Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 16. junij 2008 - Strasbourg

2. Izjava predsednika

  Predsednik. − Gospe in gospodje, želim navesti dve izjavi. Druga je v imenu konference predsednikov na njeno zahtevo.

Rezultat referenduma, z dne 12. junija 2008 na Irskem, sooča Evropsko unijo z enim od najtežjih izzivov v njeni zgodovini. Reformna lizbonska pogodba, nastala na podlagi ustavne pogodbe, ki jo je osnovala konvencija poslancev nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta na javnem srečanju, prispeva k bolj demokratični, učinkovitejši in preglednejši Evropski uniji. Krepi Evropski parlament, nacionalnim parlamentom nalaga večjo odgovornost pri oblikovanju politike EU, državljanom Evropske unije omogoča predložitev pobud evropskim institucijam in zagotavlja vlogo lokalne vlade.

Lizbonska pogodba je odgovor na javne kritike glede pomanjkljivosti Evropske unije. Pogodba bolje približuje Evropsko unijo svojim ljudem. Ni dvoma, da je uporaba reformne pogodbe povsem obvezna, če želi Evropska unija zagovarjati svoje vrednote in interese v 21. stoletju. Brez reform, ki jih omogoča lizbonska pogodba, je pristop drugih držav k Evropski uniji težko verjeten.

Pozivamo udeležence vrha EU v Bruslju, da v četrtek in petek v tem tednu sprejmejo vse ustrezne ukrepe za izvedbo reformne pogodbe. Proces ratifikacije se mora nadaljevati brez omejevanja. Pozivamo irsko vlado, naj predlaga načine, na katere lahko sodelujemo za izhod iz tega težkega obdobja v političnem življenju Evrope.

Evropski parlament si bo z vso močjo in vneto zavezanostjo prizadeval za spopadanje s temi izzivi. Pričakujemo, da bodo enako storili Evropska komisija in vlade vseh držav članic Evropske unije. Prav tako pričakujemo, da bodo v svoje prizadevanje vključili Evropski parlament. Naš cilj ostaja začetek veljavnosti lizbonske pogodbe v času volitev v Evropski parlament junija 2009. Z vašim strinjanjem se bom odločno zavzemal za ta načela pred Evropskim svetom v Bruslju, 19. in 20. junija.

(Ploskanje.)

Razprava bo potekala v sredo dopoldne skupaj s Svetom in Komisijo. Ni namen, da se o tem razpravlja zdaj. Razprava o pripravah na srečanje Evropskega sveta bo potekala v sredo dopoldne in to je logičen čas za razpravo o vprašanju, ko bodo prisotni voditelji Sveta in Komisije.

Voditi moramo zelo strukturirano razpravo, to vprašanje pa sem vam predstavil z mojimi trdnimi stališči. Še en razlog, zakaj sem to storil zdaj, je, da me je nekdanja predsednica Evropskega parlamenta, Simone Veil, kateri bo v sredo podeljena ugledna nagrada v Španiji, osebno prosila, naj predam to hvalnico. V njeno prošnjo sem privolil in želel zagotoviti, da se zavedate mojih osebnih stališč o dogodkih na Irskem ter izzivih, s katerimi se srečujemo.

Konferenca predsednikov me je prosila, naj podam izjavo o Bližnjem vzhodu. Štirinajstčlanska delegacija iz naše delovne skupine za Bližnji vzhod, ki sta jo vodili Veronique De Keyser in Annemie Neyts-Uyttebroeck, je Izrael in Palestino obiskala med 30. majem in 2. junijem 2008. Med obiskom je delegacija ocenila praktično izvajanje ciljev, ki so bili javno razglašeni v skupni izjavi vseh strank konference v Annapolisu pred šestimi meseci kot del prizadevanja, da se doseže rešitev med državama do konca tega leta. Med osrednjimi točkami so bili krepitev varnostnih sil samih Palestincev, vprašanje razvoja naselij, zlasti okrog Jeruzalema, gospodarski razvoj, omejena svoboda gibanja na Zahodnem bregu ter nazadnje humanitarni položaj v Gazi, ki je odrezana in podrejena mednarodnim sankcijam.

Poročilo, ki ga je delegacija sprejela soglasno – šlo je za predstavniško medstrankarsko delegacijo – je bilo predstavljeno prejšnji teden v prisotnosti Komisije in Sveta, nato preneseno na konferenco predsednikov, ter kaže na skrb zbujajoč položaj. Medtem ko so se dosegli nekateri spodbudni napredki, so bili ti po obsegu sektorski in omejeni glede na učinke. Splošno zaporedje dogodkov ni razlog za optimizem. Glede na položaj so ambiciozni cilji iz Annapolisa komaj dosegljivi.

Delegacija je soglašala z mnenjem, ki ga je konferenca predsednikov podprla, da je treba odpraviti blokado na območju Gaze, vzpostaviti nadzorovano čezmejno gibanje oseb in blaga ter obvladovati nasilje.

Tudi na Zahodnem bregu je treba izvesti nov postopek, v katerem se verodostojnost palestinskega organa zavaruje in sistematično vzpostavijo pogoji za trajnostni gospodarski razvoj. Nasprotovati je treba izraelski politiki stalne delitve in geografskega ločevanja. Tako kot vlada Združenih držav, za katero je stališče izrazila državna sekretarka Condoleezza Rice, zahtevamo prekinitev širjenja naselij, zlasti v vzhodnem Jeruzalemu.

Menimo, da nihče nima pravice do izogibanja obveznostim, ki so bile dogovorjene v Annapolisu. Izraelci in Palestinci so se dobronamerno in v duhu sprave zavezali k pogajanjem. Nadaljevati morajo z neusmiljenim delom te poti. Pokazati morajo pogum in moč, da se vključijo v politično prenovo. Od nas, Evropejcev, je odvisno, ali bomo spremljali in podpirali naše partnerje v tem procesu. Evropski parlament bo odločno opravljal svoje odgovornosti.

Odnosi Evropske unije z Izraelom in palestinskimi organi se morajo razvijati tako, da spodbujajo celoten mirovni proces. Barcelonski proces – Unija za Sredozemlje – je lahko dodaten dejavnik pri prizadevanju za okrepitev miru. Evropski parlament pričakuje, da se z njim opravijo ustrezna posvetovanja v okviru evropskega prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.

V času našega srečanja se ribiči iz Gaze odpravljajo na morje. Zaradi blokade je onesnaževanje okolja kritično razširjeno. Ogroža preživljanje ribiških posadk, zato se v zvezi s tem pojavljajo protesti. Protestirali so za svojo pravico do ribolova, do preživetja ter življenja v svobodi in miru. Naša delegacija je obljubila podporo ribičem. V imenu vseh nas tem ribičem posredujemo solidarnost Evropskega parlamenta.

Hvala, gospe in gospodje, da ste poslušali mojo lastno izjavo in drugo izjavo, za katero me je prosila konferenca predsednikov.