialogom in željo po skupnem stališču. Menim, da so predstavniki AKP bolj osredotočeni na gospodarske zadeve in posvečajo manj pozornosti političnim zadevam.

Leta 2007 smo videli nenavadno navdušenje in odločenost v razpravah, zlasti v pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, s čimer ni seveda nič narobe. Težko je pa opaziti enako veliko motivacijo pri reševanju težkih, ampak pomembnih političnih vprašanj. Gospod Hutchinson se spominja, da sva se pogovarjala o razmerah v Zimbabveju, ampak še vedno ni nobene resolucije. Ta trend, pri katerem se resolucije ne sprejemajo, pa še kar traja. Letos smo imeli razpravo o Čadu, sprejeli smo kompromisno besedilo, ampak resolucijo so zavrnile naše partnerice AKP.

Menim, da bi naš cilj moral biti doseganje ravnovesja med gospodarskimi in političnimi cilji. Razumem, da se je včasih lažje osredotočiti na gospodarske zadeve, saj se zdijo pomembnejše in se lažje politično razvijejo. Naša evropska stran mora pokazati, da ne more biti nadaljnjega razvoja brez mira, stabilizacije, človekovih pravic, pravne države in boljšega upravljanja.

  Marie-Arlette Carlotti, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, čestitam gospodu Hutchinsonu za zelo dobro poročilo.

Leta 2007 se je potrdilo intenzivnejše delovanje in pomen skupne parlamentarne skupščine v zvezi z glavnim izzivom v dialogu med severom in jugom. V zvezi z razmerami politične krize so na primer naše razprave omogočile temeljit in konstruktiven dialog brez prepovedanih tem v zvezi s Haitijem, Zimbabvejem in Etiopijo. Menim, da bodo regionalni sestanki skupne parlamentarne skupščine, prvi je bil v Namibiji, pripomogli k bolj poglobljenemu političnemu dialogu.

V zvezi z izvajanjem ERS so strateški dokumenti držav in regij posredovani vladam držav AKP od konca leta 2007. Skupna parlamentarna skupščina mora sprejeti strategije in delovne metode s katerimi bo zagotavljala najboljše spremljanje in nadzor uporabe teh sredstev.

Skupna parlamentarna skupščina je z razpravami, srečanji z gospodarskimi voditelji in člani civilne družbe, z odprtim političnim dialogom z našimi parlamentarnimi kolegi na jugu poskrbela, da so bili sporazumi o gospodarskem partnerstvu prednostna politična naloga v letu 2007. Kigalijska izjava, ki jo je omenil gospod Hutchinson, ponazarja to.

Žal je Evropski parlament zavrnil to izjavo kljub pogajanjem in čeprav so zanjo soglasno glasovali predstavniki različnih političnih skupin. Zdi se, da je nekaterim težko izvajati odločitve, sprejete v Afriki, ko se vrnejo v Evropo.

Žal Evropska komisija ne upošteva mnenj poslance AKP znotraj skupne parlamentarne skupščine in uporablja pristop, s katerim zavrača ponovna pogajanja ali preusmeritev sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Predlog za sestavo novega parlamentarnega organa v okviru karibskega sporazuma zmedo le še poveča.

Končno ne morem spregledati dejstva, da je leta 2007 uradna razvojna pomoč iz celotne EU propadla prvič po letu 2000. Menim, da je zaradi mednarodne solidarnosti najpomembneje, da držimo svojo besedo, čeprav jo veliko držav članic, vključno z mojo, ne drži. Skupna parlamentarna skupščina mora leta 2008 pazljivo in odločno nadaljevati boj za sporazume o gospodarskem partnerstvu in lobirati za primerna ponovna pogajanja o začasnih sporazumih za tiste, ki jih želijo, v skladu z obljubo komisarja Barrosa, in za 10. evropski razvojni sklad, ki se ravno začenja izvajati in se sooča s tveganjem, da bodo njegova proračunska sredstva preusmerjena v financiranje sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Skupna parlamentarna skupščina je edinstven forum in edinstveni pripomoček za dialog med severom in jugom. To je priložnost za pošten, trajnosten in skupen razvoj. Čestitam kolegu Hutchinsonu, ki je sicer vse to že povedal.

  Juan Fraile Cantón (PSE). – (ES) Gospod predsednik, čestitam gospodu Hutchinsonu, ker je v svojem poročilo jasno izpostavil delo skupne parlamentarne skupščine v letu 2007.

Skupščina postaja najmočnejši steber sodelovanja med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Poudaril bi, da je to edina mednarodna skupščina, v kateri se redno srečujejo izvoljeni predstavniki različnih držav, da bi spodbujali soodvisnost severa in juga.

Skupna parlamentarna skupščina ima vodilno vlogo pri sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki so pripomoček za regionalni razvoj in politiko vključevanja držav AKP ter način, kako jih postopno vključiti v globalno gospodarstvo na trajnostni način.

V zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu se ne moremo pogajati enako kot pri sporazumih o prosti trgovini Moja skupina vztraja, da se ponovno začnejo pogajanja v zvezi z določenimi vprašanji v teh sporazumih, kot so storitve, intelektualna lastnina in „singapurska vprašanja“, ki zajemajo naložbe, pristojnosti in odprtje trgov ter zaposlovanje, socialne predpise in druga vprašanja v zvezi s trajnostnim razvojem.

  Alessandro Battilocchio (PSE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam gospodu Hutchinsonu za njegovo delo in politično stališče poročila, ki ga lahko podprem. Strinjam se s takim dialogom in sodelovanjem.

Poudarjam še eno stvar. Pogajanja glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni je treba vedno bolj izpostaviti demokratičnemu sodelovanju in nadzoru, da bi ugodili potrebam ljudi držav AKP in da bi dosegli ambiciozne razvojne cilje tisočletja. Zato potrjujem, da so obveznosti, ki smo jih sprejeli v Kigaliju na 14 zasedanju skupne parlamentarne skupščine, bistvene za naše dejavnosti.

Prav tako se strinjam s sklicevanjem, da je treba ustrezno upoštevati varnost in zaščito demokratičnih organov in človekovih pravic, ko se pogajamo in sprejemamo nove sporazume. Naša prizadevanja se ne smejo omejiti zgolj na gospodarsko pomoč.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, čestitam gospodu Hutchinsonu za odlično poročilo.

Menim, da moramo upoštevati pomembnost teh vrst kontaktov med parlamenti, med skupinami parlamentov in med Evropskim parlamentom ter med državami AKP in EuroLat v smislu svetovnega dialoga. Zato menim, da je to oblika, ki bi jo morali naši kontakti v večini sprejeti. Kar je ustanovljeno med vladami se od tega precej razlikuje. Dialog, ki poteka med parlamenti je bolj obširen dialog, ki vsebuje obširne razprave, pri čemer menim, da bolje odraža interese in zadeve držav, ki sodelujejo v takem dialogu, zato je po mojem mnenju tak tip pogovora zlasti dragocen. Prav tako so pomembni politični vidiki, ki jih želimo ohraniti, tj. vprašanje ohranjevanja miru, upoštevanje človekovih pravic in delovanje civilne družbe.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, z velikim zanimanjem sem poslušala govore spoštovanih poslancev. Menim, da ni primerno, da se Komisija odzove ali vmeša v vaš dnevni red in prednostne naloge, zato še ne bom omenila o čem razmišlja naša stran. To je odvisno od vas.

V zvezi z vprašanjem o ponovnem odprtju pogajanj, mora biti povsem jasno, da le z začasnimi sporazumi ohranimo trgovinske pritoke po poteku roka 1. januarja 2008, zato se ne morejo ponovno odpreti. Vendar razprava, in zato pogajanje, za celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu, regionalnem in s celotnim dostopom, še poteka.

  Alain Hutchinson, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, zahvaljujem se za odgovore in pripombe. Izpostavljam, da je dejansko skupna parlamentarna skupščina zadeva poslancev, ampak, da ima Komisija pomembno vlogo pri razvojnih politikah na evropski ravni, zaradi katere želim, da Komisija ne sme smatrati, in menim, da v vsakem primeru v to skupino spada komisar Michael, delo te skupščine kot delo na ravni anekdot, in ne sme smatrati to skupščino kot varnostni ventil, kjer se razpravlja o napetostih med nami, ampak raje upošteva tukaj izražena mnenja, ker se veliko naših kolegov iz AKP lahko izrazi le tako.

V zvezi s tem želim izpostaviti, da ste do zdaj ugotovili, da ni bilo nobene razprave v parlamentih AKP o sporazumih o gospodarskih partnerstvih ali o strateških dokumentih države. Čeprav podpiramo izvoljene predstavnike ljudstva, financiramo volitve na vseh področjih, poskušamo izvoziti naš demokratični model, ne utegnemo se posvetovati s temi izvoljenimi parlamenti, pri čemer nekateri kolegi, kot je dejala gospa Carlotti, sprejemajo strategijo buldožerja in jo uporabljajo za vse. Zato upam, da bo Komisija dejansko upoštevala to delo in ugotovila, kako odlično je opravljeno.

Za poročilo sem prejel čestitke. Zahvaljujem se kolegom in prav tako čestitam gospe Kinnock, ki je ni tukaj, ker je kot sopredsednica skupščine dejansko nekje na Karibih. Čestitam ji za izjemno delo, ki ga opravlja kot sopredsednica te skupne skupščine.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Cenim dober odnos med Evropsko unijo in državami AKP in sem zato vesel, da je skupna parlamentarna skupščina AKP/EU bolj politična in kakovostna.

Teme, kot na primer trajnostni razvoj, človekove pravice, demokracija in oblikovanje funkcionalnih ustavnih sistemov morajo biti vse nedvomno vključene na dnevnem redu pogajanj o sporazumih gospodarskega partnerstva in, na splošno, vseh vrst sodelovanja med EU in državami AKP.

Pod nobenim pogojem ne smemo pozabiti na varstvo okolja in zlasti boj proti podnebnim spremembam. Posledice podnebnih razmer so lahko katastrofalne celo za regije držav AKP.

EU mora biti dober zgled ter izpolniti svoje cilje in dolžnosti za leto 2007. Samo v tem primeru lahko pričakujemo, da države AKP storijo isto.

Druga tema, ki jo moramo nedvomno obravnavati je voda. Pomanjkanje vode in suša sta bistvena problema v državah AKP, zato moramo najti rešitve, da se preprečijo selitve zaradi okoljskih dejavnikov.

24. Konkurenca: Preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom – Maloprodajne finančne storitve na enotnem trgu (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– A6-0185/2008 Giannija Pitella, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o konkurenci: Preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom

2007/2201(INI);

– A6-0187/2008 Othmarja Karasa, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (2007/2287(INI)).

  Gianni Pittella, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi natančne preiskave Evropske komisije smo lahko namenili pozornost togosti, ki je značilna za storitve bančnega poslovanja s prebivalstvom. Tej praksi smo se posvetili skupaj z gospodom Karasom in do zdaj dosegli zelo obširen in dejansko enoten konsenz v pristojnem odboru. Zato se zahvaljujem zlasti komisarki Kroes, ker je bila vedno prisotna za razpravo s parlamentom glede tega občutljivega vprašanja.

Odnos med potrošniki in bankami v Evropi ostaja zapleten zaradi odstopanj, ki so značilna za ta sektor. Vendar je ta odnos zelo pomemben, zato ga moramo z izpostavljanjem neustreznosti in neučinkovitosti, ki odkrijejo glavne težave, in možnimi pristopi za njihovo rešitev, urediti. Kot moje poročilo in poročilo gospoda Karasa navaja, si morajo dejavnosti take vrste predvsem prizadevati za olajšanje mobilnosti potrošnikov, zato da se neposredno prisili banke, da delujejo po višjih standardih učinkovitosti.

Zato v svojem poročilu pozivam, da je postopek zamenjave bank za potrošnike poenostavljen in poceni. Menjava banke je še vedno, v velikih primerih v Evropi, počasen in težaven postopek. Prav tako nasprotujemo kakršnemu koli pogodbenemu navezovanju, ki ni jasno nujno in ki prepreči ali ovira mobilnost potrošnikov. Priporočamo, da evropski bančni sektor izboljša postopke za zaprtje tekočih računov samo v primeru v celoti upravičenih prijav, ki zagotovijo da ta storitev poteka hitro, pri čemer se stroški ne podvojijo.

Pozivamo tudi Komisijo, da z opisno dokumentacijo, ki je določena s postavko stroškov v formatu, ki omogoča lažje primerjave, zagotovi, da banke priskrbijo informacije v zvezi z boljšo kakovostjo, ki je lažje dostopna za stranke. Sam imam tekoči račun na banki in ko opisna dokumentacija prispe domov, jo odvržem, ker ni razumljiva; isto velja za milijone državljanov, ki so taki kot jaz. To ni več sprejemljivo. Gospa Kroes, gospod McCreevy, če banke ne bodo upoštevale teh predlogov, pozivam Evropsko komisijo, da v zvezi s tem predloži zakonodajni predlog.

Prav tako prosim za oceno izvedljivosti evropskega spletnega iskalnika, ki strankam omogoča, da primerjajo storitve, ki jih ponujajo različne spletne strani bank. Znati moramo klikati na računalnik, se povezati z internetom in imeti moramo platformo IT zaradi katere lahko rečemo: to je boljša izbira zame. Danes teh možnosti nimamo na voljo.

Medfranšizne provizije so druga stvar. Glede na mnenje, ki ga ima o tej razpravi Evropska komisija, predlagam: da se enkrat za vselej, z nekakšnimi smernicami, vsa merila za vzpostavitev metode za izračunavanje medfranšiznih provizij, da nosilcem, tako, da se zagotovi primerno in pregledno delovanje sektorja.

Da ne bi presegel štirih minut, bom končal. V zvezi s temi predlogi, za katere upam, da jih bo parlament sprejel jutri, bo Komisija zagotovila takojšnje nadaljevanje, ki je vsaj hitro in natančno.

  Othmar Karas, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, komisarji, gospod Pittella, najprej ponovno poudarjam, da moramo za razpravo o predlogih Komisije, ciljih in zahtevah članov v navedenih dveh poročilih in učinkih teh poročil na državljane Evrope porabiti več časa in razpravljati v večjem številu.

S temi poročili in razpravo s Komisijo spodbujamo večjo okrepitev ponudbe in povpraševanja v sektorju finančnih storitev. Zahvaljujem se gospodu Pitteli, gospodu Schmidtu in gospe Starkevičiűtë za njihovo učinkovito sodelovanje. Širša večina odbora je pokazala, da smo s tesnejšim sodelovanjem oblikovali nadaljnje zahteve.

Kaj želimo? Hočemo nadaljevati z razvojem notranjega trga za maloprodajne finančne storitve in ga preoblikovati v domač trg za vse potrošnike in mala ter srednje velika podjetja. To pravim, čeprav vem, da maloprodajni trg je in bo ostal bolj lokalno kot pa svetovno podjetje. Vendar obstaja velik potencial, ker le 1 % potrošnikov EU kupuje čezmejne finančne storitve z uporabo metod za komuniciranje na daljavo, najmanj 26 % pa znotraj mej.

Kot navajajo poročila Komisije in parlamenta, obstajajo, kljub različnim odgovornostim, neupravičene ovire, kar ne pomeni, da se niso zgodile že v preteklosti. Poudarjam, da se od leta 1988 znotraj Evrope nadaljuje liberalizacija kapitalske transakcije. Uvedba evra je prinesla ugodnosti za potrošnike in gospodarstvo. akcijski načrt finančnih storitev, bela knjiga o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010 in enotno območje plačil v evru, potrošniki in dobavitelji imajo korist od tega političnega razvoja. Nismo še prišli do konca, vendar se odločno pomikamo v pravo smer.

Obe poročili Komisije, kot verjetno naša, imata šibke točke. Primer take lahko najdemo v zeleni knjigi, ki skoraj izključno navaja le potrošnike. To zadeva notranji maloprodajni trg in tudi mala ter srednje velika podjetja. Poleg tega sami ukrepi za varstvo potrošnika še vedno niso dovolj za spodbujanje katerih koli dobaviteljev, in to vsi vemo, da bi delovali čez mejo. Brez dvoma je šibka točka, ko preiskujemo sektor, dejstvo, da delujemo le z majhno količino podatkov. Predvidevamo, da na podlagi samih cen obstaja potencialni zaseg trga.

Zato v poročilu pozivamo Komisijo, da izvede ustrezno študijo učinka, ki mora vedno ustrezno upoštevati prvotne tržne pogoje; poudarja, da se ocene integracije in konkurence na trgu ter učinkov pobude ne sme izvesti le na podlagi enega kazalnika, ampak na podlagi čim več izmerjenih vrednosti.

Vendar prav tako podpiramo Komisijo pri njenem prizadevanju, da bo podpirala le tiste pobude, ki dokazano prinašajo konkretne zamisli za državljane, so dovolj upravičene z analizami stroškov in koristi ter vključujejo izvajanje rednih študij učinka.

Zdaj bi lahko poudaril še druge šibke točke, vendar se moram omejiti tudi na to, kar smo zlasti poudarili v poročilih. Pomembno sporočilo tega parlamenta je, da jasno prepoznamo sektor decentralizacije. Poleg javnih podjetij z omejeno odgovornostjo potrebujemo hranilnice in zadruge. Potrebujemo čezmejne lokalne voditelje in ne le svetovne. Oni so odgovorni za lokalne storitve, gospodarski razvoj in posamezne regije ter varnost ponudbe. Poleg tega je treba vzpostaviti ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Uskladiti moramo tudi formalnosti v zvezi s pridobivanjem licenc in z registracijo. Razni finančni organi nadzorujejo delovanje čezmejnih zavarovalnic in bank. Uskladiti in oblikovati moramo enake zahteve.

Širiti moramo elektronsko poslovanje. Spodbujanje povezav z oddaljenimi podjetji si mora prizadevati za uporabo varnih elektronskih podpisov in reforma direktive o pranju denarja se mora uvesti tam, kjer je potrebna.

Obravnavati je treba druge točke: za večjo konkurenco v sektorju finančnih storitev so pomembni agenti in borzni posredniki. Potrebujemo lažji dostop do registra podatkov o kreditih in registra kreditnih kartic, pri čemer je treba razširiti uredbo o skupinski izjemi, ker menimo da sodelovanje ne ovira konkurenco na tem področju, če so pogoji jasno določeni.

Pozivam Komisijo in kolege poslance, da preučijo to poročilo v celoti in sprejmejo ter podprejo druge obravnave, tj. 44 pojasnil in ukrepov v mojem poročilu.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, z veseljem sem danes tukaj skupaj z vami, da obravnavamo oceno in mnenja Komisije o poročilu gospoda Pitella.

Čestitam gospodu Pitelli in gospodu Karasu za odlično opravljeno delo in parlamentu, da se zanima za to vprašanje.

Strinjamo se z veliko mnenj glede tega vprašanja, kar je odličen začetek. Skupaj s kolegom Charliejem McCreevyjem in generalnim direktoratom za notranji trg in storitve ter svojo službo smo si prizadevali, da bi se več naučili o bančnem poslovanju s prebivalstvom, pri čemer se, kot vi, sprašujemo kaj bi lahko izboljšali. Ker je neumno reči, da je vse pravilno, se sprašujemo kaj bi lahko izboljšali v zvezi s tem vprašanjem.

V preiskavi sektorja nas je presenetil trg sistemov plačilnih kartic, ki znaša 1 350 milijonov EUR na leto. To pomeni 1 350 milijonov EUR letno, kar ni majhen znesek. Prav tako smo pregledali, kako bi izboljšali registre kreditov, koristno ali nekoristno sodelovanje med bankami in provizije bank.

Kot neposreden odgovor zlasti na ključno točko poročila Pitelle lahko povem, da se strinjamo z veliko točk in ne strinjamo z eno. V zvezi z mobilnostjo potrošnikov: zdaj je na potezi sektor. Oblikovati mora kodeks ravnanja, da se bo lahko soočil z zakonodajo, če ne izkoristi te priložnosti in izziva.

Glede informiranja potrošnikov in preglednosti: primerjava cen in razkritje informacij o proizvodih je ključno za potrošnike. Vendar se sektor močno upira predlogom za spremembe, zato menim, da morda ne bo napredka. Kolegica komisarka Kuneva zbira podatke o provizijah bančnega poslovanja s prebivalstvom za enega od njenih nadaljnjih ukrepov v zvezi s pregledi stanja potrošniških trgov. Zagotovo bo lahko ocenila raznolikost in preglednost provizij bank in ustrezno raven ozaveščenosti potrošnikov. To zbiranje podatkov je začetek sprememb.

Glede registrov kredita imam dobre novice. Prvo zasedanje strokovne skupine glede zgodovine kreditov je načrtovano za september 2008, kar bo kmalu. Strokovnjaki morajo predložiti svoja priporočila Komisiji do 1. maja 2009.

Kreditni posredniki, kot so posredniki za hipoteke, so naraščajoč sektor z veliko ranljivimi potrošniki, zato bo študija Komisije o njih zelo zanimiva. Ugotovitve te študije bodo na voljo oktobra 2008.

Generalni direktorat za konkurenco še vedno išče podatke za preiskavo sektorja v zvezi s sodelovanjem med bankami, zato je prezgodaj, da bi na tej stopnji podrobno komentirali to vprašanje.

SEPA ne obstaja dolgo, zato je za njeno celovito delovanje potrebna konkurenca. V zvezi s tem se zlasti strinjam s parlamentom. Menim, da deluje tako dobro kot smo na tej točki to pričakovali.

Področje, kjer zgleda da se ne strinjamo, kot smo omenili prej, je prošnja Komisiji, da predloži smernice o večstranskih medfranšiznih provizijah. Iskreno moram povedati, da nisem prepričana, da bodo te smernice pravilna odločitev na tej stopnji, pri čemer bom na podlagi naših izkušenj to poskušala razložiti.

Poziv za smernice in jasnost Komisije, kot razumem vprašanje poročevalca in njegove skupine, je predvidljivo nadaljevanje iz primera MasterCard. Vendar je ta odločitev v zvezi z MasterCard temeljila le na določenih dejstvih navedenega primera. Če upoštevamo take smernice le na podlagi enega primera, obstaja tveganje, da oblikujemo slabe smernice, ki ne upoštevajo naša prizadevanja za pomoč potrošnikom (to je še ena skupna točka): Vsi, parlament in Komisija, želimo potrošnikom pomagati. En primer ni zadostna podlaga za čudežno rešitev.

Drugi razlog, da smernice morda ne bodo učinkovite, je, da v EU obstajajo sistemi plačilnih kartic, ki zaračunavajo večstranske medfranšizne provizije, in taki, ki jih ne. Odločitev o poslovnem modelu shem kartic in o mehanizmih financiranja bi morali prepustiti samim upravljavcem shem. Komisija namreč ne more predpisati posameznih poslovnih modelov. Stopnja večstranskih medfranšiznih provizij v razvitem sistemu, kot je MasterCard, in stopnja večstranskih medfranšiznih provizij, ki jo želijo uvesti novi ponudniki ob vstopu na konkurenčen trg, nista nujno enaki. V tej fazi je Komisija ocenila le večstranske medfranšizne provizije v sistemih, kot sta Visa in MasterCard. V novem pravnem redu, ki ga določa uredba (ES) 1/2003, morajo strani same presoditi zakonitost svojega obnašanja v skladu s pravili konkurence Evropske skupnosti.

Na svojih spletnih straneh smo objavili različico sklepa o MasterCardu, ki ni zaupna, torej je naše delo pregledno in jasno. Ocena Komisije v zvezi z večstranskimi medfranšiznimi provizijami podjetja MasterCard je lahko vodilo drugim sistemov plačilnih kartic, čeprav je povezana z večstranskimi medfranšiznimi provizijami MasterCarda in ne z vsemi možnimi večstranskimi medfranšiznimi provizijami. Vendar želim pomagati udeležencem na trgu, dokler se ta zadeva ne zaključi. Udeležencem na trgu in vsem zainteresiranim stranem so naše službe na voljo za nadaljnje razprave in so v zvezi s to zadevo s sektorjem sistemov plačilnih kartic dejansko že v tesnem stiku.

Vendar mi dovolite pozitiven zaključek. Komisija je zelo vesela jasne podpore Parlamenta v zvezi z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti in delovanja sektorja bančnega poslovanja s prebivalstvom, ki še naprej deluje ločeno v okviru državnih meja posameznih držav članic.

Zavezana sem sodelovanju z vami v zvezi z vprašanjem večstranskih medfranšiznih provizij. Upam, da nam bo v prihodnosti uspelo.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, čestitam odboru za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter zlasti gospodoma Karasu in Schmidtu za pripravo temeljitega in doslednega določila.

Iskreno cenim vašo splošno podporo naši strategiji na področju maloprodajnih finančnih storitev in vaš pomemben prispevek k razpravi o številnih vprašanjih. V dodeljenem času ni mogoče predstaviti naših pogledov v zvezi z vsemi temami, ki jih obravnava to poročilo. Zato se bom osredotočil na dve posebej pomembni vprašanji na področju poslovanja na drobno, tj. naš premislek o regulativnem okolju za produkte malih vlagateljev in naša prizadevanja za mobilnost bančnih računov.

Najprej poglejmo produkte malih vlagateljev. Hvaležen sem za vašo podporo našemu delu, ki poteka z namenom oblikovanja normativne ureditve za prodajo produktov malih vlagateljev, ki zagotavlja stalno visoko raven varstva vlagateljev. Prepričan sem, da lahko konkurenca med produkti malih vlagateljev potrošnikom dejansko koristi. Vendar moramo zagotoviti, da je prodaja vseh naložbenih produktov povezana z visoko stopnjo razkritja informacij o produktih in discipline pri prodaji. Samo tako bodo potrošniki obravnavani pošteno in se bodo lahko odločali na podlagi informacij.

Cenim, da ste v poročilu o teh temah izrazili jasno stališče. Vendar se sam ne odločam, brez da bi bil prepričan, da je sprememba potrebna. Usklajevanje in racionalizacija pravil za razkritje in distribucijo bi bilo drago in moteče. Morda je nekaj razlik med vrstami produktov in distribucijskimi kanali iz objektivnih razlogov potrebnih.

Zato menim, da je prezgodaj govoriti o pomanjkljivosti v obstoječih režimih varstva vlagateljev, zaradi katerih bi bila potrebna nova medsektorska zakonodaja. Letos bom pripravil sporočilo, v katerem bodo predstavljeni prečiščeni rezultati naših raziskav. Opredelili bomo področja, kjer je potrebno nadaljnje delo, da raziščemo dokazane pomanjkljivosti obstoječih ureditev varstva in se jasno soočimo z njimi.

Naj se zdaj posvetim mobilnosti bančnih računov. Bistven del naše strategije v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami je vzpostavitev konkurenčnega in učinkovitega trga bančnih računov. Številni potrošniki se stalno soočajo z omejitvami, ko želijo zamenjati ponudnika storitev. Tako stanje se ne sme nadaljevati, zato smo zadovoljni, da ste nas v tej točki podprli.

Cenim vašo zahtevo, naj se pri poslovanju s finančnimi storitvami cilji zelene knjige namensko izpolnjujejo s samourejanjem, da se tako zmanjša potreba po zavezujočih aktih. To izraža našo zavezo iz revizije enotnega trga, da, kjer je to primerno ali zagotavlja zaželen rezultat, namesto zakonodajnih uporabljamo ukrepe samourejanja.

V zvezi s tem smo novembra lani evropski bančni sektor pozvali, da do sredine leta 2008 pripravi evropski kodeks ravnanja. Ta kodeks mora vsebovati celovito storitev zamenjave, ki se bo dala na voljo potrošnikom v vsaki državi članici EU in bo olajšala postopek zamenjave enega bančnega računa z drugim. Bančni industriji ni treba začeti z nič. Raje naj upoštevajo obstoječe najboljše prakse v nekaterih državah članicah.

Končno bo priprava visoko kakovostnega kodeksa ravnanja ključni dokaz o prednostih samourejanja. Moram biti jasen: če kodeks ne izpolni pričakovanj Komisije, bo treba razmisliti o nadomestnih možnostih, na primer o zakonodajni pobudi.

  Zuzana Roithová , v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo kolega Karasa, ki obravnava zelo pomembno temo, tj. preprost dostop do bančnih storitev za vse državljane in podjetja v Evropski uniji. Zaradi tega se bo odprl oziroma dokončno oblikoval enotni trg. Vendar vas želim opozoriti na zelo resen problem visokih bančnih provizij v številnih državah članicah. V nekaterih od teh držav, med katerimi je tudi moja država Češka republika, so lahko te bančne provizije smešno visoke. Zaradi tega je potrebna tuja konkurenca. Višje provizije kot v Češki republiki imajo le še na Poljskem. Po drugi strani so bančne storitve cenejše na primer na Nizozemskem ali v Avstriji.

Možnost, da hitro spremenita te razmere (tudi v zvezi z neverjetno visokimi provizijami za izdajanje kreditnih kartic), imata Komisija in Parlament. Z odpravo ovir na področju čezmejnega elektronskega bančništva bi se izboljšal položaj potrošnikov in podjetij, ki bi jim koristila zdrava ekonomska konkurenca. Poleg tega, da je treba znižati bančne provizije in zagotoviti njihovo preglednost, bo treba tudi izboljšati kakovost bančnih storitev in nadgraditi finančno znanje potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij. Nenazadnje bo morala biti Evropska unija pozorna tudi na ureditev t. i. mikrokreditov, ki lahko spodbudijo elektronsko in druge oblike trgovanja. Gospe in gospodje, to je odvisno od nas.

  Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, komisarka Kroes, komisar McCreevy, gospe in gospodje, bančno poslovanje s prebivalstvom ima ključno vlogo v vsakdanjem življenju družin in velike večine evropskih podjetij. Ima velik gospodarski pomen, ustvarja približno 2 % BDP Skupnosti, zagotavlja več kot 3 milijone delovnih mest in predstavlja največji bančni sektor, v katerem se ustvarja več kot 50 % skupnih prihodkov EU.

Dokaz pomembnosti tega sektorja je dejstvo, da predstavljajo hipoteke kot ena značilnih storitev tega sektorja finančno tveganje, ki ga sprejema največ evropskih državljanov in ki predstavlja izjemnih 50 % plačil v BDP Evropske unije, ter da predstavljajo investicijski skladi 4–24 % domačih prihrankov držav članic.

Kljub napredku v zvezi s pravnim urejanjem sektorja in izboljšavam zaradi uvedbe evra združevanje trgov finančnih storitev Skupnosti in spodbujanje konkurenčnosti v sektorju nista v celoti dosežena.

Le 1 % potrošnikov v Evropski uniji kupuje čezmejne finančne storitve, med cenami različnih institucij obstajajo znatne razlike v ceni, možnosti izbire so omejene, še vedno obstajajo strukturne ovire, zaradi katerih je težko izvajati storitve in zagotavljati njihovo pravilno delovanje med različnimi državami. Ravni donosnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom so zelo različne, pri čemer so nadpovprečno visoke v nordijskih državah, Španiji in na Irskem.

Vsi ti problemi so v poročilih dokaj uravnoteženo obravnavani. Čestitam poročevalcema gospodu Karasu in gospodu Pittelli ter sem zadovoljen, da so v poročilo končno vključeni vidiki, kot so upoštevanje osrednje vloge, ki jo imajo banke, ki poslujejo s prebivalstvom, pri ustreznem podajanju pogojev monetarne politike na trg, priznavanje bistvene vrednosti raznolikosti pravnih modelov in poslovnih ciljev bank, hranilnic in zadružnih bank za sektor bančnega poslovanja s prebivalstvom, obstoja okolja, ki spodbuja konkurenčnost med neodvisnimi entitetami, ter potrebe po ustreznem okviru urejanja za delovanje posrednikov finančnih storitev in zagotavljanje več primerljivosti med finančnimi proizvodi.

Z izboljšanjem delovanja tega bančnega sektorja bo zagotovljeno več učinkovitosti, omogočen bo razvoj v vseh evropskih regijah, olajšan dostop do finančnih storitev in zagotovljena večja skladnost z zahtevami glede pokritosti za naše državljane.

  Margarita Starkevičiūtė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Glavna točka v današnji razpravi je vprašanje, kaj je treba storiti, da bodo lahko državljani EU v celoti izkoriščali prednosti enotnega trga v finančnem sektorju, ki je preveč razdrobljen. Kako lahko rešimo ta problem? Obstajajo tri možnosti. Lahko spodbujamo mobilnost potrošnikov. Kako je to mogoče doseči? Treba je standardizirati informacije v zvezi s ceno teh produktov majhnih vlagateljev, ki so na voljo, in zagotoviti njihovo preglednost, zaradi česar bo lahko potrošnik med njimi izbiral z uporabo določenih metod; gospod Pittella je predlagal recimo uporabo spletnega iskalnika. Ne strinjamo se, da je nujno standardizirati vse produkte, ker morajo ti izražati družbene in kulturne razlike v različnih državah. Zato je treba standardizacijo jasno opredeliti. Poleg tega bi potrošnikom omogočili odprtje bančnih računov v drugih državah. Zaradi obstoja schengenskega območja, v katerem se lahko vsak brez težav giba v različnih državah, pridobivanje osebnih podatkov ni več problem. Vendar imajo banke pri odpiranju računov za državljane drugih držav težave. Po mojem mnenju je to v dobi informacijske tehnologije nesprejemljivo. Menim, da zaradi velikega števila majhnih bank in težav pri usklajevanju njihovih dejavnosti teh težav ni mogoče rešiti samo z medsebojnim usklajevanjem. Ali lahko Komisija pripravi kakšno pobudo v zvezi s tem?

Druga možnost je, da se spodbuja mobilnost ponudnikov s tem, da se jim omogoči opravljanje storitev prek svetovnega spleta ali z uporabo besedilnih sporočil. Na vsak način je treba upravljanje finančnih dejavnosti urediti vnaprej, pri čemer mora biti jasno opredeljeno, kdo je odgovoren v primeru težav. Končno naj komisarki Kroes povem, da od Komisije pričakujemo pregledno delovanje. V zvezi s stroški plačilnih kartic so pred vašim predlogom uvedli nove stroške. Potrošniki v trgovinah se povečanih stroškov morda niti ne zavedajo, ker se banke prilagajajo novim zahtevam. Informacije o stroških plačilnih kartic morajo biti morda objavljene bolj pogosto in v večjem obsegu, da jih bodo lahko potrošniki primerjali med seboj in bodo bolj usposobljeni za poslovanje z bankami.

  Roberto Fiore (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v Parlamentu nedvomno obstaja volja za usklajevanje evropskega bančništva. Vendar menim, da družine ter mala in srednje velika podjetja, še posebej v moji državi Italiji, skrbijo zlasti nekatere prakse, ki jih javnost trenutno odločno in v temeljito pregleduje.

Govorim na primer o najvišjih provizijah za prekoračitev limita in obrestnih obrestih. Tem praksam nasprotujeta ustavno in vrhovno sodišče. Zato ne razumem, kako lahko ljudje govorijo o preglednosti provizij in načina plačevanja provizij, če v državah, kot je Italija, med bankami in pravnimi organi še vedno obstajajo taka resna razhajanja.

Enako velja za prožnost posojil. Trenutno obstaja zaskrbljenost zaradi dejstva, da se več sto ali tisoč družin sooča z resnimi problemi v zvezi s prožnostjo posojil. Zato menim, da bi moral Parlament predvsem uskladiti nacionalne bančne sisteme z vidika pravičnejših meril.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, poročili gospoda Karasa in gospoda Pittella kažeta, da je treba za potrošnike v sektorju maloprodajnih finančnih storitev, na primer bančnih računov, posojil in zavarovalništva, še veliko narediti. Bank, ki ustvarijo z majhnimi bančnimi posli do 50 % svojega obsega poslovanja, mobilnost strank ne zanima več in tudi pregledno primerjanje standardov jih na žalost zanima le še v določeni meri. Mobilnost potrošnikov in spodbujanje konkurence sta vse manj odvisna tudi od tega v osnovi dobrega, čeprav pogosto narobe razumljenega odnosa zaupanja med bankami in njihovimi strankami.

Zato je lahko konkurenca prilagojena predvsem poučenim in dobro informiranim potrošnikom. Končno smo v proračun EU vključili tudi postavko za spodbujanje strokovnega znanja o finančnem trgu v potrošniških organizacijah ter malih in srednje velikih podjetjih. Rad bi vas samo opomnil o tem.

Poleg tega odpravljanje ovir ne sme ogroziti ravni varstva potrošnikov. Zahteva za skupno pravno pomoč v čezmejnih tožbah v zvezi s finančnimi produkti, ki so jo oblikovali v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ustrezno utrjuje pogoje pravičnega trga. Vendar je treba na splošno nove finančne produkte na trg uvrstiti objektivno in korektno.

Komisija naj ureditvene zahteve za dobavo in organizacijo primerljivih maloprodajnih produktov in informacije o njih utrdi v vseh pravnih določbah na področju finančnega trga. Načelo najboljšega nasveta iz direktive MiFID mora veljati posebej tudi za življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, in druge proizvode dolgoročnega varčevanja. Delovati moramo tako, da pomagamo potrošniku, stranki, s čimer se ustvarja rastoč trg.

  Wolf Klinz, (ALDE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti gospodu Pittelli in gospodu Karasu za njuni poročili. Strinjam se z njunim zaključkom, ki je izražen v besedilih obeh poročil, da morajo biti bančne storitve dostopne vsem državljanom EU. Vendar mi dovolite tri pripombe.

V zvezi z mobilnostjo potrošnikov drži, da je naš cilj zagotoviti, da ima na rastočem in v celoti delujočem enotnem trgu vsak potrošnik tudi dostop do čezmejnih bančnih storitev. Vendar so s to pravico povezane tudi obveznosti. Zato sem nekoliko previden v zvezi z zahtevo, da v primeru, ko stranka obvesti svojo banko, da želi zamenjati banko, pa ne pridobi pravočasno podrobnih podatkov o svojem novem bančnem računu, tveganje nosi banka, katero zapušča. To ni prav. Stranke morajo biti odgovorne za lastna dejanja in morajo tudi to odgovornost, povezano s pravicami, prevzeti same. Ne smemo se igrati s tistimi, ki jamčijo za stranke vsakič, ko so te same odgovorne za neugoden položaj, v katerem so.

Druga pripomba zadeva informiranje strank. Glede tega se moram strinjati s prejšnjim govornikom gospodom Ettlom. To moramo še večkrat ponoviti v primeru primerljivih proizvodov, ki tekmujejo s takimi, ki niso enako pregledni, ker zanje veljajo drugačne obveznosti v zvezi z informiranjem. To ni prav. Strinjam se, da je treba stranke informirati, vendar hkrati strank ne smemo obremenjevati s preveč informacij. Stranke za sprejemanje samostojnih odgovornih odločitev potrebujejo informacije, vendar je pri tem bolj kot količina pomembna kakovost teh informacij.

Končno se vrnimo k bančnim strukturam. Strinjam se z gospodom Karasom, da imamo v posameznih državah članicah dejansko različne bančne strukture, ki so se razvile v preteklosti. V eni državi so le tri zasebne banke, v drugih so tudi hranilnice, kreditne zadruge, državne banke in podobno. Naša naloga ni preurediti bančne skupnosti. To morajo narediti države članice, če še niso začele. Vendar naša naloga tudi ni ohranjanje tradicije. Menim, da mora trg odločiti, ali naj se strukture ohranijo v sedanji obliki ali naj se spremenijo. Kakšne storitve in kakšne proizvode bodo ponudili svojim strankam, morajo odločiti posamezni udeleženci na trgu; o tem ne smemo odločati mi.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, na kratko bom komentirala nekatera točke te razprave.

Vprašanje o izobraževanju potrošnika je zelo pomembno. Potrošniki morajo razumeti finančne storitve, pri čemer so še posebej pomembni mladi, ki uporabljajo kreditne kartice, kot da bojo kmalu iz mode.

Tisti, ki smo bili prepričani, da smo dovolj izobraženi, smo bili dovzetni za nenavadno finančno nesrečo. Kdo vse je nasedel zelo ugodnim hipotekarnim kreditom, ki so bili zavarovani preko življenjskega zavarovanja? Jaz sem bila zagotovo med njimi. Tako lahko vidimo, da potrošniki kljub izobrazbi in znanju ne razumemo vsega ter kupujemo napačne produkte.

Ne vem, kako dolgo bo Komisija še preverjala kodekse ravnanja preden jih sprejme. Nisem navdušena nad novimi nepotrebnimi zakoni, toda včasih potrebujemo učinkovitejšo zakonodajo za potrošnike. Pri nas imamo posojilno krizo, ker je irski bančni sistem dopuščal posojila pri 100 % hipoteki, zdaj pa se zaradi omejitev financ dogaja ravno nasprotno. To je vprašanje, ki vpliva na nas vse in upam, da bo ta razprava prispevala k boljšim finančnim storitvam za evropske potrošnike.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem poslancem za njihovo delo v zvezi s tem vprašanjem. Kot je že bilo povedano, potrebujemo transparentnost in jasen pregled vsega, kar vpliva na potrošnika. Kvaliteta je pomembnejša od kvantitete, ampak včasih potrebujemo malo kvantitete, da dosežemo kvaliteto.

Komisija se strinja z vašo jasno podporo v zvezi z novimi ukrepi. Zavedamo se, da moramo izboljšati učinkovitost, pri čemer moramo izboljšati delovanje sektorja za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki je nacionalno razdrobljen. To ni v skladu z enotnim trgom, za katerega si prizadevamo. Zato je sektor za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki je odprt za vse, ključnega pomena za vse potrošnike in za celotno gospodarstvo. Poročilo Parlamenta prikazuje, kako pomembno je to področje.

Gospa Roithová je omenila, da ne prihaja samo v njeni državi do visokih provizij, ki so posledica razdrobljenega trga z malo akterji. Razmere, ki smo jih izpostavili pri poročilu o preiskavi sektorja in sem jih izpostavila, so jasne.

Menimo in pričakujemo, da bodo mnoge tovrstne težave odpravljene z uvedbo enotnega evropskega plačilnega območja (SEPA), ker bo to omogočilo čezmejno konkurenco, saj prav to potrebujemo. To je tržno usmerjen pristop, ki bi moral biti učinkovit. Zato podpiramo to pobudo in sodelujemo s sektorjem, da bo lahko SEPA doseglo svoje cilje. Strinjam se z izjavo gospoda Sánchez Preseda, da je spodbujanje konkurence ključno za ta celoten pristop, saj lahko brez konkurence banke počnejo, kar hočejo.

V zvezi z dejanskimi stroški plačilnih kartic, o čemer je spraševala gospa Starkevičiűtë, se strinjamo z gospodom poslancem, da potrebujemo na trgu več preglednosti. Naklonjenost konkurenci pomeni, da moramo vedeti, kaj se dogaja na trgu, pri čemer je dejstvo, da ni bilo jasno, kaj bi potrošniki s tem pridobili, eden izmed razlogov za prepoved medfranšiznih provizij za MasterCard, kar je bilo zelo jasno. Naš cilj je ugotoviti, od katerih provizij imajo potrošniki jasno in dokazljivo korist.

Strinjam se z gospodom Klinzem, da so te pravice vedno kombinirane z odgovornostjo potrošnikov in bank ter vseh, ki sodelujejo pri tem. Potrebujemo večjo preglednost, vedeti moramo, kaj izbiramo. Upam, da spremembe na trgu vodijo v to smer.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, kot sem že omenil, so ta poročila odlična. So natančna in dosledna ter bodo veliko prispevala k našemu nadaljnjemu delu v zvezi z maloprodajnimi in finančnimi storitvami.

Razumem željo nekaterih, da bi morali hitreje obravnavati nekatere pobude, ampak hitrost ni vedno sorazmerna s kakovostjo. Držimo se načel za boljšo pripravo zakonodaje, vključno s temeljitimi ocenami učinkov. Nekatere naše pobude, kot je na primer pobuda o bančnih računih, so v postopku že več let in bodo letos zaključene. Druge, kot je na primer projekt o malih vlagateljih, je novejši in bo zahteval več dela, preden bomo dosegli trdne sklepe.

Gospa Roithová je omenila spremembe v zvezi z bankami, pri čemer se je tudi moja kolegica Neelie Kroes ukvarjala s tem vprašanjem. Poudarjam, da ne moramo urejati področja zaračunavanja stroškov, ampak potrebujemo dejansko konkurenco in možnost, da lahko potrošniki enostavno menjajo ponudnika, s katerim niso zadovoljni. Seveda jim želimo to menjavo olajšati in poskrbeti, da bo na trgu dovolj velika izbira ponudnikov. Samo to bo zmanjšalo stroške. Gospa Margarita Starkevičiűtë je izpostavila kar nekaj vprašanj. Zapisal sem si njene predloge in v zvezi z njimi bomo ukrepali po najboljših močeh. Gospod Ettl je govoril o bankah, ki poslujejo s prebivalstvom. V zeleni knjigi, ki smo jo izdali, je to vprašanje natančno obravnavano.

Ponavadi se strinjam s svojim prijateljem gospodom Wolfom Klinzem, tokrat pa sem opazil, da se mu možnost menjave bančnih računov ne zdi pomembna, razen če sem ga narobe razumel. Potrošnikom želimo omogočiti, da bodo lahko preprosto menjali bančni račun v državah članicah. Poudaril bi, da to ni prav velika znanost. Druge države članice so brez težav sprejele kodekse ravnanja. Bančnemu sektorju smo dali možnost, da lahko sam ureja to področje. Nekatere sem srečal. Nekateri imajo veliko izgovorov, zakaj se tega ne da narediti, toda zagotavljam jim, da se ne ukvarjamo z astrofiziko. To je zelo preprosto in obenem priložnost, da dokažejo, da je samourejanje najboljši način. Kot sem že omenil, obstajajo tudi drugi načini, če tega ne bomo sprejeli.

Se pa strinjam z drugo točko gospoda Klinza o strukturi bank v različnih državah članicah. V vsaki državi članici so različne strukture bank, zato jih lahko vsak članica sama organizira. Država članica lahko strukture bank organizira, kakor koli želi, vendar morajo biti v skladu s Pogodbo, če želijo biti del prostega trga, kar lahko včasih vodi v konflikt Ampak organizacija strukture bank v državi članici je zgolj vprašanje zadevne države članice.

Strinjam se z gospo McGuinness v zvezi s kodeksi ravnanja. Omenila je kredite, ki so bili zavarovani z življenjskim zavarovanjem. Sam temu nisem bil nikoli naklonjen, toda čez čas sem si tudi jaz to omislil. Bil sem med tistimi, ki so imeli srečo. Izstopil sem na koncu obdobja z dobičkom, ki je presenetil mene in druge, glede na moje prejšnje prepričanje o tem.

Vendar menim, da ne moremo nikogar kriviti, kaj se je zgodilo s temi krediti. Takrat je bilo to moderno. Vsi so verjeli, da je to pravi način, pri čemer je bilo takrat zelo veliko agresivne prodaje. Menim, da bi morali kodeksi ravnanja ali katera koli organizacija za zaščito potrošnika poskrbeti, da bi potrošnik poznal vse pasti. Vedno pravim ljudem, ki se ukvarjajo s podjetništvom, pa naj gre za velike ali male posle, da kadar so stvari videti preveč dobro, so preveč dobre in tega se moramo zavedati tudi kot potrošniki.

  Gianni Pittella, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se vsem, ki so govorili in še enkrat se zahvaljujem komisarjem in gospodu Karasu.

Na hitro bom povedal nekaj besed o medfranšiznih provizijah. Moj predlog za smernice temelji na prepričanju, da je medfranšizna provizija koristna za razvoj in učinkovitost instrumentov plačila, v zvezi s čim se z gospo Kroes ne strinjava. Če ne bi bilo medfranšiznih provizij, obstaja tveganje, da bodo potrošniki morali kriti stroške.

Naj preidem k vprašanju v zvezi z najboljšim pristopom pri urejanju finančnih trgov, pri čemer menim, da so slabo urejeni finančni trgi in pogosto neučinkovito samourejanje, ki ga izvajajo bančni sektor, dejavniki, katerih negativen učinek lahko vidimo v sedanji finančni krizi, kar sem že velikokrat omenil komisarju McCreevyju.

Meni, da bi bilo napačno prepričanje, da se lahko primerno povezovanje finančnega sektorja za poslovanje s prebivalstvom zaključi le s samourejanjem bančnega sektorja. Produkti poslovanja s prebivalstvom na finančnem trgu bodo lahko pravilno povezani, ko bo dosežena in zagotovljena tista stopnja uskladitve, ki jo imajo za cilj predpisi o varstvu potrošnikov. Najboljša pot do tega je zakonodajna pobuda Komisije.

  Othmar Karas, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ponovno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali, pri čemer prosim Komisijo, naj vključi celotne predloge Parlamenta v svoje zakonodajne razprave.

Sledi namig. Svojim kolegom bi rad sporočam, da se o poročilu o izobraževanju potrošnikov v sektorju finančnih storitev, o čemer smo danes veliko govorili, razpravlja v Parlamentu in se bo tudi avgusta na plenarnem zasedanju.

Pozabiti ne smemo tudi, da so različni davčni sistemi v državah članicah velika ovira za zagotovitev čezmejnih finančnih storitev in da to tudi ustvarja nizko interoperabilnost, zlasti kjer finančne produkte spodbujajo zaradi davčnih namenov. Poleg tega pozivam sektor in banke, da izvajajo samourejanje, da bodo opravile predhodno delo za dosego ciljev iz te zelene knjige. V zvezi z vprašanjem o standardizaciji in raznolikosti produktov, se strinjamo s standardizacijo, dokler ne ogroža raznolikosti produktov.

V zvezi z bančnimi stroški, ki jih je omenila gospa Roithová, se je Komisija že obrnila na SEPA.

Vendar obstaja veliko drugih ovir, na primer, da državljani ne morejo pravic, ki zanje veljajo v njihovi državi, prenesti v drugo državo, in ovira, ki preprečuje odprtje računa brez stalnega prebivališča v določeni državi. Poleg tega elektronsko poslovanje ni dodelano, pri čemer čezmejni prenos denarja sicer deluje, ampak težave, ki jih moramo odpraviti, se pojavijo pri odprtju računa in pri drugih pravicah. Čaka nas še veliko dela, preden bomo oblikovali predloge. Prišli bomo do rezultatov in še naprej bomo dosledno delali.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisna izjava (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) povezan finančni trg, ki dobro deluje, je nujen predpogoj za uresničitev lizbonske pogodbe. Banke imajo ključno vlogo pri posredovanju pogojev monetarne politike, zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter potrošnikom. Čeprav bi veliko strank zanimale čezmejne finančne storitve, spremlja odprtje računa v banki države članice toliko birokracije, da si stranka pogosto premisli.

Evropski bančni sektor mora izboljšati in poenostaviti postopke za zaprtje računa. Obračun poslovanja je še vedno zelo zapleten in veliko potrošnikov ga ne razume. Celovitost finančnih produktov potrošniku oteži sprejemanje odločitev na podlagi informacij. Potrošniki so tudi obremenjeni z nesorazmerno visokimi bančnimi provizijami za storitve in za izdajo kreditnih kartic.

Menim, da bi EU morala zagotoviti večjo konkurenčnost bančnega sektorja in se manj ukvarjati z urejanjem bančnih provizij. Obveščeni potrošniki so temeljni sestavni del gospodarske konkurence med bankami.

Menim, da imajo potrošniške organizacije pomembno vlogo, saj lahko opredelijo, katere informacije so pomembne, da se lahko potrošniki pravilno odločijo v zvezi z bančnimi produkti. Lahko usklajujejo programe finančnega izobraževanja, katerih cilj je večje znanje potrošnikov v zvezi z upravljanjem njihovega denarja. Tudi pomagajo ranljivim potrošnikom.

Menim, da bo napočil čas, ko se potrošniške organizacije v EU ne bodo borile za obstoj. Ko bodo postale odgovorne za potrošniško politiko, bodo razumele, kako pomembne so finance.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – Komisija v zeleni knjigi ponuja tri strategije o maloprodajnih finančnih storitvah za spodbujanje povezovanja maloprodajnih trgov v finančnih storitvah, in sicer nižje cene in več izbire, usposabljanje potrošnikov ter večjo zaščito potrošnikov.

Poudarila bi usposabljanje potrošnikov, saj je potrebno povečati raven finančne izobraženosti. Pri nedavni obravnavi izobraževanja potrošnikov smo videli veliko praktičnih primerov finančnega izobraževanja potrošnikov. Več truda je potrebno vložiti v sodelovanje pri razvoju najboljše prakse na tem področju med vsemi državami članicami, zlati s poudarkom na novih državah članicah.

V zvezi z izbiro potrošnika, je jasno, da mora imeti potrošnik, ki želi menjati ponudnika finančnih storitev, možnost, da to stori s čim manjšimi stroški in pravnimi ovirami.

Ni dovolj, da potrošnik dobi največ možnih informacij. Preveč informacij ima ravno nasproten učinek. Seveda pa je potrebno potrošniku posredovati dovolj informacij, da bo lahko sprejel ozaveščeno odločitev.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) V skladu s Pittellovim poročilom je sektor nadziral in preučeval konkurenčnost v zvezi s plačilnimi sistemi, vključno s kartičnimi sistemi, kreditnimi institucijami, sodelovanjem med bankami, cenovno politiko in politiko poravnave bančnih plačil. Pregled kaže, da je velika razlika med provizijami za bančne kartice. Tako je bilo ugotovljeno, da ima večina nacionalnih mrež z bančnimi plačilnimi karticami znatno nižje medbančne provizije kot mednarodne mreže, pri čemer banke v večini držav članic odobri hipotekarne kredite, kredite za fizične osebe in posojila za mala in srednje velika podjetja le, če ima stranka pri njih odprt tekoči račun.

Ponavadi stranka nima enakih možnosti za pogajanja, ko sklepa pogodbeno razmerje z banko, v kateri želi postati stranka. Stranka podpiše pogodbo, ki je vedno ne prebere, in tudi če bi jo, bi predlagal spremembe, kar pa ni možno. Tako menim, da morajo pristojni upravni organi nadzirati vsebino pogodb, ki jih banke ponujajo strankam, da zaščitijo stranke in banke. Menim, da mora banka stranki, ki odpre račun, najprej obvezno predstaviti pregled stroškov v zvezi s tekočim računom.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

25. Sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Marie-Hélène Aubert v imenu odbora za ribištvo o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (KOM(2007)0602 – C6 0454/2007 – 2007/0223(CNS)) (A6-0193/2008).

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalki za njeno delo v zvezi s poročilom. Z veseljem ugotavljam, da odbor za ribištvo močno podpira ta pomemben predlog o preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova.

Kot veste, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov (IUU) predstavlja resno grožnjo trajnosti ribjih staležev in morske biotske raznovrstnosti, kar ogroža samo bistvo skupne ribiške politike. Menim, da ni potrebno nadaljnje razpravljanje o katastrofalnih globalnih okoljskih in gospodarskih posledicah nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Vendar je pomembno, da se zavedamo, da je nezakonit ribolov svetoven pojav, ki vpliva zlasti na države v razvoju. Zato je predlog nediskriminatoren instrument, ki velja za celotno trgovanje z ribiškimi proizvodi v Skupnosti, ki izvirajo iz nezakonitega ribolova v vseh vodah, in vseh državljanov Skupnosti, ki so vpleteni ali podpirajo nezakonite ribolovne dejavnosti pod vodstvom katere koli države.

Mednarodno sodelovanje je ključno za učinkovito odpravo ribolova IUU. Zato je Komisija že začela izvajati dvostranske odnose s tretjimi državami. Komisija je prav tako v tesnem sodelovanju z generalnim direktoratom za razvoj in programom EuropeAid že določila delovni program za podporo držav v razvoju, da bi jim pomagala pri nemotenem in uspešnem izvajanju uredbe zlasti v zvezi s sistemom izdajanja potrdil za ulov. Ta delovni program vključuje seminarje in delavnice v številnih tretjih državah.

Komisija se lahko skoraj popolnoma strinja z vsemi predlaganimi spremembami, ki so zajete v predlogu ali vključene v kompromisnem besedilu predsedstva.

Zelo sem vesel, da poročilo podpira zlasti izvajanje uredbe za vsa plovila, njen sistem izdajanja potrdil za ulov in usklajevanje sankcij.

Vključitev plovil Skupnosti je pomembna, ker zagotavlja nediskriminacijo in doslednost s pravili STO. Prav tako je pomembno, da Skupnost izrazi svojo resnost v boju proti nezakonitim ribolovnim dejavnostim z vključevanjem vseh plovil, ki kršijo pravila o ohranjanju in upravljanju.

Sistem izdajanja potrdil za ulov je instrument, ki bo zagotovil nadzor sledljivosti ribiških proizvodov. Na podlagi sedanjih praks regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in carinskih predpisov mora ta sistem veljati za vse ribiške proizvode, vključno s predelanimi proizvodi, da bo učinkovit. Proizvodi iz ribogojstva in proizvodi z obrobnim trgovanjem Skupnosti bodo izključeni iz obsega uredbe. To lahko storimo med končnimi pogajanji v Svetu.

Usklajene sankcije bodo okrepile sposobnost držav članic za sprejemanje ukrepov preprečevanja dejavnosti IUU in za zagotovitev, da bodo sprejete sankcije nadomestile vsako gospodarsko prednost. Komisija je trdno prepričana, da so spremljevalni ukrepi in sistem povračilnih, sorazmernih in skladnih sankcij ključni za skladnost z uredbo.

Rad bi se še enkrat zahvalil gospe Aubert za poročilo in odboru za njegovo pozornost o tem zelo pomembnem vprašanju. To poročilo znatno prispeva k resnično učinkovitemu boju proti nezakonitemu ribolovu.

  Marie-Hélène Aubert, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, razvoj dogodkov, ki prav danes poteka v Bruslju, nam kaže v kakšnem obsegu je prihodnost evropskega ribištva ogrožena, če Evropska unija ni sposobna izvajati trajnostnega upravljanja ribjih staležev in temeljite reforme svojih obstoječih politik. Boj proti ribolovu IUU je pomemben element te bolj zahtevne in usklajene politike. Vendar je globalizacija trgovine, prosti pretok kapitala ter napredek v prometu in komunikacijah povzročil znatno povečanje nezakonitega ribolova v zadnjih letih.

Danes razmere niso več vzdržne. Evropski ribiči, kot vse zainteresirane strani, vključno z nevladnimi organizacijami soglasno pozivajo k bolj učinkovitemu reševanju tega pojava, ki povečuje uničevanje virov in povzroča nepošteno konkurenco za tiste, ki upoštevajo pravila. Vendar to ne pomeni, da države članice niso bile sposobne spremljati in sankcionirati nezakonitih praks, kot bi morale. V zvezi s tem je poročilo Računskega sodišča objavljeno pred nekaj meseci težavno.

Zato je ambiciozni predlog Evropske komisije, razglašen oktobra lani, zlasti dobro sprejel odbor za ribištvo, ki je z veliko večino že sprejel poročilo na lastno pobudo o akcijskem načrtu EU februarja 2007 za preprečevanje ribolova IUU. Veseli nas, da zakonodajni predlog Komisije vključuje večino naših priporočil. Ti vključujejo objavo seznama plovil IUU, okrepljeno pomorsko inšpekcijo, obvezna potrdila o ulovu za države zastave in s tem zavrnitev uvoza ribiških proizvodov pridobljenih z ribolovom IUU v EU; okrepljene in skladne sankcije in sistem opozarjanja Skupnosti. Zato skoraj nič ne manjka iz predloga Komisije.

Vendar kot veste, so bile tri točke tema razgrete razprave v Svetu zlasti tiste, ki zadevajo področje uporabe uredbe. Vesela sem, da nam je končno uspelo zagotoviti področje, ki ste ga predlagali in ki zajema plovila Skupnosti in plovila tretjih držav. Potrdilo o ulovu velja za preveč okorno ali zapleteno, pri čemer se je tudi vneto razpravljalo o ravni in naravi sankcij.

Ta vprašanja so bila prav tako izpostavljena znotraj našega komiteja. Vendar menim, da so naši predlogi sprememb končno pomagali pojasniti besedilo, medtem ko so ohranili ambicijo in glavne cilje nove uredbe. Poročilo je bilo sprejeto soglasno, zato bi se rada zahvalila kolegom za njihovo podporo, ki je pripomogla k temu, da je bil dosežen ta rezultat. S krizo v sektorju želi danes Evropski parlament poslati jasno obvestilo usmerjeno zlasti na Svet, ki je bil prepočasen za prevzem odgovornosti na tem področju.

Gospod komisar, preprečevanje ribolova IUU je še vedno samo del širše politike, ki vključuje urejanje nadzora in kaznivih dejanj. Milo rečeno, ta razkorak ni pomagal pojasniti postopkov. Še vedno čakamo na vašo razjasnitev o tem, kako bodo te tri nove uredbe strukturirane. Prav tako je zaskrbljenost zaradi zapletenosti potrdila o ulovu samo izgovor za oslabitev ali odložitev besedila. Potrebujemo splošno razumljive postopke, s katerimi lahko upravlja zadostno število zanesljivega, učinkovitega in usposobljenega osebja, pri čemer so ti postopki dostopni državam v razvoju, ki so v vsakem primeru glavne žrtve ribolova IUU. Tudi v zvezi s tem pričakujemo pojasnila in vašo zavezanost.

Nazadnje gospod komisar računamo na vašo odločnost, za katero vemo, da je velika, da boste naredili hiter konec nezakonitemu ribolovu, ki vpliva na modroplavutega tuna in na trsko, ki sta predvsem visoko cenjeni vrsti, ki se jih zdaj močno izkorišča. To bi vsaj podalo konkreten odziv na resne težave, s katerimi se zdaj sooča ribiška industrija. Kot veste, je za zagotovitev trajnostne prihodnosti evropskega ribištva treba narediti še veliko stvari. Vendar se bo v prihodnjih tednih zgodil pomemben korak, s čimer sem prav tako zadovoljna kot vi.

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna, pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. − (ES) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, ta razprava poteka med največjo krizo ribiškega sektorja v Skupnosti, kar smo jim kdaj koli bili priča.

Obstajajo številni razlogi, zakaj niso pokriti stroški v sektorju, in zakaj trenutno ni donosen ribolov. Uvoz rib ter začetek nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova v Evropski uniji spadata med te razloge. Zato podpiramo predlog in poročilo, vendar ne zadostujeta.

Izkoristil bom to priložnost, da lahko v Evropskem parlamentu vprašam Komisijo in Svet, da nujno ukrepata, in da ne dopustita, da bi se ta sektor ukinil, ker če se bo tako nadaljevalo kot se je do zdaj, bo propadel.

Pozivam gospoda komisarja in Svet, da pripravita in sprejmeta skupen nujen načrt za ukrepanje v izrednih razmerah, ki poleg tega vključuje še srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Francija vodi to bitko, pri čemer ima neizbežno francosko predsedstvo enkratno priložnost, da to uresniči.

Komisija mora bolj aktivno izvajati svojo pravico do pobude, tj. s pomočjo, nadomestili, prestrukturiranjem, inovacijami, da ublaži stroške zaradi katerih trpi sektor, in da omeji nepošteno konkurenco uvoza. Časa zmanjkuje.

Želeli smo, da bi bil odbor za mednarodno trgovino del te razprave, ker nima smisla prepovedati ribolova IUU, če potem Evropska unija odpre temu svoje trge.

Ali se preveč zahteva, da bi se v Evropski uniji prodajale samo zakonito ulovljene ribe?

Potrebujemo večji nadzor, večjo sledljivost ter večje in boljše označevanje skratka, večja jamstva o tem, kaj vstopa v Evropsko unijo. To je potrebno storiti na ravni Evropske unije in globalno prek večstranskih in dvostranskih načinov.

Sporazumi o partnerstvu morajo biti tudi sredstvo za doseganje tega z ustrezno tehnično pomočjo in usposabljanjem za oblikovanje ukrepov, ki so učinkoviti za vse vpletene strani, pri čemer ne ustvarjajo novih ovir za trgovanje.

Na tem sloni prihodnost celotnega gospodarskega sektorja, ki je v Evropski uniji zelo zgoščen v regijah, ki so močno odvisne od njega, zato ima velike socialne posledice.

Poleg tega sloni na tem tudi trajnost ribolovnih virov, ki so primarni vir zdrave hrane v času, ko je prisotna kriza glede hrane.

  Ioannis Gklavakis, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, komisarji, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Aubert za njeno poročilo.

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov je ena glavnih težav sektorja, saj zelo škodi okolju, kar pa predstavlja veliko težavo za planet. Izkrivlja konkurenco. Tisti, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov so v bolj ugodnem položaju kot izvajalci, ki zakonito ribarijo in katere smo dolžni zaščititi. Neprijavljen ribolov pomeni izgubo prihodkov za državo.

Eden od ukrepov določen v predlogu za uredbo o kateri glasujemo je oblikovanje sheme pomorske inšpekcije, ki bi plovilom IUU iz tretjih držav prepovedala dostop. Predlog določa prepoved uvoza rib IUU, oblikovanje seznama plovil IUU, razvitje sistema opozarjanja Skupnosti, ko bi obstajal sum, da so bile ribe ulovljene nezakonito in prepoved uvoza rib iz držav, za katere je bilo ugotovljeno, da ne sodelujejo v shemi EU.

V uredbi je prisotnih nekaj spornih točk, na primer njeno področje uporabe. Nekatere države članice pozivajo, da bi se ta omejila na odgovornosti za ribištvo plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti, ker obstaja že veliko določb o nadzoru ribolova v vodah Skupnosti. Poleg tega se pričakuje revizijo osnovne uredbe o nadzoru ribolova do konca leta 2008. Menim, da bo prišlo do ponavljanja med obema uredbama, in da ne bodo olajšale postopka poenostavitve skupne ribiške politike.

Za konec naj povem, da je to dejansko resna zadeva in zato bi jo kot tako morali tudi obravnavati. Lotiti se je moramo disciplinirano in odločno ter vedno v sodelovanju z ribiči, katerih mnenja in sodelovanje nujno potrebujemo.

V vsakem primeru podpiramo poročilo gospe Aubert in se ji zahvaljujemo za njeno delo.

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, odbor za ribištvo je soglasno sprejel poročilo gospe Aubert o nezakonitem ribolovu, kakor je že omenila poročevalka, ki ji čestitam. To verjetno bolj pojasnjuje zadevo kot karkoli lahko povem jaz v tem trenutku.

Vendar se nikoli ne da dovolj ponoviti, da je nezakonit ribolov zločin proti naravi in gospodarstvu, zločin, ki pogosto ostaja nekaznovan in proti kateremu moramo ukrepati odločno in pogumno. Zato se zahvaljujem komisarju Borgu in Komisiji za pravočasnost, s katero so se odzvali na skrbi, ki jih je izrazil Parlament februarja 2007, pri čemer so predložili predlog uredbe, ki je presegel vsa pričakovanja in si upravičeno zasluži naše spoštovanje.

Tudi če je ureditveni okvir izboljšan, se brez zavzemanja držav članic, ustreznih človeških virov in razpoložljivih surovin ne bo doseglo uspešnosti z lahkoto v bitki, kjer zelo težke razmere ovirajo napredek. Zato je potrebno vključiti tudi države članice.

V vsakem primeru Evropska unija s tem poročilom in naknadno uredbo sprejema zelo pomemben korak in daje zgled, ki nas izboljšuje in navdaja s ponosom Prepričan sem, da bo Komisija nadaljevala s sprejemanjem prispevkov Parlamenta, da bo še bolj izboljšala svoj predlog.

Gospa predsednica, gospod komisar, opravičujem se, če bom zdaj kršil protokol, vendar ne smem izpustiti te priložnosti za vnet poziv. Ribiški sektor preživlja težke čase zaradi povišanja cen goriva. Vsi trpimo zdaj, vendar zlasti najbolj ogroženi.

Vem da vas države članice, vključno z mojo državo Portugalsko, nameravajo vprašati, oziroma so to že storile, za vašo podporo, da najdemo rešitve v okviru Evropske unije, in sicer za prilagodljivo uporabo evropskega sklada za ribištvo za sprejemanje ukrepov, ki lahko zmanjšajo socialne učinke sedanje krize. Vem, da to ni potrebno, vendar pozivam k vaši solidarnosti in odprtost vašega duha, ki ste ga zmeraj pokazali do težav v sektorju, da bi čim prej našli zadovoljivo rešitev.

  Elspeth Attwooll, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, skupina ALDE bi rada povedala, da v celoti podpira odlično poročilo gospe Aubert. Predlagane spremembe pojasnjujejo in v nekaterih primerih razvijajo različne vidike predloga Komisije, vključno z nekaterimi koristnimi dodatki o višji sili subvencij in sankcij.

Poudarek namenjen potrebi za nediskriminacijo pri uporabi uredbe je zlasti dobrodošel, ker je nedvomno ribolov IUU nekaj, kar je treba obravnavati na svetovni ravni, pri čemer so ukrepi EU pomemben korak v tej smeri.

Prejšnji teden sem imela srečo, da sem bila članica delegacije odbora za ribištvo na Norveškem. Povedali so nam, da se je v zadnjih treh letih zlasti od uvedbe sheme pomorske inšpekcije za Komisijo za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) maja 2007 zelo zmanjšal ribolov IUU na tem področju. Ta shema zajema vse države članice EU ter Norveško, Islandijo, Ferske otoke in Rusijo. Dejansko je norveški minister za ribištvo in pomorske zadeve govoril pohvalno o sodelovanju EU v zvezi s tem.

Vendar se tudi strinjamo, da lahko lokalni ukrepi prestavijo težavo, namesto da bi jo rešile. Zato so zlasti dobri predlogi sprememb 5, 6 in 54, ki poskušajo bolj zmanjšati kakršne koli negativne vplive na države v razvoju. Verjamem, da imamo posebno odgovornost za pomoč pri izboljšanju inšpekcijskih pregledov in nadzornih sistemov v državah v razvoju, in da bomo to storili tudi v primerih tistih držav, s katerimi nimamo sklenjenega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Upam, da bodo Komisija, Parlament in tudi Svet dejavni pri spodbujanju sprejetja zavezujoče konvencije o pomorski inšpekciji na ravni Združenih narodov. Priprave so se že začele pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo in s pravo voljo, bo lahko sprejeta marca 2009.

  Ian Hudghton, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se kolegici iz naše skupine Marie-Hélène Aubert za delo, ki ga je vložila v uspešno pripravo tega poročila.

Gotovo je v interesu vseh držav in skupnosti, ki se ukvarjajo z ribištvom, da se nezakonit ribolov odpravi. Dejansko bo uspešno ohranjanje ribolovnih virov koristilo ravno ribiškim skupnostim. Za odpravljanje nezakonitega ribolova, s katerim se ukvarjajo pirati in organizirane kriminalne skupine po vsem svetu, je ključno mednarodno sodelovanje.

V okviru skupne ribiške politike se preveč pozornosti posveča nedavnemu poročilu Računskega sodišča o nadzoru in izvajanju zakonodaje. Zadevno poročilo je temeljilo na podatkih, ki naj bi jih zbrali v šestih najpomembnejših ribolovnih državah članicah. Vendar so bili med podatki držav članic podatki iz Združenega kraljestva (Anglija in Wales). Ti podatki niso vključevali Škotske, katere ribištvo predstavlja 70 % ribolova Združenega kraljestva. Poudaril bi rad le, da obstajajo na Škotskem posebne in ločene kvote ter organizacije za upravljanje in izvajanje.

Tudi v naši ribolovni državi smo v zadnjih letih nekoliko izboljšali nadzorne mehanizme. Registriramo kupce in prodajalce ter imamo določena pristanišča. Dobro izvajanje zakonodaje je nedvomno pomembno, vendar je enako pomemben razsoden režim upravljanja, ki spodbuja ohranjanje virov, da se škotskim ribičem zaradi ukrepov za ohranjanje virov, ki jih morajo občasno izvajati, zagotovijo dolgoročne koristi. Skupna ribiška politika tega preprosto ne zagotavlja.

Vesel sem vaše nedavne izjave, komisar Borg, da se zavzemate za temeljito reformo skupne ribiške politike. S tem se strinjam. Zato predlagam, da vsakdanje upravljanje in nadzor virov ponovno prepustimo ribolovnim državam, ki imajo pravico do ribolova na smiselnih ribolovnih območjih, kot je Severno morje, in opustimo neizvedljivo predstavo, da imamo lahko vsi enak dostop do voda in virov.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Kljub nekaterim stališčem, s katerimi se ne strinjamo, podpiramo pobudo za preprečevanje, odvračanje in odpravljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter se strinjamo s splošnim duhom poročila.

Med drugim poudarjamo pomembnost uveljavljanja pravil iz te pobude za vsa plovila iz držav članic EU in tretjih držav. Vendar poudarjamo, da mora kakršno koli prihodnje usklajevanje teh predlogov v primeru, da bo v prihodnosti prišlo do ponovnega pregleda zakonodaje Skupnosti o nadzoru, varovati pristojnosti držav članic zlasti za izvajanje postopkov in inšpekcij. Poleg tega tudi menimo, da je veliko vprašanj v zvezi s sankcijami v pristojnosti posameznih držav članic.

Končno želim samo poudariti, da se družbeno-ekonomski položaj zaposlenih v ribiškem sektorju ne bi stalno slabšal, če bi Komisija na njihove upravičene zahteve odgovorila tako hitro, kot je pripravila to pobudo.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, uredba, o kateri razpravljamo danes, je obsežna in zapletena, pri čemer bi rada poudarila nekaj točk.

Predlog, v skladu s katerim morajo ribiči, ki so lovili nezakonito, vrniti subvencije, ki so jih prejeli od EU, je zelo dober. Ne smemo dovoliti, da se z denarjem davkoplačevalcev subvencionira kriminalne dejavnosti. Po drugi strani se z nezakonitim ribolovom ukvarjajo vse vrste ladij. Zato mora predlog veljati za vsa plovila iz EU in tretjih držav.

Pozitiven je tudi predlog uvedbe potrdila o ulovu. Postopek izdajanja potrdil je ključen v boju proti nezakonitemu ribolovu. Vendar imam pomisleke o skupnih najvišjih globah. Državam članicam moramo dovoliti, da odvračilne kazni določijo same.

Končno menim, da se je skupna evropska ribiška politika izkazala za neuspešno in so potrebne reforme. Če se želimo resnično boriti proti nezakonitemu ribolovu, moramo sodelovati z regionalnimi ribiškimi organizacijami in drugimi mednarodnimi organi na mednarodni ravni.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov je dejansko treba odpraviti. Zato se strinjam z marsičim v tem poročilu, vendar nasprotujem kršenju načela subsidiarnosti s predlogom, da mora kazenske sankcije določiti EU in da se ustanovi skupina inšpektorjev EU. Prav tako nasprotujem nepotrebni dodatni birokraciji za izvajanje uredbe v primeru plovil EU, ker za njih že veljajo stroge določbe v okviru skupne ribiške politike.

Pri ravnanju s tretjimi državami, ki nadaljujejo svoje nepoštene dejavnosti, nam ne bo koristilo strožje urejanje delovanja naših ribičev. V zadnjih mesecih so bile lokalnim ribičem naložene nekatere kaznovalne globe, pri čemer osebno nasprotujem predlogu, da je treba uvesti strožja in bolj številna pravila ter kazni za naše flote.

  Carmen Fraga Estévez (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Aubert za njeno poročilo. Po mojem mnenju jasno izraža politično voljo Parlamenta, da podpre kakršne koli dejavnosti, ki so potrebne za odpravo nezakonitega ribolova v vseh okoljih, najprej pa v našem okolju, in sicer s prepovedjo uvoza in prodaje nezakonitih ribiških proizvodov v Skupnosti.

Vendar ne moremo spregledati odgovornosti, ki jo imajo v skladu s tem predlogom pristaniške države in Komisija. Besedilo te uredbe je zelo ambiciozno in od držav članic zahteva najvišjo stopnjo opreznosti brez varčevanja z materialom in človeškimi viri, eno od šibkih točk celotne nadzorne politike, da se cilji dejansko uresničijo. Na žalost to pomeni, da moramo poleg naših ponovno upoštevati še politične cilje drugih akterjev.

Vsakodnevna škoda zaradi nezakonitega ribolova je ne le za biološke vire, temveč tudi za zakonite ribiče že dolgo ogromna. Trenutno se velik del sektorja upira zaradi ponovnega zmanjšanja donosnosti, ki ga povzroča predvsem rast cen dizelskega goriva. Vendar izgubo povzročajo tudi drugi dejavniki, med katerimi je posebej škandalozen velik delež uvoza proizvodov z nizko ceno in vprašljivim poreklom.

Naj podam primer: samo v zadnjih petih mesecih tega leta se je cena dizelskega goriva v Španiji povišala za 38 %, medtem ko se je cena mečarice, največje uvozne dobrine, znižala za 40 %. V nobenem sektorju ni dejavnosti, ki bi lahko v takšnih ekonomskih razmerah preživela; poleg tega je dokazano, da so se cene proizvajalcev v Skupnosti v preteklosti takoj popravile, če je le obstajala politična volja za pozorno spremljanje uvoza.

Gospod komisar, zato vas in države članice pozivam, da začnete čim prej strogo izvajati določbe te uredbe.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalki in ji čestitam za prvovrstno delo pri pripravi tega poročila.

Kot Evropska unija se moramo končno zavedati, da ogrožamo prihodnost morskega ribolova in svetovnega morskega ekosistema, če ne odpravimo teh nenadzorovanih razmer. EU mora takoj ukrepati ne le kot unija birokratskih in zapletenih uredb, ki pogosto niso izvajane niti v državah članicah, temveč mora prevzeti globalno pobudo brez popuščanja mednarodnim in drugim pritiskom in interesom. Tako bo celotna svetovna skupnost, ki se ukvarja z ribištvom, končno razumela, sprejela in podprla dejavnosti za omejevanje nezakonitega in neprijavljenega ribolova. Pogoj za tako pobudo bo seveda svetovno sprejet sporazum o ohranjanju ribolovnih virov. Tudi jaz sem kot vsi kolegi poslanci EP zaskrbljen zaradi velike krize, s katero se soočajo evropski ribiči. Gospod komisar, takoj moramo raziskati te probleme in se soočiti z njimi.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, uredba Sveta je zanimiv primer preventivne zakonodaje, ki je namenjena boju proti nezakonitemu ulovu, praksi, ki ogroža ohranjanje trajnostnih ribjih staležev. Ta dokument je lahko učinkovit predvsem zaradi svoje jasnosti pri določanju namenov zakonodajalca.

Poročevalka je odlično predstavila značilnosti uredbe, s čimer je neobičajno jasno razložila najpomembnejše določbe uredbe. Vlade držav v južni in vzhodni baltski regiji so pripravile obširen odgovor na to pomembno zakonodajno pobudo. Vendar med strokovnjaki še naprej obstajajo nesoglasja glede meril, kakršna je predlagal Svet za kaznovanje ribičev, ki so nezakonito lovili.

Ob tem se ponovno pojavi vprašanje: ali so ob zamisli o dolgoročnem poenotenju učinkovitih kazni upoštevane različne možnosti ulova v različnih evropskih morjih? Ali ne bi morala zakonodaja v prihodnosti omogočati, da se višina kazni določa glede na količino ribjega staleža in zavezujočih količin ulova za posamezno ujeto vrsto rib? Menim, da napoveduje nedavno sprejeti spremenjeni postopek ocenjevanja baltskega ekosistema v okviru Mednarodnega sveta za raziskovanje morja rahljanje ribiške politike v postopku preoblikovanja revolucionarnih dejavnosti Evropske unije za zaščito ribjih staležev.

Odbor Evropskega parlamenta za ribištvo je previdno pripravil poseben dokument s predlogi sprememb, v katerem je prvo leto izvajanja uredbe prehodno obdobje prilagajanja, ko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za delovanje v skladu z uredbo.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, svetovno ribištvo je v krizi. V krizi je ribištvo EU, ki ga je v zadnjih mesecih prizadelo 30-odstotno povišanje cen ladijskega goriva. Ribiči stavkajo na ulicah Bruslja in držav članic. Nestrpno pričakujejo vaš odgovor, gospod komisar. Poleg nevzdržnega ekonomskega pritiska se soočamo tudi z nevzdržnim okoljskim pritiskom; strokovnjaki poročajo, da je znatno izčrpanih in preveč izkoriščanih 75 % ribolovnih virov. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov je svetovni problem, ki prispeva k sedanji krizi v ribištvu.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo poroča, da delež nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova predstavlja tudi do 30 % vsega ulova nekaterih pomembnih ribolovnih virov in da lahko ulov nekaterih vrst rib dovoljeno količino presega tudi do trikrat. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov onemogoča trajnostno ribištvo, škodi morskim habitatom in jih uničuje ter ogroža preživljanje odgovornih ribičev in skupnosti, katerih preživetje je odvisno od ribištva. Nezakonit ribolov ogroža tudi varnost preskrbe s hrano, zlasti tam, kjer je prebivalstvo močno odvisno od rib kot vira živalskih beljakovin.

Stranski ulov zlasti v zvezi z ribolovom velikega obsega s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki ga za industrijske namene pogosto nezakonito, neprijavljeno in neregulirano izvajajo tuje ribiške flote, pogubno vpliva na lokalne ribiče in staleže rib. Več kot ena tretjina svetovnega ulova se zaradi neprimerne velikosti rib ali nenačrtovanega ulova preprosto zavrže. Neustrezne uredbe EU na področju ribištva spodbujajo popolnoma nevzdržne prakse, na primer zavrženje velikih količin stranskega ulova, ki ga je na žalost prepovedano pripeljati na obalo, čeprav bi imeli s tem znanstveniki pomembno možnost za preučevanje vrst.

Izjemna ranljivost večine globokomorskih ribjih staležev zaradi hitrega izčrpavanja pomeni, da bodo morda ti staleži izginili še pred začetkom izvajanja uredb. Gospoda komisarja sprašujem, če je raziskal možne ukrepe za boj proti nezakonitemu ribolovu, ki jih izvajajo druge vlade, na primer sledenje plovilom prek satelita, uvedba sistema elektronskega dokumentiranja ulova in namestitev televizije zaprtega kroga na plovila.

Za pravilno izvajanje te uredbe bo potrebna visoka stopnja povezovanja služb, pristojnih za inšpekcijo in nadzor, na ravni Skupnosti. Odgovornost za izvajanje politike bodo morali prevzeti tudi ribiči in druge zainteresirane strani.

  Iles Braghetto (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Evropska unija mora prevzeti pomembno vlogo v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolov, kar počne z oblikovanjem sklopa pobud za izvajanje zakonodaje ter krepitev nadzora, inšpekcij in sankcij.

Vendar je najbolj ambiciozen cilj preventiven v smislu omogočanja in zagotavljanja sledenja proizvodov od ulova do končne destinacije. Medtem ko je namreč škoda, ki jo take nezakonite dejavnosti povzročajo z vidika gospodarstva in varstva morskega okolja, resen problem, sta enako pomembna tudi zagotavljanje varstva potrošnikov s ponudbo visoko kakovostnih proizvodov in ohranjanje delovnih mest ribičev. Ta delovna mesta so zaradi številnih ekonomskih in tudi strukturnih razlogov danes ogrožena bolj kot kadar koli prej.

Te pomembne družbene cilje želi Evropska unija uresničevati tudi s preprečevanjem, odvračanjem in odpravljanjem nezakonitega ribolova, s katerim se ukvarja ta uredba, pri čemer je zaradi teh ciljev Evropska unija še bolj zavezana izvajanju določb skupne ribiške politike v vodah Skupnosti.

Soglasna odločitev za sprejetje poročila gospe Aubert v odboru je pomemben znak, da obstaja volja za izvajanje predlaganih ukrepov.

  Petya Stavreva (PPE-DE). – (BG) Gospa predsednica, poslanci evropskega parlamenta, to poročilo zadeva pomembne probleme v zvezi z varstvom morja in ukrepi za boj proti nezakonitemu ribolovu.

Obstoječ pravni okvir mora biti spremenjen zaradi vse večje razsežnosti tega problema, ki ogroža ekosisteme in ribolovne vire v Skupnosti. Poročevalka opozarja tudi na ključno dejstvo, da države članice skupne ribiške politike ne izvajajo.

Obstoječe sankcije so v posameznih državah članicah različne, zaradi česar so nekateri ribiči v Evropski uniji v neenakopravnem položaju. Zato je za preprečevanje in odpravo nezakonitega in neprijavljenega ribolova zelo pomembno okrepiti sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo dobrih praks med evropskimi državami.

Vzpostavitev nadzornega sistema za potrebe ribiškega sektorja je pomemben napredek. Nezakonit ribolov ima škodljiv vpliv na okolje ter ekonomske in družbene posledice, zaradi katerih zakoniti ribiči izgubljajo milijarde evrov.

Dobičke od nezakonite ribolovne dejavnosti lahko omeji tudi prepoved uvoza proizvodov nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v Evropsko unijo. Zaradi politike nadzorovanja in strogih sankcij za kršitelje bo mogoče boljše upravljanje ribolovnih virov.

Tudi v Bolgariji ribiči protestirajo, ker se soočajo s številnimi težavami. Zato moramo sprejeti odgovorne odločitve v zvezi s prihodnostjo ribiškega sektorja. Osebno podpiram poročilo gospe Aubert.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Aubert za to poročilo.

Izpostaviti je treba preslabo ozaveščenost potrošnikov o problemu nereguliranega, neprijavljenega in nezakonitega ribolova, in temu moramo posvetiti več pozornosti.

Kot je bilo povedano, je zakoniti ribiški sektor resno ogrožen, pri čemer je vpliv tega nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova samo del problema. Velik problem za zaposlene v tem sektorju je tudi cena goriva, potreben pa je tudi odziv Komisije spričo krize, zaradi katere so ribiči v državah članicah razdeljevali ribe in protestirali na ulicah. Morda k problemu nezakonitega ribolova prispeva tudi pretirano urejanje zakonitega sektorja, vendar je o tej točki morda potrebna druga razprava.

Res potrebujemo svetovni dogovor v zvezi s tem problemom, vendar moramo začeti doma, pri čemer moramo namesto kopičenja birokratskih zahtev, zaradi česar nas pogosto kritizirajo, zagotoviti, da bodo uveljavljene uredbe omogočale učinkovito soočanje s temeljnimi problemi, da ne uničimo ekonomije in okolja.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospa predsednica, poročilo je res odlično, zato čestitam naši poročevalki. Kot so povedali že predstavniki Komisije, je predlog dober, vendar želim izpostaviti sporočilo pripravljavca mnenja odbora za mednarodno trgovino gospoda Daniela Varela Suanzes-Carpegna, da nam točno ta instrument omogoča učinkovit odziv na krizo, s kakršno se v ribiškem sektorju soočamo zdaj.

Ribiči se s krizo soočajo prav zaradi nespoštovanja pravil za trajnost v ribiškem sektorju, in upam, da se bomo iz tega kaj pomembnega naučili. Težava je, da čas teče ne glede na zakonodajni postopek, zato je treba čim prej sprejeti ukrepe, gospod komisar, saj bo drugače naš odziv na izzive prepozen.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, če pet minut, namenjenih za prijavo k razpravi, ni izkoriščenih, lahko komisarju vprašanje predložijo tudi tisti, ki so sodelovali v razpravi. Sama sem to od uvedbe postopka prijave k razpravi storila že večkrat. Zato prosim za dovoljenje, da komisarju zastavim specifično vprašanje.

  Predsednica. − Nastopita lahko le dva govornika. Dala vam bom besedo.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, nočem ugodnejše obravnave, vendar imam priložnost v okviru petih minut postopka prijave.

Ali lahko komisar Borg komentira dejstvo, da so bile subvencije za ladijsko gorivo podeljene samo v nekaterih državah članicah, v drugih pa ne, ter nepristranskost in uravnoteženost takega pristopa k dodeljevanju subvencij? Kako je to skladno s skupno ribiško politiko in ali je v skladu s pravili konkurenčne politike? Ribiški skupnosti, ki se trenutno zlasti zaradi 30-odstotnega povišanja cen ladijskega goriva sooča z veliko gospodarsko krizo, moramo pomagati. Ali se lahko na prošnjo več govornikov v svojem odgovoru posvetite tudi temu konkretnemu vprašanju?

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, raven razprave o tej pomembni zadevi predvsem kaže, da smo zelo predani obravnavanju vprašanja IUU na učinkovit in skladen način. Res je, da IUU ni le dejavnost, ki ogroža trajnost ribjih staležev, pač pa tudi dejavnost, ki ogroža prihodnost poštenih ribičev v Evropski uniji in izven nje.

Da bodo naša prizadevanja uspešna, moramo zagotoviti tri bistvena načela. Najprej je pomembno, da se ohrani področje uporabe predloga. Prav tako, mora biti uveden sistem izdajanja potrdil učinkovit in mora hkrati zagotavljati, da posledično ne nastanejo nepotrebne obremenitve. Prav tako mora sistem sankcij, ki smo ga predlagali, biti takšen, da bodo kazenski ukrepi učinkoviti in bodo torej po svojih lastnostih delovali odvračalno.

V zvezi s temi tremi načeli, sem dobil potrdilo, da vam je z državami članicami uspelo rešiti različna vprašanja v zvezi z obsegom, sistemom izdajanja potrdil in sankcijami. To vam je uspelo, ne da bi pri tem oslabili ali zmanjšali učinkovitost predloga. V zvezi s sankcijami, zlasti poudarjam, da je eden od glavnih problemov z nadzorom ta, da je obseg sankcij, ki so jih uvedle države članice, tako raznolik, da je sektor sam dosledno in vztrajno zahteval enake konkurenčne pogoje na tem področju. Zato smo vsaj predlagali ravni, ki morajo biti uvedene na sorazmeren in učinkovit način.

Kar zadeva širše vprašanje v zvezi z reformo skupne ribiške politike, lahko potrdim, da smo začeli razmišljati o tej problematiki in da bomo v prihodnjih mesecih v Svetu imeli orientacijsko razpravo. Pravzaprav želimo v septembru imeti neuradno ministrsko srečanje. Prav tako se spopadamo s prekomerno pravno ureditvijo pri čemer si prizadevamo za poenostavitev sedanje zakonodajne ureditve.

Prav tako se ne morem strinjati s pripombo gospe Aubert, da bo učinkovit boj proti IUU pomagal ribičem, da se bodo lažje soočali s problemi in težavami, ki jih imajo zdaj, kar so povedali tudi nekateri drugi poslanci. Vendar se prav tako strinjam, da predlog ni zadosten.

Kot sem povedal v svojih uvodnih besedah, smo, kar zadeva države v razvoju, obvezani, da se učinkovito spopademo s tem vprašanjem. Če želimo to težavo rešiti in je ne samo preložiti, je ključno, da sprejmemo ukrepe za pomoč državam v razvoju.

Kar zadeva vprašanja v zvezi z nadzorom, zagotavljam poročevalki, da Komisija pripravlja dober predlog v tretji četrtini tega leta, ki bo prav tako združen ali usklajen s predlogom IUU, ki ga imamo pred sabo. Pri tem sta oba dokumenta usklajena in vodita k enakim rezultatom.

Kar zadeva krizo z gorivi, imamo na voljo že obstoječe srednjeročne in dolgoročne ukrepe, pri čemer to velja v kombinaciji s prestrukturiranjem sektorja. Preverili bomo obstoječe tržne ukrepe, ki delujejo na tak način, da višje stroške prevzamejo ribiči in da se ti stroški ne prenesejo na potrošnike, kot je značilno za druge sektorje; kar so izpostavili tudi nekateri poslanci. Zato moramo obravnavati to vprašanje, da bomo ugotovili razloge za to.

Obstajajo sistemi, ki povzročijo razmere, v katerih trpijo ribiči, ker morajo sami prevzeti višje stroške, namesto, da bi jih naložili potrošnikom.

Tako ponujamo ribičem nekatere možnosti za takojšnjo pomoč, če je ta povezana s prestrukturiranjem v obliki pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Vendar moram povedati, da se prav tako ukvarjam s tem in da se o tem dogovarjam s svojimi kolegi, pri čemer poskušamo ugotoviti druge načine in sredstva da v zelo kratkem obdobju pomagamo ribičem, ki so soočeni s to novo stvarnostjo. Ampak moram poudariti, da lahko to naredimo le, če za določen čas obstaja trdna obveza za prestrukturiranje, ker je težava tudi v presežku zmogljivosti. Če torej ne bomo rešili težave s presežkom zmogljivosti, bomo imeli stalno težavo, dokler bodo cene goriv ostale takšne kot so, ali še huje, če bodo še naprej rasle, kot kažejo predvidevanja.

To smo naredili v Franciji, kjer smo dosegli sporazum med Komisijo in Francijo o svežnju ukrepov, ki so namenjeni pomoči francoskemu ribiškemu sektorju pri prestrukturiranju. Vendar to ni bilo dovolj in ni zadostovalo potrebam francoskih ribičev.

Poudariti moram, da za odziv Komisije prav tako potrebujemo sodelovanje in dejavno prizadevanje držav članic. Sami ne moremo ukrepati. V zvezi s tem verjamem, da se bo ta krizna situacija obravnavala na prihodnjem zasedanju Sveta v juniju, kar tudi osebno podpiram.

Kar zadeva vprašanje, ki ga je na koncu postavila gospa Doyle v zvezi s tem, da nekatere države članice podeljujejo subvencije in da jih druge ne, podatki, ki jih ima Komisija, kažejo, da subvencije, ki so jih podelile različne države članice, bodisi spadajo med parametre de minimis (in kakršna koli druga država članica lahko podeli subvencije, če te spadajo med parametre de minimis) bodisi spadajo med programe prestrukturiranja, na katere sem se prej skliceval. Obstaja sporočilo v zvezi s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje in če bo dosežen sporazum, če bo Komisija odobrila program za prestrukturiranje, potem bodo obstajale določene možnosti v zvezi s subvencijami in državno pomočjo, ki drugače ne bi bile mogoče.

Imamo podatke v zvezi s subvencijami, ki jih de minimis ali programi prestrukturiranja ne pokrivajo, in jih tudi preiskujemo. Ravnokar smo na primer obvestili Francijo, da moramo zahtevati vračilo zneska, ki je bil plačan v obliki zavarovanja. Torej sprejemamo ukrepe, da zagotovimo, da se evropski predpisi v zvezi s konkurenčnostjo ustrezno upoštevajo.

Vendar končno poudarjam, da je neposredna nevarnost tolikšna, da jo moramo zelo previdno obravnavati, da bomo našli načine in sredstva, pri čemer poskušamo najti takojšnje rešitve, ki prav tako pogojujejo, da v kratkem času nastane trdna obveza za prestrukturiranje ribiškega sektorja z namenom uvesti stopnje zmogljivosti, ki se skladajo s tistim, kar se lahko trajno ulovi iz morij.

  Marie-Hélène Aubert, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem komisarju in vsem, ki so sodelovali na tej razpravi. Jasno je, da smo prav tako obravnavali ozadje te resne krize, ki zdaj vpliva na ribiški sektor. Zahvaljujem se komisarju, de je poskušal natančno odgovoriti na vprašanja o tej zadevi, čeprav je jasno, da je nekatera področja težko podrobno obdelati. Vsekakor je obžalovanja vredno, da morata biti Evropska unija, ali Bruselj, sistematično kriva za vse. Pravzaprav menim, da je to dobra priložnost, da pokažemo, da Evropska unija, Bruselj, ne prispevata k nastanku težave, ampak k njeni rešitvi. Jasno je, da ob zamerah, ki obstajajo proti Evropski uniji, spoznamo v kakšnem obsegu so države članice in veliko število predstavnikov industrije skozi leta zmanjšali svoje odgovornosti in dali prednost kratkoročnim interesom, pri čemer so mislili, da bodo od teh nekaj časa dobro služili, in se hkrati slepili, da to celotnega sektorja ne vodi na rob propada.

In zdaj smo tu. Kako lahko najdemo takojšne rešitve za situacijo, ki traja že leta? To ni lahko. Predložili ste nekaj predlogov. Vendar ne bomo uspešni, če ne bomo sprejeli strogih in drastičnih meril, če ne bomo uporabili vseh potrebnih sredstev, ker ti dokumenti ne bodo uveljavljeni brez finančnih sredstev in človeških virov, ki bodo sprejeli veliko bolj odvračalne sankcije od tistih, ki zdaj obstajajo v zvezi z nezakonitim ribolovom

Vsaj to ne bo tako težko glede na to, da je bilo v kratkem naloženih malo kazni.

Prav tako moramo veliko bolj spodbujati in nagrajevati inteligentno in trajnostno ravnanje in aktivnosti. Ribiči in ribiška podjetja, ki uvajajo dejavnosti, ki so zelo usklajene in inovativne glede trajnostnega upravljanja ribištva imajo pogosto občutek, da jih ne priznavamo in nagrajujemo. Prav tako menim, da moramo za boj proti nezakonitemu ribolovu in za druga področja, ki smo jih obravnavali, kot so odpadki ali upravljanje virov in kvote, prav tako določiti bolj ugodno strategijo, ki je usmerjena v prihodnost in v pravo smer, česar zdaj ne moremo trditi.

Končno menim, da nam to poročilo daje možnost, da si postavimo vsa ta vprašanja. Jasno je, da to dogovarjanje samo ne bo rešilo težav. Verjetno se bo to dogovarjanje nadaljevalo v naslednjem poročilu, čeprav je že čas, da imamo široko posvetovanje in končamo pogajanja od zgoraj navzdol med Komisijo, vladami in predstavniki industrije in imamo veliko širše, bolj horizontalno, meddisciplinarno posvetovanje. To nam bo dalo odgovore ter Evropski uniji in Parlamentu dovolilo izpolniti svojo vlogo in dolžnost, da najdeta rešitve za ta ogroženi sektor.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 5. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament se dobro bojuje proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki je resnični mednarodni problem.

Sprejeti ukrepi učinkovito dopolnjujejo obstoječ mehanizem. Zlasti se sklicujem na vzpostavitev sistema pomorske inšpekcije za plovila, ki vstopajo v pristanišče, pri čemer se izda potrdilo o ulovu in prepove vstop plovilom IUU. Prav tako podpiram prepoved uvoza rib IUU in objavo seznama plovil povezanih z ribolovom IUU.

Dodana vrednost teh novih evropskih predpisov prav tako izvira iz nastanka sistema opozarjanja Skupnosti, kjer obstaja sum o odkritem ribolovu IUU. Prav tako je okrepljen sistem sankcij, vključno s prepovedjo dostopa do državne pomoči ali subvencij za plovila IUU in vračilo državnih sredstev javne pomoči ali subvencij, kjer je to potrebno.

Kar je še pomembneje, uspešno sem lobiral v Evropskem parlamentu, da se v boju proti nezakonitemu ribolovu osredotoči na najbolj oddaljene regije, zaradi izjemne krhkosti njihovih ekosistemov. To brezobzirnim plovilom pošilja močno sporočilo, ki bo pomagalo omejiti nelojalno konkurenco, ki počasi a vztrajno ribičem odvzema delo.

26. Zaščita občutljivih morskih ekosistemov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Duarteja Freitasa, v imenu odbora za ribištvo o predlogu uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS)) (A6-0183/2008).

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, poročilo gospoda Freitasa obravnava predlog, ki daje možnost za uvedbo načela ocene vpliva na okolje na področju ribištva. Ne morem povedati, kako pomembno je to v okviru spremembe v režimu in uskladitve predpisov o ribolovu z veliko drugimi pomorskimi dejavnostmi.

Prav tako se to načelo odziva na točno določen cilj, tj. preprečiti škodo občutljivih morskih ekosistemov. Predlog v celoti zastopa ekosistemski pristop, za uvedbo katerega se v okviru skupne ribiške politike zavzema Komisija.

S tem predlogom odgovarjamo na pozive Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2006 za sprejem učinkovitih ukrepov, da preprečimo uničenje ali občutno škodo občutljivih morskih ekosistemov zaradi pridnenega ribolova. V zvezi s plovili, ki delujejo na območjih, kjer ne velja mednarodni režim o ohranjanju in upravljanju, je država zastave odgovorna, da zagotovi to zaščito in ureja dejavnosti plovil. Ker Evropska unija glede na mednarodno pravo izvaja regulativno pristojnost države zastave, moramo sprejeti ustrezna merila, da se do konca leta odzovemo na ta poziv Združenih narodov.

Predlagan predpis bo torej veljal za plovila EU, ki bodo delovala na odprtem morju, ki ne spada pod regionalne organizacije za upravljanje ribištva Eno takih območij je jugozahodni Atlantik, kjer imamo zdaj veliko število plovil. Besedilo je bilo oblikovano tako, da države članice, pod zastavo katerih plujejo plovila, obvezuje, da zagotovijo, da se ne izda nobeno ribiško dovoljenje za ribolov s pridnenim orodjem, razen če je ocena potencialnega učinka jasno pokazala majhno tveganje za občutljive morske ekosisteme. To pomeni, da Komisija ne podrobno določa, kako države članice te ocene izvajajo, ampak da določa minimalne standarde v zvezi z znanstvenimi informacijami in potem prepusti državam članicam, kako bodo zahtevane rezultate dosegle.

Naš predlog določa, da se orodja za pridneni ribolov ne smejo uporabljati v globini večji od 1.000 metrov. Argument, da predlagan predpis nima znanstvene podlage ne drži. Vsekakor vedno bolj poglabljamo naše znanje o globokih oceanih in se pri tem soočamo s tako veliko negotovostmi, da je popolno uvajanje previdnostnega pristopa zagotovljeno. Predlagana globinska meja je primerna, ker ne zadeva trenutnih dejavnosti plovil EU, ki se izvajajo v precej bolj plitvih vodah. Prav tako ta predpis zagotavlja, da pridobimo čas za preverjanje, kako ta nov zakonodajni pristop deluje, preden dovolimo ribičem, da lovijo v globljih vodah.

Pri tem bomo še naprej izvajali naše sedanje dejavnosti, dokler ne vemo dovolj, da jih varno razširimo. Komisija je pripravljena, da se čez dve leti vrne k tej izrecni temi, ko ob Svetu in tej skupščini predložila poročilo o izvajanju in učinkovitosti pravil. Zato Komisija ne more sprejeti črtanja tega predpisa, kot je to predlagano v poročilu.

Prav tako gospod Freitas v svojem poročilu predlaga, da se spremeni določba v kateri uredba predpisuje, da se za plovila uporabljajo stalni opazovalci na krovu plovil in da se namesto tega uvede sistem vzorčenja. Prav tako ima Komisija težave s sprejemanjem te spremembe, ker z odsotnostjo opazovalcev kot kontrolno orodje ostane le sistem spremljanja plovil, ki mora nadzirati ali se vsako plovilo drži dovoljenih ribolovnih načrtov. To ni dovolj, in najbrž je nerealno pričakovati, da nacionalni centri za spremljanje ribištva v realnem času zagotovijo nadzor vsakega posameznega plovila. Prav tako bo brez opazovalca na krovu zelo pomembno pravilo „odmika“ v primeru, da plovilo po nesreči naleti na ekosistem, ki ga ni na zemljevidu, enostavno neučinkovito, ker je upoštevanje tega predpisa s sistemom spremljanja pravil nemogoče nadzorovati. Kot sem že povedal, lahko to zahtevo ponovno obravnavamo čez dve leti, da ocenimo njeno učinkovitost.

Večina preostalih predlaganih sprememb je za Komisijo sprejemljivih in veliko jih je že bilo v podobno obliki predloženih na dogovarjanjih Sveta.

Zahvaljujem se Parlamentu za podporo, ki jo je izkazal Komisiji pri naših prizadevanjih, da se na to vprašanje učinkovito odzovemo.

  Duarte Freitas, poročevalec. − (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam Komisiji za pobudo o tem predlogu iz dveh razlogov. Prvič, ker je v skladu s pobudo Evropske unije in sledi prizadevanjem v zvezi s to pobudo v Generalni skupščini ZN ter drugič, ker temelji na zelo pomembnem načelu, ki ocenjuje vpliv ribolova, še preden je izdano dovoljenje za to dejavnost.

To pomembno, ker govorimo o območjih, kjer trenutno ni nobenih ribolovnih organizacij.

Tukaj so obravnavana obalna območja, za katera so odgovorne države za sprejetje ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov pred pridnenim ribolovom. V mednarodnih vodah za zaščito morskega okolja ponavadi skrbijo regionalne morske konvencije, tam kjer obstajajo, pri čemer so za sprejetje ukrepov za zaščito in upravljanje živih morskih virov in urejanje vpliva ribolova na občutljive ekosisteme pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Vendar obstajajo področja odprtega morja, ki jih ne pokrivajo nobene ribolovne organizacije, kar lahko vodi k škodljivemu ribolovu.

Zato je Generalna skupščina ZN ugotovila, da so potrebni ukrepi za zaščito morskega dna na področjih, ki jih trenutno nihče ne nadzira, pri čemer je Evropska unija, kot pričakovano, imela vodilno vlogo.

To je zagotovo pozitiven korak, ki ga moramo poudariti in podpirati, tako kot predlog Komisije, ki ga lahko označimo za velikodušnega, saj predvideva, da bodo ladje naših držav članic upoštevale številne predpise, pri čemer je treba po diplomatski poti poskrbeti, da jih bodo upoštevale tudi tretje države, ki se ukvarjajo z ribolovom na zadevnem o odprtega morja. Drugače nima smisla, da je imela Evropska unija vodilno vlogo in si prizadevala, da njene ladje izvajajo nadzor in izpolnjujejo zahteve, če se ladje tretjih držav ukvarjajo s škodljivim ribolovom na območju, ki ga želimo zaščititi.

V tem velikodušnem predlogu je področje, za katerega moramo Komisiji čestitati, saj bo imelo posledice v zvezi z diplomatskimi prizadevanji, ki temeljijo na sporazumu z Generalno skupščino ZN, tako da bomo v tej zadevi lahko res napredovali.

Gospod komisar, v zvezi z vprašanjem glede globine meje 1 000 m smo v odboru za ribištvo imeli razgovor s strokovnjaki, ki sem ga spremljal tudi sam, pri čemer se strinjajo, da 1 000, 800, 500 ali 1 200 m niso tehnične vrednosti, ampak le politične izbire. Vendar s tem predlogom že spodbujamo tiste, ki se želijo ukvarjati z ribolovom na določenem območju, da vnaprej preučijo morsko dno in tveganja v zvezi z njim, zato menim, da bo ta raziskava vključevala vse globine od 800 do 1 100 ali do 1 500 m, pri čemer ne bi bilo treba določiti jasne definicije 1 000 m, saj je ta globina že zaščitena na drugačen način.

Še vedno čakamo na nadaljnje utemeljitve, po možnosti tehnične narave, ki jih strokovnjaki na razgovoru niso priskrbeli, čeprav menim, da glede na to, kar je Komisar do zdaj povedal, ni dovolj, da bi predlog 1 000 m bil veljaven. Še naprej bomo čakali in upamo, da bomo predlog Evropskega parlamenta obravnavali po jutrišnjem glasovanju.

  Marios Matsakis, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − Gospa predsednica, čestitam poročevalcu za odlično poročilo.

Veliko morskih ekosistemov v odprtem morju je edinstvenih in občutljivih in zato zagotovo potrebujejo zaščito pred včasih uničujočimi posledicami uporabe pridnenega orodja.

Predlagana uredba je nedvomno korak v pravo smer, čeprav je treba v prihodnosti narediti veliko več, saj je vedno več znanja in izkušenj na področju biologije globokega morja Nujna in pametna je uporaba načela previdnosti, kot podlage za oblikovanje nekaterih parametrov te uredbe. Uspeh vsake uredbe je odvisen od tega, kako se izvaja in kako pri tem pomagajo opazovalci na krovu.

Upam, da bo ta uredba kljub nekaterim neizogibnim šibkim točkam uspešna v teoriji in v praksi.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, očitno s vsi strinjamo z zaščito občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi ribolovnimi postopki.

Jaz se s tem tako zelo strinjam, da zagovarjam zaščito pred vsemi škodljivimi postopki, ne samo pred ribolovnimi. Sicer pa vemo, da mora v teh primerih ribolovni sektor imeti vodilno vlogo in biti za zgled.

Kot sem že dejala v zvezi s poročilom gospe Miguélez o staležu rib odprtega morja, menim, da bi se morali ukvarjati predvsem z zaščito občutljivih ekosistemov, ki so opredeljeni kot taki, ne glede na to, kje so, in ne le tiste, ki imajo to srečo, da so globlje od 1 000 m.

Kot je že dejal gospod Freitas, je Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavrnila kriterij globine, ker bi naj bil samovoljen in naj ne bi bil znanstven, pri čemer so regionalne organizacije za upravljanje ribištva vključno z organizacijo za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) za severni Atlantik zavrnile pravilo 2 000 m, ne da bi sploh upoštevale omejitev za globino 1 000 m, saj menijo, da omejitev ne služi ničemur in so jo zato odstranili.

Komisar, moje vprašanje je, ali se bo to nanašalo na ladjevje, ki se ukvarja z ribolovom na patagonskem pasu. Nedavno je predstavnik inštituta za oceane predstavljal ocenjevalne študije, v katerih niso zasledili občutljivih morskih ekosistemov na tem območju. Zato sprašujem, ali boste še naprej vztrajali, da mora ladjevje Skupnosti, ki se ukvarja z ribolovom na tem območju, upoštevati ta predlog.

Končno bi rada govorila o opazovalcih, ki jih je poročilo gospoda Freitasa obravnavalo zelo razumno. Strinjam se s poročilom, da je pomembno imeti opazovalce, ki so znanstveniki, saj morajo oceniti občutljive morske ekosisteme, česar ne more narediti kateri koli opazovalec.

Že znanstveniki so omenili, da je nesmiselno imeti enega opazovalca na vsaki ladji, saj bi tako izpraznili vse inštitute za oceanografijo, pomembneje je razmisliti o načrtovanih in organiziranih trajnih programih vzorčenja, s katerimi bi imeli dober pregled nad zadevnim ribolovom.

Komisar, hvaležna bi vam bila, če bi odgovorili na moja vprašanja, pri čemer pozivam k podpori poročila, ki ga je sestavil gospod Freitas.

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospa predsednica, čestitam poročevalcu za odlično poročilo, pri čemer bom še enkrat ponovila, da se ukvarjamo z zaščito morskega dna, kamor spadajo tudi globokomorski koralni grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci in globokomorske spužve, ki so neprecenljivi zakladi našega ekosistema.

Poudarjam, da je zaščito tega ekosistema dolgo zagotavljala avtonomna regija Azori, dokler niso leta 2003 njenega dela ogrozile evropske institucije, ko so se odločile odpreti to območje za ribolov brez izjeme in upoštevanja, da je to območje treba zaščititi.

Najpomembnejše vprašanje je predvsem, da imamo skladno zakonodajo, pri čemer je težava z globinsko mejo 1 000 m nesmiselna, če zunaj evropskih voda prepovemo ribolov globlje od 1 000 m, v Evropi ga pa dovolimo, saj je z vidika okoljevarstvene skrbnosti naših predpisov nesmiselna. Predvsem sem zaskrbljen zaradi ključne resolucije ZN 61/105 z dne 8. decembra 2006, ki zadeva številne druge ukrepe v zvezi z morskimi želvami, ki živijo na gladini, pri čemer ni Evropska komisija prevzela te odločbe v celoti, ampak je s tem procesom začela postopoma leta kasneje. Menim, da to ni najboljši zakonodajni način delovanja. Bolje bi bilo, če bi se celotna odločba prenesla na raven Skupnosti, saj bi bila tako vsa zadeva zelo poenostavljena in predpisi znotraj in zunaj Skupnosti veliko bolj uporabni.

  Josu Ortuondo Larrea, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, strinjamo se, da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje škodljivih načinov ribolova, ki ogrožajo občutljive morske ekosisteme.

Tako se strinjamo z zamislijo, da morajo biti plovila Unije, ki plujejo na območju odprtega morja, za katera ne veljajo predpisi regionalnih ribolovnih organizacij in sporazumi, vključena v uredbe Skupnosti, ki urejajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev posebnih dovoljenj za ribolov v teh vodah in za poznejše ravnanje, ki ga morajo upoštevati, ter informacije, ki jih morajo priskrbeti itn.

Ne strinjamo se z omejitvijo, ki jo je predlagala Komisija v členu 6, v katerem je 1 000 m razumna globinska meja za uporabo pridnenega orodja za zagotovitev primerne stopnje varstva, saj ni veljavnih podatkov, ki bi to utemeljili. Ni znanstvenih raziskav, ki bi pokazale, ali so občutljivi ekosistemi pod ali nad globinsko mejo 1 000 m.

Menimo, da moramo nadaljevati in bolje raziskati morsko dno na vsakem območju, pri čemer bomo ugotovili, kje so občutljivi ekosistemi, preden bomo določili globinsko mejo za uporabo pridnenega orodja. Menimo, da bi morala plovila, ki bi naletela na morebitno občutljivo območje, prenehati loviti in obvestiti pristojne organe. Tako se strinjamo, s predlogom, da mora reprezentativni vzorec plovil, katerim je vsaka država članica izdala posebno ribolovno dovoljenje, imeti na krovu znanstvenega opazovalca, pri čemer je treba poskrbeti za ustrezno kroženje med vsemi plovili za neprekinjene ribolovne plovbe.

Končno se tudi strinjamo, da mora kapitan v primeru tehnične okvare satelitske sledilne naprave, ki jo mora imeti vsako plovilo, vsaki dve uri sporočati zemljepisni položaj plovila, pri čemer plovilo po vrnitvi v pristanišče ne sme izpluti, dokler ne dokaže, da sledilna naprava deluje.

Cilji tega predloga so zaščita morskega okolja in ribolovnih aktivnosti, ki so nujne za oskrbo s hrano.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospa predsednica, čestitam gospodu Freitasu za njegovo odlično poročilo. Osrednja naloga pomorskega upravljanja je zaščita občutljivih ekosistemov. Za dosego tega cilja je bilo v preteklih letih vloženega veliko truda. Veseli me, da se je Evropska unija prva lotila tega projekta za zaščito okolja, s katerim bomo vsi pridobili.

Politika za zaščito ekosistemov je mednarodno sprejeta in od nas je odvisno, ali jo bomo izvajali v največjem možnem obsegu. Za izvajanje te politike je potrebno veliko malih korakov. Iz vsakega malega koraka se nekaj naučimo in potem naredimo naslednjega, pri čemer poudarek na razvoju in ne čim hitrejšem doseganju cilja.

Zaščita občutljivega ekosistema je zapletena. Za zgled si lahko vzamemo Irsko. Na zahodni obali države lahko najdemo globokovodne korale. Natura 2000 je objavila, da ima ta obalna regija štiri območja, pri čemer je tam ribolov omejen zaradi zaščite globokovodnih koral.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Tudi mi podpiramo predloge v zvezi s poročilom o zaščiti občutljivih morskih ekosistemov, pri čemer želimo poudariti, da morajo sprejeti ukrepi na tem področju temeljiti na znanstvenih ribolovnih raziskavah in biti v skladu z raznolikostjo obstoječih razmer.

Te ukrepe nujno potrebujemo, kar je neposredno razvidno iz same opredelitve občutljivih morskih ekosistemov, ki mora, kot navaja poročilo, temeljiti na najboljših znanstvenih spoznanjih. Ločiti moramo tudi med različnimi posledicami uporabe različne opreme, pri čemer moramo oceniti vpliv na morske vire in morsko dno z znanstvenimi ribolovnimi raziskavami. Končno poudarjam, da menimo, da je področje vprašanj v zvezi z nadzorom ali opazovanjem odstopanj v pristojnosti vsake države članice.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, znanstveniki v ribolovnem sektorju zdaj vejo, da je v globokem in odprtem morju polno življenja, katerega velik del je še neodkrit. Približno 50 % živali ali rastlin, ki jih najdemo globlje od 3 000 m, so nove vrste. Znanstveniki predvidevajo, da živi v globokem morju približno 10 milijonov vrst, kar je biotska pestrost, ki je primerljiva z najbogatejšimi tropskimi deževnimi gozdovi. Počasi odkrivajo ekosisteme, ki so v naravi edinstveni in v katerih so vrste, ki jih ne moremo najti nikjer drugje na planetu.

Zato se strinjam s predlogom Komisije, ki zahteva uvedbo dovoljenj za izvajanje ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju, pri čemer morajo pristojni organi pred izdajo dovoljenj ugotoviti, da to ne bo povzročilo pomembnega škodljivega vpliva na ekosisteme na odprtem morju. Zahvaljujem se Duartu Freitasu za njegovo poročilo in poudarjam, da bi se že veliko prej morali začeti ukvarjati s tem področjem.

Pridnene vlečne mreže povzročajo zelo veliko škodo globokomorskim koralam in spužvam. Pridnene mreže lahko pri nepravilni uporabi poškodujejo podvodne gore in uničijo vse žive organizme, ki so na njihovi poti. Vrste lahko izumrejo, še preden jih znanstveniki odkrijejo.

Žal je Evropska unija v središču uporabe pridnenih vlečnih mrež v globokem morju. Leta 2001 je bil v državah članicah vključno z baltiškimi državami delež ulova s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtem morju 60 % in istega leta je v ulov Španiji znašal dve tretjini celotnega prijavljenega ulova EU in 40 % prijavljenega globalnega ulova na področju ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami.

Strinjam se s poročevalcem, da mora Komisija uporabiti vsa pooblastila, ki jih ima nad ribolovnim sektorjem, in spodbujati aktivnosti za zaščito občutljivih ekosistemov, pri čemer morata ta pristop voditi dve načeli, tj. načelo previdnosti, ki zahteva, da ukrepamo, kjer so znanstvene informacije pomanjkljive ali negotove, in upravljanje, ki temelji na zaščiti ekosistemov.

Ali je 1 000 m samovoljna globinska meja, gospod komisar? Menim, da je to vprašanje v zvezi s tem, ali so občutljivi ekosistemi tudi nad to mejo in ne samo pod njo.

  Marios Matsakis. − Gospa predsednica, številni govorniki so trdili, da ni znanstvenih dokazov ali sploh nobenih dokazov, ki bi podprli določitev globinske meje na 1 000 m. To ni res. Naj navedem znanstven dokaz iz ribolovne dejavnosti v globini od 840 do 1 300 m z zahodne Irske. S postopkom C-14 so odkrili, da je bila mrzlovodna korala, ki so jo pri tem ribolovu ujeli kot stranski produkt, stara najmanj 4 500 let.

Torej znanstveni dokaz potrjuje, da so tudi na tej globini občutljivi ekosistemi. Menim, da je poleg načela previdnosti smiselno določiti tudi globinsko mejo.

  Zdzisław Kazimierz Chmielewski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija aktivno sodeluje pri iskanju globalne rešitve v zvezi z vprašanjem uporabe pridnene vlečne mreže. Namesto da uvedemo popolno prepoved uporabe, je bolje, da uvedemo stroge omejitve, ki bi urejale njihovo uporabo.

Uredba, o kateri razpravljamo, bi lahko bila nekakšen kompromis. Doseženi zakonodajni učinki ne temeljijo vedno na jasnih in prepričljivih predpisih. V državah in regijah, kjer ribolov nima velike vloge in kjer zato nimajo možnosti za redno izvajanje natančnih raziskav, vlada bojazen, da ne bodo mogli slediti zahtevam o izdelavi ribolovnega načrta in navesti natančne podatke, v kakšni globini se uporablja pridnene vlečna mreža ali kakšna je sestava morskega dna, kar predstavlja velik problem predvsem za revnejša območja.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, strinjam se s številnimi točkami in pripombami, ki poudarjajo pomembnost, ki jo povezujete z vprašanjem glede škodljivih načinov ribolova.

Kot sem že rekel, je naš predlog odziv na poziv mednarodne skupnosti, pri čemer moramo pokazati naše prizadevanje za uresničitev tega poziva.

V zvezi z vprašanjem predlagane globinske meje 1 000 metrov menim, da je ključno, da sprejmemo previdnostni pristop, pri čemer je bila ta določena omejitev oblikovana tako, da nas zavaruje pred nenadnim razvojem ribištva na določenih območjih. Hkrati ob tem dogovoru dejansko ne vpliva na sedanje ribištvo, zato ne razumem zadržkov v zvezi z omejitvijo za globino 1 000 metrov. Vendar bom to ponovno pregledal in upam, da bomo vprašanje zadovoljivo rešili junija na zasedanju Sveta.

Vendar se ne strinjam, da dovolimo neomejen pridneni ribolov dokler ne določimo kateri so občutljivi ekosistemi, saj enkrat ko je škoda narejena, je že prepozno. Zato vztrajamo s previdnostnim pristopom.

Menim, da je vprašanje opazovalcev ključna točka, da pokažemo, da mislimo resno glede zaščite občutljivih morskih ekosistemov v odprtem morju. Ključna točka za Komisijo je celotni dostop. Prepričan sem, da bomo junija na zasedanju Sveta našli rešitev tudi za to vprašanje, brez da bi opustili načelo celotnega dostopa opazovalcev.

  Duarte Freitas, poročevalec. − (PT) Na žalost moram najprej povedati, da se komisar ni zmenil za to, kar so omenili skoraj vsi poslanci in kar navaja poročilo glede 1 000 metrov omejitve.

Dejansko ne obstajajo nobeni znanstveni dokazi, da je število 1 000 metrov primerno. Zakaj 1 000? Zakaj ne raje 800 ali 1 200? Znanstveni dokazi ne obstajajo, pri čemer smo organizirali zasedanje s specialisti ter s predsednikom odbora za oceanografijo in ribištvo iz Azorov, ki je pripravil veliko dobrih, mednarodno priznanih študij o morskem dnu, in še z drugimi tehničnimi strokovnjaki, s katerimi sem govoril: nobenih znanstvenih dokazov ni, da je številka 1 000 metrov razumna.

Število 1 000 metrov se je dejansko najverjetneje pojavilo v razpravi glede Sredozemlja, vendar ne obravnavamo isto območje, saj dejansko razpravljamo o povsem različnih območjih. Zato počakajmo: če Evropsko unijo razumljivo zadolžimo, da skupaj z drugimi, kar je pozitivno, vodi postopke zaščite globokega morskega dna, imamo to odgovornost do okolja, vendar moramo prav tako biti malo objektivni in razumni. Če za možnost lova na območjih o katerih razpravljamo, zahtevamo, da flote predložijo znanstvene študije za katere Komisija ni mogla izračunati stroške ali nam povedati, če bodo države članice v takem položaju, da bodo lahko ocenile kakovost in se odzvale na te znanstvene študije, tudi če zahtevamo, da flote predložijo take študije, da ocenimo ali je morsko dno občutljivo ali ne, moramo biti razumni. Zato ne razpravljajmo o 1 000 metrih.

Če obstajajo občutljivi globokomorski ekosistemi, se lahko nahajajo na 800 ali 1 200 metrih, vendar študije, ki jih morajo predložiti flote, da bi pridobile ribolovna dovoljenja, bodo pokazale to: to je tako enostavno, zato menim, da je v zvezi s tem vprašanjem pomembna razumnost.

Končno se sklicujem na zadnjo pomembnost tega vprašanja: pravijo, da vemo več o površini lune kot pa o globokem morskem dnu, zato mora vsak posameznik v tej dvorani pomagati pri odkrivanju več informacij glede globokega morskega dna.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 5. junija 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Prednosti predloga uredbe so uvedba previdnostnega načela in izdaja ribolovnega dovoljenja z uporabo ocenjevanja na podlagi potrdila, da te dejavnosti nimajo negativnih vplivov na morske ekosisteme. Kot alternativni poročevalec, menim, da mora to ocenjevanje temeljiti na usklajenih merilih na ravni Skupnosti, ki jih je Komisija pregledala, da bi zagotovila enotno oceno vseh držav članic.

Poleg tega predlagam, da se oblikuje elektronski sistem za kartiranje, da bi oblikovali zbirko podatkov o občutljivem morskem ekosistemu za manjše stroške in prizadevanja v zvezi z ocenjevanjem in izdajanjem ribolovnih dovoljenj. To pomeni, da smo uvedli predlagane elemente za boljšo učinkovitost sistema in za zagotovitev optimalne zaščite morske biotske raznovrstnosti.

Prav tako je bistveno, da do konca leta 2008 Komisija izda seznam območij, ki se morajo zapreti za ribolov, pri čemer bo določila potrjene predele in tudi tiste, v katerih je možna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov. Ne smemo pozabiti na vlogo držav članic, ki jo imajo v zvezi z zaščito morske favne v smislu izvajanja dolžnosti, ki so določene v direktivi o habitatih in imenovanja morskih ekosistemov v nacionalni zakonodaji za omrežje Natura 2000.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

27. Izvajanje trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo (A6-0184/2008) gospoda Jeana Pierrea Audyja v imenu odbora za mednarodno trgovino o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov (2007/2256(INI)).

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, carinska unija, ki leta 2008 praznuje svojo 40. obletnico, je bila ena prvih korakov na poti k evropskemu združevanju. Omogočila je odpravo vseh carinskih dajatev za uvoz in izvoz med državami Unije ter sprejetje skupne zunanje tarife. Bistvena je za dobro delovanje notranjega trga in dobro izvajanje trgovinskih sporazumov Unije. Znotraj carinske unije je učinkovitost postopkov uvoza in izvoza bistvena za konkurenčnost Unije in zaščito njenih državljanov.

Komisar, pred kratkim ste objavili carinske podatke za leto 2007, ki kažejo, citiram, „nove in zaskrbljujoče težnje“. Rekli ste, da ponarejanje še naprej ogroža naše zdravje, varnost in gospodarstvo. V smislu zaščite potrošnikov obstaja veliko število zadev, pri čemer moje poročilo vsebuje predloge v zvezi z usklajenostjo z evropskimi standardi zlasti v smislu zdravja in varnosti.

Drug primer je vprašanje tihotapljenja cigaret, ki je bilo izpostavljeno v parlamentu lanskega septembra, pri čemer sem bil poročevalec svoje politične skupine. To je poudarilo obseg težave in odkrilo šibke točke v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Zato odbor za mednarodno trgovino dvomi o kakovosti našega carinskega sistema in njegovih zmožnostih, da se sooči z izzivi nevarnosti globalizacije trgovine v takem smislu, da naši državljani pričakujejo, da jih Unija zaščiti. To predlaga lizbonska pogodba, katere ratifikacija poteka v državah članicah, v členu 1(4), da je zaščita državljanov ena od prednostnih nalog Unije v odnosih z ostalim svetom.

Na mednarodni ravni je glavna negotovost povezana z izidom kroga pogajanj iz Dohe, ki jih je vodila svetovna trgovinska organizacija, kjer so kakršne koli možnosti za sporazum majhne. Če večstranska trgovinska pogajanja propadejo, bomo imeli le dvostransko konkurenco, ki jo, kot vsi vemo, vodi pravilo preživetja najmočnejšega, pri čemer bomo potrebovali odločno in učinkovito carinsko unijo. Svetovna carinska organizacija ugotavlja upočasnitev napredka v zvezi z učinkovitostjo in usklajevanjem carinskih postopkov po svetu zaradi zaskrbljenosti glede varnosti, ki se je v Združenih državah pojavila po napadih 11. septembra 2001.

Vendar v smislu mednarodne trgovine poročilo poudarja, da lahko prestrogo izvajanje pravil in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom pomeni netarifne ovire za trgovino. Pozivam Komisijo, da se osredotoči zlasti na mala in srednje velika podjetja, ki menijo, da so pravila in postopki carinjenja preveč obremenilna in zato ena ključnih ovir mednarodne trgovine. Sistem carinjenja mora poenostavljati trgovino, pri čemer poročilo predlaga, da to vprašanje postane tema mednarodnega sporazuma in katero se mora obravnavati ločeno od dnevnega reda iz Dohe.

Poročilo prav tako preiskuje številna vprašanja v zvezi s tarifno uvrstitvijo, vrednostjo in preferencialnim ali nepreferencialnim poreklom blaga, pri čemer si prizadeva, da bo Komisija upoštevala zahteve zadevnega industrijskega sektorja.

Končno poudarjam, da je stalno pomanjkanje usklajevanja jasen razlog za oslabitev evropskega carinskega sistema. Razumem gospod komisar, da reforma carinskega zakonika pomeni prednostno nalogo Evropske komisije in da je tudi to brez institucionalne reforme zelo zapletena naloga. Vendar nameravam sprožiti izhodišče za razmislek o možnosti oblikovanja celostne uskladitve nacionalnih carinskih uprav za upravo Skupnosti, odgovorno za carinsko unijo. Seveda logika usklajevanja, ki je vedno bolj usmerjena k carinskim pravilom, pomeni, da vloga carine postaja dejansko enaka v vsej Uniji.

Ob upoštevanju dolgih rokov, ki jih zahteva razvoj Skupnosti, predvsem tistih, ki zadevajo posebne pravice držav članic, menim, da je čas za predložitev tega vprašanja. Vprašanje je hkrati simbolično, ker nagrajuje štirideset let carinskega združevanja, ki se še vedno razvija in je pragmatično v smislu organizacije učinkovitejših carin v svetu, ki bo še bolj zapleten, hitrejši in ne bo čakal na nas.

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, veseli me, da se lahko odzovem na poročilo, ki ga je pripravil gospod Jean-Pierre Audy in ki ga je odbor za mednarodno trgovino enotno sprejel 6. maja. Čestitam poročevalcu, ki je odlično poudaril bistvene prispevke carinske zakonodaje in carinskih storitev za učinkovito izvajanje naše skupne trgovinske politike ter prav tako razkril pomembne izzive, s katerimi se sooča Unija v zvezi s tem vprašanjem.

Moja služba si prizadeva, da bi zagotovili, da uredbe ali sporazumi o mednarodni trgovini v celoti upoštevajo prispevek, ampak tudi potrebne omejitve carinskih konceptov in postopkov. Prav tako aktivno ščitijo interese Skupnosti v mednarodnih organizacijah zlasti svetovna carinska organizacija in svetovna trgovinska organizacija, ki se ukvarjajo z vprašanji carinjenja.

To zlasti velja za nepreferencialna in preferencialna pravila o poreklu. 27. maja so odbor za mednarodno trgovino obvestili o stanju reforme teh pravil za splošni sistem preferencialov. Prepričan sem, da bo Komisija na podlagi različnih prejetih prispevkov dobila podporo držav članic za zaključek te reforme.

To drži tudi za pogajanja STO na področju poenostavitve trgovine. Komisija je na tej stopnji še vedno prepričana, da mora sporazum o trgovinski olajšavi ostati eden od stebrov zaključka kroga pogajanj iz Dohe, zato se ga ne sme odstraniti. Dejansko se doseženi rezultati pogajanj o trgovinski olajšavi v nobenem primeru ne smejo izgubiti.

V zvezi z nevarnostmi ponarejenih, piratskih in nevarnih proizvodov smo veliko dosegli. Da bi zagotovili zaščito in varnost, smo v carinsko zakonodajo uvedli nove postopke. Posodobljeni carinski zakonik Skupnosti, ki je bil objavljen danes, in odločba o elektronskem carinjenju, ki je bila objavljena januarja, predstavljata glavne mejnike v stalnem in dinamičnem prispevku za carinsko zakonodajo o zaščiti državljanov Evrope in konkurenčnosti našega gospodarstva s spodbujanjem zakonite trgovine. Določajo primere dobrega medinstitucionalnega sodelovanja.

Poročilo prav tako zakonito vztraja, da je potrebno nadaljnje usklajevanje in enotnost pri izvajanju carinske zakonodaje ter nadaljnje boljše organizacijske in delovne metode naših carinskih uprav.

Menim, da se lahko nadaljnje usklajevanje pri izvajanju carinske zakonodaje doseže z naslednjimi pobudami: trenutno delo v zvezi z izvajanjem posodobljenega carinskega zakonika in odločbe o e-carini, nov program za ciljni nadzor pravilne in enotne uporabe carinske zakonodaje, ocena potreb in možnosti za približno oceno carinskih prekrškov in kazni. V zvezi s tem tudi program Carine 2013 predstavlja pomembno orodje.

Končno izpostavljam točke poročila, ki zadevajo pobudo Združenih držav o 100 % pregledovanju. Komisija uporablja vse možne poti, da bi organi Združenih držav razumeli, da so napačno zavarovali dobavno verigo. Komisija je vladi Združenih držav v aprilu predložila dobro pripravljeno poročilo skupaj s prispevkom držav članic, ki poudarja negativen vpliv tega ukrepa za evropska pristanišča, mednarodno trgovino in pomorski transport.

  Zuzana Roithová , v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospa predsednica, strinjam se s samoiniciativnim poročilom kolega gospoda Audyja, ki obravnava pomembnost strogega izvajanja carinskih postopkov za primerno delovanje notranjega trga. Na žalost naš trg vse bolj uničujejo nezakoniti uvozi blaga iz tretjih držav. To ne zadeva le tihotapljenje, poneverjanje in izogibanje carinskim dajatvam: naš trg je prav tako napolnjen z blagom, ki ne ustreza evropskim varnostnim standardom, čeprav imajo mnogi od njih znak skladnosti. Na žalost carinski organi nimajo dovolj virov, da bi izvedli zadostne mejne nadzore. Naš odbor je v Antwerpnu lahko videl, da so vsak dan pregledali le polovico odstotka zabojnikov. Vse to oslabi zaupanje v notranji trg in oškoduje tudi potrošnike in evropske proizvajalce, ki ne morejo sami obvladovati take nepravične konkurence. Čeprav naša carinska unija obstaja že 40 let, države članice še vedno ne upoštevajo carinskih prepisov dovolj enotno. Na primer, obstajajo velike razlike pri pravilih o tarifni klasifikaciji, vrednosti in preferencialnem ali nepreferencialnem poreklu blaga. Strinjam se s poročevalcem, da bi bila situacija z večjo usklajenostjo boljša. Komisija se mora prav tako odzvati na upravičene kritike glede enotne uporabe merila dodane vrednosti, kot so kritike, ki jih je izpostavila tekstilna industrija. Prestrogi zapleteni carinski predpisi otežujejo dostop do mednarodne trgovine zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Evropska konkurenca bi očitno veliko pridobila s poenostavitvijo, posodobitvijo in usklajevanjem pravil in postopkov glede uvoza in izvoza blaga.

  Francisco Assis, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam gospodu Audyju za zelo kakovostno poročilo v smislu idej in predlogov, ki jih vsebuje.

Carina, kot poročilo izrecno navaja, ima dandanes dejansko več različnih vlog. Carina ima poleg prvotne davčne funkcije tudi gospodarsko in vedno večjo vlogo v smislu zaščite varnosti evropskih podjetij in evropskih potrošnikov.

Z gospodarskega vidika mora dejansko olajšati mednarodno trgovino, pri čemer želi Evropska unija to na vsak način doseči. Vendar je cilj carine tudi varnostna vloga v smislu preprečevanja in boja proti poneverjanju in piratstvu, boja proti situacijam povsem nepravične konkurence, ki uniči nekatera evropska podjetja zlasti v šibkejših sektorjih in v smislu zaščite okolja in javnega zdravja, ki sta premoženje, ki ju naše skupnosti čedalje bolj cenijo. Zato moramo v zvezi s tem doseči več napredka.

Predlog, ki ga je navedel poročevalec, je po našem mnenju dober, ker spodbuja usklajevanje carinskih sistemov. Imamo trgovinsko politiko skupnosti in carinsko politiko skupnosti, vendar imamo tudi serijo nacionalnih uprav, ki ne delujejo vedno skupaj in najbolj primerno. Koristno bi bilo, če bi hitreje napredovali v usklajevanju, saj bi tako zagotovili zaščito interesov evropskih proizvajalcev in potrošnikov. Napredek z novimi praksami, oblikovanje boljše uskladitve in pogojev za učinkovito usklajevanje carinske uprave na ravni Skupnosti. Zato bomo evropskim državljanom zagotovili dobro storitev z vidika proizvajalcev in potrošnikov.

Menim, da je vprašanje, ki zadeva mala in srednje velika podjetja in ki se pojavi v poročilu ter ki ga je prav tako izpostavil predhodni govorec prav tako pomembno. Naša mala in srednje velika podjetja so zlasti občutljiva v situacijah, kjer postanejo žrtev nepravične konkurence in naš carinski sistem se ni vedno pripravljen uspešno soočiti s takimi tveganji. Zato moramo v to veliko vložiti in izboljšati uskladitev z malimi in srednje velikimi podjetji. Ker ne obvladajo vedno pravil in postopkov, zaostajajo v smislu svoje sposobnosti dostopa do mednarodne trgovine.

Čestitam avtorju tega poročila in menim, da je ugodilo Evropi na tem posebnem in zelo pomembnem področju carinskega sistema.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, s prevzemom besede v tej razpravi v imenu skupine UEN opozarjam na tri zadeve.

Veliko držav, tudi držav članic STO, ki se ukvarjajo s poenostavljanjem mednarodne trgovine, ne izpolnjuje socialnih in okoljskih standardov, zaradi česar se znižajo njihovi stroški proizvodnje, hkrati pa se izloča pravična konkurenca. Ob omogočanju boljšega dostopa blaga iz teh držav na evropski trg moramo ta vidik upoštevati, drugače bodo številne proizvodne dejavnosti v Evropi rutinsko opuščene.

Poleg tega vse večje odpiranje evropskega trga za uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav v zameno za odpiranje teh trgov za izvoz industrijskih proizvodov in storitev iz Evropske unije dejansko pomeni uresničitev zamisli komisarja Mandelsona, da mora v pogajanjih v okviru STO Evropska unija drugim državam popuščati, ker z izvozom industrijskega blaga in storitev zasluži več, kot izgubi zaradi šibke obrambe lastnega kmetijstva, vendar to na žalost pomeni nadaljnje slabšanje kmetijskega potenciala Evrope.

Končno mora Evropska komisija veliko hitreje kot doslej ukrepati v primeru kršitev ključnih izvoznikov iz tretjih držav v zvezi s sporazumi o vstopu na evropski trg in v primeru, ko se zaradi uvoza iz takih držav omejuje evropska proizvodnja, ukrepati takoj in ne šele po več mesecih.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, nocoj je vse posvečeno carinam; obravnavata jih poročili gospoda Markova o splošnem sistemu preferencialov in gospoda Audyja o netarifnih omejitvah, torej o tistih uvoznih in izvoznih pravilih in postopkih, ki jih mi imenujemo administrativni protekcionizem ali prikrite carinske ovire. Medtem ko se v STO veliko govori o znižanju carin za pristopnice k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (GATT), obstaja prikriti protekcionizem v obliki kvot in najvišjih tarif (pri čemer ima Evropa sicer res le 110 najvišjih tarif, medtem ko jih ima Kanada 430) ter vedno večjih uvoznih dajatev, zaradi katerih se v malih državah ne more razviti industrija, obstajata pa še seznam občutljivih proizvodov in splošni sistem preferencialov, ki je pogojen s spoštovanjem človekovih pravic in subjektivnimi pravili carinjenja glede na poreklo, vrednost ali tarifne številke. V Evropi imamo več kot 5000 tarifnih številk. Samo v kmetijstvu imamo 2726 tarifnih številk. Japonska ima 1890 tarifnih številk, ZDA jih ima 1779; kaj torej storimo, ko določamo tarifne številke za blago? Kam na primer uvrstimo mumijo iz Egipta, namenjeno za razstavo? Uvrstimo jo med posušene ribe.

Poročilo gospoda Audyja obravnava vse te probleme in ugotavlja, da Združene države s sklicevanjem na varnost in nevarnost ponovno uvajajo carinski sistem predsednika McCarthyja. Doba pacifističnega pristopa papeža Janeza Pavla II. in njegove slavne pridige iz leta 1978 („Odprite meje držav, politične in gospodarske sisteme, široke razsežnosti civilizacij in kultur njegovemu Veličanstvu. Ne bojte se!“) je končana, zato se, medtem ko je urugvajski krog pogajanj trajal le osem let, pogajanja v Dohi po desetih letih še vedno niso zaključila.

Od kod izvira ta problem? Težava je, da so carinske dajatve stare 2000 let in izvirajo iz starih rimskih časov. Vendar živimo zdaj v 21. stoletju, zato potrebujemo nov način carinjenja, gospod komisar. Na srečo so strokovnjaki ta novi sistem carinjenja razvili in predvideva carinske dajatve, ki jih je mogoče odšteti ali prilagoditi glede na različne proizvodne stroške, mogoče jih je povrniti, se o njih pogajati in jih spremeniti tako, da koristijo državam v razvoju.

V pogajanjih v okviru STO bi morali ponuditi ta novi sistem carinjenja, gospod komisar, da lahko naš zastareli sistem carin opustimo.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospa predsednica, gospod komisar, kolegi, danes razpravljamo o zelo pomembnem poročilu. Z učinkovito trgovinsko politiko lahko omogočimo regionalno in širše povezovanje.

Sprejetje zanesljivih pravil in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom nam omogoča zaščito notranjega evropskega gospodarskega prostora. Poročilo je objektivno in kritično ter obenem konstruktivno. Ukvarja se z mnogimi predpostavkami, na primer o medsebojnih koristih na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, o skupnih pričakovanjih v regiji ter spodbujanju konkurenčnosti Evropske unije z uvajanjem tržnih ukrepov proti izrinjanju evropskih proizvodov s trga.

V nekaterih državah trgovina odločilno vpliva na gospodarsko rast. Zato so pravila o uvozu in izvozu zelo pomembna. Pomembno je izvajanje in nadziranje teh pravil zlasti v nekaterih novih državah članicah, kot je Bolgarija, kjer obstaja zaradi presežka izvoza trgovinski primanjkljaj.

V tem primeru je vstop na trge tretjih držav ključen. Težave pri vstopanju blaga iz novih držav članic na trge tretjih držav, čeprav blago v celoti ustreza zahtevam, kažejo na neenako obravnavanje. Zato morajo biti zakonodaja in pravila za izvajanje zakonodaje v celoti usklajena.

Za pravilno delovanje učinkovitega trgovinskega sistema je ključno delovanje nacionalnih carinskih organov zlasti v smislu njihovega okrepljenega boja proti ponarejanju denarja in goljufiji ter zaščite pravic intelektualne lastnine in potrošnikov.

Sodelovanje carinskih organov mora biti dobro organizirano. Enako pomembno je v okviru upravnih ureditev vseh držav članic sprejeti ukrepe za zadostno spodbujanje carinskih organov in za podporo njihovemu delu.

Možna je ustanovitev specializiranih centrov v državah, ki imajo ključno vlogo v trgovinskih odnosih s tretjimi državami ali v posameznih regijah. To bi pripomoglo k spodbujanju učinkovite trgovinske politike Evropske unije.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, o eni točki doslej še nismo razpravljali. Komisarja bi rada vprašala, kaj je Evropska unija doslej storila v zvezi s pravili, ki so jih določile Združene države. Kako je po njegovem mnenju v okviru čezatlantskih odnosov mogoče najbolje usklajevati trgovinske postopke ter ali meni, da je mogoče uskladiti varnostne ukrepe in potrebo po bolj fleksibilnih ekonomskih odnosih med EU in ZDA? Pri tem govorim o pravilih v zvezi z zabojniki, ki so omenjena tudi v poročilu kolega gospoda Audyja.

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, najprej se vam zahvaljujem za vaše zanimanje in prispevke v zvezi z izboljšanjem zakonodaje in praks na področju carin. Poudaril bi rad, da bo zaradi sprejetja zakonodajnih dokumentov, tj. posodobljenega carinskega zakonika in odločbe o e-carini delovanje carinskih storitev Evropske unije boljše, hitrejše in cenejše. Seveda sem Parlamentu v prihodnosti na voljo za obveščanje o ključnih dogodkih na področju carinske zakonodaje in izvajanja le-te.

Komisija je 1. aprila sprejela sporočilo o strategiji razvoja carinske unije, ki ga je Svet podprl z resolucijo. V prihodnji pobudi na področju carin, ki bo temeljila na tem sporočilu, bo podan ustrezen in uravnotežen odgovor na dva izziva, s katerima se sooča carina, tj. zagotavljanje varnosti in varnostnega nadzora blaga na zunanjih mejah na eni ter spodbujanje trgovine na drugi strani. Zato pobuda predvideva spremembo trenutnega pristopa k nadzoru, ki temelji na transakcijah in carinskih formalnostih, tako, da bo nadzor temeljil na sistemu ter se osredotočal na sisteme notranjega nadzora in dobavno verigo gospodarskih akterjev. Takšen nov pristop vključuje nove delovne metode in metode nadzora ter skupno strategijo za obvladovanje tveganja za vse carinske storitve. Poleg tega bo ta pristop omogočil podlago za sodelovanje z državami članicami v zvezi s prihodnjo vzpostavitvijo najustreznejše operativne strukture za učinkovito delovanje carinske unije.

Glede vprašanja gospe Roithove o pobudi ameriškega kongresa za 100-odstotno pregledovanje: še pred sprejetjem te pobude v kongresu smo poskušali doseči spremembe tega predloga, vendar nam ni uspelo. Vlada ZDA je pokazala veliko razumevanja, ker se je zavedala, da bi pomenilo sprejetje takih ukrepov enostransko dejanje, ki je v nasprotju z našim dvostranskim in večstranskim pristopom. Ameriška vlada je razumela, da se s sprejetjem tega ukrepa varnost gotovo ne bi povečala, temveč bi se ustvaril lažni občutek varnosti, zaradi katerega bi se viri in pozornost preusmerili od resničnih varnostnih ukrepov.

Mi predlagamo priznavanje varnostnih standardov, varnostnih kontrolnih točk in rezultatov varnostnih pregledov ter medsebojno priznavanje trgovinskega partnerstva v zvezi s carinami, ki ga v Združenih državah ureja pakt CT, v EU pa sistem pooblaščenega gospodarskega subjekta. To omenjam, ker je bilo v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji povedano, da je status pooblaščenih gospodarskih subjektov ugoden za njihovo lažje preživetje.

V aprilskem poročilu smo ameriški vladi, Michaelu Chertoffu in Uradu ZDA za carinsko in mejno zaščito nedavno pojasnili, kakšne težave pričakujemo zaradi uvedbe 100-odstotnega pregledovanja, in sicer prekinitev trgovanja, motnje v pomorskem transportu in tudi v dvostranskih trgovinskih odnosih. Naj vam predstavim le en podatek: v Združene države v enem letu prispe več kot 10 milijonov ladijskih zabojnikov. Iz EU odpravimo približno 2 milijona zabojnikov, ta sistem pa bi veljal za več kot 700 pristanišč po vsem svetu, zato bodo nastale velike težave. Upamo, da bodo kot vlada tudi ameriški zakonodajalci sčasoma dojeli, da se varnost gotovo ne bo povečala, pojavile pa se bodo zelo resne težave v dvostranskih in večstranskih trgovinskih odnosih.

Končno je v poročilu izpostavljeno, da v letu 2008 carinska unija praznuje 40. obletnico. To leto bo za Skupnost in države članice tudi leto novih začetkov na tem področju.

  Jean-Pierre Audy, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar Kovǎcs, hvala za vajine odgovore. Zahvaljujemo se tudi osebju Komisije, s katerim sem sodeloval, uradnikom v odboru za mednarodno trgovino, na primer gospodu Musquarju, in poročevalcem iz političnih skupin, na primer gospodu Assisu. Vesel sem tudi, da je danes prisotna njegova kolegica gospa Lyubcheva, s katero sva pred kratkim sodelovala pri neki drugi zadevi.

Gospa Roithova, upravičeno ste opozorili na problem 100-odstotnega pregledovanja, vam, gospod komisar, pa se zahvaljujem, ker ste nas v zvezi s to zadevo tako zavzeto branili. Združene države v zvezi s temi zadevi Evropske unije niso napadle prvič, saj smo morali svoj carinski sistem braniti tudi v primeru pred Organom STO za poravnavo sporov, kjer smo zmagali; delno tudi zaradi prizadevanj vašega osebja, gospod komisar. Upravičeno ste nas branili.

Gospod Martinez nam je razložil svojo teorijo o obrnjenih tarifah. Razložil mi jo je tudi decembra 2005, ko sva bila skupaj v Hongkongu. Še vedno je ne razumem, vendar upam, da bom nekoč razumel, kako so obrnjene tarife povezane z mumijami in suhimi ribami.

Zahvaljujem se vsem političnim skupinam, ki so podprle pripravo tega poročila. Po mojem mnenju zdaj ljudje razumejo, da bi v preteklosti v tem vedno bolj zapletenem svetu konflikte reševali v oboroženih vojnah. Danes poteka namesto vojaške ekonomska in socialna vojna. Namesto smrti imamo brezposelnost. Vsekakor ne vemo več, kdo je dejansko sovražnik. V teh razmerah svetovne ekonomske in socialne vojne potrebujemo močno carinsko unijo ter uvozne in izvozne mehanizme, ki ščitijo naša podjetja, državljane in Evropsko unijo na splošno.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

28. Prisilna prostitucija in trgovina z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava v zvezi z vprašanjem Komisiji za ustni odgovor (O-0062/2008 – B6-0160/2008), ki ga je postavila Anna Záborská v imenu odbora za pravice žensk in enakopravnost spolov o prisilni prostituciji in trgovini z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja.

  Corien Wortmann-Kool, avtorica. − (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, s temi vprašanji za ustni odgovor želi odbor tega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov še enkrat opozoriti na resen problem v zvezi s trgovino z ženskami in prisilno prostitucijo v Evropski uniji. Točne številke ne obstajajo, po približnih ocenah pa kriminalne združbe na leto prodajo več sto tisoč žensk in deklet, ki so nato prisiljene v prostitucijo v naših državah članicah. To je ponižujoča zadeva, na katero pristop Evropske unije in držav članic na žalost vplivata zelo malo.

Znano dejstvo je, da množični dogodki, kot so velika nogometna prvenstva, pritegnejo kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s to ponižujočo dejavnostjo, zato je odbor za pravice žensk in enakost spolov ob svetovnem dnevu žena 8. marca 2006 začel mednarodno kampanjo, da bi ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva 2006 javnost opozorili na potrebo po preprečevanju trgovine z ženskami in prisilne prostitucije ter boju proti njima. Ta kampanja z naslovom „Rdeči karton prisilni prostituciji“ je k večji ozaveščenosti o potrebi po dejavnem boju proti trgovini z ženskami in prisilni prostituciji uspešno prispevala ne le med privrženci nogometa, temveč tudi v širši družbi. Vendar so rezultati dejavnosti Evropske komisije in večine držav članic na žalost še vedno nezadovoljivi. Zato na ta problem opozarjamo še enkrat, pri čemer želimo v času evropskega nogometnega prvenstva Euro 2008, ki poteka ta mesec, ponovno jasno sporočiti javnosti, da tovrstno nasilje nad ženskami in dekleti ni sprejemljivo.

Leta 2005 sta Komisija in Svet sprejela podroben akcijski načrt o izmenjavi najboljših praks ter standardih in postopkih za preprečevanje trgovine z ženskami in boj proti njej. Pomembno je, da države članice ta akcijski načrt dejansko izvajajo. S tem se ukvarja tudi eno od naših vprašanj. Potrebno je namreč usklajeno delovanje na področjih, ki so med seboj povezana, na primer z oblikovanjem preventivnih strategij, ki so prilagojene glede na spol, tudi v državah, iz katerih te ženske in dekleta prihajajo, pa tudi z ukrepi za boljšo ozaveščenost in oceno njihove učinkovitosti. Ali lahko Komisija zato odgovori na naslednja vprašanja:

Ali se izvaja akcijski načrt v zvezi s trgovino z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja, kakšni so rezultati in ali je učinkovit? O katerih specifičnih ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja poročajo države članice? Ali so države članice pravilno prenesle in začele izvajati direktivo 2004/81/ES ter katere ukrepe je sprejela Komisija, če je niso? Ali je študija o povezavah med zakonodajo o prostituciji in obsegom trgovine z ženskami in dekleti zaradi spolnega izkoriščanja, ki jo Odbor za pravice žensk in enakost spolov zahteva že od januarja 2006, zdaj že na voljo? Ali lahko Komisija navede, ali in kako namerava spodbujati države članice, da bi se zanašale na čezmejno policijsko sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi in prisilni prostituciji ter ga nadgrajevale? Kako bi lahko Komisija podprla kampanjo odbora „Rdeči karton prisilni prostituciji“? Ali je pristojni komisar pripravljen v pismu pozvati avstrijsko in švicarsko vlado, naj se ob priložnosti prihajajočega nogometnega prvenstva Euro 2008 borita proti trgovini z ženskami in podpreta našo kampanjo „Rdeči karton“?

Gospa predsednica, splošno znano je, da pomembna nogometna prvenstva nudijo veliko užitkov in zabave gledalcem in navijačem, pri čemer predstavlja trgovina z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja negativno plat teh dogodkov, s katero se moramo soočiti ne le z besedami, temveč tudi s konkretnimi dejanji. Navsezadnje dejanja povedo več kot besede. Upam, da se s tem strinja tudi gospod komisar.

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, čeprav to vprašanje ne spada v moj portfelj, se čutim privilegiranega, ker nadomeščam mojega dobrega prijatelja in kolega Jacquesa Barrota, in ker sodelujem v tej razpravi, saj sem prepričan, da je to vprašanje zelo pomembno.

Zagotavljam vam, da je Komisija v celoti zavezana k boju proti trgovini z ljudmi, ker to predstavlja okrutno kršenje človekovih pravic in zelo resno kaznivo dejanje, pri čemer je zlasti zavezana k boju proti prisilni prostituciji.

V zvezi z zelo pomembnimi vprašanji, ki zavzemajo celotno zapleteno vprašanje, bom začel z vprašanjem št. 1. Leta 2005 je Svet sprejel akcijski načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih, ki vsebuje zelo ambiciozen sklop ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi. Na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice ter kljub nekaterim doseženim rezultatom, menimo, da ostajajo razmere nezadovoljive v zvezi s kazenskimi postopki in pomočjo žrtvam, ki je zelo pomembna.

Komisija bo pripravila poročilo o njenem izvajanju do konca tega leta. Ta pregled stanja lahko oblikuje podlago v zvezi z odločanjem, katere ukrepe izvajati v bližnji prihodnosti in v kakšni obliki.

Vprašanje št. 2. Zaščita žrtev trgovine z ljudmi je dolžnost človekovih pravic. Poleg tega je nujen pogoj za uspešen pregon trgovcev z ljudmi, ker je pričevanje žrtev ključno za obsodbe. Direktiva 2004/81/ES deluje tako, da zagotovi dodelitev obdobja razmisleka, pri čemer dopušča žrtvi, da okreva in se izogne vplivu trgovcev z ljudmi, ter da podeli dovoljenje za prebivanje.

Vse države članice vezane na navedeno direktivo z izjemo Španije in Luksemburga so obvestile Komisijo o popolnem prenosu pravnih instrumentov. Komisija se je odločila, da napoti ti dve državi članici na Evropsko sodišče.

V zvezi z analizo njenega bistvenega prenosa in izvajanja, je Komisija januarja 2007 izvedla raziskavo za oceno prenosa desetih direktiv v nacionalno zakonodajo na področju azila in migracij, vključno s to direktivo.

Končne ugotovitve Raziskave, ki bodo kmalu na voljo Komisiji, bodo podlaga za sistematično spremljanje obstoječega pravnega reda na tem področju v skladu s členom 226 Pogodbe ES.

Vprašanje št. 3. Komisija je tudi izvedla raziskavo za oceno zakonodaje v državah članicah in stanja v zvezi s trgovino z ljudmi. Ugotovitve te raziskave bodo na voljo do konca februarja 2009.

Vprašanje št. 4. Prisilna prostitucija in trgovina z ljudmi predstavljata kršitev temeljnih pravic in eno vrsto organiziranega kriminala. Prizadevanja v boju proti kriminalnim združbam morajo nujno potekati na mednarodni ravni. Čezmejno sodelovanje med policijskimi enotami držav članic ima privilegirano mesto v Europolu. Poleg tega je boj proti trgovini z ljudmi prednostna naloga finančnega programa „Preprečevanje in boj proti kriminalu“, ki podpira projekte nadnacionalnega sodelovanja in vključuje organe kazenskega pregona in nevladne organizacije.

Nazadnje vprašanje št. 5. Kampanja „Rdeči karton prisilni prostituciji“, ki se je začela ob priložnosti svetovnega nogometnega pokala FIFE leta 2006, je prispevala k ozaveščanju o trgovini z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja. Čeprav je Nemčija opravila oceno, ki kaže, da se v letu 2006 strah o povečanju prisilne prostitucije in trgovanju z ljudmi ni uresničil, se strinjamo z vsemi pobudami, ki ciljajo na obveščanje in ozaveščanje javnosti, preprečevanje takšnega grozljivega pojava kriminala in pomoč žrtvam.

  Manolis Mavrommatis , v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, to soboto se v Avstriji in Švici prične Evropsko nogometno prvenstvo. To je drugi največji športni dogodek po svetovnem pokalu. Mediji poročajo, da se bo tekem udeležilo približno 2,5 milijonov nogometnih privržencev s cele Evrope. Prav tako poročajo, da kot je to značilno za tako velike dogodke, bo veliko število žensk z vsega sveta, približno 25 000, pripotovalo v mesta, kjer se bojo te tekme odigrale, na žalost ne le zaradi navijanja za svoje ekipe, ampak zato, ker so prisiljene v prostitucijo. Prepričan sem, da mednarodna skupnost ter zlasti EU in Evropski parlament ne smejo prezreti tega.

Gospa predsednica, gospod komisar, kot smo slišali, je posredovanje Evropskega parlamenta leta 2006 na podobnem primeru svetovnega prvenstva v nogometu v Nemčiji pokazalo pozitivne rezultate. Takrat je znašalo število žensk prisiljenih v prostitucijo med 40 000 in 60 000. Zato bi bilo koristno, da bi ponovno ukrepali, kot smo že naredili leta 2006 zaradi ustnega vprašanja gospe Wortmann-Kool. Predlagam, da predsednik Evropskega parlamenta in zadevni komisar pošljeta pismo, tako kot je gospod Frattini leta 2006 poslal pismo Angeli Merkel. Naslovljeno mora biti na organizacijski odbor in na UEFO, pri čemer izraža našo skrb o nevarnosti, ki grozi, da bi se športni dogodek spremenil v nenadzorovano zabavo z ženskami, ki so njene žrtve.

Gospod komisar, gospe in gospodje, prepričan sem, da lahko z enotnostjo in opozarjanjem o tem, kar pravimo, preprečimo nevarnosti, ki niso dobre ne za nas ne za družbo, ampak dopuščajo le izkoriščanje človeškega trpljenja.

  Lissy Gröner, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, nekaj dni pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva odbor za pravice žensk in enakost spolov, poleg celotnega Evropskega parlamenta upam, daje ponovno rdeč karton prisilni prostituciji. Vsako leto postane po celem svetu do 800 000 žensk žrtev trgovine z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja. To je danes ena najhujših kršitev človekovih pravic in pojav večjih športnih dogodkov, hiter seks na prizoriščih nogometnih tekem je prav tako povezan s to sodobno obliko suženjstva.

Pred dvema letoma smo v Parlamentu sprožili obsežno razpravo in začeli s kampanjo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji, da bi zagotovili, da se lahko prepreči velik val prisilne prostitucije, katere so se strokovnjaki na začetku bali, ter njene ustrezne negativne učinke s pomočjo privržencev prek ozaveščene javnosti. Vendar je potem vprašanje ponovno poniknilo.

Uvedli smo zakonodajne pobude in z izkušnjami, ki smo jih pridobili s kampanjo v Nemčiji, katero so močno podprle ženske organizacije, uspeli ustanoviti zaščitne ukrepe za žrtve ter pojasnili stisko žensk, ki običajno prihajajo iz srednje in vzhodne Evrope. Kot storilci kaznivih dejanj so v hudih težavah, ker nimajo dovoljenja za prebivanje, kot žrtve pa zaradi neusmiljenega izkoriščanja trgovcev z ljudmi.

Korak naprej smo naredili z zaščitnimi ukrepi za žrtve, s čezmejnim sodelovanjem in z zakonitim izdajanje dovoljenj za prebivanje. Zdaj želimo uporabiti javnost na tekmah v Avstriji in Švici, da ponovno poudarimo vprašanje. V Nemčiji je minister za pravosodje razglasil stroge sankcije za stranke prisilne prostitucije.

Vendar je še vedno veliko vrzeli in Parlament mora poskrbeti, da se bodo zaprle. Komisijo prosim za podporo pri tem.

  Siiri Oviir , v imenu skupine ALDE. – (ET) Gospod komisar, gospe in gospodje, zdi se, da obstaja nek simbolni pomen našega razpravljanja občutljivega vprašanja v temni noči. Vsako leto je več sto tisoč žensk zlorabljenih v evropski spolni industriji. To je hitro rastoča industrija, ki združuje novo tehnologijo, kriminal, mamila in veliko denarja, vendar lahko njeno značilnost povzamemo z eno samo besedo – nasilje.

Znano je, da je večina žensk zvabljenih v trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja zaradi slabih socialnih razmer, predvsem zaradi revščine in brezposelnosti. Večina prostitutk prihaja ravno s področij, kjer je brezposelnost višja, to so, kar zadeva Evropsko unijo, revnejše vzhodnoevropske države. To dokazuje, da morajo Evropska unija in posamezne države članice ukrepati najprej za izboljšanje poklicne usposobljenosti žensk iz ogroženih skupin, in da v zvezi s tem uporabijo ukrepe dejavnega trga.

Nobenega dvoma ni, da so kampanje za ozaveščanje vprašanja o prostituciji, kot je kampanja „Rdeči karton prisilni prostituciji“, pomembne in da za določen čas vplivajo na ozaveščenost družbe o tem vprašanju. Vendar menim, da mora biti cilj prisilne prostitucije in komercialnega spolnega izkoriščanja žensk stalno v ospredju družbene in javne pozornosti. Mislim, da se zelo pogosto dogaja, da je financiranje preventivnih ukrepov učinkovitejše in cenejše za gospodarstvo, kot pa nenehno ukvarjanje s posledicami težave.

Poleg preventivnih ukrepov je pomembno povečati učinkovitost policijskega sodelovanja med državami članicami zlasti na schengenskem območju. Pozivam Komisijo in politične stranke, ki so tu zastopane, da so odločni in pomagajo, da bi prostitucija postala stvar preteklosti, ter da podprejo prepoved kupovanja spolnih uslug v svojih državah. Zamrznitev povpraševanj bo tudi prispevala k dosegu našega končnega cilja. Nazadnje, je pomembno tudi poudariti, da mora biti politika nične tolerance v zvezi s prostitucijo in trgovino z ljudmi prisotna po vsej Evropski uniji. Začeti bi morali sprejemat odločitve in ukrepati.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, zavedamo se, da je treba po celem svetu prepovedati z zakonom trgovino z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja in se bojevati proti njej. To je škandal, ki si ne zasluži Evrope vrednot in človekovih pravic. Poleg tega vemo, da se trgovina z ženskami ne ustavi več na mejah. Zato potrebujemo evropski, svetoven odgovor na to težavo, vendar tak, ki presega mejni nadzor in nasilje samo.

Načeloma je to pozitiven znak, da je ta tema že 10 let na dnevnem redu, vendar se preveč enostransko osredotoča na mejni nadzor, pri čemer na žalost preveč zanemarja preprečevanje te težave in zaščito žrtev. Niti ni podano kakršno koli dovoljenje. Vedno več ljudi, tj. deklet in žensk, postaja žrtev spolnega izkoriščanja, čeprav kot je omenila že gospa Gröner, ni bilo nobenega znaka o strahu pred povečanjem na svetovnem nogometnem prvenstvu 2006. Vendar vemo, da je ocenjeno število neprijavljenih primerov visoko. Na tem področju je premalo prisilnih ukrepov proti trgovcem z ljudmi in premalo postopkov proti brezobzirnim storilcem kaznivih dejanj. Evropska komisija je v zvezi s vprašanjem, ki sem ga postavil v Parlamentu, tudi potrdila to.

Osredotočamo se na boljšo zaščito žrtev ne le v Nemčiji, ampak v Evropi. V zvezi s tem obžalujem, da vse kar zna Komisija povedati so samo lepe besede, v resnici pa ne dela ničesar, da bi izboljšala to zadevo. Kako Komisija spodbuja izvajanje direktive o zaščiti žrtev trgovanja z ljudmi v državah članicah, ni pregledno, niti se ne spremlja njenega izvajanja. Močno obžalujem, da Komisija kaže le na razpravo v zvezi z mojim drugim vprašanjem v Parlamentu o tem, kako se izvaja direktiva o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi v Nemčiji.

Komisijo prosim, da končno zavzame zelo odločno stališče o tem, ali se je v Nemčiji in drugih državah članicah EU direktiva primerno izvedla. Zato ne more biti res, da Komisija ne ve, ali se je njena zakonodaja primerno izvedla. To bi bil znak pomanjkljivosti.

V zvezi z migracijo se moramo ozirati na naknadno migracijo družinskih članov in na možnosti, kako bi se ženske lahko zakonito priselile, zato da ne bi postale žrtve trgovcev z ljudmi.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospa predsednica, več sto tisoč žensk in otrok se v EU prevaža kot blago. Te se spolno izkorišča, trpinči, ustrahuje, izrablja in prikrajša za vse človeško dostojanstvo. Kakšen zločin so zagrešili, da so obsojeni na tako življenje? Njihov zločin je pravzaprav revščina in pomanjkanje socialnih pravic ter dejstvo, da nekateri moški menijo, da jim njihov denar daje pravico, da z ženskami in otroci ravnajo kot z blagom. Običajno se privabi mlada dekleta z lažnimi obljubami o delu in dobrem zaslužku, vendar se potem začnejo nočne more za njih.

Za EU in države članice je sramotno, da se dopušča nadaljevanje in večanje te trgovine. Nihče se ne sme umakniti z izgovorom, da „ničesar ne vemo“. Vemo, samo premalo naredimo. Zato moramo dobiti odgovor Komisije na naša vprašanja, ki izhajajo iz kampanje „Rdeči karton prisilni prostituciji“.

Trdim, da je trgovina s spolnimi sužnji ena oblika terorizma. EU in države članice so bile zlasti učinkovite pri sprejemanju bolj ali manj dobrih ukrepov za boj proti terorizmu. Vendar pa nista ne EU, ne države članice namenile tej drugi obliki terorizma, ki prizadene ženske in otroke, enake prednostne naloge.

Poleg tega se moramo zavedati, da je vedno več moških vpletenih v to tragično trgovino. Moški se morajo vzdržati kupovanja spolnih uslug. Poleg tega morajo pokazati ostalim moškim, da kupovanje žensk ni v redu. Moški morajo zagotoviti, da se bo povpraševanje in tako tudi trgovina z ženskami zmanjšala. Dokler obstajata povpraševanje in trg z visokimi finančnimi dobički, se bo trgovina nadaljevala. Ponavljam: ženske niso naprodaj. To moramo odpraviti.

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v resoluciji o prihodnosti poklicnega nogometa, ki smo jo sprejeli lani na teh istih klopeh, izrecno pozivamo Svet, da sprejme ukrepe za boj proti kriminalnim dejavnostim v poklicnem nogometu, kot je prisilna prostitucija. Dobesedno smo to rekli v tistem besedilu. Pojasniti moramo, da niso krivi organi na področju nogometa, da se ti pojavi zgodijo v okviru večjih turnirjev. Ti pojavi so skoraj značilni za vse večje mednarodne dogodke. Vendar si športni svet seveda nadvse upravičeno želi učinkovite in natančne rešitve te težave, ker seveda ni smiselno, gospe in gospodje, da zagovarjamo in si prizadevamo za pošteno igro na igriščih ter nasprotujemo in se borimo proti rasizmu na igriščih, če se na in okoli igrišč tolerirajo primeri suženjstva. Kampanja „Rdeči karton prisilni prostituciji“ je odlično delovala med svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji leta 2006. Okoli 1 000 lokalnih in regionalnih akcijskih skupin ter zvez je bilo vključenih v to preventivno kampanjo, kar je imelo jasen odvračilni učinek na trgovce z ljudmi in ostale kriminalne združbe. Rezultat, na katerega se je Komisija že obrnila, je bil, da se je prisilna prostitucija med svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji leta 2006 omejil na le nekaj deset primerov, pri čemer ti na splošno niso bili direktno povezani s svetovnim prvenstvom.

Zato je jasno, da ozaveščanje in preventivne kampanje delujejo. Te kampanje so zelo učinkovite in zato jih moramo uporabiti še enkrat, vključno med prihajajočim evropskim prvenstvom, ki se začne ta teden. Zato gospod komisar pozivamo Evropsko komisijo, da v zvezi s tem pošlje pismo zadevnim vladam, tj. Avstriji in Švici, kot je ravnokar pravilno povedala gospa Wortmann-Kool. Ponavljam naše vprašanje. Ali lahko izpolnite naše zahteve in potrdite tukaj in zdaj, da boste podprli to pobudo?

Imam še eno pripombo: samo preprečevanje ne bo dovolj. Leta 2005 so se države članice dogovorile, da bodo preprečile in se borile proti trgovanju z ljudmi, vendar je na nacionalni ravni akcijski načrt, na katerega se sklicujete gospod komisar, bolj kot kdaj koli prej mrtva črka. Zato je zdaj čas, da opozorimo organe na ta akcijski načrt. Že pred dvema letoma je takratni komisar gospod Frattini dejal, da je treba vlogo Europola in Eurojusta v zvezi s tem okrepiti, pri čemer je enako izrecno prosil Parlament v svoji resoluciji. Zato prav tako verjamemo gospod komisar, da se bosta v zvezi s tem turnirjem Komisija in Svet kar najbolj potrudila, da bosta uresničila te obljube.

  Christa Prets (PSE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, trgovina z ljudmi je, kot smo slišali, zločin proti človečnosti, zlasti proti ženskam, je nova oblika suženjstva in zelo dobičkonosen posel, ki je vedno bolj razširjen in ima letni prihodek v višini 44 milijard EUR, kot poroča organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta tema si zasluži obširnejšo razpravo, pri kateri bi lahko izpostavili različne vidike.

Danes obravnavamo trgovino z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja, ki se navezuje na kampanjo, ki smo jo imeli na svetovnem nogometnem pokalu leta 2006. V Parlamentu smo razpravljali o mojem poročilu, ki je obravnavalo prisilno prostitucijo, in v katerem smo zahtevali, da Komisija sprejme številne ukrepe. Odgovor na to je bil akcijski načrt. Danes smo že večkrat slišali vprašanje v zvezi z izvajanjem in poudarjam, da to vključuje dovoljenja za bivanje za žrtve, usposabljanja na policijskih šolah, inštitute za socialne raziskave in podobno. Vključuje tudi izobraževanje v izvornih državah ter možnosti za izobraževanje in usposabljanje za ženske in moške v njihovi domovini. Tudi moški so vedno bolj prizadeti.

Očitno je 18. oktober evropski dan boja proti trgovini z ženskami, ki smo ga letos organizirali prvič. Sicer pa še ni opaziti dosti znakov kampanje. Zanimanje za to temo je upadlo po kampanji „Rdeči karton prisilni prostituciji“ in svetovnem pokalu. Zato ji moramo dati nov zagon. Ne ukvarjamo se s prepovedjo prostitucije ali diskriminacijo spolnih delavcev. Ravno nasprotno. Želimo povečati ozaveščenost, destigmatizirati to področje in oblikovati socialno mrežo, da bi med drugim zaščitili tudi spolne delavce.

Zelo pomembna je obsodba prisilne prostitucije. Evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici nam bo omogočilo, da bomo pritegnili pozornost. Zagotavljam vam, da smo v Avstriji sprejeli potrebne ukrepe. Vabimo vas na veliko evropsko prvenstvo in vam želimo pošteno igro in pošteno spolnost.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, veliko se jih veseli evropskega nogometnega prvenstva, ki bo junija 2008. Poleg tekem ne smemo pozabiti, da so trgovina z ljudmi, prisilna prostitucija žensk in zloraba otrok v porastu ter da zločini, povezani s tem, presegajo vse meje.

Tekme bodo v Avstriji in Švici, pri čemer je okrepljena vloga sosednjih srednjeevropskih držav kot tranzitnih držav za ta izjemno donosen posel. EU mora poskrbeti, da bodo preventivni ukrepi, čezmejno opazovanje in pregon bolje organizirani in usklajeni. Izboljšati je treba evropski mehanizem za skupno preiskovanje. Vsaka država članica mora bolj učinkovito zaščititi žrtve in aktivno uporabljati pripomočke, ki jih ima na voljo. Le tako bomo lahko ujeli storilce in jim pokazali rdeči karton.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Zelo pomembno je, da izkoristimo evropsko nogometno prvenstvo UEFA 2008 in spet obvestimo javnost, da sta prostitucija in zelo dobičkonosna trgovina z ženskami zaradi spolnega izkoriščanja nesprejemljiva kot oblika nasilja proti ženskam, dekletom in otrokom.

Zato je ključno, da sprejmemo ukrepe za uspešen boj proti tej obliki trgovine in obenem za uspešno podporo žrtvam v različnih državah članicah, pri čemer je treba poročati o rezultatih izvedenih akcij.

Ob tem ne smemo pozabiti na vedno večje neenakosti, slabe delovne razmere in slabo plačano delo, brezposelnost in revščino, ki pahnejo tisoče žensk in mladih deklet v prostitucijo ter olajšajo življenje prekupčevalcem. Pojavi se drugo vprašanje, in sicer kako bodo voditelji držav članic ukrepali v zvezi z odpravo osnovnih vzrokov za resne kršitve človekovih pravic sto tisočih žensk in mladih ter kako bodo preprečili nove oblike suženjstva.

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Gospa predsednica, med svetovnim nogometnim pokalom 2006 je bila izpostavljena tudi potreba po telefonih za klic v sili za pomoč žrtvam trgovine z ženskami in prisilne prostitucije. V Turčiji, na primer, imajo že nekaj let telefon, kamor lahko ženske kličejo, da prijavijo primere trgovine z ženskami. Evropski parlament je leta 2006 zahteval vzpostavitev telefona, da bi lahko govorili z žrtvami trgovine z ljudmi v različnih jezikih in jim tudi nudili pomoč. Tega telefona še po dveh letih ni.

Pred dvema tednoma sem se udeležila otvoritve telefona za razočarane potrošnike med evropskim nogometnim prvenstvom UEFA 2008, ki jo je organizirala komisarka Kuneva. Kako dobra ideja je vzpostavitev enotne telefonske številke. Torej se da narediti, vendar ne vem, zakaj nudimo pomoč potrošnikom in ne žrtvam trgovine z ženskami. Novi telefon za potrošnike kaže, kako hitro in s kako malo truda se lahko ukrepa. Zdaj je čas, da združimo te pobude in priskrbimo žrtvam trgovine z ženskami sredstvo, s katerim bodo lahko prosile za pomoč. Dejansko zmoremo, kot je dejal Barack Obama.

  Anna Hedh (PSE). - (SV) Gospa predsednica, v soboto se začne evropsko nogometno prvenstvo in zabava se lahko prične. Vendar obstajata dve plati medalje. Med tako velikimi športnimi dogodki se vedno poveča nezakonita trgovina z ženskami in deklicami zaradi prostitucije. Zato je pomembno, da ukrepamo enako kot smo pred dvema letoma s kampanjo „Rdeči karton prisilni prostituciji“. V EU se moramo skupaj truditi za ničelno toleranco za trgovino z ljudmi. Pozivam vse vlade držav članic, ki tega še niso storile, da začnejo takoj izvajati akcijski načrt, ki ga je EU oblikovala leta 2005 za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje.

Želim si, da bi imelo več držav zakone v zvezi s kupovanjem spolnih uslug, saj takšni zakoni zavirajo trgovino s spolnimi sužnji. Veselim se poročila Komisije o vzorcih prostitucije v državah članicah in upam, da ga bomo lahko kmalu preučevali.

Evropsko nogometno prvenstvo mora na igrišču in izven njega upoštevati in spodbujati športne vrednote, kot so tovarištvo, zdrava aktivnost in poštena igra. Če ne obsodimo odvratne trgovine z ljudmi zaradi prostitucije, jo posredno podpiramo.

  Gabriela Creţu (PSE). - Gospa predsednica, trgovina z ljudmi je nezakonit trg, vendar je še vedno trg, ki vključuje povpraševanje in ponudbo. Država z velikim povpraševanjem ima enako pomembno vlogo kot izvorna država. Trgovina z ljudmi je ostanek suženjstva in predstavlja neprekinjeno kršitev zakonodaje, pri čemer vključuje tudi druge vrste kriminala, kot so pranje denarja, nasilje, tihotapstvo, prostitucija, utaja davkov, goljufija in prisilno delo.

Trgovanje z ljudmi povzroča nevarne spremembe v sistemu vrednot naše družbe, saj ohranja stare neenakosti, pri katerih so bili otroci in ženske le trgovsko blago, in ustvarja nove. Denar, ki ga zaslužijo trgovci z ljudmi, jemlje pomen vrednotam, kot so delo in poštene poslovne prakse.

Vse države članice morajo nujno ratificirati konvencijo Sveta Evrope o trgovini z ljudmi in začeti z izvajanjem sprejetih ukrepov, pri čemer morajo začeti z bojem proti temeljnemu vzroku za trgovino zaradi prostitucije, pri čemer je ta vzrok moško povpraševanje po ženskah in dekletih.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Začetek svetovnega nogometnega prvenstva UEFA 2008 to soboto v Avstriji in Švici nas opominja na prisilno prostitucijo. Nogometni navdušenci bodo gotovo uživali. Športne prireditve žal poskrbijo za ugodne razmere za nezakonite dejavnosti in povečajo obseg trgovine z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja.

Strinjam se z drugimi govorniki da je bila kampanja „Rdeči karton prisilni prostituciji“, ki jo je marca 2006 organiziral odbor za pravice žensk in enakost spolov, uspešna, ker je javnost soočila z aktualnimi socialnimi vprašanji.

Menim, da lahko le dobra informacijska kampanja med evropskim nogometnim prvenstvom UEFA 2008 o nujnosti preprečevanja trgovine z ženskami in prisilne prostitucije odpre oči javnosti in izpostavi to grozljivo obliko nasilja nad ženskami in dekleti.

  Britta Thomsen (PSE). – (DA) Gospa predsednica, Komisijo bi vprašala, kakšne posebne pobude so posredovali za preprečevanje trgovine z ženskami v zvezi z evropskim nogometnim prvenstvom UEFA 2008 v Avstriji in Švici. Trgovina z ženskami je vedno del takšnega velikega športnega dogodka, kot smo danes že slišali. Imam tri vprašanja. Ali je kdo vprašal predstavnike vlad zadevnih držav, ali bi podprli kampanjo „Rdeči karton prisilni prostituciji“? Ali ste jih opozorili, da mora med prvenstvom policija poostriti nadzor? Ali ste pozvali državi k ukrepanju v zvezi s podporo žrtev?

  László Kovács, komisar. − Gospa predsednica, kot je že bilo povedano, so bile vložene podobne pobude in predlogi, pri čemer sta Parlament in Komisija sprejela ukrepe pred svetovnim pokalom, ki je bil leta 2006 v Nemčiji. Na srečo se skrbi in strahovi nemških oblasti in evropskih institucij niso uresničili

Vendar to ne pomeni, da nam zdaj ni treba ukrepati. Ta razprava je potrebna, da smo v vsakem primeru pripravljeni, pri čemer je to tudi priložnost, da ocenimo ukrepe in omogočimo Parlamentu, da Komisiji predstavi predloge, poleg tega pa je to tudi priložnost, da vzbudimo zanimanje javnosti.

Razumem nezadovoljstvo, ki so ga izrazili nekateri govorniki. V uvodni izjavi sem že omenil, koliko konkretnih poročil je Komisija že objavila, pri čemer bomo na podlagi trenutnih raziskav in sklepov lahko oblikovali nove ukrepe in akcijske programe.

Gospa Bozkurt je omenila vprašanje telefonov za klic v stiski in menim, da je to dobra zamisel, vendar njena uresničitev ni tako zelo preprosta. To je v celoti drugačno vprašanje kot telefon za zaščito potrošnikov. Zato menim, da telefon, ki ga je organizirala komisarka Kuneva, ne moremo uporabiti za zaščito žrtev, ker je to povsem drugačno vprašanje. Je veliko bolj zapleteno.

Gospa Breyer je omenila zaščito žrtev, ki je po mojem mnenju ključno vprašanje. Poudarjam, da bo v ocenjevalnem in spremljevalnem poročilu akcijskega načrta posebno poglavje o pomoči žrtvam, ki bo končano oktobra ali novembra 2008, pri čemer bomo ocenili dejansko izvajanje ukrepov za zaščito žrtev.

Na prvem dnevu EU za boj proti trgovini z ljudmi 18. oktobra 2007 je neprofitna organizacija GLS (Gulfcoast Legal Services) izdala priporočilo o prepoznavanju žrtev in napotitvenih službah. Jamčim vam, da bomo zagotovili primerno nadaljnje spremljanje, pri čemer zagotavljam poslancem, da je Komisija pripravljena na intenzivnejši boj proti trgovini z ljudmi, prisilni prostituciji in organiziranemu kriminalu, ki je za tem.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – Ko vsi nogometni navdušenci po vsej Evropi pričakujejo začetek evropskega nogometnega prvenstva UEFA 2008, je priložnost, da razmislimo o nevarnostih, ki pretijo ženskam, zlasti tistim iz nekdanjih sovjetskih republik, ki bodo žrtve trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije, da bodo zadostile povpraševanju po spolnih uslugah na prizoriščih nogometnih tekem.

Kar bo za nekatere tradicionalni evropski športni dogodek, bo obdobje fizičnega in psihološkega trpljenja za naivne mlade ženske, ki so verjele, da bodo delale kot natakarice.

Ponovno je treba pozvati preostalih 17 držav članic Evropske unije, ki še niso ratificirale evropske konvencije o boju proti trgovini z ljudmi, da to takoj storijo.

Države članice EU, ki so zagovornice človekovih pravic nimajo opravičila za nesprejetje konvencije, ki smo jo sprejeli v Varšavi pred tremi leti.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. – Ali lahko Komisija pojasni Parlamentu, kakšen napredek je naredila v zvezi z načrtom iz leta 2005 za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje v Evropi?

Ker me skrbi zamuda pri izvajanja tega načrta v državah članicah, sprašujem Komisijo, kakšen vpliv ima to na kampanjo „Rdeči karton prisilni prostituciji“ v državah članicah. Ali nas lahko tudi obvesti, kakšno kampanjo ima v načrtu za povečanje ozaveščanja v zvezi s trgovanjem z ljudmi zaradi prostitucije med evropskim nogometnim prvenstvom UEFA 2008?

Zaskrbljena sem, ker so športni dogodki, ki prinašajo veselje milijonom ljudi po vsem svetu, priložnost za spolno izkoriščanje žensk in deklet.

Pretresena sem nad dejstvom, da je vsako leto 100 000 žensk žrtev trgovine ljudi zaradi prostitucije. Najhuje se mi zdi, da so med njimi tudi dekleta, ki so stara komaj 14 let.

Preprosto ne moremo dovoliti, da se nadaljuje ta moderna oblika suženjstva. Spolno izkoriščanje ni le zločin, ampak pomeni tudi resno kršenje človekovih pravic.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Unija je odgovorna, da na vse možne načine preprečuje spolno izkoriščanje in trgovino z ljudmi, ki se pojavljata na športnih dogodkih, ki so organizirani na njenem ozemlju. Evropsko nogometno prvenstvo 2008 je športni dogodek, ki privabi veliko število ljudi in pri katerem je večje povpraševanje po spolnih uslugah. Zato je zelo pomembno, da se zaščitimo z začasnimi kampanjami, kot je bila kampanja med svetovnim nogometnim pokalom 2006, ki jo je organizirala gospa Záborská in ki bi jo morali imeti tudi letos. Da bi pobuda dosegla veliko ljudi, bi jo morali bolj razširiti v medijih, vključno z uradno spletno stranjo za evropsko prvenstvo, pri čemer bi morali vanjo vključiti politike, športne direktorje, športnike in navijače, po vzoru programa „Mladi proti rasizmu“.

Vendar samo začasna kampanje ni dovolj. Za odločne ukrepe proti trgovini z ljudmi moramo čim prej oblikovati direktive, ki bodo v skladu z obstoječimi. Komisijo opozarjam na dejstvo, da v veliko državah nimajo dovolj zmogljivosti za prenos in obrazložitev direktiv, zato se njihovo izvajanje še bolj odlaša. Zato menim, da je zelo pomembno, da dobimo natančen odgovor na vprašanje, ki ga je vložila gospa Záborská, v zvezi z direktivo 2004/81/EC.

Čeprav ima mejna kontrola pomembno vlogo pri zmanjševanju spolnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi na športnih dogodkih v Uniji, menim, da lahko to dosežemo z okrepljenimi zunanjimi kontrolami v sodelovanju z mejnimi stražami in ne le s strožjim nadzorom notranjih mej. Tako ne bomo državljanom, ki spoštujejo zakone, otežili udeležbe na evropskih dogodkih.

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Gospe in gospodje, vrnila se bom k vprašanju, ki ga je zastavila gospa Záborská, in spet poudarila nemoč romskih žensk v zvezi s trgovino z ljudmi in prisilno prostitucijo. Socialna izključenost in pogosto pomanjkanje dokumentov je vzrok, da so romska dekleta zelo občutljiva in lahke tarče za trgovino z ljudmi. Njihove razmere so še slabše zaradi rasnih predsodkov celotne družbe, spolne diskriminacije, ki vlada v njihovi družbi in zaradi splošnega nezaupanja Romov v pravni sistem.

Posamezni programi so potrebni za pomoč žrtvam trgovin z ljudmi, njihovim družinam in za preprečevanje razmer, ko so mladoletnice prisiljene delati in živeti v okolju, kjer vlada spolno izkoriščanje. Države članice in nevladne organizacije morajo oblikovati več svetovalnih mrež in centrov, pri čemer je treba tudi zbrati in preučiti zanesljive statistične podatke o odnosu romskih skupnosti do tistih, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. Na tem področju lahko nekatere nevladne in mednarodne organizacije pokažejo nekaj rezultatov, vendar morata tudi Evropska komisija in države članice prevzeti na tem področju večjo vlogo.

Najbolj ugodno okolje za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi in spolnim izkoriščanjem, je revščina, ki ljudi prisili v boj za preživetje, pri čemer postane dovzetnost za nezakonita dejanja večja, saj ni možnosti za zakonito služenje denarja in izobraževanje. Zato je preprečevanje nečloveške revščine naša primarna skupna naloga poleg programov za večjo ozaveščenost in pomoč žrtvam.

29. Izjava o finančnih interesih: glej zapisnik

30. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

31. Konec seje

(Seja se je končala ob 23.45.)